rti konoplan induplati glasilo delovne organizacije ™ induplati jarše LETO XXX. /4 Ttifc? (L- MAREC 1982 Večer pred praznikom O, kje zdaj krik je naših slavnih dedov ... Povsod tihota je in mir, brezbrižen je svet, nihče se zanje več ne zmeni. Že v prvih dneh mladosti, ko težko že čakal sem na praznik, sem — potem ko je minil — bedeč, obupan ves se skril v blazino in enako bol občutil sem takrat, ko v pozni noči poslušal sem, kako oddaljujoč se, po malem v dalji ugašala je pesem ... ODLOMEK IZ PESMI »VEČER NA DAN PRAZNIKA«. Tudi nam se približuje — praznik OF in PRVI MAJ — mednarodni praznik dela. Malokrat premišljujemo o naši preteklosti, o pomembnosti zgodo- vinskih trenutkov za nas — danes — in tudi o tem, kako še premnogi narodi bijejo boj za svoje osnovne življenjske pravice, za enakopravnost, mir, napredek ... Ali sploh znamo dovolj spoštovati in ceniti to, kar imamo? Verjetno ne, kajti človek se zave vrednosti nečesa šele v trenutku, ko se mu poruši nekaj, v kar je veroval in gradil. In ko bodo zagoreli kresovi na večer pred praznikom, naj nam zublji plamenov osvetlijo dogodke izpred davnih dni, dogodke iz leta 1886 v Chicagu, ko so bile demonstracije delavcev in zahteve po 8-umem delavniku na dan 1. maja zadušene v krvi. V spomin na te dni je bil na kongresu II. internacionale leta 1889 prvi maj proglašen za delavski praznik. Veliko trpljenja je bilo potrebnega za osvoboditev naše domovi- ne, za njeno izgradnjo za to, da smo tudi v letih po vojni ohranili svojo neodvisnost. V vse to je vtkano tudi ime in lik tovariša TITA, legendarnega borca za svobodo. Njegovim mislim in dejanjem — v vseh trenutkih biti pravični, odločni in samozavestni — moramo slediti še danes. To je potrebno za naš obstoj. Tako nujno kot nam je potrebno delo in kruh. Kajti imeti to pomeni, biti srečen. Biti iskren, znati uživati v majhnih, drobnih stvareh; dajati in ne samo jemati. Zatorej, zaželimo svojim prijateljem, sodelavcem, vsem delovnim ljudem prijetno praznovanje prvega maja v upanju, da se bomo še bolj potrudili in z zadovoljstvom lahko pokazali na dosežene rezultate svojega dela. Darja Nekoč smo praznovali 1. maj »na terenu« Tovarišica Marica Jerman bo sodelovala na 12. kongresu ZKJ Člani Zveze komunistov Slovenije iz Domžal, Kamnika in Litije so se odločili, da jih bo na 12. kongresu v Beogradu, letos junija zastopala tovarišica Marica Jerman. Njena pot v najvišje organe ZKS se je pričela leta 1974, ko je postala članica CK ZKS. Po izteku mandata je postala leta 1978 članica Tovariškega razsodišča pri CK ZKS, pred dvema letoma pa predsednica občinske konference ZKS Domžale. Zato, ker nas bo tokrat zastopala na najpomembnejšem zboru komunistov, smo ji zastavili nekaj vprašanj, ki bodo skupaj z odgovori zanimivi za vse bralce Konoplana. Konoplan: Leta 1959 ste postala članica ZKS kot dvajsetletno dekle. Petnajst let kasneje ste postala članica CK ZKS. Kaj je bilo vodilo za vašo izvolitev v ta organ? M. Jerman: Najprej sem bila aktivna delavka v vrstah mladinske organizacije, sprva v domačem kolektivu, potem v okviru občine, kjer so me izvolili za sekretarko. Bila sem tudi članica Obč. komiteja ZKS Domžale. Moje delo v mladinskih in partijskih vrstah je bilo predvsem merilo za predlaganje v CK ZKS, ne nazadnje pa tudi to, da sem izhajala iz velikega kolektiva tekstilne stroke, saj nas je v naši občini največ zaposlenih prav v tej panogi. Konoplan: Če preskočim vmesna leta, nas zanima odgovor na vprašanje, kaj je bilo merodajno za tokratno izvolitev? M. Jerman: Medobčinski dogo- vor komunistov Domžal, Kamnika in Litije pravi, da jih na velikih zborih zastopa po en delegat, ki pride menjaje enkrat iz ene in potem iz druge občine. Tokrat smo na vrsti Domžalčani. Mene pa je doletela ta prijetna in obenem težka dolžnost predvsem zato, ker sem se vrsto let ukvarjala s politiko socialnega varstva. To vprašanje bo na kongresu obravnavano na vidnem mestu. Konoplan: Domžalčanom je znano, da ste vrsto let delali na vprašanjih otroškega varstva. Povejte nam, če imate tokrat konkretne predloge v zadevi otroškega varstva in še, kaj sodite o delegatskih vprašanjih, ki smo jih obravnavali tudi v Konoplanu? M. Jerman: Glede varstva otrok sem mnenja, da bi morali predvsem za dojenčke (od 8. mes. do 3 let) organizirati varstvo na domu, kjer bi bilo v enem varstvu do 5 otrok. Delo z njimi bi bilo lažje, bolj neposredno pa tudi manj možnosti bi bilo za prenašanje raznih »lažjih« nalezljivih bolezni. V sedanje vrtce pa bi lahko sprejeli na ta račun več otrok ustrezne starosti, tiste, ki poleg varstva potrebujejo predvsem vzgojo. O delegatskih vprašanjih ni skrivalnic. Če so predlogi dobri in zanimivi za širšo skupnost, o njih vedno razpravljajo najvišji organi. V vsakem primeru dobi predlagatelj ali več predlagateljev, če je predlog neke skupnosti, odgovor. Včasih je ta tudi zavrnilen, ker zavoljo širših interesov ni sprejemljiv. Konoplan: Kaj sodite, bo 12. kongres izključno izmenjava mnenj politične narave ali se bo lotil tudi gospodarskih vprašanj, stabilizacije, ki nas tako neusmiljeno pesti? M. Jerman: Vsi kongresi doslej so bili analizatorji gospodarskih vprašanj ali, noben kongres ni bil izključno izmenjava političnih mnenj. Prepričana sem zato, da bo tudi 12. kongres prilika za reševanje načelnih vprašanj okrog ekonomskih odnosov v našem gospodarstvu. Konoplan: V gospodarstvu delate od leta 1954, zato vam je problematika docela poznana. Povejte prosim, kako presojate odločitev v zadevi uvoza potrebnih surovin in reprodukcijskih materialov in kako gledate na mačehovsko omejevanje porabe težko prigospodarjenih deviznih sredstev? M. Jerman: Iz vidika Induplati se jezim, če ni deviz za nakup prediva in prej, ter barvil in kemikalij; če pa gledam na to vprašanje širše, prek svojega praga, sodim, da mora priti do delitve deviz. Idealne rešitve si ob tem ne znam zamisliti, zavedam pa se, da moramo devize združevati iz gospodarstva in jih namenjati za skupne potrebe kot so: za zagotovitev energetskih virov, za zdravila in podobno. Konoplan: Kako ocenjujete delovanje delegatskega sistema v domači občini in kako naprej do skupščine SFRJ? Povsod so mnenja, da posvečamo dobrim predlogom delegatov premalo pozornosti. Kakšna je pri tem vloga — in naloga komunistov, posebej letošnjega kongresa ZKJ? M. Jerman: Mnenja sem, da se dobri predlogi upoštevajo, da pa je teh veliko premalo. To velja tudi za SIS. V delovnih organizacijah bi morali opravljati svoje naloge bolj odgovorno, to bi bila prednostna dolžnost ustreznih skupnih služb. Ni vseeno, kaj bo delegat na nekem zboru vprašal ali predlagal. Vseeno tudi ni kako bo glasoval. To mora biti delegatski dogovor, strokovno pripravljen. Zadeva pa se docela pretrga pri povratnem posredovanju informacij, ko baza ne zve kaj dosti o Marica Jerman stališčih in sklepih zborov in skupnosti. Ta zadeva je ponekod neurejena tudi v krajevnih skupnostih, kjer se bodo morali v doglednem času strokovno, organizacijsko in finančno urediti. Člani zveze komunistov se moramo zavedati celotne odgovornosti pred našo družbo, ki smo jo prevzeli. Ta odgovornost se kaže v tem, da vsak komunist odgovorno sprejme naloge, ki jih pred njega postavlja naš čas, gre skratka za sodelovanje, za sooblikovanje politike in za soodgovornost sprejetih nalog. Konoplan: Kako ste zadovoljni s političnim delom komunistov in kako z gospodarjenjem v domžalski občini? M. Jerman: V celoti gledano je delo komunistov v domžalski občini dobro. To se kaže posebej v tistih delovnih organizacijah, ki so se nekaj let nazaj ubadale z gospodarskimi težavami. Povsod tam se kaže pozitivno nastopanje partijske organizacije, ki je našla povezavo z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in sindikatom, in skupno reševala naloge. Bolj pa bomo morali pojačati delovanje v krajevnih skupnostih, kjer so 00 ZK šibke ali pa jih sploh ni. Omenim naj Preserje in Homec, kjer še vedno ni osnovnih organizacij ZK. Naša programska konferenca v letošnjem marcu je sprejela sklep, da mora še v letošnjem letu priti do ustanovitve osnovnih organizacij. Bolj bomo morali pritegniti k delu tudi tiste komuniste, ki stanujejo v naših krajevnih skupnostih, delajo pa izven občine. Dolžnost vsakega komunista je, da dela tudi tam, kjer živi! Tovarišici Marici Jermanovi sem na kraju razgovora čestital v imenu naših bralcev k izvolitvi za delegatko na 12. kongresu ZKJ in ji zaželel mnogo uspeha pri delu, posebej pri podajanju svojih predlogov. Otmar Lipovšek Kako izpolnjujemo obveze Oblika za plasman naših izdelkov in ohranjanje enotnega tržišča v Jugoslaviji so samoupravni sporazumi sklenjeni med proizvajalnimi delovnimi organizacijami in trgovino. Sklenjenih imamo približno 100 samoupravnih sporazumov, največ v SR Srbiji 30najmanj pa v SR Cmi gori 10 %. S kupci se načeloma dogovarjamo za skupno politiko ustrezne proizvodnje in prometa, vzajemna odgovornost in rast, obračunavanje in razporejanje skupnega prihodka, kjer se dogovarjamo tudi za ustrezne plačilne pogoje in roke, skratka radi bi se vključili v sodobna dogajanja, ki jih družba od nas pričakuje. Naši kupci so v pretežni večini spoštovali dogovore, prav-tako tudi mi, zataknilo se je le pri majhnih dobavah. Realizacijo smo presegli v preteklem letu napram 1. 1980 za 4411 „ (seveda moramo pri tem upoštevati, da so se cene pove- čale), pa kljub temu nismo izvršili obvez z naše strani, bodisi vsled prevelikih naročil ali premajhne proizvodnje. V izvoz usmerjamo mnogo naših prizadevanj, tako sedaj kot preteklo leto. Saj smo v preteklem letu povečali izvoz kar za 70 "/„, toliko kolikor družba od nas zahteva, tako da smo uskladili nam predpisane uvozne potrebe. Tudi letos nam družba nalaga hude izvozne obveznosti. V prvih treh mesecih jih še nekako dosegamo, vprašanje pa je, če bomo to lahko nadaljevali tudi v prihodnje, glede na to da storilnost, ki povsod pada, očitno tudi pri nas nima rasti. Številni zastoji in pomanjkanje osnovnih surovin zavirajo normalni obseg proizvodnje, če pa ta ni dovolj velika, tudi rasti storilnosti ne moremo pričakovati. Že vsa leta nam manjka denarja za posodobitev opreme, zlasti v TOZD proizvodnja, če želimo, da bi konkurirali z izdelki po kvaliteti in ceni na konvertibilnem tržišču. Kupci od nas zahtevajo in pričakujejo tehnično zahtevno in sodobno oblikovane izdelke. To nam še uspe ponuditi, vendar pa se potem vse češče zatika bodisi s kvaliteto, rokom dobave in količino. Naročil za prihodnje obdobje imamo dovolj, preveč, da bi lahko vse izvršili, še zlasti zato, ker bomo morali predvsem izvrševati obveze na zunanjem trgu. Za domače kupce bodo naročila ostala zopet neizvršena in bo naša naloga tudi ta, da bomo skušali ohranjati z njimi dobre poslovne odnose, tako kakor jih naša delovna organizacija opravlja že vrsto let, ne nazadnje tudi zato, ko bomo prihodnje leto z našimi kupci praznovali 60 let skupnega dela. OREHEK IGD je podalo pregled dela Dne 13. marca smo se zbrali člani IGD Induplati na svoj letni občni zbor, ki se je vršil v prostorih Restavracije Induplati. Zbora so se udeležili poleg naših gasilcev tudi predstavniki Občinske gasilske zveze tov. Lenarčič in predstavniki gasilskih društev iz Homca, Jarše-Rodica in Heliosa. Glavni namen občnega zbora je, da se naredi obračun dela iz preteklega leta in kar je še važnejše, da se sprejmejo predlogi za nadaljnje delo. Letos nam ni bilo težko govoriti o preteklem delu, saj so bili člani društva v letu 1981 kar precej delavni. Poleg vaj in tekmovanj so delali pri organiziranju proslave ob tovarniškem prazniku, med katero so razvili svoj gasilski prapor. Za zbiranje sredstev za nabavo prapora, pri organiziranju srečelova in same prireditve je bilo potrebno precej pridnih rok. Ob tej priliki smo ugotovili, da IGD Induplati zelo dobro sodeluje s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in poslovodnimi organi DO Induplati. Naloge za leto 1982, ki smo jih sprejeli na zboru, niso majhne. Predvsem moramo okrepiti svoje vrste z mladimi sodelavci. Ker so v naši DO ženske v večini, si bomo prizadevali ustanoviti vsaj eno žensko desetino. Upam, da nam bodo sodelavke pri tem pomagale in da je tudi med njimi zanimanje za gasilstvo. Zavezali smo se, da bomo posvetili veliko dela strokovnemu protipožarnemu izobraževanju članov kot tudi ostalih sodelavcev, predvsem tistih, ki so v enotah CZ. Skrbeli bomo tudi za modernizacijo gasilske opreme, da bomo spo- sobni preprečevati in gasiti požare. Upamo, da bomo vse sprejete naloge v čim večji meri uresničili, tako da bomo še učinkovitejši pri reševanju družbenega in osebnega premoženja ter življenj, če bo to potrebno. Alojz Pušlar Pred leti se je nekaj mladih sodelavk zbralo v gasilsko desetino. Kdaj bo spet tako? Izid volitev Dne 11. 3. 1982 smo izvedli volitve v naše samoupravne organe in v delegacije DPS in SIS ter dva referenduma. Udeležba volilcev po volilnem imeniku v posameznih TOZD in TOZD Proizvodnja 88,52 % TOZD Konfekcija 92,60% Obrat Mokronog 100,00 % TOZD Maloprodaja 96,42 % TOZD Restavracija 94,73 % DSSS 92,85 % Rezultati referendumov: — predlog samoupravnega spo- razuma o združevanju sredstev za novoletno praznovanje Domžale: v občini TOZD ZA Proizvodnja 31,33 % Maloprodaja 6,25 % Restavracija 15,78% Konfekcija 32,74 % DSSS 54,05 % — predlog za odpoved pravice do povrnitve združenih sredstev SIS materialne proizvodnje za pretekla obdobja do vključno leta 1981 in do povrnitve teh sredstev, ki bodo vplačana v obdobju 1982—1985: TOZD ZA Proizvodnja 52,34 % Konfekcija 61,98 ®/q Maloprodaja 85,71 % Restavracija 94,73 % Izidi volitev s številom dobljenih glasov za posamezne kandidate so bili objavljeni na oglasnih deskah. NOVA SESTAVA SAMOUPRAVNIH ORGANOV Na novo smo letos volili le polovico članov vsakega samoupravnega organa (ta sistem vsakoletnih volitev nam je sedaj že poznan), objavljamo pa sestavo samoupravnih organov v celoti, se pravi, prva polovica so »stari« člani, druga polovica pa letos izvoljeni. Peterka Marija Kisovec Betka Drolc Jana Pavlič Anica Barbarič Anto Doma Avgust Kodele Nada Pavlič Tone Urbanija Viktor Marolt Majda Sitar Marija Uršič Janez — zunanji član Pirman Milan — zunanji član Zalokar Draga Opara Pavla Hribernik Alenka Orehek Jernej Robavs Tončka Mali Marjan Kosmač Janez Vukovič Miroslava Ručman Kristina — zunanji član Gorenc Vojko — zunanji član Markužič Marjan — zunanji član Velepec Franci — predsednik Rode Stane — namestnik predsednika TOZD Proizvodnja — Delavski svet: Zrim Rudi Hribovšek Slavko Perko Pepca Šimenc Ivanka Jenko Janez Lenček Jernej Sušnik Viktorija Forjan Štefka Belaj Janez Peterka Brane Friškovec Pepca Narat Milka Prelovšek Janez — Odbor SDK: Šarc Drago Knez Alojzija Kosec Betka Korošec Ema Kotnik Anton Na ravni delovne organizacije — Delavski svet: Bec Stane Jeran Albinca Novak Franc Levec Majda Jamnik Rozi Frelih Hilda Rihtar Franjo Sasso Viktor Koncilja Janez Cerar Francka Lončar Franc Narat Marija Rebolj Mira Hribar Zora Sešek Ivo — Odbor SDK: Baloh Matevž Štrukelj Ida Giovanelli Lovro Kurzvveil Vinko Koželj Vida — Disciplinska komisija: Marinšek Viktor TOZD Konfekcija — Delavski svet: Koželj Janez Lautar Marinka Drčar Vida Oštir Milka Lenarčič Nada Tavčar Franc Baloh Matevž Vodlan Nikolaj Trojanšek Tilka Razpotnik Ančka Juvančič Breda — Odbor SDK: Markužič Marija Oštir Valko Benda Franc Gerčar Fani Huber Olga TOZD Restavracija — Odbor SDK: Frelih Hilda Pavlič Tone Zavrl Irena Delovna skupnost skupnih služb — Delavski svet: Brojan Marija Hiršman Zdenka Jerman Marica Marija Pavlič Bleje Danica Baškovič Boža Bergant Ivanka Verhovec Aco Puhan Karolina — Odbor SDK: Hribernik Marinka Stoimcnovski Pavle Lajevec Ana Kavčič Rajko Pavlič Bernarda DELEGACIJE DPS IN SIS V februarski številki je bila objavljena shema organiziranosti delegacij v naši delovni organizaciji, vendar je bila na žalost spričo tiskarskih škratov precej napačna in tako ni dosegla svojega namena, namreč, da bi na enostaven način prikazali vsem delavcem, predvsem pa našim novim delegatom, kako smo organizirani. Zato shemo na prikladnejši način ponovno prikazujemo za vse TOZD in DSSS. Novoizvoljene delegacije za mandatno dobo štiri leta — Temeljna delegacija za ZBOR ZDRUŽENEGA DELA TOZD Proizvodnja: Lavrič Ivanka Prosenc Cvetka Šarc Drago Kepec Vinko Birk Rajko Peterka Brane Zupan Anton Friškovec Pepca Kern Majda Soklič Majda TOZD Konfekcija: Lautar Marinka Novak Franc Pirnat Pavle Benda Franc Baloh Matevž Pungerčar Kristina Bevk Zinka Gostič Marija Skok Ljudmila Huber Olga DSSS: Baškovič Boža Bleje Danica Vodnik Vinko Marolt Majda Majhenič Fanči Kurzvveil Vinko Hajdinjak Ignac Obrat Mokronog: Hribar Zora Bij ec Olga Lenarčič Nada Mikec Marija Albina Olga Mikec Karolina Škrjanec Antonija Nadaljevanje na 6. strani Tožb Proizvodnja ■Shema organiziranosi/ detegocii za bP3 in SIS_______v nažb—1>0 _ delegacija LES — temeljna deleg. za Z&OK. Z OKUŽENEGA LELA - 10 delegatov ^delegacija SIS - združena detzg. za SOCIALNO VAKSJVO - 10 delegatov za SIS za - socialno skrbstvo - pek. inval. zavarovanje -otroško varstvo - zaposlovanje - stanov: de/c/vnost — posebna detzg. za S/S Za ZEEAVSJVO za PULJ UNO za JEL. KOLJUKO za IZOSKAIEVANJE za EAUSPOVANJE delegacija W/„a za Z&OK ZATOŽEN EGA LELA jOZh konfekcija/ ob ra t n. HootONOG \ delercr 3,5 združena detep. za SOCIALNO VAESJAO — socialno skrbstvo — pok invai zavarovanje — otroško varstvo — zaposlovanje — stanov, dejavnost — posebna — posebno — posebna — posebna A555 združena detzg. za PEEOOJALE. SI5 za zdravstvo za kulturo ia telesno kun uro za izobraževan/c za raziskovanje .ddz^ijaUPS W/W^? m zrn ZhKUlEhlEGA AELA 'MUacrslizdruiznad€!^ m SOCIALNO VAZSJVO — socialno skrbsfvo — pek. inval. zavarovanje — otroško varstvo — zaposlovanje — stanov, dejavnost 7 delegatov 7 7 7 7 7 delegatov 10 delegatov 10 delegatov j delegatov 10 delegatov združena de/ep. Za za za za za za PKEOSJALE SIS zdravstvo kulturo telesno kulturo izobraže vanje raziskovanja 10 delegatov Izid volitev Nadaljevanje s 4. strani — združena delegacija za SOCIALNO VARSTVO TOZD Proizvodnja: Limoni Ljudmila Kotnik Suzana Bcc Stanc Koncilja Janez Hribovšek Slavko Rihtar G i zel a Golob Stanka Kuhar Zvone Plevel Mimi Novak Zlata TOZD Konfekcija: Pele Kati Per Joži Jerman Hilda Drolc Jože Maliči Kadri Bergant Dani Muc Angela Šunkar Mari Lavrinc Marija Urankar Heda DSSS: Česnik Ivica Cerar Metka Zupan Marjana Jerman Vilma Hiršma-Jeraj Zdenka Koncilja Marija Erojan Marjana Petaci Lidija Mrdženovič Cilka Kavčič Mirjana Obrat Mokronog: Bartelj Jože Kolar Branka Miklavčič Nevenka Strel Vera Kovač Vilma Škarja Milena Smolič Lojzka Jakuš Milena Slinkar Marija Tratar Alenka — posebna delegacija za ZDRAVSTVO TOZD Proizvodnja: Troha Miro Kerč Tončka Korošec Ema Opara Pavla Opaškar Franc Kerč Anica Blažič Ivan TOZD Konfekcija: Bulič Marjana Dimc Mara Dolinar Franc Gardaševič Gordana Kimovec Joži Mukavec Mimi Razpotnik Anka — posebna delegacija za KULTURO TOZD Proizvodnja: Kosec Ivanka Urbanija Ivanka Narobe Lado Cerar Janez Gerbec Ivana Sitar Marija Hribar Anion TOZD Konfekcija: Hafner Janez Kavčič Erna Banko Cirila Grm Breda Oražem Polda Sršen Marta Cerar Marija Perko Jožefa Hren Anton Jerman Stanc Kotnik Anton TOZD Konfekcija: Lambcršck Viktor Gerčar Fani Antonijcvič Miloš Šarc Minka Habat Vida Drčar Vida Avbelj Ivanka — posebna delegacija za TELESNO KULTURO TOZD Proizvodnja: Ručigaj Anton Drčar Marjan Rode Stane Makovec Marjan Šarc Tončka Hudomal Drago Šuštar Anton TOZD Konfekcija: Bulič Miha Prebil Štefan Dimc Tone Tavčar Franc Bergant Franc Lavrič Štefka Peterka Marija — posebna delegacija za IZOBRAŽEVANJE TOZD Proizvodnja: Rokavec Stana Galun Kristina Kotnik Janez Gerbec Jože Korošec Marinka Brojan Milena Burja Matevž TOZD Konfekcija: Novak Franc Kladnik Zdenka Juhant Vesna Dimc Mara Korošec Dora Trojanšek Tilka Rebolj Mira — posebna delegacija za RAZISKOVANJE TOZD Proizvodnja: Zalokar Draga Unger Kati Bela j Janez — združena delegacija za PREOSTALE SIS (zdravstvo, kultura ...) DSSS: Hiršman Stana Kurzvveil Breda Kavčič Rajko Kosmač Albinca Fortunat Darja Andromako Vida Krajšck Marica Pušiar Alojz Stoimenovski Pavle Štefan Tatjana Obrat Mokronog Juvančič Breda Kos Mojca Peterle Milka Gregorčič Martina Repše Magda Šega Anica Bevc Rozi Slak Milena Kos Valči Mikec Marinka Na koncu ne smemo pozabiti omeniti, da sta bili dve naši sodelavki izvoljeni za opravljanje vodilnih funkcij v skupščini občine Domžale, in sicer: Bleje Danica — predsednica Zbora združenega dela Jerman Marica — podpredsednica Družbenopolitičnega zbora. Obema čestitamo k izvolitvi in jima želimo uspešno delovanje. Kratice: DPS — družbenopolitična skupnost SIS — samoupravna interesna skupnost SDK — samoupravna delavska kontrola Poročilo mladine Mesec je naokoli in mladinci naše DO smo se zbrali 18. 3. v sejni sobi. Razpravljali smo o prejeti pošti od OK ZSMS Domžale, in o problemih, ki nas tarejo. Tokrat je bil dnevni red pester. Evidentirali smo člane za organe OK ZSMS Domžale, ker jim bo letos potekla mandatna doba. Nato smo obravnavali razpis mladinske pohodne akcije »Avnoj 82«, na katerega se je prijavil mladinec Drago Dervarič iz tkalnice. V poletnem času se bomo udeležili republiške MDA »Posočje 82«, na katero bo šel že starejši mladinec Kemal Se- limagič iz oplemenitilnice. O razpisu »Naš klub 82« smo se dogovorili, da naj vsak mladinec premisli in na prihodnjem sestanku pove svoje mnenje, s katero razvedrilno dejavnostjo za prosti čas bi se ukvarjal. Na koncu smo še pregledali delovanje trimesečnega plana in ugotovili, da smo ga v celoti izpolnili. Zaključno je predsednik mladine podal kratko poročilo s posveta OO ZSMS iz OZD, ki je bil 9. 3. v Domžalah in predlagal, da bi naslednji posvet v mesecu aprilu organizirali mi- Jelka Majda Maroltova, nova predsednica 10 KOOS Na zadnjih volitvah novih osnovnih organizacij sindikata in novega vodstva IO KOOS je bila za predsednico izvoljena tovarišica Majda Maroltova, ki dela na delovnem mestu obračun prodaje in fakturiranje v prodajnem oddelku skupnih služb IPI. V samoupravnih organih je bila moja sobesednica že vrsto let delovna, prav tako v sindikatu — član IO DSSS. Vendar, kljub temu delo ne bo lahko in ji bo pomoč potrebna. KOOS Induplati povezuje 11 osnovnih organizacij, od katerih je skoraj polovica članov izven kraja matičnega podjetja, kjer je tudi sedež KOOS. Želim, j c začela najin razgovor tovarišica Maroltova, da bi dobil sindikat v našem kolektivu tisto mesto, ki mu gre. O nalogah, ki jo čakajo, si je naredila koncept. O njem je povedala to: — V prvi vrsti se bomo morali čimbolj zavzemati za sprejeta načela in smernice statuta ZSS, občinskega sindikata ter nalog, ki smo jih sprejeli v naših OOS. — O našem delu bomo člane seznanjali z objavami v Konoplanu, v katerem naj bi dobil sindikat svojo stalno rubriko — Delo sindikata. — Takšna oblika obveščanja naj zagotovi, da bo slišati o našem sindikatu na širšem območju, kjer se nahajamo. — Zamišljam si, da bi za naše člane pripravili primerno anketo, s katero bi nam anketiranci dali namig, kaj pričakujejo od sindikata in kako si zamišljajo naše delo, da bi bilo boljše. — Nova predsednica IO KOOS bo zahtevala od vodstev osnovnih organizacij, da bodo te pripravile svoje plane dela. Plane bo KOOS uskladila, da bi preprečili odstopanja od osnovnih načel, ki veljajo za vso našo državno skupnost, ki se je izrekla za samoupravno odločanje. — Zamišljam si tudi poživitev manifestativnih nastopov s praporom in lastnimi transparenti, kot je to že bilo (9. maj — tek ob žici okupirane Ljubljane, štafeta mladosti ipd.). Sodelovanje z mladino lahko obrodi uspehe. — Rada bi dosegla, da bi ob priliki nekaterih praznikov okrasili naša delovna mesta in poslopja z zastavicami, zelenjem in transparenti (1. maj, 17. september, 29. november). Tako bi posvetili tem dnem primerno pozornost in se izognili že udomačeni navadi, da gre pri tem za nekaj delaprostih dni, ki minejo brez vsakega komentarja. — Mislim, da moramo poživiti tudi delovanje naših posebnih komisij, ki delajo v okviru KOOS. Tudi te komisije si bodo morale pripraviti plan dela in se po njem ravnati. Le na ta način mislim, da bomo oživeli njihovo delovanje. Te so: Odbor tovariške pomoči, komi- Majda Marolt sija za samoupravljanje, komisija za standard in socialno politiko, komisija za šport in rekreacijo, komisija za izobraževanje in komisija za kulturo. O konferenci organizacije sindikata je rekla predsednica IO, da deluje, kot že omenjeno, po sprejetem planu. Plan pa je izdelala še prejšnja KOOS in je logično nadaljevanje dela. Za svoje delovanje ima KOOS na voljo letno približno 100.000 din, kar je 13% udeležba od zbrane članarine v osnovnih organizacijah. S tem denarjem je treba poravnati naročnine za knjige, revije in časopise (11.000 din), za športna tekmovanja je predvi- denih 50.000 din, za razne honorarje s prispevki 29.000 din in za nepredvidene izdatke še 10.000 din, kar je pri današnjih cenah več kot skromno. Za konec razgovora sva se dotaknila še nekaterih vprašanj, ki zahtevajo ponovno obravnavo ustreznih organov ali potrditev. Za to gre: —- Ureditev pravilnika, ki bi obravnaval vprašanje obiska bolnih članov kolektiva. — Ureditev pravilnika, ki bi določal spored, kako proslaviti 8. marec. — Ureditev pravilnika, ki bi točno določal ceremonial pri pogrebih umrlih članov oziroma upokojencev kolektiva. — Posodobitev delovanja naše tovariške pomoči s točnim programom dela. — Možnost delovanja predsednika konference sindikata in predsednika IO KOOS izven kraja delovnega mesta v času trajanja njunega mandata (obiski v Domžalah ali sedežih naših zunanjih tozdov oziroma v enotah maloprodaje). Zaključno je predsednica Maroltova ocenila novo vodstvo IO KOOS kot organ, ki bo moral resnično delovati, da bodo uspehi vidni. O posameznikih še ne daje ocen, najboljše mnenje pa ima o najbližjih sodelavcih. Tudi njena želja, ki mi jo je zaupala na koncu razgovora, je bila docela v duhu tega razgovora. Rekla je: »Želim, da bi že v majski številki Konoplana brali — in potem redno — o našem delu, o delu sindikata, in o naših uspehih. Bolj bomo morali povezati naše delo z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in z mladino. Medsebojni stiki bodo rodili tudi večje uspehe, pri delu pa se bomo spoznavali in dopolnjevali.« Takšne želje gojimo tudi v uredništvu in seveda vsak posameznik v naši delovni skupnosti. Otmar L. Prijave za letovanje V UMAGU Kot vsako leto bomo tudi letos izdali prijavnice za letovanje, ki jih je potrebno izpolniti in oddati do 23. aprila. Prijavnice naj bodo izpolnjene tako, da bo mogoče ugotoviti, kdaj je kdo letoval in bo lahko komisija pravilno razdelila dane kapacitete. Prednost pri delitvi bodo imeli delavci izmen po kolektivnem dopustu in oni, ki lani niso v tem času koristili usluge. Zaradi lažjega dela komisije je zaželeno, da navedete v prijavnici vsaj dva roka, ki vam odgovarjata za letovanje. Dom v Umagu bomo odprli že v prvi polovici junija, ter ga zasedli s šoloobveznimi otroci (šola v naravi). Predvideno bi pričeli z letovanjem naših delavcev s ponedeljkom 28. junija in bi dom obratoval do 6. septembra (ali do 30. avgusta), če bo zadostno število prijavljencev. Proste kapacitete bomo tudi letos, po poteku prijavnega roka, oddali drugim delavcem iz DO Helios, Mlinstroj itd. Počitniški dom bo predvideno posloval z deljenim delovnim časom (zajtrk, kosilo, večerja); kuhali bomo tudi za ostale DO, ki bodo sklenile pogodbo o prehrani za njihove delavce, saj nam predpisi to dovoljujejo. Prikolice bomo postavili na iste lokacije kot so bile lani, tako bodo lahko delavci koristili sanitarije, vodo (pranje posode v sanitarijah doma ni dovoljeno) in ostale usluge. Cene so kalkulirane v višini stro-Nadaljevanje na 8. strani Razgovor z Jožetom Raspetom »Naučite mi tega fanta barvat!« je dejal tov. Rebernik, ko me je leta 1942 pripeljal k mojstru. Od začetka sem bil zagnan in delaven. Potem sem šel v partizane in bil leta 1944 ujet, po enem mesecu zapora sem moral na zaslišanje v Italijo, potem pa v taborišče v Zg. Bavarsko. Po končani vojni sem se zaposlil na milici, pa nisem dolgo zdržal, spet sem prišel v Indu-plati. Delal sem rad, vendar si nisem nabiral kapitala, le toliko, da smo lepo živeli. V barvarni sem naredil izpit za visokokvalificiranega barvarja. Če bi bilo kdaj potrebno, sem takoj pripravljen iti nazaj pomagat. Po toliko letih človeku ni vseeno, kaj se dogaja s tovarno, čuti pripadnost. Nekoč, ko je moj sodelavec zbolel, sem ostal sam. »Dekorativna« nas je prosila, da jim obarvamo 100 partij. En mesec sem delal po 16 ur na dan. Pravnik me je kregal, ker to ni bilo dovoljeno, pa sem vseeno delal. Kasneje me je direktor predlagal za nagrado za to delo — Prijave za letovanje Nadaljevanje s 7. strani škov za pokrivanje poslovanja doma, cene za prikolico pa v višini najemnine prostora za campiranje (brez stroškov elektrike, amortizacije in stroškov postavljanja in pospravljanja prikolic). Novosti v domu ni, pripravili bomo dom za poslovanje in obratovanje brez večjih investicijskih vzdrževalnih del. Novost je v tem, da bo potrebno vozila (avtomobile) pripeljati do parkirnega prostora skozi vhod campa, ker so nam dostop ogradili. POČITNIŠKI DOM NA MALI PLANINI Prijave za letovanje bomo sprejemali pred začetkom poslovanja, predvideno bo dom odprt od začetka junija do polovice septembra. Obveščamo delavce naše DO, da lahko koristijo regres za letovanje na planini v višini 50" od cene penziona za 7 dni v tekočem letu. Cene so sledeče (za oba DOMA): Penzion za člane DO, svojce, upokojenci in svojci upok. 350 din. Otroci članov DO do 12 let z ležiščem 270 din. Otroci članov DO do 12 let brez ležišča 200 din. Odhodno kosilo, plačano v Jaršah 100 din. Penzion za ostale goste 420 din. (Za prikolice): S 3 ležišči 210 din in tur. taksa. S 4 ležišči 280 din in tur. taksa. S 5 ležišči 350 din in tur. taksa. Maks Kramberger dobil sem 50 jurjev, kar je bilo precej denarja. Takrat smo šli ravno na izlet v Logarsko dolino z »borci«, pa smo ga vžigali. Prehod iz stare v novo barvarno je bil kot bi prišel iz pekla v nebesa. V stari barvarni je bilo toliko megle, da nisi videl več kot pet korakov pred seboj, kar tipaje smo delali — sem že vse na pamet poznal. Zahvala za modernizacijo gre predvsem tov. Bergantu in njegovim pomočnikom, ki so imeli toliko smisla za napredek. Ni še dolgo tega, ko sem si ogledal barvarno v neki drugi tovarni. V tisti luknji niti ene minute ne bi več zdržal. »K nam pridite pogledat!« sem se s ponosom pobahal. V In-duplati sem bil najstarejši barvar. Nekaj mladincev je bilo zelo obetavnih, da bi jih učil, pa so morali v JLA. Bil sem tudi član delavskega sveta, komisije za medsebojna delovna razmerja, v organizaciji ZZB sem še aktiven. Vsi smo delavci, vendar je razkorak med neposred- Kot je bilo že omenjeno, je ena od dejavnosti mladinske organizacije prostovoljno delo ali z drugimi besedami, delovne akcije. Te so med mladimi zelo priljubljene in se jih tudi precej številčno udeležujejo. Ker je 1. april dan MDA, so se že začele priprave in o teh nam je govoril Marjan Grojzdek. MDA organizirajo na vseh ravneh, od občinskih in republiških do zveznih. Tudi letos naj bi se teh akcij udeležili mladinci in mladinke iz naše občine. Nekaj jih bo iz šol, ostali pa naj bi bili iz DO. Seveda je prošnje za odobritev odhoda na MDA treba vložiti vsaj mesec prej, da jo DS obravnava na sestanku. Število udeležencev je treba sporočiti OK ZSMS Domžale. Letos bo ena največjih delovnih akcij, ki je na programu, akcija »Posočje 82«. To je zvezna delovna akcija z več delovišči (vodovod, elektrika, ceste). Iz naše občine naj bi se je udeležilo 51 mladincev. Druge zvezne akcije so še: Kozjansko, Brkini, itd. Na republiški ravni pa bodo organizirane delovne akcije: Kubansko, Goričko, Brkini, itd. V naši občini bo največja delovna akcija Črni graben. To bo ena zahtevnejših delovnih akcij, saj je predvideno tudi delo s stroji in miniranje. Manjše delovne akcije pa bodo še: Krumperk, v Trzinu in na Homcu. Jože Raspet nimi proizvajalci in drugimi delavci občuten. Velikokrat sem poudaril, da so neposredni proizvajalci premalo cenjeni, vendar j c padlo na suha tla. Velikokrat je v naši tovarni slišati, da bi morali več pozornosti nameniti ukrepom za boljšo disciplino. Vendar je to tako; disciplina je najprej umrla Nadaljevanje na 9. strani Marjan Grojzdek nam je opisal tudi režim dela na večjih delovnih akcijah. 6011 „ je delo na trasi, 40 °/„ pa je namenjeno za počitek in razne dejavnosti, kot so: — politična šola Edvard Kardelj — tečaj radioamaterjev — tečaj za voznike motornih vozil — glasba, plesi — taborni ogenj. Bliža se tudi mesec maj in s tem je OK ZSMS Domžale izdala nekaj nasvetov in nalog za čimbolj organiziran sprejem štafete: — OO iz KS naj se povežejo z OO iz TOZD in obratno — OO naj določi mladince, ki bodo nosili štafeto (izbrani naj bodo tisti, ki so to zaslužili z vzornim delom ali z uspehi na raznih področjih) — poskrbeti je treba za pravo vzdušje v kraju (zastave, glasba) — obvestiti krajane z ustreznimi plakati. Letošnja štafeta je štartala že 21. 3. in pride v Domžale 25. 4. Osrednja prireditev pa letos ne bo v Domžalah, ampak v Mengšu. Na prireditvi bodo sodelovale OO s kulturnimi programi. Štafeta bo šla še skozi Radomlje, Preserje, Groblje, Domžale, Trzin. Večjo pozornost je treba posvetiti športnim tekmovanjem, Marjan Mali Prireditve v maju in priprave na MDA Mladinski seminar na Trojanah Mladinski seminar je bil 20. in 21. marca na Trojanah v prostorih gostišča Konšek, vodili pa so ga člani predsedstva OK ZSMS Domžale: Kristina Krivec, Igor Lipovšek, Stane Oražem, Ksenija Cankar, Cveta Zalokar, Marjan Grojzdek, Marko Mokorel in predsednik OK ZSMS Matjaž Repnik. Iz Induplati smo se seminarja udeležili štirje mladinci: Andreja Pergovnik, Beti Jemec, Darja Bratun in Marjan Mali. Seminar se je pričel v soboto ob 9. uri zjutraj na temo: Družbenoekonomska protislovja socialistične samoupravne družbe, specifičen družbeni položaj mladih in dejavnost ZSMS. Na to temo nam je Kristina Krivec na kratko opisala glavne značilnosti naše socialistične samoupravne družbe in probleme, s katerimi se trenutno srečujemo. Predvsem pa je govorila o protislovjih, ki zavirajo hitrejši razvoj socializma. Ta protislovja so predvsem posledica starih kapitalističnih družbenoekonomskih odnosov, po drugi strani pa posledica težnje po novi, višji obliki družbenoekonomskih odnosov, v katerih bo vsak človek zares razpolagal s produktom svojega dela. Prav ta protislovja so v veliki meri kriva za ekonomsko krizo, ki trenutno pesti skoraj ves svet. Le z odločnim bojem vseh socialističnih sil bo mogoče premagati to krizo in tu bi svojo vlogo morala odigrati tudi mladina, v okviru ZSMS. Seveda pa bo le dobro organizirana ZSMS lahko res uspešno delovala. Naš delegatski sistem omogoča aktivno sodelovanje mladine pri uresničevanju skupnih interesov, vendar pa se v praksi vidi, da ni vedno tako. Največkrat se pojavi neorga- Razgovor... Nadaljevanje z 8. strani na vrhu, potem je to avtomatsko prešlo navzdol. Mislim, da je prav, da je delavec svoboden in prost, vendar odgovoren in discipliniran takoj, ko prestopi prag pri vratarju. Lepa so bila tudi leta, ko smo imeli v Jaršah lasten 54-članski moški pevski zbor, vodil pa ga je najdlje Samo Vremšak. Pel sem zelo rad — 2. tenor, v zboru sem bil solist. Obstajal je približno 10 let, potem, ko nismo mogli dobiti novega zborovodja, pa je razpadel. Mnogo smo nastopali v tovarni in drugje. Imeli smo tudi enotne srajce iz našega platna. Še sedaj pojem pri upokojenskem zboru. V mladih letih sem bil tudi predsednik dramskega krožka v Domžalah — igrali smo: Kralj na Betajnovi, Ko bi padli oživeli, V Ljubljano jo dajmo ... Na koncu je želel celi DO sreče in uspehov in se po tej poti zahvalil sodelavcem za darilo ob odhodu v pokoj. Da bi ostal še naprej tako aktiven in duhovit. Zapisala Bernarda niziranost ali pa neresnost. To bomo morali mladinci vsekakor resno razmisliti in odpraviti pomanjkljivosti. Za uspešno delovanje je potrebno še izpolnjevati nekaj zelo važnih pogojev: —- krepitev dela 00 ZSMS — uveljavljanje skupnih interesov — idejni boj na vseh ravneh — zagotavljanje odprtosti pri vseh primerih — aktiviranje mladih komunistov, ki so avantgardna sila — večja delavnost profesionalnih aktivistov organizacije. Kristina Krivec nam je nato naštela tudi najbolj razširjene oblike mladinske dejavnosti, kot so na primer: mladinsko prostovoljno delo, informativno-propagandna dejavnost, pohodne akcije, krožki, usposabljanje za teritorialno obrambo, itd. Aktivnost mladih pa naj se predvsem odraža v samih OO ZSMS, v dejavnosti »Naš klub«, ki je tudi povezano s tekmovanjem za najboljšo OO ZSMS. Ta dejavnost poteka v obliki razgovora z umetnikom, razgovora o aktualnem dogodku, pogovora o filmu. Lahko pa se organizira tudi v obliki kulturne ali zabavne prireditve (ples, zabavni večer, proslava itd.). O prireditvah, ki jih bomo organizirali, je treba sproti obveščati OK ZSMS Domžale. Ta bo izmed vseh prireditev izbrala najboljšo, ki bo nato predstavljena širšemu avditoriju. Nato je Marko Mokorel govoril o informativno-propagandni dejavnosti. V sistemu socialističnega samoupravljanja ima tudi informiranje zelo velik pomen. Lahko si mislimo, kako bi bilo, če bi ljudje sprejemali važne odločitve, ne da bi bili poprej obširno informirani in poučeni. Popolnejše informiranje pa bomo dosegli le z resnim pristopom k temu problemu. Predvsem je treba pritegniti večje število ljudi k novinarski dejavnosti in jih za to tudi primerno usposobiti. Le dobro usposobljeni ljudje bodo kos pravilnemu, hitremu in natančnemu informiranju. Seveda morajo imeti ti ljudje pravilen odnos do informacij. Večkrat se pojavlja zlorabljanje informacij ali pa pasiven odnos do sprejemanja informacij. Informacije je treba prenašati, ne pa jih zavreči. Da bo informiranje še učinkoviteje, morajo biti informacije predvsem: objektivne, aktualne, celovite, jedemate, itd. Marko Mokorel nas je seznanil tudi z metodami informiranja. Najbolj pogosta metoda so glasila. Pri izbiri oblike in vsebine glasila, je treba gledati predvsem na to, komu je glasilo namenjeno. Tematika naj bo takšna, da glasilo ne bo monotono ali šablonsko. Glasilo je treba popestriti tudi z raznimi slikovnimi predlogami, risbami, poezijo in s humorjem. Druga oblika so oglasne deske in zidni časopisi. Ta oblika j c bolj primerna za manjše OO, saj ne zahteva večjih tehničnih in finančnih sredstev, ampak malo dobre volje in dela. Obvestila morajo biti vpadljiva in privlačna, treba pa jih je sproti menjati. Večjo pozornost je treba posvetiti tudi na videz tako nepomembnim stvarem, kot so vabila in plakati. Tudi vabilo mora biti oblikovano tako, da človeka pritegne. Včasih je potrebno le malo iznajdljivosti in domišljije, da se iz majhnega kosa papirja naredi vabilo, ki bo pritegnilo veliko ljudi. To pa je tudi cilj informiranja. Zelo zanimivo poročilo pa nam je pripravil kandidat za bodočega predsednika SO Domžale, tovariš Karel Kušar. Podal je poročilo o varnostni problematiki v naši občini in o mladinskem kriminalu. Na žalost je moral povedati, da je le ta v porastu. Število kriminalnih dejanj se je, glede na leto 80, povečalo kar za 74 %. Tako je domžalska občina v celotni ljubljanski regiji sedaj na neslavnem prvem mestu. Kar 141 kaznivih dejanj je bilo storjenih na škodo družbenega premoženja, kar v dinarjih pomeni dve stari milijardi škode. Tudi zvestoba ni ravno odlika naših mož in žena, saj je bilo zabeleženih kar 306 pretepov v družinah. Največkrat je temu botroval alkohol, velikokrat pa tudi neurejene družinske razmere in slabi sosedski odnosi. Seveda pa je svoj lonček pristavila tudi mladina z 52 kaznivimi dejanji. Kar zadeva disciplino na cestnoprometnem področju, je opaziti velik napredek. V prometnih nesrečah je izgubil življenje le en otrok, kar je glede na leto prej (14) zelo vzpodbudno. Sicer pa je bilo zabeleženih še 11 smrtnih primerov in 220 težjih poškodb. Glavni krivec je seveda alkohol, prevelika hitrost in kršenje drugih cestnih predpisov. To število bi bilo verjetno vsaj malo manjše, če bi bile ceste bolj urejene kot so. V informacijo nam je tov. Kušar še povedal, da je v domžalski občini kar 16 000 voznikov. Ob vsem tem je bilo evidentiranih še 23 požarov, ki pa niso povzročili večje škode (Helios, Slovenijales, Tosama). V DO je bilo 13 delovnih nezgod s težjimi poškodbami. Presenetljivo veliko pa je bilo samomorov (14) in to na vseh starostnih stopnjah. Glavni vzroki so bili bolezni, razni problemi, itd. Med drugim je tov. Kušar omenil tudi »pank gibanje« in ga ocenil kot negativen pojav. Zlata nit — veleslalom za ženske KOLEDAR SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER ZA LETO 1982 Zlata nit — proglasitev rezultatov pred našo kočo na Mali planini Maj — Pohod ob žici — Tekmovanje v peteroboju (kraj: Športni park Domžale) Junij — Občinsko prvenstvo v balinanju (kraj: Športni park Domžale) — Seminar za organizatorje rekreacije: Aktivnosti na vodi September — Peteroboj jesenski del (stadion Induplati) Oktober — Občinsko prvenstvo v odbojki (kraj: Hala KC) November — Občinsko prvenstvo v šahu (kraj: Hala KC) December — Zaključna prireditev za leto 1982. Star pregovor pravi: kdor opusti navado, tega tudi navada zapusti. Na to zlato resnico dandanes marsikdo prav rad pozablja, toda čas pokaže, da ni ravnal pravilno. Tega se zavedamo tudi v predsedstvu 00 ZSMS Induplati Jarše, zato smo v naš februarski delovni plan uvrstili tudi sodelovanje na tradicionalnem vsakoletnem smučarskem tekmovanju »Zlata nit«. Seznanimo se malce s tem: »Zlata nit« je vsakoletni veleslalom, ki se ga udeležujejo izključno delavci DO »Induplati«, Jarše. Prav ietos je to tekmovanje jubilejno — trideseto, čeprav se v začetku ni imenovalo tako, odvijalo pa se je vedno na pobočjih okrog našega planinskega doma na Mali planini in tudi organizator je tradicionalen, in sicer KOOS »Induplati«, Jarše. Kot z večino tradicionalnih prireditev je tudi za »Zlato nit« izgledalo, da je svoje »zlate« čase že preživela. Da bi prekinili ta neugoden trend, smo se letos mladinci in neumorni sindikalni delavci še toliko bolj potrudili. Kljub pomanjkanju snega smo se na skupnem sestanku dogovorili, da bo veleslalom v soboto 13. februarja. Kot da bi vedelo za naše prizadevanje, nam je bilo tudi vreme zelo naklonjeno. Pričakal nas je prelep sončen zimski dan, medtem ko se je dolina kopala v megli in hladnem vremenu. Tudi relativno velika udeležba tekmovalcev in navijačev je dokazala, da se le obrača na bolje. Tekmovalna progra je bila odlično pripravljena, prav tako tudi enolončnica po tekmovanju. Ne gre pa pozabiti tudi tradicionalne planinske gostoljubnosti obeh oskrbnikov doma, Nade in Štefana. Tako tekmovalci kot organizatorji prireditve smo bili zelo zadovoljni s samim potekom tekmovanja m vsemi spremljajočimi stvarmi. Po razdelitvi diplom, pokalov in nagrad so se nekateri odpravili smučat v Tiho dolino, nekateri pa so ostali še nekaj uric skupaj v prijetnem kramljanju. Najbolj navdušeni so se odpravili celo peš v dolino. V imenu 00 ZSMS. ki je letos sodelovala kot pomoč osnovnemu organizatorju KOOS tako organizacijsko kot tudi finančno, bi se radi na tem mestu zahvalili pokrovitelju prireditve, našemu direktorju, dipl. ing. Sreču Bergantu in vsem ostalim, ki so s svojim delom in sodelovanjem na prireditvi pomagali, da je tako dobro uspela. Ker je na »Zlati niti« predvsem važno sodelovati, saj smo bili nagrajeni že s čudovitim izletom v gore, ne bi omenjal niti vseh organizatorjev niti tekmovalcev, kljub temu pa je treba omeniti tiste, ki so ta dan imeli največ športne sreče in so stali na zmagovalnih stopnicah. To so: — pri ženskah: — pri moških: 1. Vrhovnik Majda 1. Belaj Janez 2. Makovec Pavla 2. Zabret Milan 3. Škorjanc Majda 3. Šuštar Tone — pri veteranih: 1. Zabret Milan 2. Lončar Franc 3. Burja Matevž Nasvidenje na »Zlati niti« 83! Iz uredništva V sredo 17. februarja letos smo sc zbrali na običajni delovni sestanek uredniškega odbora našega glasila in pripraviti pot za izdajo marčne številke. Po ustaljeni navadi smo najprej govorili o pripombah na februarsko številko Konoplana. Zato, ker smo načeli dve tehtni zadevi, sem se namenil o tem napisati to vest. Gre za to: NI STAREGA DINARJA — Kadar ga le najdemo, je to nedopustna napaka. Na 6. strani v februarski številki je v sestavku KALKULIRAJTE SAMI IN VSE VAM BO JASNO navedenih nekaj podatkov v dinarski vrednosti. Škrat nam je zameglil oči, ko smo delali popravke. Vsi zneski so napisani v vrednosti »starega« dinarja. Pravilno bi bilo, da bi decimalno vejico prestavili za dve mesti v levo. Tako pa — oprostite nam napako. Trudili se bomo, da bomo v prihodnje pisali pravilno. Vsi zneski bodo brez dodatnih pojasnil v vrednosti dinarja zato, ker starih dinarjev nimamo več. Nihče, ne vi ne jaz. Prav bi bilo, da bi prenehali tudi z govorno obliko v starih dinarjih. Tujci, ki pridejo v Jugoslavijo, poznajo samo dinar in se čudijo, ko slišijo naše, stokrat višje številke za dohodke in izdatke. In za PODROBNEJE O NEKROLOGIH — Nekateri, predvsem starejši in večina že upokojenih sodelavcev nam zamerijo, ker smo nedosledni pri pisanju nekrologov za umrlimi sodelavci. Pri- pombe, to smo razčistili, so upravičene. Krivcev pa vseeno ni. V prihodnje pa bo tudi v tem pogledu več reda. Tako smo sklenili: nekrolog bomo napisali za vsakega aktivnega sodelavca ali sodelavko, ki je umrl(a). Upokojenim pa bomo posvetili ob smrti nekaj misli, če so bili v času aktivnega dela v Induplati ali med NOV vidnejši delavci ali borci z odlikovanji. To ni zagotovilo za enakopravnost, boste pristavili in naš odgovor bo — in nikoli jo v tej zadevi ne bo! Tisti, ki so bili nosilci razvoja samoupravljanja, tisti, ki so opravljali družbeno-politične funkcije ali bili vodilni strokovnjaki v naši delovni organizaciji ZASLUŽIJO POSMRTNO POSVETILO INMEMORIAM tud v Ko-noplanu. KAKO DO STIMULACIJE — Kljub dobrim razlagam, kako je urejeno z nagrajevanjem iz naslova »stimulacija« temu ali onemu zadeva še vedno ni jasna. Sodimo, da nam tudi v našem glasilu ne bo mogoče zapisati vse tako, da bo vsem zadeva razumljiva. Ne gre za skrivalnice, ampak za zamotano računanje, ki ima več »če-jev« in šele izračun vseh postavk da odstotek, ki se ga ta ali oni pri obračunu veseli (ali pa ne). Pojasnilo strokovne službe o tem ali onem vprašanju pa bomo v našem glasilu objavili le v primeru, če bo za to izražena konkretna želja v pismeni obliki. O. Lipovšek Hesramnš slikar K dobremu počutju sodijo tudi sodobno urejeni delovni prostori. Že nekaj desetletij si prizadevamo primemo urediti tudi naše delovne prostore. Prednost smo dali ople-menitilnici, pa predilnici v Jaršah ter seveda vsem našim zunanjim tozdom. Med zadnjimi je bila, sedaj je treba že govoriti v preteklem času, ker je večina del pri obnovi delovnih prostorov skupnih služb DO Induplati končana, na vrsti uprava. Sodili smo, da so rokodelci za dalj časa zapustili našo hišo, vendar kaže, da bodo morali vsaj pleskarji ostati. Za kaj gre? Na obnovljenem stopnišču v skupne službe se neznanec izživlja s tem, da riše po steni (zaenkrat) s svinčnikom črte nedoločene oblike. Nismo poklicani, da bi ocenjevali to zvrst slikanja. Brez odgovora ostaja tudi vprašanje, če gre pri tem za novo smer v slikarstvu ali za huliganstvo enostavne smeri. V prvem in v drugem primem je neznan tudi avtor, zato čakamo, da se bo prihodnjič pod svoje delo podpisal ali pa morda kar naslikal avtoportret. Tretja možnost je, da ga nekdo vidi pri delu in potem avtorja obelodani. Zato, ker upravičeno sodimo, da do realizacije po prvi in drugi varianti verjetno ne bo prišlo, vabimo vse sodelavce, da pomagajo pri odkrivanju tega nesramneža. S čečkarijo drugačne zvrsti se je neznanec že postavljal v tkalnici in še na nekaterih mestih, zato pričakujemo, da se bo ujel in potem letel. Letel iz tega kolektiva, ki mu je veliko na tem, da gradi lepši jutrišnji dan. Tisto, da bi naj bil takoj odpuščen, je moj predlog. Nestrokoven toda uporaben, da ga obravnava ustrezna komisija skupaj s pravniki. V primeru pa, da bi manjkal v statutu ali v katerem od spremnih aktov člen, ki bi omogočal takojšnjo izključitev za takšen delikt, ga sprejmimo čimprej. Menda nam to samoupravna organiziranost dopušča. Otmar Srečanja smučarjev Smučarska tekmovanja za zlato nit, občinsko prvenstvo ter srečanje tekstilcev so bile priložnosti, da se izkažejo naši smučarji. Tc priložnosti so vsekakor izkoristili in na vseh tekmovanjih pokazali vidno mesto. Skupno smo osvojili 8 medalj in to 3 zlate, 2 srebrni ter 3 bronaste. To pa je za naše maloštevilne smučarje res lep uspeh. Poleg osvojenih medalj so smučarke in smučarji dosegli še nekaj dobrih mest, tako na občinskem prvenstvu, kakor tudi na srečanju tekstilcev. V smučarskih tekih imamo v naši delovni organizaciji najboljšega tekmovalca v občini, to je Frenk KAVKA. Za uspeh so mu v dokaz tudi dve zlati medalji, ki si jih je prislužil na teh tekmovanjih. Ž zlato medaljo se lahko pohvali tudi Pavla MAKOVEC, ki jo je prejela v veleslalomu na srečanju tekstilcev. Dve drugi mesti v veleslalomu in s tem dve srebrni medalji si je prislužila Majda VRHOVNIK in srebrno v teku Marija PETRKA. Bronasti medalji sta prejela še Majda MAROLT in Franc MAJDIČ. Poleg teh tekmovalk in tekmovalcev so na občinskem prvenstvu dosegli vidne rezultate: Majda ŠKORJANC (6. mesto v veleslalomu), Tone ŠUSTER (9. mesto), Milan ZABRET (14. mesto) in Matevž BURJA (10. mesto). Ekipno smo dosegi — na občinskem prvenstvu: ženske 4. mesto, moški 8. mesto, skupno pa 7. mesto. Občinsko prvenstvo Domžale je bilo 28. februarja v Kranjski gori. Udeležilo se je 480 tekmovalcev in to v treh ženskih in štirih moških kategorijah. Na srečanju tekstilcev, za katero je bila organizacija tekmovanja prepuščena naši Osnovni organizaciji sindikata, smo ekipno dosegli drugo mesto, takoj za ekipo SVILANITA. Srečanja tekstilcev Domžale-Kam-nik v veleslalomu in tekih, ki je bilo 13. marca v Kranjski gori, se je udeležilo 80 tekmovalcev oziroma 5 ekip. Tekmovanje je tehnično izpeljalo Smučarsko društvo Domžale. Rajko Kavčič ZAHVALA Ob boleči izgubi najinega očeta IVANA TOMETA se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem vzdrževanja za denarno pomoč in sodelavcem pripravljalnice za podarjeno cvetje. Sin Stane Tome in hči Mari Jeretina obvestila iz kadrovske službe TOZD PROIZVODNJA Vstopi: 1. Bojan Melkič, notranji transport priprav., vstopil 1. 3. 1982, 2. Stojan Petkičič, not. transport v tkal., vstopil 9. 3. 1982, 3. Silva Naglič, tkalka, vstopila 18. 3. 1982, 4. Helena Burgar, tkalka, vstopila 23. 3. 1982. Izstopi: 1. Olga Benčina, tkalka, izstopila 1. 3. 1982, 2. Jože Raspet, barvar, upokojen 10. 3. 1982, 3. Dušan Semprimožnik, ključav,-vzdr. str., odšel v JLA 8. 3. 1982, 4. Jasminka Ilič, tkalka, izstopila 31. 3. 1982, TOZD KONFEKCIJA Vstopi: 1. Lovro Jereb, del. v kov. konstrukcijah, vstopil 15. 3. 1982, 2. Marko Marolt, ključav. v kov. konstr., vstopil 17. 3. 1982, Izstopi: 1. Rajko Koderman, del. v cer. odd., izstopil 15. 2. 1982, 2. Jože Rode, varilec v kov. konstrukcijah, izstopil 19. 2. 1982, 3. Zlatko Koščak, del. v cer. odd., izstopil 16. 3. 1982. TOZD MALOPRODAJA Ni bilo sprememb. TOZD RESTAVRACIJA IN POČITNIŠKI DOMOVI Ni bilo sprememb. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Ni bilo sprememb. POROČILI SO SE: MARJETA PAVLIČ, računovodja, poročena ALJAŽ; IDA SMODIŠ, tkalka, poročena CERAR. Iskreno čestitamo! iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimmii REDAKCIJO SMO ZAKLJUČILI 30. MARCA 1982 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiuii ZAHVALA Ob nenadni smrti moje drage mame MARIJE IGLIČ se iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem obeh izmen ATR tkalnice za izrečeno sožalje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Hčerka Ivanka Šarc z družino POROČILO O GIBANJU OD ZA FEBRUAR 1982 Vrednost točke je znašala v btto vrednosti 0,09 din. Razred q i N ~ Q g-N S Q a N tl O u N c O o en cn o S o s o S cn E- C. t- s E-* C E- Z P 7000—8000 13 19 8000—9000 36 56 9000—10000 84 1 64 10000—11000 121 1 1 44 7 11000—12000 124 6 3 33 4 12000—13000 56 10 6 26 7 13000—14000 25 4 1 11 13 14000—15000 19 6 3 11 10 15000—16000 20 1 3 7 16000—17000 8 1 1 9 17000—18000 3 2 9 9 nad 18000 5 2 1 7 38 skupaj 514 26 18 281 108 najnižji OD 7070 7731 9931 7964 9482 naj višji OD 26242 24808 22748 26613 35322 povprečni OD 11304 13344 13353 10322 16733 Bolniški izostanki v mesecu f e b r u a r j u 1982 >N E ti- 3- d =" s d > •° > S > TOZD . i, % a s s Bolezer v % i» il ■° > 11 z s E § 3 g j Redni ] 1 dopust Podalj. dop. v Skupaj j v urah Proizvodnja izd. iz sintetičnih vlaken 533 5.71 0,32 0,82 0.06 1.59 8,50 7.974 Maloprodaja 28 4,02 1,04 0,15 3,75 7,78 413 Restavracija in domovi 19 5,26 2,63 7,89 252 Konfekcija 295 5,19 0,37 1.25 0,14 2.30 9,25 4.795 Delovna skupnost skupnih služb 111 3,01 0,53 0,12 2,70 6.36 1.244 Poprečni izostanki za celotno podjetje: Izostaki zaradi red. por. dop. 0.70 % zaposlenih 986 delavcev in 2 vajenca. Izostanki zaradi pod. por. dop. 1,25 % Izostanki zaradi bolezni 6,24 Izostanki zaradi nesreč 0,28 % Skupaj: 8,47 % ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta ANTONA FLORJANČIČA se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za izraženo sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala za poklonjeni venec. Hči Milka Narat ZAHVALA Ob smrti mojega dobrega očeta JOŽETA BIDERJA se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz tkalnice za izraze sožalja, denarno pomoč in podarjeno cvetje. Žalujoča hčerka Ivanka z družino ZAHVALA ZAHVALA Ob smrti mojega nepozabnega Ob smrti mojega očeta očeta ANTONA RAZPOTNIKA LOVRA GABROVCA se zahvaljujem vsem sodelav- se zahvaljujem sodelavkam in kam in sodelavcem iz opleme- sodelavcem iz tkalnice za de- nitilnice za izrečeno sožalje narao pomoč, izrečeno sožalje in denarno pomoč. in spremstvo na zadnji poti. Sin Anton Razpotnik Sin Zdravko Gabrovec Izdaja v 1400 izvodih DO INDUPLATI Jarše n. sol. suh. o. Uredniški odbor: Hilda FRELIH Gordana GARDASE-VlC, Otmar LIPOVŠEK, Janez KOSMAČ, Cilka MRDJENOVIC, Ingo PAS, Bernarda PAVLIC (urednica) Alojz PUSLAR, Matjaž PAVLIN, Janko UKMAR, Majda VRHOVNIK. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/7Z od 8. 4. ly )•