66. številka Ljubljana, v četrtek 22. marca XXVII. leto, 1894. (shaja Tiak dan ivefier, isimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za a vet r o - o g e rs k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jedeo 1 gld, 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je na Kongresnem trga fit. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Bilanca slovenske koalicije. m. Da so nafti koaliranci pri ljudskem Šolstvu v proračunskem odseku molčali, to jih gotovo ne bode prikupilo njihovim volileem. Črna pega vjedla bo je v SČit, s kojim pokriva profesor Šuklje koalicijo, in vse tiste vojake ia vojačke, ki bo ž a j i m prestopili v koalicijski ostrog. Ia črna ta pega ne bode zginila, in to tudi tedaj ne, če se Slovencem podeli tiBta keramična učilnica, kojo je poslanec Šuklje z veliko gorečnostjo zahteval, ne da bi bil občutil, kako Čudne vtise mora napravljati po vsi Sloveniji, če kolovodja slovenskih koal i rance v na vsa usta govori za keramično šolo, mej tem, ko niti besedice ni spregovoril niti za koroške ljudske dole, niti za jednake dole v Trstu in Gorici I To je pravi politični narobe svet, in če bode koalicija mnogokrat od slovenskih državnih poslancev zahtevala tako samozatajbo, potem ji to gotovo ne bode pomnožilo simpatij mej nami, in to tudi tedaj ne, če naši koaliranci ves svoj upliv — in k temu so vender zavezani — v to zastavijo, da se do jeseni oživotvori Kranjska gimnazija in tudi Celjska spodnja gimnazija. Zadržka ni nikacega. Uspehi Mariborski so znani, ili se pa tudi kmalo in brez težave poizvejo. Dijaki so tu, poslopji posebno z% pričetek tudi. Zatorej ni vzroka, da bi se tukaj odlagalo, in slo-venski Hohenwartovci morajo, če nočejo popolnoma mej nami propasti, vsaj ta dva svoja polovična uspeha do skrajnosti izkoristiti, kar se bode, kakor rečeno, le tedaj zgodilo, če se do jeseni oživotvorita zgorej omenjeni gimnaziji. Že pri naučni upravi je vrli naš poslanec dr. Gregorčič, skoraj bi rekli, v senco postavil poslanca Šukljeja. Komaj se je nekoliko ozdravil, že je prihitel na Dunaj, da se udeleži razprav v proračunskem odseku, kjer je jedini zastopnik slovenske protikoalicije. Delovanje tega poslanca v omenjenem odseku odlikovalo se je pred vuem s tem, da ni utesnil svojih zahtev na ožjo svojo okrajino, kar Časih tako radi stoie* nekateri poslanci. Odlikoval se je tudi s tem, da se ni v nikako nasprotje stavljat s poslancem šukljejem in da je tega podpiral, kjer je bilo potrebno. Poslanec dr. Gregorčič pa nasprotno obilokrat ni dobil pri svojem slovenskem tovarišu potrebne podpore, kar je iz dvojnega obzira obžalovati. Obžalovati je to najprej zategadelj, ker je vlada molčanje poslanca Šukljeja prej kot ne tolmačila si tako, da Gregorčičeve zahteve niso utemeljene, če se vender tako odličnemu slovenskemu državnemu poslancu kot je Šuklje ni videlo vredno, da bi zanje spregovoril besedico. Obžalovati pa je to tudi radi tega, ker se nam je nehote" urioila misel, da je poslanec Čakije dostikrat radi tega molčal, ker je bil morda mnenja, da mu ne kaže podpirati dra. Gregorčiča, in sicer radi tega ne, ker je ravno iz Hohenvvartovega kluba izstopil. Mi bi slovenske državne poslance, ki so še danes člani Hohenwartovega kluba, prav resno svarili proti vsakemu koraku, s kojega bi se sklepati dalo, da se hočejo oni nad svojimi tovariši, ki so iz tupili iz omenjenega kluba, maščevati na ta način, da bi jih ne podpirali v boju za nase narodne težnje ter jim tako nekako ad oculos dokazali, kako so napačno postopali, ko so stari klub zapustili. Še danes smo mnenja, da koalicija ne sme postati visoka stena mej slovenskimi državnimi poBlanci, če tudi so ločeni v dva tabora. Kadar se gre za splošne koristi slovenske narodnosti, takrat morajo biti jedini vsi slovenski poslanci in če bi hoteli slovenski koaliranci tukaj vodo kaliti, skalili jo bodo sami sebi. Priznavamo, da je poslanec dr. Gregorčič pri razpravah proračunskega odseka v tem pogledu prav pravilno postopal in le obžalujemo, da o profesorju Šukljeju, ki je morda nehote* nekoliko grešil, tega trditi ne moremo. Vsekako pa se od naučne uprave prej ločiti ne moremo, nego da opozarjamo občinstvo, kako se je poslanec Gregorčič goreče potegoval za vae tiste narodne težnje, za katere so hoteli slovenski poslanci v Hoheovmtovem klubu dobiti poroštvo, o katerem govori znana resolucija. Omenjal je poslanec Gregorčič, da ima par tisuč Nemcev, večinoma uradnikov in vojakov, na Primorskem nemško gimnazijo v Goric'', Trstu in Pulju ter nemški realki v Gorici in Trstu; da imajo Lahi državno gimnazijo v Kopru ter mestno gimuazijo in realko v Trstu. Le Slovenci in Hrvati, kojih je na Goriškem in v Istri dve tretjini, nimajo ne jedne srednje Sole I Zahteval je, da naj se ustanovi hrvatska gimnazija v Pazinu in slovenske paralelke na gimnaziji v Gorici. Tu bi bil poslanec Suklja pridobil si veliko zaslugo, da je z vso odločnostjo svojega Go-riškt ga tovariSa podpiral. Dalje je dr. Gregorčič dokazoval, da nalagajo sedanje srednje Šole na Primorskem in posebej v Gorici domačemu prebivalstvu večja bremena, nego jih nosijo državljani drugih di žel. Ostro je kritikoval razmere na Goriški gimnaziji, in opisoval neugodne razmere ljudskega šolstva v Gorici in v Trstu, kjer hodijo Slovenci križev pot, ne da bi mogli priti do svojih ljudskih Sol. Istotako se je pritoževal dr. Gregorčič, da je v Istri premalo ljudskih Sol, in končno spominjal se je žalostnih razmer glede na ljudsko šolstvo mej koroškimi Slovenci, ter zahteval, da n a j m i n i ste r b t v o poskrbi, da se vprašanje o učnem jeziku v ljudskih šolah na Koroškem prej kot prej tako reši, kakor zahtevajo šolski in državni temeljni zakoni. Skrben je bil torej poslanec dr. Gregorčič za vse, in ničesar ni spustil s svojega pogleda, Se celo izobraževališča za učitelje v Kopru ne, da si je le to dosti bolje urejeno od znanega Ljubljanskega zavoda, kjer ima prvo besedo strastni Kočevar Linhart. N kjer pa ga ni podpiral poslanec Šuklje in niti toliko mu vestui poslanec dr. Gregorčič ni služil v izgled, da bi bil kaj spregovoril o neznosnem položaji nage učiteljske pripravnice, ter glede nje vanj tiste reforme zahteval, kakor jih je zahteval naš deželni zbor, na kojega je obljubil Madevski o/irati se pri tscih in jednacih prilikah. Ali Šuklje je molčal in naša pripravnica bode prej kot ne prav v kratkem izročena — vodji Linhartu! LISTEK. List signora Alberta. (Italijanski spisal Tito Da mele; preložil Vinko.) — Kdo ga je prinesel? — vprašala je gn tinja, preobračajoč v roki list, kot bi jo pekel v prste. — Sluga signora Alberta — odgovorila je hišina. — Tu ga imaš Reci mu, naj ga nese nazaj svojemu gospodu. — A sluga je že odšel. Dejal je, da nima čakati na odgovor, ter takoj izginil. Gro5oja nepotrpežljivo z malo nožico udari po podnožniku. — Dobro, čez nekaj časa vas pokličem, da mu ga sami odnesete. IliSina se prikloni in odide. Ko je bila sama, promotrila je grofioja še jedenkrat list, Še nekoliko-krat obrnila ga v roki ter ga na zadnje zaničljivo vrgla na pisno mizo . . . — Gotovo kaka opravičevanja! . . . Meni naj se opravičuje! — veli poluglasno z jezno stisnenimi ustnicami ter stopi k zrkalu, da si uravna bujne, svetle kodre, ki bo padajoč na čelo senčili dve v istini prekrasni očesi. A tem čarobnim očem je danes nedostajalo tistega rahlega smehljaja, katerega so •e sicer kar žurile. Uboge oči! Vse svoje žive dni jih ni videla v takem stanu, rudeče, kot bi bile objokane in pod njimi lahne višnjele sence. In vender ni plakala; po noči ni mogla zaspati, to je vse. Poznala je svet, poznala uiožke, ni se jej zdelo vredno, da bi zaradi njih oči rosila s solzami. Bilo jej je šele jednoin-dvajset let in pred dvema letoma je bila postala že udova. Njen postarni soprog, katerega ni ljubila in ki nje ni ljubil, ločil se jo od sveta, ne da bi jo bil poklical k smrtni postelji svoji. Žalostna zgoda, a na srečo jako kratka. Vrnila se je zopet k pisni mizi: list vzame v roke ter se drugič obrne k steni, na kateri je bilo videli gomb električnega zvonca. V tem ustopu ob stane nekaj trenotij, kot bi ne vedela, bi li pozvala hišino ali ne. — Ali naj se udam izkušnjavi ter odprem list? Naj bo, dosti dolgo sem se že pomišljevala. Zopet roko vzame z zvonca ter seže po nožu. Še hipec se pomišlja; slednjič pa razreze zavitek. — Tega bi ne bila smela storiti, — vzklikne zdajci, — a sedaj se je že zgodilo. Odprla je list z navidezno malomarnostjo, a roki sta se jej tresli, in oči, te blažene oči, katere nikdar niso hotele plakati, videle so krdelo tenkih črk____ Po tihem prične čitati : „GoBpa grofinja! Ne bodem se Vam opravičeval . . ." — Ob, poskusimo! »Danes zjutraj sem ee čutil dokaj mirnejšega in čez dolgo časa sem se zopet zamislil v preteklost svojo. Na njej nisem našel nobenega madeža in do danes si ne morem očitati niti najmanjše atvarice. Jutri odidem ..." — Prav ima! „Jutri odidem in ne vem še kam. Najdražje nadeje življenja svojega vidim že drugič v razvalinah. Svoje sreče ne bodem več poskušal." — Lažnik! — zašepeta grofinja ter stisne zobe. „Da Vam resnico povem, dokazov o nedolžnosti svoji Vam ne morem podati. Mogoče da me bodete nekoč pravično sodili. Povedali so Vam, da sem ljubil signorino Lavro Donatijevo. To je res." — Nesramnež! „Ljubit'sem signorino Lavro z vsem ognjem, recimo, z vso iskrenostjo mladih let. Da tega nikdar nisem omenil vpričo Vas, to se je zgodilo zaradi spoštljivosti do n;e in spoštovanja do Vas. Ljubila sva se, vsaj jaz sem jo resnično ljubil; njena rodbina jo na vso moč podpirala najino ljubezen in najino poroko je zadrževal le čas žalovanja po nenadni smrti moje matere. Osamel sem, iu v tisti bolesti, o kateri sem misi 1, da je nikdar ne bode konca, približal sem še bolj ljubezen k tisti devi kot k poslednjemu Žarku SVOJih nadej. (Konec prih.) Katrah. Daleč od doma, v tihem Torinu, umrl je Lajofi Kossuth, nekdanji ogeraki guverner in prouiročitelj velike madjarske revolucije. Sestiattirideset let j« minolo, odksr je zapustil madjarske tla, a narod njegov ga v tem času ni pozabil, sago zrl k njemu kakor k svojemu heroju, dobro vedoč, da je KosButh pravi oče sedanje madjarske države. Madjarski narod je v KoBsuthu videl predstav itelja ideje narodu? ne odvisnosti in slave in ga je zato častil » oeuganno gorečnostjo ter se rad ravnal po njegovih svet h Kossutb je bil kot Madjar velik rodoljub in je gotovo deloval jedino in Bamo za korist madjurakrga naroda. Ali je ravnal vedno pravilno, ali je bilo vse prav in dobro kar je storil, o tem bode sodila zgodovina. Sedanji rod še ni tako objektiven in nepri-stransk, da bi mogel izreči določno sodbo o dogodbah I. 1848. in 1849. Slovanski narodi nimamo vzroka simpatizovati z umrlim Kossuthom. Poleg plamteče ljubezni za narod madjarski navdajala ga je silna mržnja proti vsem Slovanom in pri vsem svojem delovanju na korist Madjarov je vedno tudi gledal na to, kako Škodovati Slovanom, kako uničiti Hrvate in Slovake, Srbe in ogersKe Ruse, vedno je imel v mislih ma-djarsko-nemško proti Slovanom naperjeno zvezo. Dil je pa ženijalen človek in odločen madjarski rodoljub. Tega mu ne more nihče odrekati. Kossutb Be je rodil I. 1806 v Monoku v Zem-plinski Županiji. Študiral je pravoslovje in ker ni mogel dobiti državne službe, posvetil se je odvetništvu. Leta 1832. je prišel na državni zbor v Požun, kjer se je začel baviti z novinarstvom in izdajal posebna poročila o posvetovanjih državnega zbora. Vlada mu je to prepovedala in ker se Kossutb. ni hotel udati, obsojen je bil na štiri leta v zapor. L. 1841 , pre-bivši svojo kazen, začel je Kossutb urejati .Pesti Hirlap", ki je ni vso moč deloval za ustanovitev madjarske države in za spojenje ogerskih Slovanov z Madjari. V dosego te svrbe rabila je KosBUtbova stranka tudi nemoralna, nasrlna sredstva, zlasti pa je sovražno postopala proti ogerskim Slovanom. Kossuth je bil vodja tistemu gibanju, ki je hotelo Ogeraki pridobiti popolno neodvisnost. Konservativna stranka pač ni odobravala Koatmthovih namer, ali ker se je KosBUthu posrečilo, Beataviti veliko narodno stranko, ki se je zoperstavljala predpravicam pleme-nitašev, imel je drž. zbor na svoji strani. L 1847. volila je Poštanska županija Kossutha v drž. zbor. Z i malo časa postal je vodja cele opozicije in ko je leta 1843. nastala na Duuaji revolucija, zahteval je, naj se imenuje za Ogerako posebno drž. zboru odgovorno ministerstvo. Cesar Ferdinand je ustregel tej Želji in imenoval nadvojvodo Štefana ogerskim palatinom, grofa Battbyaiya pa predsednikom miniaterstva, v katerem je prevzel Kossuth finance in izdal za 121/a milijonov gold. bankovcev. V tem je to madjarsko ministerstvo postopalo proti ogerskim Slovanom tako sovražno in nepravično, da so bili prisiljeni na boj za svoj obstanek. Odpor južnih Slovanov proti temu počenjanju se je imenoval v prestolnem govoru revolucija ia madjarska vlada je od državnega zbora zahtevala 200 000 vojakov in 43 milijonov gld., vrh tega pa je KoBsuth stopil v zvezo s parlamentom v Frankobrodu, da zagotovi tako madjarski državi obstanek. Hrvatski ban Jellač ć pripravljal se je v tem na boj proti Madjarom. Kossutb je na to sestavil vojsko in poslal posebno deputacijo na Dunaj a prošnjo, naj se c aar preseli v Pešto. Deputacija je dobila dvoumen odgovor, Jellačić je krenil čez Dravo in dan pozneje je odstopilo ministerstvo, Dattbyaoy in Kossuth pa sta izdala oklic na narod, roteč ga, naj se dvigne na obramba domovine. Nadvojvoda Šttftin je prevzel vlado, a Kossuth se mu je uprl, sestavil novo ministerstvo in prevzel vodstvo odbora za deželno obrambo. S tem je dobil neomejeno moč. Zoperstavil se je imenovanju grofa Lamberga kraljevskim komisarjem in lt^cst yx miui sterBkim predsednikom. Recscy je zahteval, naj se državni zbor razide in je razglasil obsedao stanje v Ogeraki ter imeooval Jellačić* poveljnikom cele vojske na Ogerskem, ali drž. zbor se mu je uprl in proglasil Jellačić* kot izdajnika domovine. V tem se je cesar Ferdinand odpovedal kroni in na njegovo mesto je stopil cesar Franc Josip. Kossuth je izdal oklic, v katerem je proglasil odpoved Ferdinandovo za neveljavno in nezakonito. Knez VVindiscbgraetz, poslan od novega vladarja, da uduši madjarsko revolucijo, zavzel je bil v tem Požun in krenil proti Pešti. Kossuth je zapustil Pefito in z vsem drž. zborom odšel v Debrecio, da dobi Časa za zbiranje nove vojske. V Debrecin je tudi odnesel ogersko krono. Wiudiechgraetz se je nastanil v Budimu, Kossuth pa je zbiral nove sile in za nekoliko duij sestavil številno vojsko. Vrhovno poveljstvo je izročil poljskemu generalu Dembinskemu, katerega sta podpirala K tapka in Repaasy. To vojsko je poslal proti WindiBchgraetzu, G6rgey* pa proti Schlicku, ki je s severa prihajal v deželo. Ko je revolucija dosegla svoj vrhunec, prosila je Avstrija raogutao Busijo aa pomoč, na kar je drž. zbor v Debrecinu dne 14. aprila 1849 razglasil habsburško dinastijo za odstavljeno in ime-noval KoBSUtha za guvernerja ter predsednika narodni vladi. Kossuth je hitro sestavil novo ministerstvo, ki se je nastanilo v zopet pridobljeni Pešti ter je proteatovalo zoper rusko oboroženo intervencijo. Kossuth se je v tej zadevi obrnil do Angleške in do Francije, ali zastonj. Kraj vsega napora ni mogel premagati nasprotnikov ter je bil prisiljen, preseliti se z vlado v Szegedin. Pripravljal se je na obupni boj, kateri je vojna sreča G6rgeyeva in Bemova še podaljšala. S Szegedina se je moral Kossuth z vlado premakniti v Arad. Klapka je sicer nekatere krate premagal nasprotnike ali izdalo to ni nič V tem se je Ko»suth spri z Gorgevem. Zahteval je od vojnega soveta, naj se postavi Dem na čelo vojski. Vojni sovet je to odklonil, na kar je Kossuth odstopil in je bil namesto njega izvoljen GOrgev diktatorjem. S tem se je končala politična delavnost Kossu-thova v Ogerbki. Po kapitulaciji pri Vilag&šu odšel je v inozemstvo. Nekaj časa je bil interniran v Šumli in v Mili Aziji, potem se preselil na Augle-ško od tam pa v Turin. Leta 1867. se mu je vsled splošne amnestije dovolil povratek na Ogersko ali on ni hotel priznati novih državnopravnih razmer in je ostal v tujini. Od tod je v največji meri upli-val na odnosaje na Madjarskem in to do zadnjih dnij svojega Življenja. Madjarski narod ga je zmatral za svojega heroja in to po pravici, aaj se ima prav Kossuthu zahvaliti za svojo sedaajo samostalnost in za svojo srečo in veljavo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 22. marca. Srednje iole na Primorskem. O interpelaciji deželnih poalancev goriških zaradi prevelike strogosti ns srednjih šolah v Gorici objavila je nedavno „Deutsche Z-itung" članek, v katerem naglasa, da se mora taka strogost obsojali že saradi tega, ker vsled nje ne trpi le gimnazija v Gore, ampak vse nemške srednje šole na Primorskem, katerih gojenci so sicer večinoma Italijani in Slovenci, a se vender od njih zahteva isto, kar se zahteva od čistonemških gojencev. Nasprotno, še muči se jih z nepotrebnimi malenkostmi. Končno priporoča člankar večje potrpljenje posebno kar se dostaje latinščine, grščine in nemščine. Zahvaljuje ae pi slancem deželnega zbora goriškega, kateri so se moško uprli tej krivici, vsled katere ne trpijo le učenci, ampak tudi učitelji. S ta rove*/to gibanje. Te dni zboroval je v Pragi staročeški meščanski klub in bo posvetoval o jezikovnem vprašanju na Češkem. Bivši Praški župan dr. Šole je mej drugim rekel: Germanizovati se ne damo. Za sedaj smo opustili boj sa državno pravo, ali na iz polnitev narodn h naših tirjatev ne smemo dlje čakati, v tem o/iru nam je takoj ustreči in sicer je začeti z uvedenjem češčine kot notranji uradni jezik. Prof. dr. Pražak se je tudi za to izrekel, da bi morala vsa oblastva uraduvati v nemškem in če« škem jeziku in zahteval, naj bi se v vseh šolah uvedel drugi deželni jezik kot obligatni učni predmet. Rieger se je potegoval za ŠjIčov predlog rekši, da se glede notranjega uradnega jezika ni samo z Nemci boriti, nego tudi z uplivn m narodom bureau-kratov, ki bb iz ozirov na svojo komoditeto ustavlja taki premembi. Šolčev predlog, da je zahtevati uvođenje češčine kot notranjega uradnega jezika, »e je vzprejVl soglasno. Madjarska kriza. Ogerska zbornica je sklicana za petek, da sklene, kake časti je izkazati umrlemu Kossuthu. Vladni pristaši se sa vse mogoče načine trudijo, da bi privržence Kossuthove stranke pregovorili, naj odnehajo od svojih zahtev, ali kakor se kaže, ne mislijo na to, da bi v tem obziru odnehali. Neodvisna stranka zahteva, da se Kossuthu izkažejo vse časti kakor Franu Deaku in grofu Juliju Andrassvju, česar vlada nikakor ne more pripustiti. Kriza je zategadelj neizogibna. Vitanje države. Avstrijsko ruska trgovinska pogodba* Nekateri Dunajski listi javljajo, da ae hode danes ali jutri pndpissla trgovinska pogodba mej Avstrijo is Rusijo. Kakor znano, so traiala pogajanja jako dolgo, čeBar so bili ? peti vrsti krivi Madjari, ki so se odjočno zoper stavljali ruskim zahtevam glede canp na |j4o in še posobe |i*de carin na rl. Rusijs je končno {{lede carjp na r) odnehala in tako so se dognala pogaja uja. Pogodba je za sedaj le provizorna, a to bode le trajalo, dokler se rešijo formalnosti ta sklepanje definitivne pogodbe. Italijanske finance Nasprotstvo mej fiuančntm odsekom in ministrom Sonninom postalo je tako veliko, da je minister v sadnji seji ministerskega sveta ponudil svojo demisijo. Odsek je zavrgel ministrov predlog, naj se poviša rentni davek, ter naivetoval, naj se pri upravi in pri vojski prištedi 50 milijonov, dočim je minister proračunat, da se bode pri upravi prište-dilo samo 15 milijonov lir. Nasprotstvo je torej veliko in Sonnino mora biti prepričan, da ga ni premostiti, sicer bi ne bil ponudil svoje demisije. Nekateri listi javljajo, da so se vsi drugi miniBtri proglasili za solidarne s Sonninom, kar bi utegnilo postati jako nevarno za vso državo. Miniaterska kriza v Belgiji. Dasi je ministerski predsednik Beernaert v zbornici naznanil, da odstopi, vender tega belgijski listi nočejo verjeti. Sodijo, da ae hoji klerikalna večina, da bi postal nepriljubljeni VVoeste ministerski predsednik, in v tem strahu je prav lahko mogoče, da naposled še odobri vladni načrt volilni reformi. Z druge strani se čuie, da postane sedanji minister notranjih del, de Burlet, ministerski predsednik, imenujejo se pa tudi Se druga imena. Sicer pa pravijo trezoi motritelji belgijskih razmer, da je tako ugibanje brez vrednosti, dokler ni Beernaertova demisija definitivno vzprejeta. Mož je bil že večkrat navidezno mrtev in prav lahko se zgodi, da bo tudi ta pot obudi. Dopisi. Is ltlbnice, 19. marca. [Izv. dop.] (Raznoterosti) Žr>HrHtnra 4'9'. %a 13 nad normulom. XD"Lxn.3.jsl2:si "borza dne 22. maica t. I. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 20 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 „ 05 , Avstrijska zlat« renta....... 119 , 50 „ Avstrijska kronska renta 4°/0..... 97 n 85 „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 118 „ 15 , Ogerska kronska renta 4°/0..... 95 „ 15 , Av»tro-ogerske bančne delnico .... 1021 „ — „ Kreditne delnice......... 368 . 25 „ I/ondon vista........... 124 , 60 m Nemški drž. bankovci za 100 mark , 60 , 9Jl/i « 20 mark............ 12 , 19 , '20 frankov........... 9 , 88*/s • Italijanski bankovci........ 43 „ 30 „ C. kr. cekini . . ........ 5 „ 84 _ Učenec slovenskega in nemdkoga jezika v pisavi in govoru popolnoma zmožen, se viprejme v |»ro«liaJi»lnlco « uie-tfnniiu blttKoui pri Viiicvncu S»kot-u -v liit>- nict. (302-1) Je dobiti I u ziireh dobro naravno vino po primerno nizki ceni? Najiigodneji odgovor razglasi bo tom potom prihodnjo soboto. (309) Izprehodne palice po 5 kr. do 77» PlPllllG s pisalno pripravo Plruho s šivalno pripravo Piruhe s Cunji za kegljanje PipullG z domino igro Piirulio z rou'ettno i^ro PlirullG s kompasom Pirulie prazne, vse iz lesa, naj-fineje pobarvane priporoča Fr. Stampfel Ljubljana, Kongresni trg. (TonhaUeO (297-2! (Kočevska domača obrt.) odne palice po 5 kr, do Vu I Sladčičarna in pekirija Jakoba Zalaznima g v Ljubljani, na Starem trgu št. 21. P. n. slavnemu občinstvu priporočam svojo bogato zalogo vsakovrstne pekarije kakor tudi veliko izbero za i velikonočna darila. Naročila za različne potvice se vedno v z prejema jo. Z odličnim spoštovanjem (2t>9—2) Jakob Zalaznik x§ sladčičarski lxi pekovski mojster H v I ^jnl>l jiitii, Ntari t»"K* SI. Tujci: 14. marca. Pri M«H*I» Mlakar z Dunaja. — Ascher iz Varaždina. — Bett iz Trata. — Mohor-ftič iz Sežane. — Globočnik iz Velikih T,aSc. — Tomšič i« Kranja. — Kosar iz Dobrove. — Dr. ScbiftVer iz Ribnice. — Kur/.tbaler iz Welsa. Pri Mlonn: Arnoldo, Ncu-niann, W*lli>vich iz Gradca. — Janig, Schmidgruber z Dunaja — Wuiu iz Kraljevega Gradca. — Vecht iz Pulja. — Piieckv, pl. Stauber iz Prage. — Bežim iz Senožuč. — Križan ia Maribora. — liikl iz Bleda. — Fischer iz Ljubijan*.*. Pri bavurHkvui dvora x Madill iz Slatine. — Fajdga it Kamnika. Pri I u ž. nem kolodvoru« Pl. Fialunjr iz Po stoj i ne. — Terbuhov č iz Biatrce. Nervozna motenja govora jecljanje, brbljanje in druge take napake, kakor tudi slabo, ne popolnoma razvito izgovarjanje, bo odpravi za smiraj. Zlasti pripomnimo takim, ki jecljajo, da po racij o-n al ne m, fizijologično utemeljenem načinu zdravljenja zopet zadobe svobodni, naravni (nepričinjeni) govor. (Prim. o Neumann-ovem zdravljenji „Keichs-Medicinal-An-zeiger", Lipsija z dne 8. decembra 1893.) (306—2) Ravnatelj zavoda imetelj c. kr. koncesijonovane zdraviloiee v Gradci. Ordinuje Se v petek in soboto od 2. do 4. ure do-polndnein v nedeljo 35. t. m. od 9. do 11. ure dopoludne. — Odprl se bode tudi zdravstveni tečaj, ako bode zadostno Število ogla&encev. Oglušiti se mora do 34. t. m. C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. iti, Menit. Izvod iz voznega reda veljavnega ocL 1. ©Jct©t>ra. 1893. Nastopno omenjeni prihajal »I in odhajalni časi označeni io » Br+dnJ*+rropak«m času. Srednjeevropski čas je krajnema 6mu v Ljub* ljani ia S minuti naprej. Odhod li lajnbljane (jui. kol.). Ob iii. uri S min. po noH osebni Tlak t Trhli, Pontabel, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, Dunaj, cea Belatbal ▼ Aueaee, Isohl, Omnnden, Bolnograd, Lend-Gaeteln, Zeli na jeieru, Htoyr, Line, Bu-olu. ,, oo „ opolutlne „ „ „ O. IO ,, stvrrr „ „ Prihod v Iajnbljano (juž. kol.). Ob g. uri IO min. rjulruj ia Kočevja. 1, „ Ol „ popolmlne „ „ Ob Odhod U Iajnbljano (dr*.. koU 7. uri 18 min. z}ntrtt) v Kamnik. „ y. , os „ poj,oiutin*- „ „ Prihod v Iajnbljano (drž. kol.). Ob 0. uri SI min. *]utrnj ia Kamnika. , 11. „ 18 „