Poštnina plačana v gotovini
Leto VIII, št. 95
Ljubljana, petek 22. aprila 1927
Cena 2 Din
tss Uhaja ob 4. ajgtraj. sag
Stane mesečno Din 25-—; za inozemstvo Din 40'— neobveano.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
LJubljana, Knaflova ulica 4tev. s/L Teleion št. 3073 in 3804, ponoči tudi
št. 20^4
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravništvo: Ljubljana, Prejemov« ulica it. 54. — Telefon St. 3036
inseratni oddelek t Ljubljana, PreSei -nova ulica št. 4. — Telefon št. 3492
Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri postnem ček. zavodu: Ljub-lana št. 11.843 - Praha čisto 78.180 Wien. Nr. 105.341.
Napori vlade za okrepitev
Odpor med radikali še ni odpravljen. — Neverjetna verzija o razpustu Narodne skupščine že 1. maja. — Vedno nove kombinacije. — Povratek kralja in kraljice. — Nastop velikonočne pavze.
Beograd, 21. aprila, pr. Zaradi pra- | gusta. V resnih političnih krogih tem
voslavne Velike noči je nastopil v po. Etičnem življenju' vsaj na videz že popoln zastoj. V demokratskem klubu se je Marinkovidu in Davidoviču posrečilo potolažiti nezadovoljne poslance, zlasti hrvatske, ki so se čutili zapostavljene, ker ni v vladi nobenega Hrvata. Domneva se. da je prišlo do pomirjenja na ta način, da so dobili hrvatski davido-videvci zagotovilo, da bosta iz njihovih vrst imenovana dva državna podtaj-nika.
Manj sreče ima vlada z radikali, kjer se duhovi še vedno niso pomirili. Značilno je. da je *Samouprava», ki velja od nekdaj za vladni polslužbeni organ, napram vladi g. Vukičeviča še vedno zelo rezervirana. Pašičevci in uzunovičevci pa govore o obračunu, ki pride po praznikih.
Vlada na ta način ne more iz porodnih bolečin in slabosti: doslej še ni rešila niti enega perečega problema, ki se kupičijo pred njo in njen položaj se je prej poslabšal kakor ojačiL Simpio-matične so verzije, ki so se razširile danes popoldne in ki prihajajo očividno iz najbližje okolice g. Vukičeviča. Po teh vesteh se Narodna skupščina sploh ne bo več sestala, ampak bo že 1. maja izšel v «SIužbenih Novinah» ukaz o njenem razpustu in o razpisu novih volitev, ki nai bi bile 31. julija ali 7. av-
vestem ne verujejo, temveč jih označujejo le za manever vlade, da bi ostrašila razne revoltirajoče elemente med radikali in demokrati ter zlasti tudi nikičevce, ki se volitev najbolj boje.
Nerešeno je slejkoprej tudi vprašanje spopolnitve vlade. Gospod Vukičevič sicer vedno znova zatrjuje in je ravno nocoj zopet izjavil našemu poročevalcu, da ne smatra za potrebno, da bi se sedanja koalicija razširila ali sestava vlade spremenila, z enako trdovratnost-.io pa se neprestano ponavljajo vesti o vstopu zdaj tega. zdaj onega politika v vlado. Gotovo je. da je Vukičevič v stiku z nikičevci in da se je odzval Ra-dieevirn ponudbam ter začel presti niti tudi do njega. Ker pa radi odpora pašičevcev ni resno misliti na koalicijo z radičevci, se je med radikali vnovič pojavil predlog, da se poskusi ustvariti kaka kombinacija, ki bi pridobila za vstop v vlado tudi SDS.
Popoldne ob 5. sta se povrnila kralj in kraljica v Beograd, kjer ostane čez praznike. Zvečer ob pol 8. je šel na dvor ministrski predsednik Vukičevič in ostal tam eno uro. Vašemu dopisniku je rekel, da je bil le pri ministru dvora. Za jutri dopoldne je sklicana seja ministrskega sveta, nakar se tudi ministri odpeljejo na svoje domove. Poslanci so po veliki večini odšli že vsL
Chamherlainova intervencija v Ssmu
Separatno postopanje Francije in Anglije v našem sporu z Italijo. — Anglija zahteva nadaljevanje pogajanj. — Izredno zasedanje Sveta Društva narodov?
Pariz, 21. aprila, d. Anglija in Francija sta se dogovorili, da bosta vsaka s svoje strani skušali doseči poravna-
vo v italijansko-iugoslovenskem sporu. Briand se je obveza?,' da bo svaril Beograd pred prenagljenimi koraki, Chamberlain pa prevzame nalogo, da z vsemi sredstvi pripravi Mussolini ja do tega, da prekliče svoj znani komunike glede odklonitve direktnih pogajanj za-stran razlage tiranskega pakta. V Rimu bo angleški zunanji minister interveniral sam, ker je imel v smislu razgovora s Chamberlainom v Livomu
Mussolini skleniti tiranske pogodbe le s pogojem, da se udeleži Jugoslavija mednarodnega reševanja albanskega vprašanja. Angleški veleposlanik v Rimu je dobil nalog, naj po povratku Mussolinija iz Milana pritisne nanj (G. Mussolini se je vrnil že včeraj! Ured.), da pristane na direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo.
Berlin, 21. aprila, d. Zaradi italijan sko-jugoslovenskega spora je treba računati, da se Svet Društva narodov sestane k izrednemu zasedanju še pred julijem.
Delovni praznik fašistične Italije
Včeraj se je po vsej Italiji praznoval na dan obletnice ustanovitve Rima «delavski praznik«. — Prvi maj odpravljen. — Temeljni zakon fašističnega dela. — Tudi vatikansko glasilo proslavlja fašistični praznik.
Rim, 21. aprila. Id. Namesto 1. maja je določil Mussolini, da se praznuje delavski praznik v fašistični Italiji danes, ob obletnici ustanovitve Rima. Praznik se je po vsej Italiji proslavljaj z največjo slovesnostjo tn običajnim pomposn. Bili so po mestih velfka sprevodi, ki se iih je udeležilo na tisoče fašistov vseh stanov, posebno pa mladinskih organizacij Balille. Šole so bile povsod zaprite, istotako tudi trgovine in obrati. Na Piazza del Popolo je bilo ogromno manifestacijsko zborovanje. Zvečer Jc M!a sijajna razsvetljava. Slična poročila prihajajo tudi iz drugih krajev Italije. Mir ki red se nista nikjer kalila. Vsied praznika tudi niso izšli listi. Tudi časopisne agenture aiso delovale, tako da manjkajo podrobna poročila.
Včeraj se je povrni! Mussolini iz Milana, kjer je bil pri svoii rodbini preko praznikov. Dopoldne je imel daljše konference s svojim; svetovalci, z državnim pod tajnikom v ministrstvu za organizacije Bottal-om. ki mu jc predložil definitivno redakcijo Carde del lavoro, temeljnega zakona za ureditev dela v fašistični Italiji, ki ga je zasnoval ministrski predsednik sam. Za danes je določena seja vrhovnega fašističnega sveta, ki ima odobriti delovni zakcm. To Je Mcrati tudi edina njegova seja v aprilu. Tej seji prisostvujejo tudi predsednik! narodnih zvez, Id sopodpišejo zgodovinski dokument
Mussolintju je mnogo na tem, da izide delovni zakon na italijanski delavski praznik. »Glornale d' ItaEa» prinaša uvodnik državnega podtajnika ministrstva za organizacijo Bottaia v pomenu Carte del lavoro. Zakon zastopa stališče, da so v fašistični državi interesi produkcije istovetni s svrho države. Z druge stran; pa ima država pravico, da podredi poedinca disciplini. ki jo mora zahtevati v Interesu ceJo-kupnosti. Delovni zakon Je zelo obširen in obsega vrsto določb glede kolektivnega razmerja med delodajalci in delojemalci. Postavlja se na stališče, da Je vzajemno sodelovanje vseh stanov, čeprav so si pravzaprav nasprotni, mogoče, toda le z nekaterimi žrtvami in z zavestjo, da služijo višji koristi, za katero Je treba stremeti. Od tega delovnega zakona s> obeta Musso-■'in! mnogo uspeha in pričakuje, da bo uredil brez slehernega trenja normiranje vse prodakciie v kalili.
Mussolini je včeraj sprejel več depfftacij, med drugimi zastopstvo delavcev v mar-•morolomih v Carrari, ki so mu izročili krasen kipec iz belega marmorja, predstavlja-jooega delavca, ki lomi kamenje. Za danes Je določen sprejem deputacije kmetov Iz Lazia, ki mu prineso majhen modelček pluga Iz čistega zlata. Glasilo Vatikana «Os-servatore Romano* prinaša uvodnik, v katerem naglaša pomen današnjega delavskega praznika, v prvi vrsti pa obletnice ustanovitve Rima s posebnim ozirom na krščanstvo
Današnja proslava Je važna tndi z drugega vidika Pomenja namreč novo razdobje v razširjenju in olepšavi Rima. Mus-solinijev načrt je, da se ima prestolnica fašistične Italije izgraditi po modernih načelih in z vsemi tehničnimi pripomočki. Zgra-de se novi me s ni i deli, razširja se promet in urejuje, niegovo funkcioniranje. Hkrati dela ministrski predsednik z vsemi silami na tem, da se ima najkasneje v štirih letih končati izkopavanje antičnih stavb, ki naj Jasno pričajo o veličini Italije v starem in sredniem veku in končno apokaliipso tretje Italije v Mussolinijevem fašizmu.
Velike španske izgube v Maroku
Madrid, 21. aprila, d. Strahoviti viharji preteklega tedna ob obalah Sredozemskega morja so poleg ogromne škode spravili tudi španske čete v Maroku v obupen položaj. Viharji so prekinili vsako zvezo z zaledjem. telefon, brzojav, pošto, kurirje ta druga občila. Glavni stan je že več dni brez slehernih poročil z bojišč. Četam je zmanjkalo hrane in na več krajih tudi stre-Uiva. Vstaši so žamete izrabili za močne napade na španske postojanke, ki so večinoma porazdeJjeiie na poedine važnejše točke na hribih O izidu teh napadov manjka vsaka ves*. Najbolj je ogroženo bojišče lužnozapadno od Alhucemasa in Taa-guista. kjer Rifovci neprestano napadajo Špance. Zaradi pomanjkanja hrane so vojaki (večinoma onemogli. Na stotine jih je v snegu !n ledu zmrznilo, na tisoče pa zbolelo. Poginilo Je tudi na stotine mezgov. Najhujši udarec za čete na bojiščih je dejstvo, da je popolnoma uničeno veliko oporišče za vojake tn rezerve.
Slab začetek klerikalnega oblastnega gospodarstva
Proračunska debata ljubljanske oblastne skupščine v znamenju novih taks, davščin in bremen za kritje dnevnic in dispozicijskih fondov. — Kaj je slovesno obljubljala SLS in kaj sedaj dela. — Ostra kritika opozicije o neresnem fiktivnem proračunu.
Ljubljana, 21. aprila.
Ljubljanska oblastna skupščina je danes izvršila generalno razpravo o proračunu. Razprava, ki je trajala nepretrgoma od 9. do 16. ure, je bila mestoma zelo živahna. Finančni odsek je predložil skupščini na brzo roko sestavljen proračun, ki je zgrajen na pre-misi, da bo država s svojimi prispevki omogočila kritje ogromnega primanjkljaja, ki znaša nad 40 milijonov dinarjev. Celokupni redni izdatki znašajo namreč 52,054.000 Din. kritja pa je le 11,634.750 Din in še to samo s pomočjo uvedbe novih davkov. Govorniki opozicije so povdarjali, da je ravno prejšnji klero-radikalni režim z uzakonjenjem finančne uredbe od 17. februarja oropal oblastno samoupravo finančne samostojnosti, storil pa ničesar, da bi se vlada striktno in zakonito obvezala, da prenese na samouprave vse državne posle, ki spadajo na oblastne skupščine in seveda tudi odpadajoči del državnih dohodkov. Klerikalna večina uvaja tudi nove davke, čeprav se je oblastna skupščina že na svoji prvi seji soglasno izrekla proti vsakim novim davčnim bremenom, ki jih ljudstvo že sedaj tako težko prenaša. Kritika opozicije je bila vseskozi stvarna, odgovor večine pa medel in brez argumentov. Videlo se je, da se tudi večina prav za prav strinja s sodbo, da je predloženi proračun povsem nezadosten elaborat.
Po imenovanju poslancev Peterlina in Majeršiča za tajnike, je predsednik dok-to Natlačen zaprisegel novega poslanca g. Ivana Avseneka, nakar je prečital 61 novih predlogov, ki jih je- odkazal pristojnim odsekom.
Na interpelacijo glede neugodnih razmer v smodnišnici v Kamniku, je pojasnil referent za zdravstveno humanitarne in socijalne ziadeve dr. Brecelj, da so nedostatki že Odpravljeni. Vlada ie obljubila, da pošlje v smodnišnico dovolj materijala in da bo skrbela za njeno nemoteno delovanje.
Odredbe za zaščito domačega vinarstva.
Poslanec Kobal je vložil interpelacijo glede krize našega vinogradništva, ki jo povzroča konkurenca dalmatinskih vin ter utihotapljanje slabih, oziroma ceio ponarejenih italijanskih vin. Predsednik naznanja, da bo odgovoril na to interpelacijo veliki župan dr. Vodopi-vec, ki pa je odgovor odklonil, pač pa pojasnil, da je že izvršil obsežne ukrepe proti ponarejanju vina in naročil srezkim ekonomom, da izvrše kontrolo. Pregledovanje vin se bo sukcesivno nadaljevalo. Predlagal bo ministrstvu, da imenuje novega kletarskega nadzornika za ljubljansko oblast (prejšnji je bii reducirani), ako pa se mu to ne posreči, bo stavil predlog, da naj se za to pooblaste srezki ekonomi, za katere naj se ustanovi primeren kurz, da se pouče o predpisih tozadevnega zakona.
Po kratki razpravi, v katero so posegli poslanci Kobal. Nemanič, Tratnik, Urek in dr. Kramer, je bila soglasno za zaščito domačega vinarstva sprejeta sledeča resolucija:
1.) Oblastnemu odboru se naroča, da takoj pripravi uredbo kot dopolnitev k vinarskemu zakonu o zaščiti naravnih domačih vin ter jo na prihodnjem zasedanju predloži oblastni skupščini 2.) Oblastni odbor naj ukrene vse potrebno, da se ustanove nove trtnice, oziroma že obstoječe dobi v svoje roke ter pridobi potrebne strokovnjake, da se bodo gojile enotne priznano dobre vrste trt. 3.) Po večjih vinorodnih krajih naj se ustanove kletarske in vinarske zadruge s centralo, ki bodo grozdje vnovčevale ter pridelovale enoten tip in prvovrstno konkurenčno naravno blago. V ta namen naj se že v proračun stavi primerna vsota kot podpora.
Za priklopitev občin Motnik, Špitalič in Trojane ljubljanski oblasti.
Prošnja občin Motnik, Špitalič in Trojane, da se izločijo iz mariborske oblasti in priklopijo ljubljanski, ker so te občine že svoječasno pripadale okrajnemu glavarstvu v Kamniku, je bila sprejeta soglasno.
Generalna razprava o
proračunu
Skupščina je prešla nato k razpravi o poročilu finančnega odseka glede oblastnega proračuna za leto 1927. Imenom večine finančnega odseka je poslanec Evgen Jarc predlagal, da naj skupščina odkloni od oblastnega odbora predloženi tako zvani mali proračun v znesku 2,368.000 Din in sprejme «pro-gramatični proračun«, ki izkazuje 52.054.000 Din rednih izdatkov in 11 milijonov 634.750 Din rednih dohodkov. V budžet so vnešeni samo tekoči izdatki in so investicije izločene. Za najnujnejše melioracijske investicije predlaga
najetje visečega posojila v znesku 5 milijonov dinarjev. Pri sestavi proračuna se je večina ravnala po načelu, da naj bi samouprave prevzele od države gotove posle popolnoma v svo,j področje. vlada pa naj bi razen teh poslov odstopila tudi dotične dohodke, kakor so predvideni v državnem proračunu. Upa, da se bo to tudi zgodilo in omenja kot velik uspeh, da je minister narodnega zdravja že odstopil oblastnemu odboru vse bolnice, zakar se bodo nakazali tudi odpadajoči krediti iz državnega proračuna. Referent končno razlaga določbe finančne uredbe. O uvedbi novih davščin referent ni izgubil nobene besede.
Dr. Kramer o fiktivnosti proračuna.
V živo so zadela večino izvajanja dr. Kramerja, ki je kot manjšinski poročevalec v daljšem stvarnem in objektivnem govoru kritiziral postopanje oblastnega odbora pri sestavi proračuna, naglašujoč, da je popolnoma fiktiven. zgrajen na pesku. Samo postavke v prvem poglavju, ki obsega dijete in plače za oblastne odbornike, veljajo v celoti brez omejitve, ostale postavke proračuna pa le v toliko, v kolikor bodo sredstva na razpolago. Proračun odseka je tako postal, kakor so rekli v Mariboru «izkaz najnujnejših potrebščin*, ne pa premišljen gospodarski načrt. A tudi kot «izkaz» je nepopoln in slab. Obžalovati je, da proračunski predlog ni izdelan s potrebno vestnostjo. Oblastni odbor je imel dva meseca časa, a je raje študiral, kako bo reformiral cestne odbore in postavljal ge-rente, mesto da bi se posvetil koristnemu gospodarskemu delu. Obsojati je, da se številni inicijativni predlogi poslancev niso pravočasno odkazali odsekom. da bi služili kot dragoceno gradivo za sestavo proračunskega programa. (Ti očitki so zadeli poslance večine v živo. Viharno so ugovarjali in je prišlo do živahnega prerekanja z opozicijo.) Karakteristično je, da je ravno zato oni del proračuna, ki tvori prav za prav njega centralni problem in se dotika enega najvažnejših in najnujnejših vprašanj našega gospodarstva, namreč cestni del, absolutno zanemarjen. Šele po prizadevanju opozicije je uspelo, da je prišlo do skupnega sklepa glede malega investicijskega programa za obnovo naših najvažnejših in najzane-marjenejših cest.
Silno velik je optimizem večine, da bo država s svojimi prispevki omogočila delazmožnost oblastne skupščine. Ako je poročevalec večine navedel kot velik uspeh, da je minister za narodno zdravje že izročil naši samoupravi bolnice, pa bi mi mnogo raje slišali, da so nam bivši ministri poljoprivrede, grad-jevin in socijalne politike izročili nam pripadajoči delokrog svojih agend in odgovarjajoči del državnih dohodkov. (Tako jel) To bi obetalo nekoliko več, kakor pa Danajsko darilo, ki nam ga je dal minister narodnega zdravja. Ugotavljam, da prejšnji režim ni znal ali ni hotel zasigurati. da bi bila vlada res obvezana, da prenese na našo samoupravo vse državne posle, ki spadajo nam. in seveda tudi odpadajoči del državnih dohodkov. Ako se vračam na sam proračun, moram reči, da so nam po njem pač zasigurane naše dnevnice in plače oblastnim odbornikom ter odškodnina skupščinskemu predsedniku, ni pa nobene garancije, da se bo izvedlo to, kar je potrebno za ljudstvo. (Poslanec prof. Mazovec: «Meni postaja slabo, če vas slišim o tem govoriti. Vi znate samo dobro streljati po cestah!» Dr. Kramer: «Gospod profesor očividno misli na dogodke na Zaloški cesti!® Ploskanje pri opoziciji.) Sestavljen je proračun tako, da obsega tako rekoč same dispozicijske fonde. (Silno razburjenje pri večini.) Še tam, kjer ni bilo nobenega razloga, ni povedano, komu je poedina postavka namenjena. Tako je za pospeševanje tujskega prometa določenih 100.000 Din in posebna podpora za gasilstvo. Čeprav imamo v Sloveniji Zvezo za tujski promet in Gasilsko zvezo, ki sta popolnoma nadstrankarski. pa je bil predlog opozicije, da naj se podpora nakaže tema dvema institucijama, odklonjen in so tako tudi te postavke ohranile značaj dispozicijskega kredita. (Razburjenje pri večini.) Prav tako je n. pr. s kreditom za obrtno razstavo. Naš predlog, da naj bi razpolagala z njim uprava ljubljanskega velesejma, je bil odklonjen. Oblastni odbor, oziroma finančni odsek hočeta pač imeti svobodne roke, da razpolagata z novcem našega ljudstva po mili volji.
Naravnost zaprepaščeni smo bili. ko smo-zagledali med dohodki proračuna nove davščine. In to navzlic slovesni izjavi SLS. ki je na prvi seji oblastne skupščine proglašala, da vsled uvedbe oblastnih samouprav ne sme zadeti
našega ljudstva nobena nova obremenitev! Zahtevo, da nai nam država prepusti bivše deželne davščine, odklanjate. češ da bi to bilo premalo, na drugi strani pa ste se zatekli k novim taksam. Tovorninska taksa in taksa na kino-vstopnice bo zadela široke kroge ljudstva, plačal jo bo po večini mali človek, na katerega pleča se bo prevalila. Govornik opozarja večino, da je uvedba teh, novih klerikalnih davkov tudi s formalnega stališča nedopustna, ker si oblastni odbor ni dobil predhodnega zakonskega pooblastila, odnosno ministrovega pristanka. Opozarja na peticije Zveze slov. industrijcev. Trgovske zbornice in Trgovskega gremija, Povdarja končno, da je opozicija tudi tokrat za stvarno sodelovanje in da ima njena kritika pozitivne cilje. Da se omogoči sestava res dobrega programa tičnega proračuna predlaga: proračunski predlog se naj vrne odseku, ki ga naj znova pregleda, predela in spopolni ter nato predloži zbornici v končno razpravo. (Odobravanje na levici. Ugovori med večino.)
Močno je razburil večino s svojimi izvajanji tudi drugi manjšinski poročevalec poslanec inž. Zupančič, ki je po-vdarjal neresnost proračuna. Med njegovim govorom je prišlo ponovno med opozicijo in večino do hudega prerekanja in je predsednik dr. Natlačen govorniku celo zagrozil, da mu odvzame besedo.
Pri glasovanju je bil dr. Kramerju manjšinski predlog z glasovi večine odklonjen ter je skupščina prešla na generalno debato.
Generalna debata
V imenu Naprednega kluba je govoril
poslanec dr. Dinko Puc.
Takoj v .prvih, letih našega državnega življenja sc je pokazalo, da centralistični sistem ne bo dober. (Posl. Lebiuger: «Saj jc vaša stranka uvedla centralizem!). Kdb jo centralizem uvedel, gospod Lebinger, o tem bi sc dalo govoriti. Ali smo mi ukinili deželni zbor? Narodna vlada ga je uki» nila, katere predsednik ni bil pristaš naše stranko. Ne morem Vam dajati poduka o zgodovini parlamentarizma v naši državi, to morate kot oblastni poslanec žc sami vedeti. Cc bomo na ta način debatirali, bom lahko govoril eno uro ali več. Radi tega smo takrat, ko se je razpravljalo c ustavi, dosledno nanašali, da je treba upravo decentralizirati in dekoncentrirati. Ravno od naše strani sc je posebno po« vdarjalo, da jc treba čim prej oživotvoriti oblastne in sreske samouprave. Konstati« ram. da sc je vidovdanska ustava prav jas« no postavila na stališče decentralizacije.
Radi tega nisem nikdar mogel razumeti, kako se je mogel voditi proti izvedbi vt. dovdanske ustave tak boj. Saj je ustava določala za posamezne oblasti mnogo večjo samoupravo, nego so jih imele pokraji* ne v bivši Avstriji. Razlagal sem si ta boj proti ustavi samo s tem, da stoji naša jav« r.ost preveč pod raznimi demagoskimi vpli« vi in da se ogromna večina ljudi premalo pobriga za to, da bi te stvari nekoliko štu« dirala. Vsa javnost ve, da je bila SLS pro. ti izvedbi ustave v tej točki. Končno pa smo le prišli do tega. da so se oblastne samouprave uvedle. Bolje pozno nego ni. koli!
Srečen slučaj je hotel, da jc prav takrtt, ko so stopile oblastne samouprave v ve« ljavo, velik del našega slovenskega zastop* stva sodeloval v vlada. Samoposebi je umevno, da mo iskreno želeli in da smo tudi v bivšem zasedanju naše skupščine izjavili nado, da bo naša slovenska dele« gacija v vladi zasigurala akcijsko zmožnost naše samouprave, ki ji želimo vsi najbolj« so bodočnost. V tem pogledu smo bili ra z* očarani Predvsem radi uredbe o financah' oblastnih in srezkih samouprav, ki tvori danes podlago za vse finančno poslovanje samouprav. To uredbo ste sprejeli v svo« jem zadnjem zasedanju. Gotovo se šc spominjate, da sem se takrat postavil na stališče, da je ta uredba protiustavna, pro« Uzakonita. Vi, gospodje, ste sc takrat sme« jalL Danes pa vidite, da ste s to uredbo podžagali bodočnost naše samouprave. S to uredbo ste našo samoupravo centraiizi* rali, dočim je vidovdanska ustava oziroma zakon o samoupravah decentralističen. Ta« krat ste napravili kupčijo zato, da je pri* šel oblastni odbor v roke samo vaše stran, ke. Mislim, da jc bila ta kupčija slaba, na vsak način pa pomenja veliko politično kratkovidnost
Drugo je finančna podlaga. V tem po« giedu smo bili povsem na jasnem, da n« smemo navaliti na naš narod nobenih no« vih bremen. Postavili smo se na stališče, da mora država odstopiti samoupravam del svojih dohodkov.
Za to je bila prilika sedaj, ko se je razc pravljal državni proračun in so vse sa« moupravne oblasti zahtevale od države, naj se na kak način financirajo oblasti.
Priznam, da je med oblastmi velika rsu> lifca- Mi imamo vse predpogoje, da
šujeaio vse posle, ki nam po zakonu o sa«
moupravah gredo ln katere naj bi prevzeli od države. Ce pa prevzamemo državne po« sle, je popolnoma naravno, da morajo od« pasti iz državnega Kudžeta dohodki, ki so združen i- s temi posli, da moremo te do« hodke tudi sami upravljati.
V tem pogledu moram konstatirati, da se ni oblastnemu odboru posrečilo prav ničesar doseči Mi bi bili zadovoljni, če bi zvedeli, d* nam hoče držav« odstopiti biv« Se deželne doklade ali del neposrednih davkov. Danes nimamo nobene sigurnosti, a dobimo od države samo en dinar. Mi« slim, da je večina zelo grešila, ker njeni zastopniki niso zasignrali dohodkov, ki so zvezam s stroški za državne posle, katere bodo oblastne samouprave prevzele od dr« žave. Na izgovor, d« je manjkalo časa, se ne moremo ozirati. Ce bi se z amandma« jem določilo, de mora država z oddajo državnih poslov oblastnim samoupravam oddati tudi dohodke, bi se na ta način mogla popolnoma finansirati naša oblastna samouprava. Danes pa prav nič ne vemo, pri čem smo. (Poročevalec Evgen J are: «Ene oblasti ni mogoče izvzeti!«) Prav lah« ko! Konstatirati moram, da sta oblastni odbor in večina te zbornice to svojo dolž« rost zanemarili. Večina te _ zbornice bi morala izkoristiti zgodovinski trenutek, a je šla mimo. (Poslanec dr. Kramer: »Dobro ga je porabila, da je prevrnila avtonomi« jo!« Tako je! Veselost.)
<5. poročevalec večine je rekel, da po« menja naš proračun program nadaljnega dela. To je prav za prav res. Toda pro> račun je reelen program samo takrat ako ima tudi potrebno kritje. Ako pa kritja ni. potem to ni r"oračun, ampak samo «izkaz potrebščin.« A o se pa dela že program, mislim, da ga je treba napraviti tako, da bo narod vedel, da se ne more delati radi tega, ker ni denarnih sredstev G. porode* veleč večine je rekel, da ševilke. ki so v proračunu, niso hišne številke. Žal moram reči. da so to res hišne številke. Elaborat, ki ga je prinesel g. poročevalec, bi moral biti natančneje in strožje izveden. Niste znali sestavljati proračuna, to ni proračun, to je zbirka hišnih številk.
Naš manjšinski poročevalec je že očital, da je proračun samo nekak dispozicijski fond: res je kontrola nemogoča, popolno« * tn a nemogoča, tako večini, še bolj opozici« ji. Ce pa je opoziciji onemogočena kontro« Ia, če je celo onemogočena kontrola ce!o> kupne skupščine, potem je nemogoče, da bi zahtevali od nas zaupanja. Protestirati moram proti načinu takega sestavljanja proračuna. Ako nam bo onemogočena kon* trofra, potem; bodite prepričani, se bo vlez« la v našo samoupravo tudi korupcija: kaj« t: za vsak dinar moramo vedeti, kam gre in za kaj se porabi.
V tej skupščini zastopam ljubljansko mesto in priznati moram, da mi je abso= Ivtno nemogoče kontrolirati delovanje oblastne skupščine, ko ima vendar to me* sto, kot največji davkoplačevalec, ker p!a> ča skoraj polovico, namreč čez 40 odst vseh davkov, največ pravice do kontrole Po pregledu teh številk ne vem, ali dobi Ljubljana kaj ali ne. Vidimo, da največji davkoplačevalec ne sme vedeti, ali bo kaj denarja zanj, bo se sprejmejo določila od milijonov.
Moram povdarjati, da mi je simpatično dejstvo, da so se izločile investicije in da se povdarja, naj se v tem pogledu stopi v zvezo z vlado ter ugotovi pomen investicij za našo oblastno blagajno, za nepokrite iz« da tke. Gledati pa bo treba, kako se bodo investicije obrestovale oziroma tudi amor« tizirale. Pariti bo treba, da se ne bodo nalagala ljudstvu nova bremena. Izjavljam, da se moram v tem pogledu strinjati s predlogom finančnega odseka in da bomo glasovali za resolucijo, v kolikor se tiče tega dela proračuna. Kar se pa tiče osta« lega, moram izjaviti, da bomo glasovali proti. Za proračun ne moremo glasovati, ker nimamo zaupanja v večino in ker to ni resen proračun, temveč samo slepilo. (Odobravanje na levici.)
Poslanec Ig. Sitar (socijallst):
Predložil se je proračun, ki spominja na nekega Šmergrufta, ko je delal oporoko in obljubil ogromnemu številu strank iz» redno visoke vsote denarja. Kadar so ga prijatelji vprašali: »Kje boš pa vendar de. nar vzel?«, je vedno odgovoril: »Denarja res nimam, ampak pokažem vsaj dobro vo« Ijo». Prav tako je s tem proračunom. Išče •e kritje za ta veliki proračun: kriti se ho« Ce s tem, da se na tovoramo naloži davek, in tudi na ta način, da se pobira davek od kinematografskih predstav. Faktično je to nova obremenitev industrijskih krajev m mest, kjer vlada največja revščina.
Nato je govoril prof. Mazovec, čegar ne« stvarna in ne povsem prostovoljno h urno« ristična izvajanja so izzvala mnogo smeha tako med opozicijo kakor tudi med veči« no. Na vprašanje dr. Kramera. ali govori prof. Marovec v imenu kluba SLS je pred« aednik Natlačen odgovoril: Ne. ne.
Besedo je dobil
poslanec Iv. Mohorič,
ki je povdarja] važnost prvega proračuna, ki bo tvoril podlago tudi bodočim prora« čimom. Predloženi proračun ni zrcalo na« še gospodarske strukture, kar bi moral bi« ti Tako se n. pr. popolnoma zapostavlja naše gozdarstvo m v zvezi s tem naša les. na obrt in trgovina, ki preživljajo nad 10 tisoč ljudi. Tej stvari bi morala oblastna skupSčini posvetiti mnogo več skrbi. Prav tako je popolnoma prezrto strokovno šol« stvo za obrt in trgovino. Naravnost os up« nila pa me je izjave poročevalca večine, s kitero mimo prehaja preko -lega. kar smemo po niegovih besedih s pravnega stališča od. države pričakovati 'n staviti med niSe dohodke. Navedel je d« bi bilo to nezadostno in nesigumo. Ce je kaka stvar sigurna, je gotovo siguren državni davek. Mislim, da r»di tega. ker bo to zne. sle samo 8.10 ali 12 miliionov. ni treba te. fa opustiti in iti za stvarmi, ki so mnogo težje, Id p« po svojem efekta pomenjajo
d nogo manj, kakor bi znašajo to, km piv
čakujemo od države s pravnega stališča. Mislim tu na takse. Ze dve ali tri leta vodijo vsi gospodarski sloji neprestano borbo proti temu. da se takse, katerih hi« pertrofijo danes vsi priznavajo od notar« ske zbornice do trgovske zbornice, od obrt niških do industrijskih korporacij, še bolj komplicirajo z novimi oblastnimi taksami Pa tudi v formalnem ozira moram k tema pripomniti dve stvari. Uvedba taks brez predhodnega pooblastila oziroma brez pred hodne odobritve finančnega ministra in brez pristanka prometnega ministra, kate« rega se prav za prav tičejo in na katerega pristanek reflektiramo, je mnogo bolj ne« sigurna nego to. kar je poročevalec večine odklonil kot nesigumo. V ljubljanski obla« sti se naklada dnevno povprečno 500 do 600 vagonov. Tovori, ki se natovarjajo, so deloma določeni za ekspert, deloma pa ostanejo v oblasti. Tisti tovori, ki ostanejo v oblasti, ki bili torej dvakrat obdavče« ni: ko se nakladajo in ko se razkladajo. Tovori, ki so namenjeni za eksport. bi pa plačali samo enkrat. Materijal. ki se na« klada, je jako različen Znano je. da se železniški tarifi na različno vrednost tovo« rov zelo ozirajo Lnamo 29 različnih bare« mov, po katerih re uvrščajo različne vrste blaga z ozirom na njegovo vrednost. Naš finančni proračun je pa vzel to stvar čisto pavšalno, brez prave računske podlage. Če vzamemo, da se povprečno naloži dnevno 600 vagonov in da se razmnoži dnevno sa« mo polovica tega. 300 vagonov, dobimo 900 vagonov, in če to multiplicirafno s 300 delovnimi dnevi, dobimo čisto drugačne številke, nego jih beremo tu. Pri sestavlja« nju p-~r"čuTia se je računalo sicer z 'e« kim minimom. toda kljub temu nam pro« računski predlog kaže. da smo še daleč od jasnosti, koliko bodo znašali dohodki na« še -amouprave
Z vprašanjem taks stopa naša oblastna ■skupščina na polje, da udari promet, pro« met brez razlike, v kakšno svrho služi, da •idari blago brez ozira na to. kakšno go« -podarsko funkcijo in nalogo ima Po že« leznicah se prevaža gradbeni materija), pre vsžaio potrebščine za industrijo, kakor su« rovine itd V tei obliki ie ta stvar nezre« Ia in bilo ie iako neumestno, da ste odklo« nil; predlog dT. Kramer ja na i se proračun vrne finančnemu odseku, da ga ponovno prouči
Glede taks na kinematografske predsta« ve moram pripnmriti tole Kinematografov ie v Iruhlianski oblast' 23: največ pred« stav je v Liubliani. kjer obratuieio kine« n.atografi dnevno. Vsi ti kinematografi so pa že prilično močno obremenieni z d<t>at« vami: sai moraio plačevati 3R do 42 odst od Krutto.dihodkov za razne takse in dru« ge davščine Novi finančni zakon iim je prinese! še <+'fmen;t=' 1 D;n n-» m^r vsakega uvoženega filma Ce upoštevamo vse te državne davke (pridobnino. d >hod« nino itd > ter prištejemo še režiio. vidimo, da je ta panoga tako viv>ko obremeni en a. da ie njen razvoi ogrožen. S"=edn'e drža« ve (Avstrija in druge) 1 v zadniem času revidirale svoin poJiMko šle 7 davščinami navzdol, in pustijo ds se razviia ta pa« noga. ker imajo od tega mnogo indirektne koristi.
Ker je bil odklonjen predlog tovariša dr. Krameria. da se proračun vrne odceku. se mor m zadovoliiti s konstaraciio da šte« vike v našem proračunu niso zadosti toč« ne ugotovljene in da moram proračunski predlog smatrati tudi v formalnem oziru kot nezrel, da bi se moglo o njem u;=pešno razpravljati fOdohravanie.)
Poslanec Iv. Tavčar:
Popolnoma opravičena je tritika, da vse« buje proračun vse polno dispozicijskib fon. dov. Mnoge postavke vzbujajo sum, da se z oblastnim denarjem ne bo gospodarilo tako, kot bi bik) želeti in kot se mora go« spodariti pri vsakem rednem gospodar« -"tvu
SLS rada povdarja. da je ona najsocijal« nejša stranka. Ako sodimo po oblastnem proračunu, moramo reči. da se ie stranka pokazala skrajno reakcijooarno Proračun izkazuje komaj I -25 odst izdatkov celo« kupnega proračuna za socijalne namene Večina je pri sestavi proračunskega pred« loga popolnoma prezrla dva najvažnejša problema, pod katerimi danes trpi naše ljudstvo: to je brezposelnost m stanovanj« ska beda. Ce je ta proračun program SLS, potem bi se morale upoštevati v njem. če« prav samo teoretično, tudi socijalne oa« loge oblastne samouprave. Vi ste pa po« kazali, da je socijalno navdušenje za Vas merodamo samo na shodih, kadar agitira« te med ljudstvom. Kadar je pa treba so« cijalne naloge vršiti, takrat se pa pokažete od druge strani Pokazal Vam bom na enem samem primeru, da res nimate smisla za socijalna vprašani« N« prvem zaseda« nju oblastne skupščine sem pred!»gal. d« naj se sprejme resolucij«, v kateri se iz« javljamo proti davku na ročno delo. Ta resolucija je obležala v predalu oblastneg« odbora
Brezposelnost je danes v Sloveniji eden najvažnejših problemov. Vso podporo brezposelnih, v kolikor se to podpiranje sploh izvršuje, vrši danes delavstvo samo po svojih strokovnih organizacijah in po delavski zbornici A to je vse premalo Podpore so sicer skrajno sredstvo, toda so slučaji ko ni drugega izhoda kot ta, da se da podpora
Stanovanjskega vprašanja naš proračun prav nič ne upošteva Predlagal sem. da bi se najelo 30 milijonov v ta namen in bi tako dobili bazo za nadalino delovanje. (Posi dr Milavec: «Jaz bi predlagal eno milijardo Zakaj ravno 30 milijonov?.) Ce se ]e ljubljanska občina odlofila najeti posojilo 30 milijonov dinarjev za svoj mali teritorij. potem ie čisto gorovo. da bi morala tudi oblastna skupščina v tem ožim nekaj storit" Ce pa se že ne more govoriti n milijonih potem naj b> oblastna «kup-ščina določila vsa i skromno vsoto enega ml!!iona dinarjev za podpis Jjublianskega posojila za zgradbo stanovanj Na nek na-Sfl se tnera oblastna skupščina pač oddol-
ŠM Ljubljani, saj Je UtMana glavni vir
dohodkov oblastne samouprave.
V zadnjem zasedanju sem stavil predlog glede zavarovania za starost in one m 02 lost. Res tega zavarovanja ni mogoče naenkrat izvesti Precej jasno je. da se o tem vprašanju ne bo s strani državne uprave nič ukrenilo, ker razmere v državi niso v vseh pokrajinah enake. Absolutno potrebno Je. da se s tem važnim vprašanjem pričmo b a vi ^ oblastne skupščine Predlagam, da se stavi svota 100.000 dinarjev za proučevali e tega vprašanja, ker sem prepričan da so za ureditev zavarovanja za starost in onemoglost potrebne gotove predpripra' ve. Vse to se Je popolnoma prezrlo (Poslanec dr Kramer: »To je bilo odklonjeno, socialne stranke proti temubtskpbfskpbfsk češ. da so tudi zastopnki delavstva krščan ske socijalne stranke proti temu Posla® ec Majeršlč- To s0 Vaše irmišljothie! Nemir.)
Opozarjam da boste morali v tem pogledu proračun za socijalno politiko -revidirati in sprejeti postavke za socijalno skrbstvo, ki ste jih sedaj prezrli. Ce to opustite, ne morete nikdar več nastopiti pred delavstvom tn mn zagotavljati, da ste socijalna stranka.
Da obremenjujete vagonske pošiljke, se vatn zdi popolnoma prav Toda tega denarja prav gotovo ne bodo plačali trgovci ampak ga bo moral plačati konsumeint. Ta obremenitev bo zopet podražila življenjske potrebščine
Dalje prav'io gospodje iz večine, da Je popolnoma v redu, če se kina obremere. (Pos! Mila"ec: še premalo!) Ako slabo situirano liudstvo ne more posečati gleda lišča. gre pač v kino. Zato ni bilo treba, da s taksami zvišujete vstopnino za kinematografe tako visoko, da se Jih naši liudje ne Oodo mogli posluževati Ce pa že hočete ' vašega velikega moralnega stališča na stopat: prof kino predstavam, oo.em imate pač druga sredsva na razoolago. nad čemer b: se vi in vaši pristaši pohitišavaii. (Posl Milavec: Vaši volite! se očividno re-krutirajo iz kinoobiskovalcev Smeh pri večini.) Posl Tavčar: Vi se Jih očividno sramujte'
Ta proračun Je torei prav specielno v svoiem sociialnem odstavku pokazal, da današnja večina v tel zbornic! noče upoštevati socialnih ir> gospodarskih potreb delovnega iludstva Ta proračun kale, da ste nesocialni in reakc;onaimi (Odobravanje na levici Burni medklici pri večini.)
Nato je govori' posl. dr Adlešlč. ki Je priznal v svojem govoru, da je vidovdan-ska ustava res dala samoupravam take pravice, kakršne se zarmam iščejo drugod v Evropi. Tudi glede uredbe od 17. fehr. t I ie priznal, da Je bik) stališče manjšine pravilno in da bi bila umestna pritožba na državni svet. ker se podrejajo finance samouprav popolnoma finančnemu mmistru.
Za tem je govoril posl. Bukovec (SKS). ki Je naglašal. da so dohodki v proračunu določeni samo v toliko, v kolikor bi jih dale bofeiice. vsi pa vemo. da so ravno bohvice pasivne. Govorilo se je tudi o deželnih dokladah. Zakaj se ni v tem času v Beogradu forsiralo, da bi nam vlaia dala deželne doklade na razpolago Saj- se imela večina najlepšo priliko da K si to feposlovala. Ce bi imeli te doklade danes v rokih, bt imeli nekaj pozitivnega Citali smo v časopisih SLS. da le sporazum med finančnim ministrom in oblastnim odborom že dosežen Sedaj pa vidimo iz proračuna, da to ni res in da niti ne vemo. kaj dobimo od vlade in kaj ne. Govornik izdavi v Imenu svojega kluba, da bo glasoval proti
Poslanec dr. Kramer:
Hvaleien sem. da je večina v osebi gospoda tovariša dr Adlešiča postavila resnega govornika, tako da nam ie mogoče na argumente k: jih imate proti našim navedbam. resno odgovarjati Podčrtavam da som dvakra- Hvaležen g dr. Adlešiču da ie v imenu večine koostatiral tri stvari
Prva konstatacija. za katero sem mu hvaležen le t*, da se le v polnem lbsegu pridruži' mnenju tovariša dr Puca tn temu. kar Je včeraj povedal g veliki župan da so namreč samiroTave. ki flb le dala vl-dovdansk? nstava res dale ljudstvo glede samouprave take pravice, kakršnih v Evropi sVoro zaman iščete To smo m* stalno naglašaH in s posehnim zadoščenjem morem danes konstatirati da se sedaj v tem orlm strinja vsa skupščina, levica In desnica. S to fziavo ie morda zaključena doba. ko smo se medseboino — eden je storil v tem ozb-n več. dragi manj - obkladali s »centralisti. In "avtonomistl. hi se prepirali, kdo Je v tem oziru boliši. oziroma slabši nego nlegov nasprotnik.
Druga stvar za katero sem hvaležen g dr Adlešiču ie njegovo mišljenje glede uredbe z dne 17 februarja L 1 Seveda bi bilo korissneiše. gospodje, če bi bili vi to mišfienie pokazali takrat ko smo rrr dvignili svol svar"ni glas G dr Adlešič sedaj priznava da se*r. imel takrat prav. in pravi da se bo treh" pritožiti na državni svet Toda gospodie sedai ste že zamudili termin Od 1 apr"a pritožbe na državn; svet ni več' Vaš' go*ix»die ministri so poskrbeli. da ie ta uredba postala s 1 aprilom zakon proti katere-rn ni več pritožbe Toda vsekakor nam le pa priznanje večine v tei točk" silno drago
Tret|a stvar, gospodje ki se mi zdi važna. Je pa ta-le: O dr Adlešič Je ugovarjal da kritiziramo proračun tudi s tega stališča. da le v nJem premalo. Tu pridemo zopet dn onega «ne«oor?ruma». s katerim smo se danes fe baviH Va eni strani namreč gospode iz večine proglašate proračun Vo« realnost na drugi strani pa hočete, da W gVrtgil v n!em samo orogram za bo-dočnnv.. Ce ga kritiziramo k nt realnost se drt!en»eie na niegnv trogramafiči' značaj, če ga kritiziramo Trot orng*?m pa pravite-•■K^Vo pa moremo mi vse sorav*tl v proračun sai *e vam *e to. kar }e sedal v nJem. zdi pr-več in ne veriamete. da M se caSb kritje.« Tako re seveda ne moremo
nikdar zedtahL Dr. Adiefič Je rekel: Vseeno je, ali znaša deficit 100.000.000 ali 4k000.000 Plačati ne moremo ne enega, ne cfcTigega primanjkljaja. To je tadirektao priznanje. da je proračun fiktiven, ki baš to smo hoteli sBšati.
Kar se tiče vprašanja novih davščin moramo konstatirati da gospodje govorniki Iz v«še sredine niso iti z besedici t>astopi!i v obrambo novega taksnega sistema. Ne morem ničesar dodati tozadevnim izčrpnim Izvajanjem tov. Mohoriča Mislim, da je vas vse prepričal o pogrešnosti takega sistema financiranja našega samoupravnega gospodarstva. Morda bi biki samo to še umestno, da si še enkrat predočimo. da v formalnem oziru nimamo niti pravice o tej stvari sklepati, dokler nimamo po zakonu potrebnega pooblastila. Se enkrat si predočimo, da se z uvedbo novih taks podajamo na najnevarnejše polje.
Jaz ne dvomim, gospodje, da smo vsi prepričani, da bi bilo lepše io boljše, če bi mi ta današnji proračun vrnili finančnemu odseku. (Odobravanje.)
Za tem Je posl Erjavec (SLS) Iz Vi?i>e gore v svojem govoru branil razpust cestnih odborov in imenovanje gerentov na
njihovo mesto.
Govor poslanca ZebaJa
Posl. Zebala (SDS) ki je nato povzel besedo. je večina neprestano motila s prisiljenimi površnimi medklici, na katere pa Je posl. Zeba! temeljito odgovarjal. Zlasti glasen je bil to pot prof. Mazovec Posl. Zebal je odločno zavrnil medklic, kakor da hoče mesto Ljubljana živeti na račun dežele. Opozicija je vedno znova pokazala, da hoče lojalno sodelovati, toda večina Ji niti ne da, da izvaja primerno kritiko ter da sodeluje tako, kakor odgovarja 38.000 dobljenim glasovom napram 52.000, ki jih je prejela večina. Oblastni odbor je prvotno sestavil takozv mali proračunček. V zadnjem trenotku je referent izpremenil svoje stališče ter izjavil, da ie treba »preko tega proračuna«. S tem bi bilo prav za prav izrečeno nezaupanje oblastnemu odboru. V predloženem proračunu ie izredno veliko število personalnih postavk. V svoji ofici-jeini deklaraciji je večina izrecoo naglašala, da bo proti novim davščinam. Danes je to pozabljeno. Govornik opozarja na samozavestna zatrjevanja večine, da »bomo vse dobili« in da ie ljubljanski oblastni skupščini že vse zagotovljeno. Na seji se je reklo: Treba počakati samo še n odposlan ca finančnega ministrstva ia stvar bo urejena. Sedaj je »uspeh« tu: proračun nad 50 milijonov dinarjev, toda brez kritja! Ne-pobitno je, da oblastni odbor ni znal poiskati zadostnih virov, d asi se ie lahko obračal na lastne ministre v Beograd«. Nove oblastne takse, ta' jih nalaga večina slovenski industriji, trgovini in obrti bodo poostrile že itak neznosno gospodarsko krizo te davčno preobremenitev Slovenije. Večina trdi. da ie kino luksus. Stvar pa je ta, da kino koristi tudi splošni izobrazbi ba da ie za večino delovnih ljudi prjetno ne predrago razvedrilo. Ali smemo Srštm slojem še to zabavo onemogočiti? Kdo bo kriv. če bodo kini podražili vstopnice. (Prof Mazovec: Naj bo pikantna hrana vsaj dražja kot kmečka!) Naj odgovore prisotni župani v večini, kaj bi dejali svojim občinskim odbornikom, ako bi le-ti sestaviiali proračun, ki bi izkazoval tak primanjkljaj kot predloženi. Večina je neštetokrat povdar-jala, da želi pravično upravo in da nasprotuje vsakemu nasilju. Zakaj pa je bil rarpa-ščen okrajni cestni odbor ljubljanske okolice? Pravite, da hočete popravljati krivice. Zakaj ste nasprotovali razpisu občinskih volitev v Ljubljani? Večina je odklonila podporo zaslužni, 160 let deluioč) Kmetijski družbi. Kmetijska zbornica ie potrebna, toda kdo bo irvršii glavna pripravljalna dela. če ne Kmetijska družba? Za Velese-iem v Ljubljani in za kmetijske te obrtne razstave smo predlagali 150.000 dinarjev podpore. Zakaj je večina to podporo odklonila? Sai vendar nihče ne more trditi, da te bila ta institucija nepotrebna. (Glas iz večine Naj se ukine!) Velesejem je storil zgodovinsko zaslužno delo, ker je propagiral izdelke našega gospodarstva da!eč po svetu ter obrnil potom svoje propagande oči širnega sveta na našo industrijo, trgovino in obrt. sploh na naše gospodarstvo in na naše kraie. Misliti na pokritje primanjkljaja ie bilo dovolj časa od 23. februarja do današnjega dne. (Odobravanje na levici). Sledil je govornik večine
poslanec dr. Brecelj,
ki smatra, da je bila kritika opozicijonainfli poslancev »otročja, naivna, demagoška« Oblastnf odbor ni mogel delati čudežev a uspelo mu ie tekom 7 tednov, da dobi zakonito pooblastilo za prevzem bivše imovine dežele Kranjske. Opozicija nam očita: Imeli ste vlado in bi bili lahko vse dosegli na pr bivše deželne doklade (Posl dr. Kramer Teh kakor pravite sploh niste hoteli!) Zastopnik finančnega ministrstva nas je svaril, naj ne zagrabimo teb dokiad, ker predvidevajo načrti finančnega ministra povsem drugačno ureditev tega vprašanja Uredbe z dne 17. februarja nismo ml sestavili! (Posl Kramer: A ste jo uzakonilfl) Kar se tiče prevzema poedinih panog držav ne uprave. lahko Izjavim, da bi bili lahko že s 1. aprilom prevzeli vse domače zdravstvene naprave. Jaz pa sem dejal, d* tega danes ne moremo spreieti. ker ni zadostnega kritia 2e ko sem kandidira' sem pri-znai da ni treba pričakovati mnogo od oblastne skupščine Rekel sem. da sploh ne bo veliko a!i pa tudi nič! Vse se tiče bodočnosti. Realen proračun bomo predložili tedaj ko bomo razpolagali todi z realnimi viri dohodkov Govori opozicije so namenie ni nerazsodnim vofficem (Pnsl. Tavčrt Mi ne poznamo nerazsodnih volllcev!) Ne razumem opozicre. da stavi samo predloge (Pos! dr Kramer Saj s?e sami rekli, da je to samo program!)
Poslanec inž. Zupančič
je uvodoma ugotovil, da je proračun skrajno malomarno in na hitro roko sestavljen. V 5 arah na| se predela proračun ene cele oblasti. Tako je zahtevala večina! To je noosens. Večina ni upoštevala niti majhen de! predlogov, ki jih ie stavila opozicija, dasi so vsi potrebni in na mestu. Predlagal sem, nai se črta tistih 400.000 personalnih izdatkov za oblastni odbor. Kadar pa bo vsega zadosti, bomo drage volje pristali na pošteno plačilo poštenega dela. Proračun je, da se izrazim z dolenjsko prišlovico na znotraj votel, okoiu pa ga tudi nič ni! Iz predloženega proračuna ne odseva stvarno delo, pač pa strankarski rešim večine. Reklo se je, da bodo novi davek na vagone plačale razne bogate družbe Toda koncem koncev bo moralo ta davek plačati vendarle revno ljudstvo. Stranka večine je šla v vlado z izrecnim zagotovilom, da bo vmila oblasti bivie deželne doklade. da bo vrnila tistih 20 milijonov, ki Jih je vzela centralna finančna uprava in še marsikaj drugega. Oblastni odbor pa ie smatral politična vprašanja za važnejša in se je vrgel na preganjanje naših Hudi. Večina je brez velikopoteznih načrtov. V naši oblasti vlada strašna brezposelnost Oblastni odbor bi bil lahko začei koristna melioracijska dela m s tem omilil brezposelnost-00 bedo. Dr. Brecelj je navaja! zdravstvene naprave, ta' bi jih lahko prevzeH. ki pa so pasivne. Zakaj se niso oddvojfie važne panoge poljedelskega ministrstva In ministrstva za javna dela, kjer sta sedela dva ministra večine? Kaj je slabega ste hoteli sprejeti dobro pa ste odklanjali. Večina pravi: Ce bodo dali, bomo vzeli, ali pa tudi ne! Vprašam vas, kedaj bo to. (Iz večine: Jutri zjutraj ob 4J Dobro bomo videli 11 V vaši metodi je oni balkanski »Ima vremena« Za tako skrpucalo proračuna ne moremo glasovati.
Posl. dr. Cešnlk (SLS) Je poskuša! zavračati očitke opozicije. Obširno Je govoril o davku oa kinovstopnice. Citiral je »Jutrovo« kritiko kinogledališč, ki preveč vzgajajo nemoralo. Zato smatTa, da ie treba te vstopnice obdavčiti. (Dr. Puc: Zato ste tudi vpeljali kino v deželno gledališče ter odpravili resno umetnost! Dr. Kramer: In sedaj hočete naj ima oblast vsaj kaj profita od »nemoralnih filmov«. Za kaj gre: aH za cenzuro in nemoralo aH pa za nov davek?)
Zaključno besedo Je trne? poročevalec večine prof. Jarc, ki je resignirano naštel opravičene očitke opozicije. Opozicija se je postavila na stališče, da bo stavila predloge večina pa naj najde vire io pokritje (Dr. Puc: Meni se zdi, da je tako neka stranka postopala v Narodni skupščini). Moram Izjaviti. da si manjšina mora take osle poiskati drugje. Posl. Tavčarje in njegovim zahtevam, da se pomaga brezposelnim pa odgovarjam: Jaz sebe samega smatram za socijalno veliko prenezrelega da bi rnogei slediti njegovim izvajanjem! (Iz večine: Smo analfabeti. Posl. Tavčar: Priznavam, da ste! Smeh.) Končno je stavS referent predlog, naj sknpščiaa preide k speajelni debati, kar je večina odobrila. S tem je bila seja zaključene fa prifcodnia sklicana za petek ob 10. dopoldne z dnevnkn redom Poročila predsedstva, specžjalna debata o proračonn.
Konferenca zastopnikov vseh oblastnih skupščin o gospodarski krizi
Beograd. 21. aprila. Niška oblastna skupščina je sprejela predlog oblastnega poslanca industrije Vlade Dimitrije-viča za skupno akcijo oblastnih skupščin glede vprašanja rešitve naše gospodarske krize. Ker se je večina oblastnih skupščin odzvala temu pozivu, se ie sklenilo, da se bo 1. maja t. L vršila v beograjski Industrijski zbornici prva konferenca zastopnikov vseh oblastnih skupščin. Na konferenci se bo proučil problem kritičnega stanja našega gospodarstva in se bo odredi! način za skupno delo vseh skupščin.
V beograjskih gospodarskih krogih to akcijo zelo simpatično pozdravljajo in izražajo upanje, da bo dovedla do pozitivnih rezultatov.
Minister Srskič o programa vlade
Sarajevo. 21. aprila, n. Minister doktor Srškič je imel danes v Sarajevu sestanek zaupnikov radikalne stranke. Poroča! je o vzrokih vladne krize in o sestavi novega kabineta. Rekel je. da je bila ta rešitev zadnje čase naravnost državna potreba. Naš položaj v inozemstvu se boljša in kredit se jača. Obtožnica proti Maksimoviču je likvidirana. sicer pa dolže Maksimovida za razne stvari, ki so jih storili drugi ministri in razni poslanci. Vlada se bo kmalu spopolnila. Musliman: ne dobe nobenega velikega župana v Bosni Kar se tiče Biairovega posojila, je deja! doktor Srškič. da se nakaže naši kraljevmi prvi obrok dne 1. maja nakar bo vlada takoj začela realizirati svoj veliki gospodarski Drogram. Zlasti bo posve:a'a pozornost Bosni in Hercegovini, ki ju ie treba v Drvi vrsti upoštevati. Zgradilo se bo 470 km normalnotirnih železnic k Jadranu Prometni minister je že izdelal svoj na?rt Pa-^Vali ho ek) sodelovati z muslimani v Bosni Čim-boli bodo musliman'' r>odp;ra!i vlalo. tembolj bodo deležni sadov bodoče gospodarske Dolitike vlade
Ratnonski konkordat
Bukareffa. 21. aprila s. Prosvetni mm. iter odpotuie > Rim. d« konča r Varilca« nnm pog«i«ni» g!»de teonkordat«
Bukareita 21 «pH« s KsVot st zve iz dvomih kr-.got., Ko .rgli Ferd n«nd rrese. C« m«j« odpotoval v Constanoo ob Črnem morju.
Naši Kraji in
S pota
Zelo živahen je sedaj promet na progah proti naši prestolici. Večino pomikov tvorijo še vedno tuji potniki, ki preplavljajo našo državo in odjedajo kruh domačim tovarnam in obrtnikom. Razne carinske afere so že parkrat pokazale, kakih sredstev se poslužuje konkurenca, da čim bolj — «zaradi*. Zlasti dobre posle so opravili zadnji čas dunajski trgovci z damskim perilom. Kakor pravijo, nabašejo polne kovčege »vzorcev» in jih potem pri nas prav dobro prodajo s kovčegi vred. Brzovlaki pa prevažajo vedno ljudi, ki prihajajo iz Italije in Francije. Damske potnice imajo navadno s seboj precejšnjo prtljago, ki jo tvorijo po večini lepo pisane škatlje trgovskih hiš »Louvre® in »Laffayerte» iz Pariza. Kako so nerodne zveze še v naši domovini, kaže dejstvo, da mora Bosanac iz Sarajeva potovati preko Hrvatske zopet v Bosno, če hoče kam bolj na jug. V našem ktipejc te bil mlad muslimanski par, ki je šel na ženitovanjsko potovanje. Nevesta je bila zastrta zunaj s težko črno kopreno, ki pa ie bila čisto simpatično »montirana® na klobuček. V kupeju Je muslimanka dvignila • vezir* in tako smo io lahko občudovali, ne da bi se njen »čovek® jezil na nas in bi nam mogoče še s kakim handžarom puščal kri. Možakar je bil Inteligenten Turčin, ki pa je nosil fes — v žepu. Spustili smo se v pogovor io neka hrvatska učiteljica je bila zelo radovedna ter je venomer izpra-ševala nruslimanko o vsem mogočem. Zlasti ji ni šfo v glavo, kako da nosi mosli-manka celo dečio frizuro. Mož je zagovarjaj to modo iz Hgijenskega !n praktičnega stališča in pripomnil, da koran ne brani <pobjih buč». Oba sta nas izpraševala, kako ie v zakonskem stanu, na kar Ju je neka Kranjica, ki je že skoraj pol stoletja v Sisku, potolažila: »Zrnate, zakon je kur-nik, v katerega silimo, dokler nismo poročeni, ko se pa vjamemo, tiščimo, pa bi zopet najraje ven, ali se ne da.» Cisto neže-mrano se je prlvila Bosanka svojemu mlademu možu rekoč: -Nas dvoje nečem o — ieii AHja?»
Pokrajina tam doli je danes v najlepšem cvetju. Prisojni griči so posula s češplje-vim cvetjem, ki obeta letos rodno leto. Luže so pa polne žabjih prebivalcev, ki prepevajo v tisočih svojo ženitovanjsko pesem. Mislim, da bi jih lahko nalovili tam doli za cel vagon, ker jih tam nihče ne uživa. Vinkovd so najdražja postaja. Za eno pomarančo zahtevajo taim kaT 5 Din. Razveseljivo je pa dejstvo, da vidiš tam žel. uradnika — Ljubljančana, ki se Je Imenitno vsidral tam dofi ln pomaga na tej važni prometni točki vzdrževati red, kakoršnega zahteva mednarodni promet. Ko se pomakne vlak Iz Vinkovcev, si potniki globoko oddahnejo, ker se že bližamo Beogradu. Po teh poljih' ni več sledov strelskih jarkov, ki jih Je izkopala junaška srbska vojska skoraj do Rume. O tem nismo zvedeli med volno ničesar, ker niso smeli časopisi poročati o tem. V Zemuna cpre-čani» radi prenočujejo, ker je mnogo cenejše, kakor v Beogradu, kjer se kaj rado zgodi, da oddajo najprej sobe z dvema posteljama, ki Ju moraš tudi obe plačati. Odkar pa- Je prevzel hotel BaHcan v Zemitnu z. ravnatelj Dolenc, prihajajo naši prav radi iz Beograda k nJemu. Kot dober enolog :'ma tako fina vina, da se res izplača po-kusiti kapljo njegove kleti. Če bi v LJubljani točili tako fina vina, bi ljudje drli tja, kakor še nikoli nikamor. Razume se, da Je tudi kuhinja tam prvovrstna, ker Jo vodi gospa Dolenčeva. Kakor se konsolldlrajo politične zadeve, tako se konsoKdlra tudi naša kuhinja. K nam prihaja filovana paprika in sarma, <fo! pa romajo slavne IMra-sove Mobase, ki delajo čast poštenemu Imenu kranjske klobase. Za cela dva dinarja te prepelje pamik v Beograd ta te imaš kakšno prtljago s seboj, se moraš Junaško otepati nosačev, ki se bistveno razlikujejo od naših solidnih ljubljanskih po-streščkov. Otri doti nosijo na hrbtih i&aitm otomanam podobno copravo*, ra katero potem nalagajo razne tovore. In tako vidiš tam nosača, kj lo maha s krsto ali omaro za obleko na hrbtu. Jaki so ln veliki reveži pri vsej svoji Jakosti. Čez 600 Jih služI ta borni kruh. Ce iščeš kakih znancev po Beogradu, jih najdeš nekaj v slavnem Trigla-
vu, kjer vihti kuharsko žezlo lastnoročno gazda Križner iz Ljubljane, ali pa Jo mahni k SI ob odi, kjer se »odmarajo® nekateri poslanci po »težkem® parlamentarnem in političnem — ne-delu.
Obrtna razstava v Brežicah
Slovensko obrtno društvo v Brežicah, čigar predsednik je požrtvovalni narodni delavec g. Josip Holy, Je priredilo od 16. do 18. t m v veliki dvorani Narodnega doma v Brežicah razstavo ročnih del posameznih' pomočnikov in vajencev raznih strok, ki je nad vse krasno uspela. Razstave se je udeležilo in posetilo toliko ljudstva, posebno iz okolice, da je bilo društvo z uspehom popolnoma zadovoljno, tembolj, ker je obiskalo razstavo izredno mnogo kmetskega ljudstva. Razstavljeni predmeti ipa so tudi dokazali, da se morejo naši obrtniki meriti z vsako tujo konkurenco Dolžnost naših ljudi pa je, da podpirajo samo domače delavce, domače obrtnike in domačo industrijo. Ce bi hoteli naštevati predmete, ki so jih vajenci in umetniki res umetno io mojstersko izdelali, bi morali našteti skoraj vse, M so razstavili svoja dela v veliki dvorani Narodnega doma
čestitamo Obrtnemu društvu k lepemu uspehu in ga zagotavljamo, da ga bomo pri njegovem stremljenju in delu vedno radi podpirali Želimo Ie, da dela naprej po začrtani poti. Prirejanje razstav je velikega pomena za napredek našega obrtništva.
Iz tkjništva ZKD, Ljubljana
Statistično poročilo. Vsa društva, ki doslej še niso poslala statističnih podatkov, prosimo nujno, da to takoj store, ker moramo te podatke čimprej zbrati in podati točno sliko o naprednem prosvetnem delu oa merodajnih mestih.
Naš kulturni dan v Ljubljani. Ljubljanska dTuštva ZKD naj do sobote 23. t m. pismeno ali usta eno Javijo imena in točne naslove vseh gospodov in gospodičen, ki so pripravljeni sodelovati na dan 1. maja pri akciji ZKD. Vsako društvo brez izjeme naj preskrbi čim več agilnlh sodelavcev, da razpredemo našo akcijo po vsem mestu in ljubljanski bliiijl okolici, tako da bo uspeh kar najbolj popoln.
Amundsenov polet na Severni tečaj 1.1925.
(Prihodnji spored ZKD Ljubljana.)
V soboto in nedeljo dne 23. in 24. t m. predvaja ZKD zanimiv in poučen film, katerega ljubljansko občinstvo še ni videlo. Film predočuje predzadnjo Amundsenovo ekspedicijo na Severni tečaj L 1925. Vsakomur izmed nas je še v živem spominu to potovanje, ko je krenil siavni raziskovalec polarnih krajev 21. maja 1925 iz Kingsbaya na aeroplanih «Dornier Wal» proti najsevernejši točki naše zemeljske oble. Osem ur je prodiral s svojim letalom proti severu, nato pa cele tedne ni bilo o njem ne duha ne sluha. Ves kulturni svet se je tresel bojazni, da je ekspedicija plačala svoje pogumno početje s smrtjo. Končno so se le vrnil in ladja »Sjoliv® jih je sprejela zdrave na krov. Takrat Amund-sen ni dosegel Severnega tečaja, vendar je prodrl na najsevernejšo točko, na katero je do takrat stopila človeška noga in ves svet je slavil izredno junaštvo tega moža, veseleč se njegove rešitve iz opasnega položaja.
FIlm v lepih slikah prikazuje arktične pokrajine in vse težave, s katerimi se je borila pogumna ekspedicija. Ne sme pa se zamenjati ta film z onim, ki ga je predvajala ZKD v jesenski seziji in je predočeval prvo Amundsenovo ekspedicijo. Sedanji film je popolnoma nov ter predočuje tako-rekoč predzadnji akt iz velike življenjske naloge slavnega norveškega junaka. Program izpopolnjuje nadalje zelo Ilustrativen film, ki kaže Južno Ameriko in potovanje v te kraje. Skratka, preskrbljeno je, da bo vsak posetnik prihodniega ZKD programa videl mnogo zanimivega in poučnega.
Predstave v soboto ob 1430 in nedeljo
ljudje
ob 9.30 in U. uri dopoldne. Cene običajne 2 in 4 Din za sedež. Ker se ta spored predvaja le pri treh predstavah, naj si vsakdo pravočasno preskrbi vstopnice. Sobotna popoldanska predstava Je radi nedeljskih izletnikov namenjena odslej ne samo dija-štvu, temveč splošno vsej publiki.
Vlom v Škofji Loki
Ko je prišel v sredo zjutraj Avgust Blaz-nik, fotograf iz Škofje Loke, v svoj foto-graifsk} atelje, ie našel odprta vraita verande pred ateljejem, glavna vrata pa priprta. Takoj je spoznal, da ga Je ponoči po-setil nepozvan gost. Pri pregledovanju je ugotovil, da manjka iz velikega aparata dragocen objektiv, sistema »Rodeostock dopp. anastigmat®. Pa tudi vrata v sosed-no sobo so bila odprta in odnešen fotografski aparat veličine 15X18, večji zavoj plošč, ena zaklopka in še nekaj manjših predmetov v skupni vrednosti 15—20.000 dinarjev.
Ker so bile ključavnice vrat nepokvarjene, je sklepati, da so bile odprte z vitrl-hom, tat sam pa je bil najbrie strokovnjak v fotografiranju, ker je prav spretno odvzel objektiv io se poslužil samo dragocenih predmetov. Orožniki so pridno na delu in je pričakovati, da bo zlikovec kmalu pod ključem. Gosp. Blaznik je bil na isti način okraden tudi pred dvema letoma
Detomor
Celje, dne 31. aprila.
V sredo, dne 20. t. m. opoldne je našel g. Ivan Kompan z Brega pri Celju v bližini dveh Golobov na levem bregu Savinje v vodi ležeče truplo 1—2 dni starega otroka. Glava deteta je slonela na obrežju. Obvestil Je takoj žandarmerijsko stanico. Na vratu so se poznali sledovi — modre lise — davljenja. Sumi se, da je vrgla truplo že umorjenega deteta kaka nezakonska mati iz vlaka na savinjskem mostu. Mogoče je pa tudi, da Je bilo vrženo v vodo kje v bližini Celja. Orožništvo morilko pridno zasleduje.
»Cigan baron" Lya Mara
Jutri! KINO cDVORv Jutri! Pozor na razstavljene slike!
On, ona, ono...
Ljubljana, 21. aprila.
Preje sta živela v- predmestju, kjer je imel on svoje podjetje, mirno in veselo. Kadar sta ob nedeljah napregla in se vsedla v koleselj. oba močna in krepka ter se odpeljala v okolico, so ju gledali ljudje, si pomežikovali ln si klicali, ko je koleselj oddrdral, čez cesto: «Spet se peljeta on in ona!® Ta »on in ona® je bil vedno nagla-šen, tako da se je lahko razumelo, da živita skupaj tako brez cerkvenega blagoslova. Živela sta tako dolgo let, dokler se niso razmere poslabšale in je pretil gospodarski polom. Ona je bila pametma ženska, zato se ni začudila, ko je nekega dne stopil pred njo ter ji povedal, kako in kaj: da se mora preseliti, ker si je izbral bogato nevesto, ki ga bo rešila morečih skrbi.
Šla sta narazen Ona je odšla in prišla je druga. Zopet sta se vozila v k o le siju in Ijudie so gledali za njima ter dejali: «Ona-dva se peljeta*. Ljudje so na ono prejšnjo pozabili, on pa ne na njo in ne ona na njega. Bila mu je bolj temperamentna in bila je sploh pametna ženska. 2ena je pozneje, ko jo .je jel zanemarjati, zaslutila resnico, vendar ni verjela, da je tako hudo. On je rad izostal al od doma in pripovedoval ženi, da odhaja za posli. Ona si je mislila svoje in ker jo je dvom moril prehudo, se je odločila, da gre enkrat skrivoma pogledat za njim.
In radi tega je nastala danes ta strašna avtomobilska dirka po dolenjskih potih, v kateri se ie odrezal in izkaza! neki ljubljanski avtotaksi.
»Ljuba ženka, danes moram pa v Višnjo
opremo opere. Držati pa se je najbolje v pripomočkih srednje mere Tako je bilo ru pr. koncem prvega akta hipoma preveč kresnic in to, kakšnih!
Butterfly je pela ga. Lovšetova. Dasi v igri vseskozi naravna, v petju izredno visoko stoječa in močna, vendar n; mogla ogreti. Najbrže je kriv temu gosp. Banovec, katerega igra nj v nikakem razmerju z njegovim petjem. Zlasti v prvem aktu je bil neskončno hladen, enoličen s svojim; pre-križanimi rokami, da, lesen. Jaz tudi ne verujem, da čuti, še manj pa veruje to, kar igra in poje. Nikakor bi sicer ne izgledal tako na celi stvari desinteresiran. In vendar ima od Boga glas, ki je vreden zlata. Dosti, bi dal, če bi ga videl kdaj strastnega in ža-rcčega. Na vsak način ta manko čuti tudi njegova partnerica in se ne more razviti, razcveteti, kakor bi se sicer. Navzlic temu pa še ne obupam, ker sem uverjen, da ga bodo roke režiserjeve prej ali slej spreobrnile.
Obema: Banovcu in Mitroviču priporočam elegantnejše kostume, samozavestnejše in bolj žentlmensko nastroanje. Gosp. Mitrovič je bil pa dosti naravnejši, v drugem aktu pa kar prikupljiv. Partija je mestoma zanj previsoka. Potučkove Suzuki je glasovno brez modulacij, katerih njen gla9 vobče ni zmožen. Tako nekako čudno privit je in vedno enoličen. V svojo ulogo pa 6© j© zamisli- I la in jo dostojno izvršila. Goso (gosp. Mo-horič). zli duh, je bolj smešen, kot budobno škodoželjen. Glasovno svojo partijo obvlada z lahkoto.
Izmed moških figur je imponiral najbolj resni Jamanosi (gosp. Šubelj), pa tudi Jankov bone je bil dostojen.' Gosp, Perko naj
goro I» je dejal zjutraj on. Ona ie prikimala, da ga razume in mož je krenil, nasmihaj oč se v brke, po cesti proti kolodvoru. Ona pa je odšla po drugi cesti za njim. Na kolodvoru je zaslužil nekaj postrešček, ki je imel nalogo, da se postavi tik blagajne in prisluškuje, za katero postajo se bo glasil listek, ki ga vzame gospod. Bila Je res Višnja gora in ona se je že hotela nekoliko razočarana vrniti domov. Pred glavno pošto pa se je vendarle premislila in sužnja temnim ntisKm, Id so jI rojile po glavi, je poklicala šoferja ter se vsedla v avto. Bila sta kmalu iz mesta in zdrčala po beli cesti ven v naravo, skozi prijazne dolenjske vasice. Bila sta v Višnji gori preje kakor jutranji vlak. Ustavila sta se nizko pod mestecem. Ona je bila mirna vse dotlej, dokler ni zapazila na sto korakov visoko močno damo. Tedaj pa ji je planila v glavo vsa kri in komaj, da se Je umirila. Vlak je prisopihal na kolodvor, dama pa se ni ganila s ceste, šofer in ona pa sta stala skrita za hišo in avtomobilom. Čez nekaj minut je prikorakal po cesti on z veselim obrazom. »Srček!® je vzkliknila ona, stopila naglo par korakov do njega in že sta se držala tesno objeta. V objemu sta se gledala zaljubljeno in idila bi trajala še nekaj sekund, da se ni pripetilo ono, radi česar je moral pozneje šofer zapeljati razočarano ženo doma tik do hišnih vrat, dočim je za drugo proti lepi odškodnini priskrbela krilo korpulentna dolenjska mamca.
čim je razočarana gospa uvidela, da gre zares, je planila naprej, pograbila mimogrede nalomljeno palico in stala nakrat pred njima kakor angel, ki je zapodil iz paradiža Adama in Evo. Izrekla pa ni niti besede, marveč ie pričela z vso silo udrihati po svoji tekmovalki ter ji s palico strgala v hipu krilo s telesa. Ni minila minuta, pa se je situacija preokrenila in palico je pograbila v roko »ona®. Kar se je zgodilo njej. je takoj nato doživela razžaljena gospa. On sam je bil tako preplašen, da ni niti z mezincem mignil v obrambo ene ali druge. Divja komedija je bila končana's poko psovk, vendar tako bliskovito, da se je šofer komaj zavedel, kdaj je njegova pasaž5rka sedela zopet v avtomobilu in mu vsa upehana velela: «Hi tro domov in čisto do vrat!s
Kako sta preživela dan izgnanca iz paradiža, pa je seveda zgodba zase.
Pred sodniki
Sodnik: «Vi se pa radi vračate k svoje« mu prejšnjemu gospodarju Tomaž?® Ob« toženi: «Pri njem se mi je dobro godilo.« Sodnik: »Pa ponoči ste prilomastili nazaj k Brenku, kjer ste bili preje za hlapca.« Obtoženi: ccKdaj so pa tatje še podnevi kradli. Vzel sem malo masti, perila in oble* ke, saj vse skupaj ni bilo kaj prida vred. no«. Sodnik: «Toliko je bilo vredno, da boste zato 5 dni zaprti.« Obtoženi: «Da sem moral baš aprila krasti, ki je res pra« vi mesec nagajivec, kakšen drugi čas bi bil gotovo bolj pameten in bi ne bil kar očitno razpeeaval ukradeno blago; zato so
me pač lahko dobili.
*
Francelj iz okolice se je razhudil pred par tedni na orožnika. Mož ima namreč gostilno in orožnik ga je presenetil, ko je neki nedeljski večer točil žganje. Orožnik ga je lepo zapisal, a Francelj je vpil: »Per« mojduš, drugih ne naznanite, ki točijo žga* nje in imajo godbo brez licence; samo nad mano naj poje paragraf.« Francelj se je zagovarjal, da je bilo tisto noč čez uro od* prtih več gostiln, a je bil samo on nazna« njen. Sodnik ga je poučil, da tega ni orož« nik kriv, če so gostje pili skrivaj po za» klenjenih krčmah, saj ne vidi skozi steno; Francelj bo pa brez licence plačal 300 Din
globe, da bo bolj spoštoval može postave. *
V Ljubljano je prirajžala pred tedni 40» letna Micica, žalostna samičica. Ker je ves dela, da samo tam na Gorenjskem, kjer je doma, vedo približno, koliko je stara, si je v Ljubljani v gostilni, kjer je prenočevat Ia, 10 let odbila tn tudi zapisala drugi kraj, kamor se v resnici ni namenila. Ker pa tu. di njen priimek ni bil pravi, bo zdaj pla* čala 50 Din globe, da se drugič ne bo več tako zmotila.
iMIMIMM>IMMM»l>OMI»»MMHHi
RIPS INOTOMAN
svila za plašče zopet došla. Cene Izvanredno nizke! F. in I. GORIČAR.
Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 29.
raje svojega komisarja odda sposobnejšemu glasu.
Ostale ulogice in zbor (ta je v začetku tretjega akta zlezel pod intonacijo), so vsi doprinesli svoje najboljše k zaokroženi uprizoritvi opere.
V splošnem je bil prvi akt dovolj mrzel, drugi je zrasel do prav toplih momentov, zadnji pa je šel zopet precej navzdol. Ko se nova zasedba nekoliko razživi in utrdi, bo Butterfly lepa in dobrodošla številka našega opernega repertoarja.	—i.
Basist Križaj odhaja iz Zagreba? Med basistom Križajem in med upravo zagrebške opere se ni mogel doseči sporazum glede plače, ki je bila radi skrčenega proračuna znižana vsem glavnim solistom. Radi tega se je gosp. Križaj odloČil, da ostavi Zagreb. Kam pojde, še ni znano.
Nanovo naštudirani cHamlet* v Zagreba. Zagrebška drama pripravlja nanovo Shakespearovega <Hanrteta» v režiji Iva Raiča. Naslovno ulogo bodo igrali izmenoma trije igralci: Pavid, Strozzi in Dujšin.
Društvo hrvatskih književnikov v Zagreba je razpisalo nagrado za dramatizacijo kakega dela pisatelja Ljube Babica - Gjalske-ga. Izbira je prosta.
Ljnbljanska opera v Sara jem. Kakor lani, bo tudi letos ljubljanska opera gostovala v prestolnici Bosne. Sarajevski listi poročajo, da se gostovanje otvori že 14. maja z Beethovnovim delom <FideIio> Sledila bo Bizetova «Carmen>, Wagnerjev tTannhau-ser>, Verdijev <P1©3 v maskah» in <Boris Godunov*. Poleg članov ljubljanske opere bosta pri teh predstavah nastopala dva gosta: tenorist gosp. Josip Rijavec in ruski ba-rttonist gosp. Zalevski.
i| Samo ie danes	j
; ob četrt na 8., tri četrt na 7	$
in četrt na IOi	J
I Metropolis	j
Predstava traja 3 ure i	t
■ i	«
;; Telefon 2.730.	Kino »DVOR.	f
Politične beležke
Klerikalci proti bolniškemu zavarovanju
Pogodbeni državni nameščenci so morali biti doslej prav tako zavarovani za slučaj bolezni in nezgod kakor privatni nameščenci in delavci. Po 51. 162 novega finančnega zakona za te pogodbene državne nameščence ne velja več obvezno bolniško zavarovanje samo iz razloga, da državi kot delodajalcu ni treba plačevati zanje zavarovalnega prispevka, ki ga m-:,a po zakonu o zavarovanju delavcev plačevati vsak delodajalec. Da je ta določba novega finančnega zakona nesocijalna in krivična, je očividno. Sam. demokrati so pred tedni v razpravi fin. odbora predlagali, naj se ta določba črta, kar pa je tedaj vladna večina odklonila. Tudi po vladnih amandmajih ostane še nadalje ta nesocijalna določba v novem finančnem zakonu ter so tako klerikalci in radikali oropali državne nameščence, ki ne vživajo ugodnosti uradniškega zakona, pravic, ki jih ima vsak delavec pri zasebnem delodajalcu. Kakor se vidi, imajo socijalni zakoni veljavo samo pri zasebnikih, ne pa pri drž. upravi. Klerikalci so z dr. Gosarjem vred lahko ponosni na to svojo »socijalno pridobitev®.
Klerikalci se ponujajo tudi v neparlamentarno vlado
«Slovenec® je proglasil novo vlado za protiparlamentamo in protiustavno —, v svoji včerajšnji številki pa že piše, da bi klerikalci bili pripravljeni sodelovati tudi v protiparlamentarni in protiustavni vladi. Pravi namreč, da se bodo vztrajno borili, dokler ne prodre načelo, da ne sme biti nobene vlade, v kateri bi ne bili zastopani tudi Slovenci po svojem najmočnejšem legitimnem predstavništvu, to se pravi, po klerikalni stranki. Kaj mar klerikalcem parlamentarizem, kaj demokracija, glavno je, da so v vladi in da lahko diktirajo, kakor sami hočejo! Vedeli smo, da klerikalni demokratizem ni mnogo vreden, kljub temu pa nas veseli, da je »Slovenec* tako lepo odkril klerikalne želje in klerikalno miselnost.
Klerikalni humor
Klerikalci so do zadnjega trenutka trdili, kako je njihova vlada trdna, sedaj, ko so s frčali iz vlade, pa trdi »Slovenec®, da sc klerikalci vedeli že vse naprej, kaj se bo ž njimi zgodilo. »Slovenec® od 20. t. m. piše na prvi strani: »Vedeli smo, da prav lahko postanemo — v balkanskih razmerah — nepotrebni takoj po sprejetju proračuna, pa to nas ni motilo*, na drugi strani pa pravi, da bi se klerikalci »vsekakor boij čudili, ako bi se prooedura izmenjave kabineta izvršila na kak obziren način, kakor Pa se jčudijo, da se je izvršila na tako brezobziren načina, in da mora način, kako se je sestavila vlada, celo »vzeti s humorjem®. Torej so vedeli klerikalci že v naprej, da bodo dobili hrco, samo povedati niso tega hoteli in zato so tudi trdili, kako je njihova vlada močna. Nemci pravijo takemu humorju, s katerim klerikalno glasilo tolaži svoje pristaše, — »Galgenliu-mor®. Res, presneto je šaljiva »Slovenče-va» gospoda, kar malo preveč se norčuje iz prebrisanosti klerikalnih poslancev.
Pravicoljubnost klerikalizma
Ves svet se zgraža nad procesom, ki se te dni odigrava pred fašističnim vojnim sodiščem v Rimu proti posl. Zaniboniju radi poskusa političnega atentata na italijanskega diktatorja Mussolinija. Kot glavna priča v tem procesu je fašizem najel propadlega ovaduha in policijskega zalezovalca Ouaglio Razen tega je fašistični režim izdal strahot, ne kazenske določbe, ki veljajo za nazaj, kar je kazenskopravni unikum, ki se dosle. še ni praktfciral v kulturnem svetu. Če se ves kulturni svet zgraža nad tem procesom
potem bi bilo naravno, da se za posl. Za-nibonlja zavzame v Italiji vsaj vatikansko glasilo »L' Osservatore Romano«. List pa piše o tem procesu kakor vsako drugo fašistično glasilo. Omejuje se na gola dejstva, citira izjave ovaduhov in prič proti posl. Zeniboniju, a niti z besedico se ne dotakne glavnega vprašanja, da gre vendarle za politični atentat na Mtrssolinija, niti ne natisne zagovor Zanibooija, ki je opisal vsa škandalozna grozodejstva in umorstva fašističnega režima. Vatikanskemu političnemu glasilu je pač do pravice in do obupnega klica posl. Zanibonija in do nedolžnih žrtev fašističnega terorja kakor za lanski sneg. Stvar se nas v bistvu ne tiče, ko ne bi ljubljanski »Slovenec« pri vsaki priliki besedičil o vsemogočni pravičnosti vatikanske politične diplomacije in o neustrašenosti cerkvenih dostojanstvenikov pred posvetni, mi silami. Gornji primer je pač zgovoren dokaz za gnilobo klerikalne mednarodne politike, ki jo uganja Vatikan v soglasju s klerikalnimi strankami poedinih evropskih držav. »Slovenec« pa bo še naprej pisal, da so te stranke z Vatikanom na čelu blesteči zagovorniki pravice in svobod o! iubia na svetu.
	
	Nedo«eglil»a 2 Ean da Cologne Cky«re Bo iiriols » ?ans
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama:
Petek, 22.: cLumpacij vagabund«. C. Sobota, 23.: «Ti m jaz«. D.
Ljubljanska opera:
Petek, 22.: Zaprto. Sobota, 23.: «Tajda». E. Nedelja, 24.: ob 15.: «Madame Butterfly». Irv. Ob pol 20.: <rOrlov». Opereta. Izv.
Mariborsko gledališče:
Petek, 22.: ob 15.: »Za narodov blagor«.
Dijaška predstava pri znižanih cenah. Petek, 22.: ob 15.: »Za narodov blagor«. Dijaška predstava pri najnižjih cenah.
Gostovanje ge. Poličeve v Mariboru. V soboto, 23. aprila gostuje ga. Štefka Poliče-va iz Ljubljane zadnjič v opereti cLepa Hele-na». Opozarjamo na to gostovanje^ pripombo, da bo to zadnja predstava imenovane Offenbachove operete.
Razpis mariborskega abonmana. Ker je odzi7 doslej jako pičel, a hoče uprava mariborskega gledališča storiti vse, kar j© v njeni moči, da ohrani Mariboru opero, je podaljšan priglasni rok do 25 aprila. Ta abonma je neodvisen od dramskega, ki s© raz-piše v jeseni. Velja za 15 poljubnih opernih predstav in stane: lože po 2400, 2100, 1500; partemi sedeži po 450, 400, 350; balkonski po 450, 400, 250, 200; galerijski po
200, 150, 115 Din. Uradniki imajo znaten popust. Abonma pa se lahko plačuje v obrokih.
Madame Butlerfly v ljubljanski operi
Po daljšem premoru zapet enkrat Puccini; to pot najsentimentalnejši, najslajši, glasbeno prav nič japonski, navzlic japonskim skalam in motivom, temveč vroče italijanski, pristen Puccini. Dirigent Neffat ga je tako razumel in bilo je prav tako. Raztopil ga je v sebi, čutil ga v vsakem gibu, v vsakem zagonu, v vsaki noti. Ni čuda, da je kot izrazit instrumentalni dirigent semtertja pozabil v svojem ognju na pevce, ki so se neredko utapljali v valovih orkestra. Pa je tudi težko streniral orkester, ako se razraste in sam uživa to svojo bujno razkošnost. Nekoliko nesignren na nekaterih mestih prvega akta je v drugem in poslednjem bil odličen.
Na odru smo videli tokrat resnično japonsko gibanje in življenje ter vsaj pri glavnih osebah lepe in pravilne kostume. Neresnično in smešno operetno skakljanje je bilo dosedaj operi le v kvar. Pa tudi sicer s© je gosp. Šubelj z vnemo pobrigal za lepo uprizoritev Butterfly. Zelo prav je, da uprava skrbi pravočasno za sposoben režiserski naraščaj. Da pa bo ta vzgojen v duhu novega časa, nai ga pošlje študirat. Doma se ne bo naučil ničesar.
Prav pohvalno jc treba omeniti lepo
Domače vesti
*	Kraljevska dvojica v TopoIL Kraljica Marija je predvčerajšnjim zvečer odpotovala v Topolo, kjer bo skupno s kraljem preživela pravoslavne velikonočne praznike.
*	Za popravo cest v Sloveniji. Kakor javljajo iz Beograda, bo gradbena direkcija v kratkem odobrila potrebne kredite gradbenima sekcijama v Ljubljani in Mariboru za popravo cest v Sloveniji.
*	Upokojitve v področja ministrstva pošte. Po poročilih iz Beograda se v ministrstvo pošte in brzojava pripravlja nkaz o trpokojitvi vseh uradn kDV te stroke, ki so doslužili predpisano službeno dobo ali pa so sami prosili za j©ok.»jitev.
*	Pobota dijakom inmarstva. Vprašanje podpore dijakom šumarstva, ki je bila akinjena, je končno vendar povoljno rešeno. Ministrstvo za šume tn rudnike je v to svrho določilo kredit v znesku 50.000 Din. Podpore se bodo v kratkem izplačale.
*	Jogoslovenski propagandni polet Pa-riz-Bombay. KakoT smo že omenili, sta jn-goslovenska avijatika kapetan Sonder-mayer in poročnik Bajdak predvčerajšnjim nastopila svoj veliki propagandni polet Pariz-Novi Sad-Bombay in nazaj. Ob 5.55 zjutraj sta zapustila Pariz ter sta ob 14-20 popoldne dospela v Novi Sad; pri bližno 1500 km dolgo progo sta torej preletela v osmih urah in 25 minutah. Poletela sta preko Lyoca in Ženeve, italijanskih Alp Trsta ter preko Ljubljane in Zagreba dospela v Novi Sad. Do Ljubljane je bi3o vreme zelo ugodno, na nadaljni poti pa sta se imeia boriti z močnim nasprotnim vetrom. V Novem Sadu sta bila pogumna avijatika navdušeno sprejeta. Pozdravil in je komandant jugoslovenske vojaške avijacije general StanoSovič z oficirskim zborom naše zračne plovitbe. Oba pilota sta zdrava in v dobrem razpoloženju ter sta včeraj ob po! petih nadaljevala svoj polet preko Carigrada, Sirije in Perzije do Bombaya v Irdiji. Po enodnevnem odmoru v Bombayu se v isti smeri vrneta v domovino. Preletela bosta nad 15.000 km.
*	Drago redno porotno zasedanje. Za drago redno porotno zasedanje v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani so imenovani gg.: pri deželnem sodščn v Ljubljani Fran Rekar za predsednika, za namestnike pa Peter Keršič, Anton Mladič, dr. Adolf Kaiser, Jakob Antloga. Mihael Vehovar in Josip Janša; pri okrožnem sodišča v Novem mestu za predsednika dr. Jurij Polenšek, za namestnike pa Anton Kuder, dr. Josip Fischtnger in Jakob Luz-nar; pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Franc Ziher, z2 predsednika, za namestnike pa Josip Sterger, dr. Franc Pe'it!er, Fran Posega. Janko Guzelj. Oskar Dev, dr. Fran Pichler in dr. Franc Vidovič; pri okrožnem sodišču v Celju dr. Josip Kotnik a predsednika, za namestnike pa dr. Friderik Bračič, dr. Ivan Premschak in Valentin Levičnik.
*	Olajšave za naktq> deviz pri potovanja v inozemstvo. Finančni minister je pooblastil finančne delegate, da morejo izstaviti legitimacije in dovoljenja za nakup deviz. L) Za vzdržavanje dijakov v inozemstvu do 4000 Din mesečno, 2.) za stroške bolnikov v inozemskih sanatornih m zdraviliščih do 6000 Din mesečno in 3.) za potrebe onih, ki se v svrho konzaltiranja zdravnikov ali v podobnih slučajih delj časa nahajajo v inozemstvu do 10.000 Din za vsako potovanje. Kolkovanim prošnjam je treba priložiti potrdilo o inskrfpciji odnosno zdravniško spričevalo.
*	Srebrno poroko sta slavila 17. t. m. na Vranskem knjigotržec v Ljubljani g. Lavo-slav Schwentner -in gospa soproga Veko-s!ava. Se na mnoga leta!
*	Bled je o velikonočnih praznikih poseko vid Hib neugodnemu vremenu veliko trjcev. Med temi je bi!o precej Avstrijcev. Blejci si !etos obetajo prav dobro sezono, keT je že danes mnogo privatnih stanovanj najetih. Poleti pridejo na Bied iz Beograda na oddih z malimi izjemami vsi poslanik! tujih držav. Kakor vse kaže, bo letos mnogo gostov zlasti iz Češkoslovaške in Avstrije.
*	Volilna strategija S- Lebingerja. Pišejo nam: Za vo?itve v srezki cestni odbor za srez Litija Je vpeljal g. Lebinger posebno volilno strategijo. Občina Vače bo morala voliti v Kresnicah, občine Kandrše pa v Kolovratu. Kaj takega se ram ni zgodilo niti v času najhujših klerikalnih persekucij pod Avstrijo. Vače in Kandrše sta od nekdaj volila skupno na Vačah, kar je nekaj povsem naravnega, saj imata skupno faro in šolsko občino. Ako misli g. Lebinger, da bo s tako strategijo ubil našo napredno večino, se ze-lo motL Božji mlini meljejo počasi, a gotovo, to si zapomnite!
*	Pokrajinski zbor Jugoslovenske Matice se vrši v nedeljo dne 24. t. m. v Ljubljani ob 10. dopoldne v mesmi posvetovalnic na magistratu in ce v Mestnem domu. kakor je bHo prvotno določeno. K zborovanju imajo dostop samo delegati. Dnevni red ie sledeči; lj Otvoritev po predsedniku. 2.) Verifikacija delegatov. 3.) Tajniško poročilo •O Blagajniško poročilo 5.) Poročilo revizorjev. 6.) Predlogi in nasveti podružnic. 7.) Odobritev novih pravil. 8.) Volitev pokrajinskega odbora. 9. Slučajnosti — Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v LJubljani.
*	Spomenik VukD Karadžlčn. V velikem parku pred beograjsko univerzo je določeno posebno mesto za spomenik Voku Ka-rsdžičc, ki sa postavi Srbska književna zadrega.
*	Glasbeno dr aštvo v Zidanem mosta
praznaje 3. Julija 25 letnico svo!ega obstoja. Ustanovljeno je bilo leta 1902. ter mu je bil prvi cčltelj to kapetoik pokojni uS!-te!j g. Po trpin iz Radeč. Vkijtib vsem mogočim težavam in neprilikam se je drešrvo lepo razvijajo, k čemer je mnogo pripomo« i
gla požrtvovalnost č!anov m aglinost vodstva. Preteklo leto si ie nabavilo popolnoma nove instrumente, letos pa dobijo godbeniki nov kro; Zidanmoščanska godba je bila v Posavju edina, ki je ni vojni metež razkrojil Sodelovala je brezplačno na najrazličnejših pomembnih slavnostfh, kakor n. pr. pri odkritju Krekove spominske plošče v Št. Janžu, ob prevratu pri proglasitvi Jugoslavije v Ljubljani, povodom obiska kralja Aleksandra v Sloveniji na Zidanem mostu. Društvo namerava proslaviti svojo 25 letnico čim svečaneje in je zato povabilo večje število godb iz Slovenije k proslavi Vendar pa radi pomanjkanja primernega lokala ne bo mogoče vabiti vseh godb, kakor je bilo prvotno zamišljeno. Opozarjamo in vabimo že danes vse, ki ljubijo slovensko glasbo na to izredno proslavo, da pribite za par uric v prijazni Zidani most.
*	Sestanek evropskih gozdovnikov v Lon donu. Dne 9. aprila so se sestali v Londonu zastopniki vseh evropskih gozdovniških organizacij. Sestanek je sklical Red gozd ovni ških vitezov v Londonu. Združenje slovenskih tabornikov v Sloveniji je zastopala Češkoslovaška liga gozdne modrosti po svojem delegatn br Milošlavu Vavrrdi, ki je na sestanka tudi poročal o gozdovniškem pokretu v Jugoslaviji. Sestanek se je o našem gozdovniškem pokretu izrekel zelo pohvalno. Naši slovenski gozdovniki so v zve zi z vsemi evropskimi in ameriškimi go-zdovniškimi organizacijami, katerim pošiljajo tudi svoj list »Ogenj«, za katerega so žeH obilo priznanja z vseh strani.
*	Za Jugoslovensko Matica V počašče-nje spomina blagopokojne ge. Joške sta darovali Jugoslovenski Matici gg. Vika dr. Krajgerjeva ra Stana dr. Boštiančičeva znesek 300 Din. Savinjska posojilnica v Žalen je nakazala svoj vsakoletni prispevek 50 Din. Iskrena hvala!
*	Sneg v Črni gori Kakor nam javljajo iz Boke Kotorske, je v vsej Črni gori zapadel visok sneg. Na cesti Kolašin-Podgo-rica je promet ustavljen. V podgoriškem okraju je mraz povzročil veliko škodo zlasti na posevkih in na sadnem drevju. Mogočni Lovčen ima debelo snežno odejo, ki sega skoraj doli do vznožja.
4 Samomor upokojenega učitelja. V Bje-lini v Bosni je proš!i teden izvršil samomor upokojeni učitelj Peter Manojlovič. Pognal si je iz revolverja kroglo v desno sence. Motiv samomora je težko gmotno stanje in dolgotrajna neozdravljiva bolezen — ieti-ka.
*	Težka železniška nesreča pri Osjeka.
V Adoliovcu. prvi postaji od Osjeka na progi slavonsko-podravske železnice, se je predvčerajšnjim zjutraj pripetila težka nesreča. Vlak je povozi! Ar.o Pervan iz Osjeka, ki je imela v naročju trimesečno dete. Kolesa so otroku odrezala glavo, roa. teri pa desno nogo pod kolenom. Mati je bila prepeljana v osješko bolnico, kjer so ji amputirali nogo.
«ITO» zobna pasta najboljša.
*	Smrtna obsodba v Osjekn. Osieški sodni dvor je predvčerajšnjim obsodil ca smrt 21 let starega kmečkega sina J. Wnr-ma. ki je meseca februarja vdovo Katarino Vasmajer na cesti pri Vukovaru zavratno napadel ter jo ubil In oropa!. Mrtvi vdovi ie vze! 420 dinarjev.
Ugoden nakup nogavic, vezenine m žepnih robcev ie pri O. Dobeic, Pred Škofijo št. 15.	109
Iz Ljubljane
n— Dr. Kugy v Ljubljani Dr. Kugy, ki je odkril lepoto naših planin tudi zunanjemu svetu se je ravnokar vrni! iz uspešne predavateljske turneje po Nemčiji. Imei je v dveh mesecih nad trideset predavanj; povsod je dela! za nas in naše planine veliko propagando, ki je tem pomembnejša, ker to je izvrši! inozemec. Dr. Kugy je sicer Nemec, toda za našo ožjo domovino ima toliko zaslug, da ie naša dolžnost, da počastimo po!noštevi!no pondeljkovo predavanje v Unionu in s tem izkažemo temu možu priznanje in hvaležnost, ki mu gre. Ne samo planinci in propagatorji tujskega prometa, temveč vsa naša javnost mora dokazati, da zna ceniti moža, ki je tako s svojo knjigo: »Aus dem Leben eines Berg-steigers«, kakor tudi z omenjenimi predavanji odkril svetu vso lepoto naših planin.
0—	Narodni muzej v Ljubljani bo od nedelje dne 24. aprila dalje odprt za splošen brezplačen poset vsako nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne. Razen novo razstavljenih pridobitev- umetnostne in arheološke stroke iz zadnje dobe bodo v vitrinah hodnika v pritličja (proti mineraloški dvoran:) za letos razstavljeni fotografski snimki stare in predpotresre Ljubljane. Paleografska razstave, ki nazorno predočuje razvoj naše pisave, bo obstojala tudi !e še do prihodnje jeseni. Do srede maja bo na dvorišču muzeja mogoče ogledati si tudi živega planinskega orla, ki se bo potem prepariral za muzejsko osteološko zbirko.
1—	Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v slučaju ugodnega vremena svoj prvi letošnji izlet v nedeljo, 2t t. m. v Žirovnico, Vrbo, Rodine in Lesce. Udeležr.i-ki se zbero ob 6.20 na glavnem kolodvora v Ljubljani vozni cilj Žirovnica. Povratek zvečer.
i— Ljubljansko učiteljsko društvo poziva svoje članstvo, da se v čim večjem števila udeleži pogreba pokojne gospe Pavle Levčeve, matere naše agilne tovarišice Anke Levčeve. Pogreb bo danes, ob 16. tal iz hiše žalost! na Dunajski cesti št. 17.
i— Beračenje po predmestfb Ljubljane. Piiejo nam; Okoliški kakor tudi domači berači menda smatrajo kolonijo za Bežigradom za svoj eldorado. Dan za dnevcun. posebno ob opoldanskih urah, se vrstijo tako, da podajajo drog dragemu kij trke.
ASTA NIELSEN ALFRED ABEL WERNERKRAUSS

Med njimi je opažati prav krepke, zdrave moške in razne sumljive elemente, ki se izogibajo mesta in ki postanejo prav nasilni, ako se njihovim včasih prav obsežnim prošnjami ne ustreže. Prebivalci za Bežigradom prosimo pristojno oblastvo, a a posveti večjo pažnjo tej nadlogi, ki zara svoje nasilnosti že ogroža našo varnost.
u— Turistovski klub »Skala« ima svoj redni občni zbor za leto 1926 z običajnim dnevnim redom dne 2. maja ob 20. v čitalnici »Sokola« v Narodnem domu. Člani vabljeni, da se udeleže zbora v čim večjem številu. — Odbor.
u— Policijske prijave. Od srede na četrtek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 telesna poškodba, 2 poškodbi javnih nasadov, 1 popadljiv pes, 1 prestopek streljanja na psa, 1 prestopek kaljenja nočnega nrru, 2 prestopka obrtnega reda, 1 prestopek hoje po železnici, 16 prestopkov cestnega policijskega reda in 1 prestopek avtomobilskih predpisov. Aretacija je bila izvršena 1 in sicer radi vla> čugarstva.
u— Vežbanje golobov-pismonošev. Polici
ia je že pred mesecem iztaknila na Gradu, nekoga, ki je vežbal v neznane svrhe golo-be-pismonoše in delal ž njimi razne poskuse
V	sredo je policija ponovno odkrila tak slučajj ter moža nekega P. P., prijavila vojaški oblasti, ki ima kompetenco odločanja, ali sme dotičnik uganjati ta šport, ki je v gotovih slučajih lahko zelo nevaren.
n— Pazite na Javne nasade. Mestna občina secrbi v vsakem oziru. da čim lepše okrasi mesto in napravi prijetne za oko posamezne trge, ceste in sprehajališča. Veliko barve in slikovitosti dajo posameznim kiajem razni drevesni nasadi, ki so ponekod še zelo mladi Ravno takih nasadov tako v Tivoliju, kakor ponekod v mestu pa se najraje lotevajo igrajoči otroci, ki neusmiljeno trgajo rn lomijo male vejice. Dočim je bilo v Tivoliju letos že več takih slučajev, so neki otroci brez nadzorstva v sredo tudi na šentjakobskem trgu poškodovali novozgrajene nasade. Ker imajo navadno starši otrok radi tega sitnosti jih opozarjamo, naj ne puščajo otrok v parkih brez nadzorstva.
<i— Namesto venca na grob je v počašče-nje spomina pokojne gospe Kati Fiala g. Jože Kurent z ženo daroval 100 Din za društvo slepih. 100 Din Pa za CMD.
u— Gospod Peter GrasseUi nam je v po-čaščenje spomina na pokojno gospo Pavlo Leveč izroči! 200 Din za društvo slepih.
u— Ukradeni čevlji. Služkinja Marija Kren v Repanškovi gostilni na Bregu si ie za praznike nabavila lepe 300 Din vredne čevlje, ki jih je skrila po praznikih pod mizo v kuhinji. Nesreča pa je prinesla v sredo v gostilno neznano starejšo žensko, na katero ni bi! neben domačih posebno pozoren. V ugodnem trenotku, ko ni bilo nobenega v kuhinji, je ženska segla po Mickine čevlje, nato pa neopaženo izginila, u— Pevsko drnštvo »Ljubljanski Zvon«.
V	petek zvečer vaja mešanega zbora, prihodnji torek zvečer redni občni zbor. — Ocbor.
Iz Maribora
a— Preselitev naše podružnice, V pondeljek prihodnjega tečna se preseli mariborska podružnica uprave »Jutra« iz Barvarske ulice na Aleksandrovo cesto št. 13, (hiša g. Šoštariča) v lokal, kjer je bila preje podružnica Hipotekarne banke.
a— Nemškega poslanca ie končno vendarle dobila mariborska oblastna skupščina s tem, da je odložil svoj mandat vodja mariborskih radikalov, g dr. Rudolf Ravnik. Na njegovo mesto je prišel kot tretji kandidat na kJero-radikalno nemški listi nemški advokat dr. Lotar Muhleisen, pred vojno vodja nemštva in germanizacije v Slov. Bistrici. Dolge mesece zatajevani pakt z Nemci je torej prišel s tem rudi v dejanju v javnost. In tako so edino kerikaici in radikali pripomogli do mandata Nemcem, ki bi sicer nikdar ne dobili svojega poslanca. Dr. Muhleisen :e že zavzel svoje mesto v oblastni skupščini ic položil prisego.
a— Maček. Politična sprememba v Beogradu je menda najhuje poparila mariborske klerikalce, ki imajo od nedelje naprej strahovitega mačka. Ekspedicija klerikalnih ministrov iz vlade je mariborske klerikalce tako udarila, da niso hote!i dvigniti niti posebne izdaje »Slovenca«, ki je ležala čez cele praznike v skladišča mariborskega kolodvora in so io ekspedirali šele v torek dopoldne, ko ie prišla že tudi posebna izdaja »Jutra«. In tako večina njihovih ljudi ob praznikih še niti slntila m. da bo treba položiti vse neštete liste naprednih prega-ojancev in podobne načrte za vladanje v korist ljudstva zopet med staro šaro SLS
arhiva. Cela vrsta zastopov je še b3a na črni listi in še več lačnih SLS kandidatov za gerentska mesta, sedaj pa je vse zopet
splavalo po vodi Veliki župan je dolgo študiral »sigurnost« velikožupanskega položaja in odlašal s preselitvijo v žapanijsko palača Ravno zadnje dni pa se je na podlagi neprestanih »Skrvenčevih« poroči! o trdnem položaja čutil že tako varnega, da je pričel »Slovenec« že izganjati prejšnjega velikega župana. K sreči pa so prišli vmes prazniki, med katerimi je veliki župan še odpelja! z vladnim avtomobilom iamilijo v solnčno okolico, toda na selitev v županij-sko palačo ne misli več. Maribor pa si je oddahnil, da je doba klerikalnega preganjanja in reduciranja uradnikov že po treh mesecih minula. Za!, da marsičesa, kar je ta tromesečni klero teror zagTešil na kulturnem, gospodarskem in socijalnem polje, ne bo mogoče več popraviti. Pozitivnega pa nima ta era klerikalne vlade v Maribora prav ničesar zabeležiti. Uničili so kmetijski oddelek na velikem županstvu, prosvetnega industrijsko-obrtnega, reduciral! na železnic: in v bolnici, koristili pa samo par svojim partizanom.
a— Mariborčani v Zagreb. Za ziet Ljudske univerze v Zagreb se je prijavilo okrog 60 Mariborčanov. Odpeljejo se iz Maribora v soboto s popoldanskim vlakom. Sestanek ob 14. na kolodvoru. Isti dan dopoldne se odpeljejo v Zagreb na poučni zlet tudi gojenke četrtega razreda državnega učiteljišča, ki se bodo v Zagrebu pridružile izletnikom Ljudske univerze. Vrh tega bodo v nedeljo gostovale v Zagrebu mariborske hazenašice. Izletniki Ljudske univerze bodo v soboto zvečer gostje Hrvatskega ženskega društva, v nedeljo dopoldne si v avtomobilih ogledajo mesto, polože vence na grob Zritijskega in Frackopana ter na spomenik Strossmayerja, popoldne je gledališka predstava, nato ogled Maksimira, ob 20. pa povratek z brzovlakom. Zagrebška kulturna društva pripravljajo časten sprejem.
a— Črešnje cveto... Do praznikov so bile samo posejane popkov, med katerimi
so le škorci žgoleli Ko pa se je zopet sta-jal pohorski sneg, so bile veje mahoma vse v cvetju in hribi so divno zablesteli v polnih,, velikih belih šopkih. Takoj za njimi so razcvele tudi rdeče breskve po vinogradih in končno še hruške in slive m sedaj duhti pod solncem. da je vsa okolica, kakor pričaran raj v enem samem cvetja. Tudi jablane že razcvetajo in pomladno solnce siplje gorkota radost tn opanje bogate sadne letine.
a— Dva vrtnarska tečaja priredi podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okoKš in sicer: v pondeljek, dne 25. aprila tečaj o vzgoji in oskrbovanju ze-leniadi; v torek, dne 26. aprila tečaj o oskrbovanju cvetlic. Teoretičen poak bo vsak dan od 9. do 12. ure na srednji vinarski in sadjarski šoli praktičen pouk pa od 14. do 17. ure na vrtu gosp. H. Steicbrec-nerja. Koroška cesta.
a— Mariborsko podporno drnštvo zz odpuščene kaznjence ima svoj letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto dne 23. t. m. ob pol 6. popoldne v konferenčni sobi moške kaznilnice v Mariboru. Vabijo se k udeležbi člani m prijatelji tega dobrodelnega droštva.
a— Zaročil se je g. Stane Rudež, carinik v Maribora z gdč. Vido Agreževo, hčerko veleugledne rodbine iz Rajhenbnrga. Čestitamo!	622 a— Širom Slovenije že itak dobro znana in slovita I. dalmatinska klet v Mariboru Mesarska a!ica 5, je prejela veliko po-šiljatev pristnih, močnih ra sploh najboljših dalmatinskih črnih in belih vin z otoka Visa. Več v današnjem oglasu. 623 a— Nedostatno škropljenje ulic. Lepo solnčno vreme napravlja po ulicah cele oblake prahu, ki pa jih mestni gradben: urad z malimi izjemami zelo nedostatno odpravlja s škropljenjem. Kje je motorni škropilnik?
Iz Celja
e— Smrtna kosa. V torek, dne 19. t. m.
je umrla v Levstikovi ulici v Celju Andrej-na Černigoj. učenka dekliške meščanske šole v Celju v 15 leta starosti Za rodbino je ta slučaj tembolj tragičen, ker je pred dobrim letom izgubila tudi svojega krušnega očeta. — Dne 20. t m. ie umrla v Cankarjevi ulici ga. Ana Topolovšek, žena jet-niškega paznika v 73. leta starosti. Naj počivata v miru!
s— Stanovanjsko sodišče L stopnje v Celju razpisuje 6 prostih stanovanj, eno v mestu, 5 pa v okolišu celjskega srezkega poglavarstva. Reflektanti na razpisana stanovanja naj vložijo svoje prošnje najpozneje do 27. t. m. do 12. ure v pisarni stanovanjskega sodišča na mestnem magistratu ter naj natančno označijo stanovanje, za katero se potegujejo.
s— Dijaška kuhinja v Celja je prejela iz zapuščine umrle gdč. Peternele Marschal, vzgojiteljice v Zavodni pri Celic znesek 500 Din, ki ga je poklonila blagopokojna na smrtni postelji revnim dijakom. — Plesni krožek v Celjskem domu v Celja je nakazal iz svojega preostanka Dijaški kuhinji znesek Din 1000. Naj bi oba dobrotnika našla obilo posnemovalcev!
i— Družabni večeri v Oficirskem domu. Vsako soboto bodo v oficirskem doma v Celja eružabni večeri, na katere imajo dostop aktivni in rezervni častniki in po njih vpeljani gostje.
_ .Materinski dan v Celju Kakor e Narodni ženski savez na svoji zadnji skupščini sklenii se praznuje 15. rraia po vsej državi »Materinski dan«. Ideja NŽS ;e, <Ja se deca vzpodbudi, da tega dne izkaže materi kako posebno nežnost in napravi kako posebno veselje in da se po vsej naši zemlji istega dne v srcu v-seh Hudi mantfestira hvaležnost in ljubezen napram materi, stebru rodbine in čuvarici naroda. Zaradi tega se bodo jugoslovenske ženske organ!- I
zacije skspno s pomiadkom Rdečega križa potrudile, da se bo naš pni Materinski dan proslavljal po vseh krajih čim najlepše. Tudi celjsko ženstvo upa, da se K bo to posrečilo. Prosi pa vsa draga društva, da prepuste 15. maj nemoteno ženam in materam.
e— Pomanjkanje dobre vode v Zavodni pri Celju. Pišejo nam: V Zavodni. ki je nekako predmestje Celja, trpimo velško pomanjkanje na dobri vodi. Edina dobra voda se dobi pr! g. Megličn, kamor hodi vsak dan več sto ljudi po njo. Droge vode m ali pa so vodnjaki zaprti zaradi nezdrave vode. Pravcato kat»irofo bi povzročilo za Za vodno, če bi g. Meglič nenadoma zaprl svoj vodnjak, kar bi ne bilo čudno, saj ni dolžan trpeti, da pride vsak dan na njegovo dvorišče po več sto ljudi. Kar po vrsti je v bližini poslopja g. Megliča deset hiš brez vsake vode: tako tudi Lokasova hiša, ki ima okrog 30 strank. Skrajni čas je, da se nekaj ukrene.
e— Incident pri pogreba. V pondeljek se je vršil v Celja pogreb nekega delavca. Rajni ie bil član socijalistične organizacije hi so ga njegovi tovariši spremili v velikem številu na zadnji pot!. Ti so hoteli da gre sprevod vt javne bolnice po Vodnikovi nI. In skozi Gaberje na okoliško pokopališče. Duhovnik se je temu protivi! in zahteval, da gre sprevod po krajši poti za mestom. Ko je ta obrnil na desno, je prijel eden pogreb-cev konje za trzdo in obrnil voz na leva Spremljevaci so š!i vsi tudi na desno, duhovnik pa ie sleke! ornat in šel po svoji poti na pokopališče. Tam je opravi! svoje molitve, nakar je govoril g. Bčhm nagrobni co. LJndsrva katerega se je nabralo veliko, je bilo zelo razburjena Slučaj konsta-tiramo samo kot kronisti, mislimo pa, da b! se dale z dobro voljo take stvari preprečiti.
POZOR!	POZOR!
GOSPODINJE!
Ali ste že preizkusile svetovno znano
čistilno in polirno sredstvo
»P U R M O T O«
za pohištva klavir, usnjene klubske garniture Itd. Ako ne, poizkusite ln uverile se
boste o njegovih vrlinah!
Iz Kranja
r— Kemiki avtomobitisti na turneji skozi Gorenjsko. Srezki poglavar je prejel od ljubljanskega velikega župana obvestilo, da se bo vračala 30 aprila velika kolona nemških avtomobilistov, ki jo je organi* ziral Allgemeiner deutscher Autoenobil« Klub, iz Italije preko Gorenjske v Nem« čijo dne 30. aprila bodo prekoračili mejo pri Planini ter se odpeljali preko Ljublja« ne, Kranja in Lesc na Bled, kjer bodo pre« nočili Prihodnji dan se odpeljejo ali preko Ljubelskega ali Jezerskega prelaza v Avstrijo. Kolona šteje okrog 100 avtomo« bilerv in 25 motociklov z okrog 400 ose. batni
r— Klerikalno pojmovanje o pravicah in dolžnostih. Naši klerikalci ki ob vsaki pri« liki jemljejo v zakup načela demokracije, enakopravnosti, enakih pravic in dolžnosti ao zopet pokazali pri razdelitvi članov krač skega okrajnega cestnega odbora med po» samezne občine, kako po svoje pojmujejo gornja načela. Kakor znano vsakomur, no« si kranjska mestna občina, ki ima najmoč* tiejše davkoplačevalce v industrijah, obr» tih in trgovini dve tretjini vseh vzdrže« valnih stroškov pri okrajnem cestnem od« boru. Ljubljanski klerikalni oblastni od» bor pa je določi! izmed 15 članov okraj« nega cestnega odbora kranjski mestr.i ob« črni dvg člana, torej komaj eno sedmino vseh članov. Dosedaj je imela mestna ob« čina tri člane, za nedeljske volitve pa je ljubljanski oblastni odbor znižal to na. dva. Tu so zopet klerikalci pokazali koliko jim je na interesih prebivalstva mesta Kra« r.ja. To naj si zapomnijo tukajšnji davko« plačevalci!
[
Svetovna maika: Cendro de rose Rouge mandarine Bourjois - Pariš
]
Iz Trbovelj
t— Družabni večer Sokola. Jutri 21 t. in. ob S. zvečer priredi Sokolsko društvo v Trbovljah v prostorih Sokolskega doma družabni večer z zelo pestrim sporedom. Med drugim bo tudi koncert Sokolskega orkestra, ia se je osnoval pred meseci.
t— Iz Sarodno strokovne zveze. V od« bor Narodno strokovne zveze v Trbovljah so hifi izvoljeni sledeči: predsednik Pave! Dornik. odborniki: Stanko Kolesc. Ignac Benegalija, Anton Horvatič, Iv2- Novak. Franc Stnnan, Karal Bricelj rn Juro Božič. Organizacija šteje že lepo število članov in je upati da bo lepo napredovala.
t— Osebna vest. N'a štiritedenski dopust je odšel rudniški ravnatelj inž. Pauer v irbovljah. Za čas njegove odsotnosti ga r.adomestuje inšpektor inž. Hamrla.
t— Likvidacija U. rudar tke skupine, Li« kvidaeijski odbor, sestoječ iz gg. Jožeta Skrinarja, Franca Penc!a in Jakoba štruca iz Trbovelj ter Ivana Domška in Ivani Bcdenika iz Hrastnika je na svojih zždnjih sejah razpravljal, kako naj se izvrši Iikvi* dacija skupine. Odbor je imel veliko po« sla posebno s pravilnikom, po katerem preide vsa kompeter.ca na Delavsko zbor« nico v Ljubljani Pravilnik so odborniki popravili v tem smislu, da bo dan lokal« nim odborom večji delokrog. Kakor čuje« mo, bo sklica! odbor zs «oboro 30. t. m. ,'aven shod. najbrie pri Pravd-ču na Vo» dah. na katerem bo podal poročilo o jem dosedanjem delu in ^e poučil o mišlie« nju rudarjev.
t— Seja okrajnepi zastopa se bo vršila v pondeljek 25.'t m
t— Zopet praznovanje pri rudniku. Ju« tri v soboto, nedeljo in pondeljek bo ie zopet počivalo delo pri rudniku, ker se JTD izgovarja, da ni naročii Delo je po« čivalo tri dni tudi že ob praznikih, tako d« bodo rudarji u mesec znatno prikraj« šani na zaslužku.
Lya Mara »Cigan baron"
Jutril KINO «DVOR» Jutri! Pozor na razstavljene slike!
Sokol
Pomladanski praznik Sokola L
Prvi maj — prebujenje prirodnih sil — proslav] Sokol L na Taboru z mladinskim dnevom v nedeljo dne 1. maja. V žarkih pomladanskega soinca, ki ustvarja nove moči in izvablja prirodi novo kipe« življenje, nastopijo mladi oddelki Sokola I. zopet prvič v prosti prirodi, da pokažejo uspehe sokoiskega dela v zimski dobi, da se v krasoti 6 prvim cvetjem olepšane prirode na-užijejo novih moči za nadaljno delo Bokol-sko. Mladina naj uživa čisti majski zrak ter z delom za sokolske ideale proslavi praznik dela! Mlade sokolske čete naj dajo pogon starejšim, da vnovič a tem večjo silo in energijo poprimejo za delo v prid in povzdigo eokolskega napredka.
Mladinski sokolski oddelki nastopijo popoldne ob 3. na letnem telovadišču na Taboru 9 pestrim sporedom raznih teljesno-vzgojnih panog. Ako bi bil ta dan dež, se vrši vsa prireditev v glavni dvorani Sokoiskega doma na Taboru.
Z obilnim posetom pokažimo naši mladini, da znamo cenitj njeno delo za nesebično sokolsko idejo! Naj ne bo med nami onih, ki s preziranjem in omalovaževanjem jemljejo veselje do eokolskega udejstvovanja. Naj vsaj naša mladina vidi, da stoje za njo dolge sokolske vrste starejših pripadnikov Sokolstva, ki jih bo morala v d oglednem času nadomestiti s svojimi mladimi 6ilami!
Prvi maj proslavimo v krogu sokolske mladine!
Zaključek sokoiskih predavanj na Tabora.
Prosvetni odbor Sokola I. na Taboru priredi v soboto dne 23. aprila ob 8. zvečer v desni mali dvorani v pritličju letošnje zadnje predavanje ter zaključi s tem zimsko prosvetno delo v društvu. Predava br. Jeras: Ob desetletnici bojev na Dobrudži. Po predavanju se vrši v istih prostorih zabavni večer s petjem in godbo. Brate in sestre vabimo k zaključnemu predavanju, da dostojno sklenemo naše prosvetno delo pretekle zimske dobe. Zdravo! — P. 0.
Drugi pomladanski izlet Sokola L V nedeljo, dne 24. aprila priredi Sokol I. (PO) letošnji drugi pomladanski izlet za člane in članice. Izlet se vrši deloma po železnici, večinoma pa peš, in sicer z železnico do Škofljice, nato peš preko Želimelj na Kure-šček, Turjak, Rašico v Dobrepolje, od tu pa zopet z železnico nazaj do Ljubljane. — Odhod iz Ljubljane zjutraj ob 6.17 z glavnega kolodvora, iz Dobrepolja ob 18.56, dohod v Ljubljano ob 20.40. Hrano vzamejo izletniki seboj. V slučaju neugodnega vremena izlet izostane.
Martina:
Remis
Led Teoretik je nekoč igral z Ognjem Praktikom partijo šaha. Po šestih izmenjanih potezah mu je dejal: «Preten-tano si kavalirski. Ogenj! Pa ne verjamem ti. Igraš en prise. Čuječnost mojo hočeš da uspavaš! Dobro vem, kaj kaniš mi s tekači za kasneje. Kmetov ti ne daml»
Molčeč je Ogenj. Igra naprej. S konjičema poskuša krog obrambni da razbije in napade Ledu kralja. Pravkar zaman tekača žrtvoval je. ker Led izvedel spretno je rošado.
Led odvzema Ogjnu blesk in ta postaja kar vijoličast. Nevarno! Led, čuvaj se! Ne. nič ne bo; morda zares, morda zavratno Ogenj je potajil jezo. Boj se nadaljuje. Močna sta oba protiv-nika enako. Kakršno figuro vzame Ogenj Ledu — v sledeči ga potezi Led za istotako spet olajša. Šahovsko prazni se polje. Grozi remis. In Ogenj zopet v jezi z žoltim vrhom svoje kope lastne in nasprotnika figure zmete skupaj in raz desko. Divna šahovska poteza! (Do nje je upravičena le Smrt!) Kar sproti žal je Ognju: «Led, prijatelj! Daj, postavi ti figure spet nazaj!» Vis-a-vis odkima:
«Naj bo tako! Še ni prišlo do konca časov. Počakaj ti: dotlej ostaneva remis!*
Med približno enakima naturama kakor Led in Ogenj se je res igral življenjski šah. Dekle in mož. Navadno konča taka igra z zmago moža. A tu hotela sem vam le povedati, da izjema potrjuje pravilo.
Darujmo za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Šport
Ilirija : Primorje
Nadaljevanje nogometnega prvenstva 24. t. m.
Na športnem prostoru SK Ilirije se od« igrata v nedeljo prvenstveni tekmi med Ilirijo in Primorjem. Ob 14.30 nastopita rezervni moštvi obeh klubov, za njima ob 16. pa obe L moštvi Isti dan ob 10. dopol« dne se vrši še prv. tekma med Svobodo in Slavijo.
Primorje in Ilirija veljata od nekdaj za najostrejSa tekmeca na športnem polju. Zlasti nogometna tekmovalija med njima spremlja ne samo športna, tudi širša j a v« nost s posebnim zanimanjem. V nedeljo je pričakovati med njima ostre, povsem otvorjene borbe za točke. Ilirija kot Pri« morje se pripravljata na to dvojno sreča« nje z vso intenzivnostjo. O Veliki noči sta oba odigrala težke mednarodne tekme, oba sta izročila vodstvo treninga poseb« nemu trenerju, Ilirija avstrijskemu inter« nacijonalcu Wani, Primorje Gradčanu We» ningu.
Presoditi šanse enega in drugega za ne« deljsko dvojno srečanje je jako težko. Pripisovati vnaprej boljše izglede Ilirije, pa sigurno ne bi biki utemeljeno. Primor« je je znalo doslej še vselej paralizirati prednosti Ilirije z elanom in požrtvoval« nost jo. Poleg tega razpolagata obe garni« turi Primorja neoporečno z znatnim reel» nim znanj 3tn in sta dobro strenirani Lani je Primorju celo dvakrat uspelo Ilirijo nadvladatl s 4 : 3 in 1 : 0, dočim je jeseni
v	prvenstvenem srečanju zmagala Ilirija z 2:1.
Tekmo L moštev bo vodil predvidoma zunanji sodnik iz Zagreba ali Beograda. LNP bo seveda pravočasno ukrenil tudi vse potrebno, da zagotovi reden potek ne« deljskih tekem.
Službene objave LNP.
(Iz seje posl. odbora dne 20. IV. 1927.)
Prvenstvene tekme dne 24. t. m. se vrši« jo na igrišču SK Ilirije v sledečem vrst« nem redu: ob 10. dopoldne Svoboda : Sla« vija, ob 1430 Ilirija rez. : Primorje rez., ob 16. url Ili :ja : Primorje. Blagajniško službo vrši dopoldne g. Gosar in SK Svo« boda, rediteljsko go. Malovrh (na tribuni) in Frece, vsak klub pa postavi po tri re« ditelje. Popoldne vršita blagajniško službo gg Smole in Zupan ter SK Ilirija, reditelj« sko gg. Cimperman in Kosec, vsak klub pa ima postaviti po pet dobrih rediteljev. SK Ilirija ima skrbeti razen tega za redi« teljsko službo na tribuni. Reditelji, oprem« ljeni s klubskimi rediteljskimi znaki, se morajo javiti dopoldne ob 930, popoldne ob 13.45 službujočim funkcijonarjem pri blagajniškem vbodu. V slučaju slabega vre mena si pridržuje posl. odbor po potrebi na licu mesta odpovedati dopoldansko tek« mo oz. predigro rezervnih moštev.
Obveščajo se klubi, da imajo verificira« ni igrači pri podsaveznih prireditvah pra« vico do nakupa dijaške vstopnice, ako se izkažejo pri blagajnah s podsa vezno izkaz« nico.
Odbije se prošnja ASK Primorja za pre« ložitev prv. tekme Ilirija rez. : Primorje rez., ker za preložitev ni tehtnega vzroka. Odbije se zahteva SK Jadrana za povrači« Io potnih stroškov dveh njegovih igračev k odpovedani prv. tekmi dne 10. IV., ker odpovedi niso povzročili klubi ali LNP., temveč višja sila. — Naknadno se odobri odigranje prijateljske tekme SK Elan : Dijaški SK (Ljubljana) v Novem mestu dne 18. IV. — SK Elan se i, ozirom na nje« gov dopis z dne 15. IV. naproša, da prija«
vi	vsako prihodnjo tekmo kakor predpi« suje obči pravilnik JNSa. — Odobri se prijateljska tekma SK Elan : SK Jadran (Ljubljana) dne 24. IV. v Novem mestu.
Verificirajo se prvenstvene tekme Svo« boda (Maribor) : Ptuj 4 : 2, Maribor : Merkur 7 : 2, Trbovlje : Amater 2 : 1, Rapid : Ptuj 18 : 2.
Upravnemu odboru se preda v postopek SK Ptuj, ker pri prv. tekmi Ptuj : Rapid dne 10. IV. ni oddal propisne postave mo« Stva. — Sodniško poročilo o prijateljski tekmi Ilirija : Hertha dne 17. IV. se izro. či kaz. odboru.
Na znanje se vzame poročilo MO v Ce« Iju z dne 14. IV.
Verificirajo se s pravom nastopa dne 28. aprila za SK Javornik: Perko Andrej, Vidrih Jože; za SK Svoboda (Lj.): Koleša Vinko. — Prijavnice igr. Lumbar, Tratnik in Novljan za SK Slavija oz. za SK Slovan se rešijo na prihodnji seji. — SK Javornik se obvešča, da proti verificiranju igr. Za« gar in Garzarolli po § 10. o. p. t b.) ni zadržkov, kakor hitro predloži propisne prijavnice.
Po § 10. a p. se dovoli z današnjim dnem nastopanje v prijateljskih tekmah za SD Rapid igr. Burtanu Leonu.
V smislu opetovano objavljene odredbe JNSa se pozivata ZSK Hermes in ASK Pri morje, da v roku 8 dni predložita podsa« vezu sestave lastnega in nasprotnega mo« štva v tekmah dne 17. In 18. IV. v Gradcu oz. v Celovcu. — Tajnik II
SK Slavija. V soboto 23. t m. ob 7. uri zvečer seja poslovnega odbora. Prosi se točna in polnoštevilna udeležba. Pred« sednik.
SK Slavija, nog. sekcija. V soboto 23. t m. točno ob 8. uri zvečer pri Štoru se«
Vremensko poročilo
Meteorološki tavod » l.jnhliani 21. aprila 1927.	Višina barmnetm »IS.S in
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubljana	
(dvorec) .	• «
Maribor .	• «
Zagreb . •	• •
Beograi) ,	• t
Sara jevo .	> •
Skopi je . .	• •
Dubrovnik	• •
Split . . .	. t
Praha . . .	i i
Barom.	Teinper	OI	Smer vetra Ir brzini v metrih	0 co •0 _ p
/67-8	6-6	»7	E 2	7
76 '-3	98	74	NE 2	7
7540	19-4	45	W 8	8
7 46	141	55	W 3	0
761-8	It--0	55	NW 6	10
7o6-0	120	83	W 4	
766 0	150	56	SW 2	7
766-7	10-0	69	NE 2	h
7692	10-0	63	mirno	9
/b7'5	IVO	42	E 1	0
76S3	15-0	56	T>irDr>	1
7b2"5	11-0	—	SW 4	10
Padavine
Vrsta
» nm do i. on
Soince vzhaja ob 53, zahaja ob 1834, luna vzhaji ob 0.39, zahaja ob 8.20.
Najvišja temperatura danes v Ljubljani 19.6 C, najnižja 5-8 C.
Dunajska vremenska napoved za petek: Izpremenljivo, padavine; temperatura bo padla, močni sevenaapadai vetrovi, na gorah zameti
stanek vseh. nogometašev. Ker sekcija nuj« no rabi najnovejše mere članstva za naba« vo novih potrebščin, se člani pozivajo, da se sestanka udeleže. — Načelnik.
ŽSK Hermes. Seja upravnega odbora se vrši v petek dnJ 22. t. m. ob 20. uri pri Novaku. — Tajnik.
Glavna skupščina Jug/oslovenskega zimskosportnega saveza se vrši v nedeljo dne 24. aprila 1927 ob 8.30 dopoldne v dam skem salonu kavarne Emona z že objav« Ijenim dnevnim redom. Skupščini morejo prisostvovati vsi zinski športniki, pravico glasovanj • in govora na skupščini imajo pa le delegati klubov s pismenimi poobla« stili v smislu pravil. — Odbor.
ASK Primorje. Juryja za nočni tek. Za nočni tek, ki se vrši v soboto dne 23. t. m. ob 18.30, je sestavljena sledeča juryja: Vrhovni sodnik: Slamič Lavoslav; vrhovni sod: Vindiš, Sancin D., Gregorič in dva delegata LLAPa; starter: Sancin D.; sod« niki na cilju in časomerilci: Vindiš, Bru« mat, ing. Debelak, Rvbar; zapisnikar: Ček, vrhovni reditelj: Vončina Miro; sodniki na progi: MasarykovasResljeva: Sancin G.; Mestni dom: Letnar; magistrat: Gregorič; St Jakobski most « Rimska c.: Gostiša; pošta: Ludvik F. in Saksida. Sestanek ju« ryje in rediteljskega zbora je najpozneje ob 17.30 pred Narodnim domom.
Motociklistična dirka, ki jc priredi L Hrvatski motociklistični klub v Zagre« bu, se vrši dne 22. maja 1927. na progi Samobor, Plješevica, Jaška, Rakov potok, Sv. Nedelja. Motoklub «Ljubljana» poziva vse svoje člane dirkače, da se prireditve po možnosti udeleže. Pravila in prijavni« ce na razpolago v društveni pisarni, lek ar« na Levstek, Resljeva cesta 1. Člani netek« movalci posetijo oficijelno pod vodstvom odbora to prireditev. Prijave za poset na gornji naslov.
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes od 16 30 dalje trening za I. skupino, jutri, v soboto za II. skupino. Polnoštevilno! —
Razpis za !l. lov na lisico 24. t. m. 1. Športna komisija avto kluba Kraljevine SHS Sekcija Maribor priredi dne 24. aprila 1927. ob 13. uri svoj II. lov na lisico, ki je pristopen tako članom kluba, kakor tu« di po njih vpeljanim gostom. Za moto« cikle izide od strani Motokluba za svoje člane in goste poseben razpis. — 2. Oko« liš, v katerem se vrši lov na lisico je sle« deči: Cesta Tezno (Maribor) « Hajdina « Hajdina postaja * Hajdina železniška pro« ga « Pragersko : Sp. Polskava » državna cesta « Tezno. — 3. Voz lisice bo v izogib eventualne zamenjave posebno zaznamo« van. — 4. Start lisice točno ob 13. uri, za« sledovalcev pa ob 14. uri na Glavnem tr« gu v Mariboru. — 5. Vozna proga lisice znaša 60 km in mora ista po prevozu te proge [»čakati na konec prireditve. Lisi« ca zaznamuje na križiščih cest prevoženo pot s svincem obteženimi barvastimi pa« pirčki. To bo storila tudi ako bo zapusti« ia cesto ali poti. Z lisico se pelje kon« trola. Lisici je dopustno vsakovrstno skri« vališče n. pr. grmičevje, hiše. vejevje, jar« ki, listje itd. — 6. Zmagovalec je oni kon« kurent, ki se prvi z roko dotakne vozila hsice. Zmagovalec dobi darilo. Za slučaj pa, da lisico do 17. ure t. j. do konca pri« reditve nihče ne najde, dobi darilo lisica sama. — 7. Ob 17. uri sestanek vseh ude« ležencev v gostilni Anderle v Radvanju. Tam se vrši razdelitev daril. Nato ples. — 8. Prijavnina za avtomobile znaša 30 Din in je vplačati najkasneje do 21. aprila istočasno s prijavo pri Športni komisiji Avtomobilskega kluba SHS Sekcija Mari« bor, Gosposka uL 20. Poznejše prijave proti plačilu dvojne prijavnine V sluča« ju odjave zapade prijavnina. — 9. Pri iz« rečno slabem vremenu se vrši prireditev v nedeljo dne 1. maja 1927. — 10. Proti odločitvi športne komisije ni priziva. — 11. Športna komisija odklanja vsako od« govornost za eventuelne nezgode. Vsak konkurent prevzame sam vso odgovornost za vse nezgode in se vsi udeleženci opo« zarja jo, da se je brezpogojno držati cest« (•»»policijskega reda.
Prva tekma dunajske Hakoah v Ame> riki. V sredo je dunajska Hakoah odigra« la svojo prvo tekmo v Ameriki, in sicer v Betlehemu proti prvaku severoameriške profesijonalne lige FC BetMiem Stel. Tek« ma je z 0 : 0 ostala neodločena.
Nov plavalni svetovni rekord. V Er« lau na Madžarskem je znani plavač Bara« ny v prostem plavanju na 50 m postavil nov svetovni rekord s 25.6 sek. Ker pa se je ta izredni čas dosegel na interni prire« ditvi, ni še gotovo ali bo ta rekord pri« znan.
Covercoat plašče
najmodernejše v seziji, le iz najboljšega angleškega blaga, izgotavlja priznano solidno tvrdka SCHWAB, Ljubljana.
Preljuba prijateljica!
Opažam vedno, kako si otožna. Seveda glavobol, rame I bolečine ln težave našega spola I nam je podarila mati narava I I Znanost pa Je Iznašla sredstvo | za ublaženje teh nadlog. Poskusi vendar enkrat
Aspirin-
tobleie (Boj* lin prepričana sem, do ml Jih {boš pohvalila. Pazi pa na originalnost zavojev, ki Jo spoznaš po modro-belo-rudeči varstveni znamki
Gospodarstvo
Velika ameriška posojila
Pred 14 dnevi nas je presenetila vest o zaključku 30milijonskega dolarskega posojila in o njegovi uspešni emisiji na newycr-škem kapitalnem trgu. Par dni prej je naša Državna hipotekama banka podpisala predpogodbo s finančno skupino Seligman o posojilu v znesku 12 milijonov dolarjev, ki se bo po radijskem poročilu iz Newyorka emitiralo še ta teden. Tudi naša mesta, med njimi Novi Sad, Subotica, Beograd, Šibenik itd. so v zadnjem času prejela s 6trani ameriških emisijskih bank številne ponudbe za najetje komunalnih posojiL Tozadevna _ pogajanja so v polnem teku. Pred dnevi pa smo zabeležili vest o pogajanjih finančnega ministrstva z neko ameriško finančno skupino radi posojila v znesku 20 milijonov dolarjev, ki naj bi se porabilo izključno za gradnjo novih prog. Po zanesljivih informacijah so ta pogajanja skoro zaključena.
Iz gornjega je razvidno, da se nam v kratkem "obeta močan dotok inozemskega kapitala. Blairovo posojilo nam bo prineslo čistih 27 milijonov dolarjev, posojilo Državne hipotekarne banke čistih 10.5 milijona dolarjev, posojilo za železniške investicije (ko bo končnoveljavno zaključeno) pa čistih 17.5 milijona dolarjev, skupaj torej okroglo 55 milijonov dolarjev. Če tej vsoti še dodamo 5 milijonov dolarjev na račun bodočih komunalnih inozemskih posojil (Novi Sad je že sklenil predpogodbo za posojilo v znesku 3 milijonov dolarjev), tedaj lahko računamo na pritok kapitala v znesku 60 milijonov dolarjev ali 3.4 milijarde dinarjev. Ta vsota je za naše razmere naravnost ogromna, če pomislimo, da se giblje naš izvoz v višini 8 milijard Din letno.
Veliko zanimanje ameriških finančnih krogov za našo državo, ki se je tako nenadoma pojavilo, in to baš v času, ko takega preokreta glede na naš zunanjepolitični položaj nismo pričakovali, je prvi hip nerazumljivo.
Sicer je res, da so se naše državne finance v zvezi s postopno likvidacijo gospodarske krize izboljšale, vendar je iskati vzrok velikemu zanimanju ameriških finančnih krogov drugje.
Amerika, kakor znano, <trpi> zaradi nad-produkcije kapitala, katerega je primorana investirati v inozemstvu. V letih 1925. in 1926. je največji del tega kapitala absorbirala Nemčija. Emisije nemških posojil na ameriškem trgu pa so v 1. 1926. popolnoma prestale. Emisija francoskih posojil je v Ze-dinjenih državah praktično prepovedana, ker Francija noče ratificirati pogodbe glede konsolidacije vojnih dolgov. Ker pa se mora presežek novonastalega ameriškega kapitala čim prej in ugodno investirati, se ameriški finančniki v vedno večji meri obračajo do rdrugovrstnih> evropskih posojilojemalcev. Tako je razumljivo, da je poleg Italije tudi naša država prejela v zadnjem času šte vilne in znatno ugodnejše ponudbe za najetje pceojil. Isto opažamo tudi glede Rumn-nije in PoljskS, ki se nahajata danes v slič-nem položaju kakor naša država.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (21. L m.) Pšenica: baška, 75 kg, 2 %, 2 vagona 305; baška, 76 kg, 2 %, 4 vagone 307 50 do 308; sremska, 75/76 kg. 2 %, 2 vagona 303. Turščica: baška, 4 vagoni 155 — 156; baška, okrogla, 1 vagon 165; banatska, 10 vagonov 154. Moka: baška, «2», 2 vagona 415 — 417.50; baška, <6,, 1 vagon 360. Tendenca neizpremenjena.
Ljubljanski živinski sejem (20. t. m.) Do-gon 250 konj, 25 volov, 23 krav, 4 teleta in 329 prascev za rejo. Povprečna cena za kg žive teže: voli I. 9, II. 8, III. 7.50, krave debele 5 — 6, klobasariee 2.50 — 8, teleta 1150 — 12 Din. Prasci za rejo 175 — 800, konji po kakovosti od 500 — 5000 Din. Cene volom so čvrste. Za inozemstvo se nI kupovalo.
Dunajski svinjski sejem (20. t. m.) Dogon 7673 komadov; od tega 2109 iz Jugoslavije. Kljub manjšemu dogonn pitanih svinj je bila kupčija počasna. Mesne svinje so bile deležne večjega povpraševanja in so se podražile za 5 do 10 grošev pri kg. Pitane svinje so dobro vztrajale pri svojih cenah ter se samo mestoma podražile za 5 grošev pri kg. Za ka žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.45 1o 2.55, angleško križane 2.20 — 2.40, kmetake 2.10 — 2.45. stare 2.10 — 2.25, mesne 2 do 2.40 (2.45) šilinga.
Dunajska borza za kmetijske prodnkte (20. t m.) V prekomorskem žitnem prometu je nastopila lahna okrepitev, ki se utemeljuje s poročili o poslabšanem stanju posevkov. Na evropskih kontinentalnih tržiščih so kurzne spremembe neenatne in kupčija majh na. Zlasti kupčija v novem žitu se razvija povsod zelo počasi, ker so kontinentalna poročila o posevkih splošno ugodna. Na dunajskem tržišču je tendenca za pšenico dalje mirna, ker ie razpečavanje moke Se vedno bolj slabo. Rž je odločno prijaznejša. Kup-čijski obseg pivovarskega ječmena je majhen. Turščica tendira prijaznejše. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 ka v Šilingih: pšenica: domača 43 — 43.25, madžarska Tisa (79 — 80 kg) 49 _ 4950; rž: 37 - 37.75; ječmen: pivovarski, domači L 38 — 41; turščica: 24 — 25; ovea: domači 29.75 do 30.25; moka «0» (v trgovini na debelo): domača 73 — 75, madžarska 70 — 73, jugoslovanska 67 — 70.
= Dolarsko posojilo Državne hipotekarne
banke. Med Državno bipotekarno banko in ameriško banko I. W. Seligman k Co (New York) je dosežen sporazum. Državna hipotekama banka prejme posojilo v znesku 12 milijonov dolarjev nominale, po kurzu 87 % in 7 % obrestovanju na 30 let. Emisijski kurz Se ni določen, vendar partieiplra Državna hipotekama banka na dobičku, že bo emisijski kurz višji kakor 96 %. StroSke za tisk zadolžnic nosi baaka, stroške kotiranja na newyoriki borzi pa banka Seligman. Prvenstvena pravica za nova posojila po istih pogojih traja za obe strani 6 let 7 milijonov dolarjev tega posojila je rezerviranih za beograjsko občino, a katero se bedo v kratkem pričela tozadevna direktna pogajanja. Ostali del posojila pa ae bo porabil za hipotekama posojila in posojila vodnim zadrugam.
•= Komereijalizacija železnic. Na podlagi pooblastitve v finančnem zakonu je prometni minister odredil komUijo strokovnjakov, ki ae bavi s proučevanjem tega vprašanja. Po končanem delu komisije bo prometno ministrstvo izdalo naredbo, po kateri se bo izvršila komercijalizacija železnic.
= Znižanje cene soli. Odkar je bilo objavljeno, da bodo cene 9oli s 1. aprilom znižane, so trgovci prestali kupovati soL Vendar znižanje cen še do danes ni bilo uveljavljeno. Uprava državnih monopolov je glede na številne predstavke, ki jih je prejela v zadnjem času, te dnj intervenirala pri finančnem ministru, da se to vprašanje čim prej reši, oziroma da se tozadevni odlok takoj podpiše.
= Narodna banka in poškodovani bankovci Na vprašanje, kateri bankovci se smatrajo za poškodovane in izgube na vrednosti, je Narodna banka sporočila ministrstvu za pošto in telegraf naslednje: <Pri zamenjavi poškodovanih bankovcev je Narodna banka upravičena odtegniti toliko, kolikor znaša poškodovani del slike (v razmerju s celotno sliko) z dodatkom za stroške nove novčani-ce, ki znašajo 1.70 Din za vse vrste novčanic, izvzemaj petdinarskih, ki stanejo 050 Din za komad. Pri oceni poškodovanega dela bankovca se ne upošteva beli okvir, temveč le poškodovani del slike. Ministrstvo za pošto in brzojav je prepovedalo vsem poštam sprejemat; poškodovane bankovce.
= Združene papirnic« Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani, so imele dne 21. L m. svoj redni občni zbor, na katerem se je odobril računski zaključek za minulo poslovno leto in pritrdilo predlogu upravnega rveta na 11% dividendo Kuponi družbenih delnic št. 7 se bodo torej vnovčili počenši s 1. majem 1927 z 11 Din pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah, pri hrvatski podružnici Wiener Bank-Vereina v Zagrebu in pri Prvi hrvatski Ste-dionici v Zagrebu. Na občnem zboru se je tudi sklenilo povišati potom valorizacije v smislu zakona z dne 7. avgusta 1926 druž-bino delniško glavnico za 5,000.000 Din, za katere se namerava izdati po doseženi odobritvi ministrstva trgovine in industrije 50 tisoč komadov novih delnic, ki se bodo brezplačno razdelile med dosedanje delničarje, tako da bi odpadla na štiri stare delnice po ena brezplačna nova.
= Družba The Central European Mineš, Limited, ki je lastnica svinčenega rudnika v Mežici, je glede na to, da namerava razširiti svojo delovnost tudi na južnovzhodne kraje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in ker že sedaj obavlja prodajo svinca in svinčenih izdelkov v Zagrebu, otvorila svoj komercijelni urad v Zagrebu, Palmotideva ulica 7. Tehnični urad ostane tudi nadalje v Mežici
— Ameriška posojila Evropi in ameriški protekcijonizem. Iz Newyorka poročajo: < Znani angleški narodni ekonom Sir Geor-ge Paish je izjavil predsedniku Coolidgeu, da se morajo revidirati ameriška carinska politika, vse pogodbe glede konsolidacije vojnih dolgov, kakor tudi Davesov načrt. Če se zadolževanje Evrope v Ameriki še eno leto v tem tempu nadaljuje, potem preti nevarnost mednarodnega finančnega poloma.» — Vsote, ki jih mora Evropa plačevati Ameriki za obresti in amortizacijo dosedaj najetih posojil in vojnih dolgov, so v zadnjih letih narasle na več sto milijonov dolarjev letno. Odplačevanje teh vsot postaja vedno težje. Protekcijonistična carinska politika Zedinjenih držav onemogoča edino možno odplačevanje teh dolgov potom blagovnega izvoza v Ameriko. Dosedaj se je odplačevanje teh vsot vršilo skoro izključno iz sredstev novonajetih posojil, čim bo prestalo zadolževanje Evrope v Ameriki, se bo izkazalo, da odplačevanje annitet ni mogoče brez temeljite revizije ameriške carinske politike. Če pa se ta revizija ne bo izvršila pravočasno, tedaj preti nevarnost, da bodo težkoče v <transferu> povzročile mednarodni finančni polom.
= Prodaje. Dne 7. maja t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertalna licitacija glede prodaje 1800 komadov starih sodov; 9. maja t. 1. pa glede prodaje 16.000 kg odpadkov od stekla in 22.000 starih gumijevih cevi. — Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled
2L aprila.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, drage ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote' investicijsko 865—87, Vojna škoda 337.5—338.5, zastav, in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 480, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — BI a g o: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena. Zaključeni 4 vagoni lesa.
ZAGREB. Na efektnem tržišču je zabeležila živahnejši promet Slavonija, ki se je v početku bo ranega sestanka trgovala po 23, pozneje pa je padla na 20. Vojna škoda no-tira neizpremenjeno. — Deviza Italija se je ponovno dvignila, v Curihu na 26.6625. v Zagrebu pa na 292; pozneje je popustila ra 289.75. Skupni devizni promet 6 milijonov Din. Notlrale so devize: Dunaj 800.5 do 8035, Berlin 1350 0 — 1353.5, Italija 288.822 do 290.822, London 276.20 — 277, Nevvork ček 56.75 — 56.95. Pariz 222.50 _ 22450, Praga 168.30 — 169.10, Curih 1094 — 1097; efekti: bančni: Eakomptna 103 — 104, Kreditna Zagreb 93 — 94, Hipo 60 — 61, Jugo 93 — 94, Praštediona 847 — 852.50, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Narodna 4650 — 0, Zemaljska Sarajevo 150 _ 165; industrijski: Dubrovačka 415 — 420, Danica 13750 _ 145, Slavonija 19 — 20, Trbovlje 490 — 495, Vevče 140 — 142, Sečerana 515 do 520. Drava 480 — 530; državni: investicijsko 86 — 86.75, asmrne 53 — 54.50, Vojna škoda promptna 33850 — 339.50, za maj 340 - 341, za junij 342 — 344.
BEOGRAD. Borza zaprta do pondeljka (vključno).
CURIH. Beograd 9.13. Berlin 123.22, New York 519.9875, London 25.25 in tri osminke, Pariz 20.36 in ena četrtinka. Milan 26.63, Praga 15.40. Budimpešta 90.675, Sofija 3.75, Varšava 57.45, Dunaj 73.08 in tri četrtinke.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.46 in sedem osmink do 12.50 in ena osminka. Berlin 168..81 - 168.81. Budimpešta 123.80-124.10, Bukarešta 4.4850 — 4.5050, London 34.48 in oet osmink do 34.58 ln pet o«mink, Milan 36.43 — 36.53, Newyork 709.90 — 712.40. Pariz 27.81 — 27.91. Praga 21.0275 — 21.1075, Sofija 5.11 _ 5.15. Varšava 79.35 - 79.85. Curih 136.75 — 187.07; valute: dolarji 706.75 _ 710.75.
Deviza Beograd n« ostalih brriah: v Pragi 59.25, v Berlinu 7-399, v Londonu (popoldne) 276.
Proračun mariborske oblasti sprejet
Celodnevna seja oblastne skupščine. — Spopadi med klerikalci in socij^sti. — Nemci zahtevajo kulturno avtonomijo. — Originalno glasovanje o proračunu. — Celotni proračun je bil
sprejet.
.Maribor, 21. aprila. Danes dopoldne je oblastna skupščina opravila generalno debate o oblastnem proračunu.
Kot prvi protigovornik je
zastopnik kluba SDS dr. Barieevie izvajal: SDS se je že ob otvoritvi oblastne skupščine izjavila za lojalno sodelovanje. To ji pa ne more jemati pravice do stvarne kritike. Po tem principu je SDS sodelovala tudi v finančnem odseku ter sodtduje v drugih odborih. Proračun mora predstavljati nekak delovni program večine. Da bi ga bili mogli poslanci temeljito in vestno proučiti, bi se nam bil moral dostaviti že preje, ne pa šele včeraj. Dejstvo, da je to že tretji proračun, k; so ga dobili poslanci v roke, ne meče baš lepe luči na večino, nasprotno dokazuje njeno neznanje ali nedelavnost ali pa nesposobnost. To pa dokazuje tudi dejstvo, da so v proračunih rasle številke kar za milijone. Da smo s proračunsko debato smeli čakati ie nekaj časa, bi bil morda četrti nam predloženi proračtm dokazal že nad 100 milijonov potrebščin.
Tudi iz poročila odsekovega referenta nismo mogli posneti ničesar, kai- bi kazalo na to, da je večina prišla s kakšnim finančnim programom. (Razburjeni medklici klerikalcev. zlasti poslanca Hrastelja.) Poglejte si samo zadnjo stran proračuna, kjer ni izkazane za kritje niti pare, pa imate dokaz vso nereelno-C proračuna.
Proračun je sestavljen na podlagi podatkov velikega iupanstva, je rekel referent Če je to res, je dokaz, da večina sama v sebi ni imela dovolj iniciative, da bi bila sestavila realen proračun. Pravite, da ste privzeli akcijo o stvari kritja- To se pravi, nekdo je šel v Beograd in se zopet vrnil — brez rezultata, s polnim košem obljub, pa brez vsake pare. Večina je pač okupirala celotni oblastn; odboi' iu ima večino v vseh odsekih, a kadar je trebslo delati, dela ni bilo. Od februarja, k (J v-mo se prvič sestali, pa do danes, torej v poRiili dveh mesecih, je pač bilo možno sestavki stvarni, reelni proračun. Tako pa se mi f eli proračun zdi, kakor
gostilna, ki inia ogro\nen jedilni list, a ne	_ ,________
more gostu ničesar nuditi. Ljudstvo bo osta- stavke, za skupni proračun pa ne more.
, -	t-______1:____________.-rti;.-, 1 (rnvnrrnl.- nT,,-!,.™«.,.,	----
izkaz potrebščin} komaj tretjina rednega bdžeta, ki mora obsegati finančni program, proračun potrebščin in proračun dohodkov. O finančnem programu večine sploh nismo ničesar culi. Kako naj mi zaupamo večini, če nam ona ne zaupa in nam ne pove svojega ^programa, in če vidimo, da za kritje potrebščin sploh ni ničesar predvideno. Proračun je kavalireki, ali nerealen. Nerealne so zlasti postavke glede zneskov, ki bi jih naj dobili od države, ko vemo, da je danes vsak državni uradnik upnik države.
V	svojih nadaljnih izvajanjih povdarja govornik potrebo spopolnitve samouprave. Predvsem nam je zdaj treba čim prej razpisati volitve v srezke samouprave, ki bodo oblastno samoupravo v marsikaterem pogledu razbremenile. Graja, da ee je za kmetijstvo vstavilo v proračun nesorazmerno več nego za obrt in industrijo ter povdarja, da je treba vse panoge produkcije enakomerno podpirati.
V	razburjenem govoru mu odgovorja poslanec Hrastelj, ki" imenuje Grčarjevo kritiko nerealno in demagoiko. Atakira ga tudi kot bivšega mariborskega Zupana in stavi vprašanje glede zadeve Moderndorfer.
Nemci zahtevajo kulturno avtonomijo.
Poslanec dr. Miihleisen (Nemec) izjavlja kot zastopnik nemške manjšine, da se ie v osmih letih spoznalo, da ie nemška manjšina cstaats- und volkstreu>. da je miroljuben in državotvoren element, kj hoče z večinskim narodom sodelovati v vseh panogah držav-nega._ zlasti gospodarskega življenja. Hoče pa očuvati svojo narodnost in zahteva radi tesa kulturno avtonomijo. Glede proračuna želi, naj bi se vneslo vsaj kritje za stroške oblastne uprave iz lastnih sredstev. S tem se bo pokazala dobra volja za vzdrževanje samouprave. Glasoval bo za proračun.
Se en socijalist.
Poslanec Petejan (soc.) obsodi najprej nedostojni in netaktni osebni izpad posl. Hrastelja. Glede proračuna povdarja, da je bil celo sam finančni odsek mnenja, da ni realen. Potrebščin gotovo ni naštetih preveč, prej premalo Glasoval bo za posamezne po-
lo Inčno. Koneediram večini dobro voljo, dvomiti pa moram o njeni sposobnosti. Stranka večine je bila ob času, ko se je delal proračun, v Beogradu celo član vlade in b; >e bila morala v"tem času konkretno za-sisrurati finančna sredstva .za pokritje. (Poslanci SLS se zopet razburjajo.) V prvotnih predlogih proračuna je bilo Medjimurje popolnoma prezrto. Ne rečem, da je to bilo iiotoma, vendar je pa dokaz za nemar večine za veliko pokrajino, ki spada pod mariborsko oblast. Veseli me, da so se vsaj na-iaiadno vnesle razne postavke, želim pa, da se bolj specificirajo.
Govornik iznaša nato celo vrsto dokazov za gospodarske nevolje, v katerih se nahaja prebivalstvo Medjimurja. Opozarja tudi na abnormalne razmere v državai upravi Medjimurja, kjer še vedno ni strogo omejena kompetenca velikega župana, odnosno grad-janskega poverjenika v Čalcovcu. Še danes rešuje stvari, ki so izključna kompetenea velikega župana, poverjenik v Čakovcu. Končuje: ni protivnik v proračunu predvidenih potrebščin, glasoval bo zanje, glasovati pa ne more za proračun kot tak, ker nima zaupanja v delovno sposobnost večine. Mariborska skupščina.
Razburjeni klerikalci. Poslanec dr. Ogrizek (SLS) odgovarja v razburjenem tonu predgovomiku. Čudi se, da je zastopnik SDS v finančnem odboru bil soglasen v sklepu, danes pa zastopnik kluba govori proti. Izraža željo, naj bi se z neumestno kritiko ne podiralo taktike večine, ker bi se s tem oškodovala cela oblast. Tudi v interesu Medjimurja ie. da positopamo solidarno
Dr. Baričevič (SDS) se oglasi k besedi za osebno opazko. Naglasa ponovno, da ni proti predloženemu izkazu potrebščin. Če je zastopnik kluba SDS sodeloval v finančnem odboru, s tem še ni rečeno, da ima klub zaupanje do večine, še manj pa da je SDS kot opozicija poklicana, da išče virov za kritje. Zdrava kritika pa ni oviranje dela.
Klerikalci se ponovno razburjajo in predsednik noče dati besede posl. Petovarju, ki jo zahteva za osebno opazko.
Radičevci in hrvatski klerikalci za proračun.
Poslanec dr. Odič (radičevec) smatra za potrebno, da smo složni, kjer gre za naše skupne interese. Razpravlja o "centralizmu, vtonomizmu itd. Trdi, da se je z vidovdan-?ko ustavo in s parcelacijo države ne po zgodovinskih. ampak slučajnih mejah hotel izigrati princip samouprave. Mi smo samouprave tudi v tej obliki prevzeli, da jih počasi izgradimo po naših željah. Zato pa moramo složno sodelovati za spas naroda in principe samouprave. Povdarja kot slabo stran proračuna- da je baziran samo na dohodkih, ki bi jih odstopila država. Kljub temu bo njegov klub glr^oval za proračun, ker hoče glasovati za princip samouprave, za hrvatsko - slovensko bratstvo, za gospodarski in kulturni procvit mariborske oblasti.
Poslanec dr. K e č k eš (HPS) smatra za nezdravo, da govore k proračunu samj Hrvati. Smatra dosedanje očitke večini za neupravičene. Proračun se je dopolnil v korist hrvatskega dela oblasti. Upa. da Slovenci ne bodo delali v Medjimurju slovenskega vprašanja, kakor nekateri Hrvatje po-skuš ajo delati hrvatsko vprašanje v Prek-murju.
Izjava velikeea župana o upravi ▼ Medjimnrju.
K besedi se prijavi veliki župan dr. Schau-bach na izjave dr. Baričeviča glede državne uprave v Medjimurju. Priznava, da imajo Medjimurci povod za pritožbe nad upravo. Vendar se v zadnjem času, odkar je nastopil v Čakovcu novi okrožni načelnik, odločen mož. razmere boljšajo. Želi. da se poslanci z morebitnimi pritožbami obračajo nanj. Storil bo vse, da se uprava v Medjimnrju popravi.
Kritika soeijaljsta Grfarja razburja klerikalce.
Poslanec Grčar (soc) podvrže v daljšem govoru delo večine ostri stvarni kritiki. Ako se zahteva od opozicije lojalnost, mora tem bolj biti večina lojalna napram opoziciji hi ne sme proglašati stvarne kritike aa anarhijo. Predvsem povdarja, da je pwdksSeoi
Gojornik obravnava še razna vprašanja', beračenja, mladinske vzgoje, vajencev, brezposelnosti itd. Je za podpiranje zadružništva, a proti podporam zadružnim zvezam. Ko govori o stanovanjskem vprašanju, nastane med njim in poslancem Hrasteljem besedni dvoboj radi zidanja hiš v Mariboru. Končno reagira še na Hrasteljevo vprašanje v zadevi
Moderndorfer. Nelojalno je govoriti o stvari, ki jo ima v rokah sodišče. Njegova stranka nima interesa, da kaj skriva, ampak hoče, da se stvar razčisti in kdor je kaj pregrešil, ga bo tudi sama javno kaznovala.
Zaključna beseda poročevalca. Poslanec dr. Veble kot poročevalec fiuanč nega odbora reagira še na izjave posamsz nih govornikov. Prizna, da proračun ni po poln v smislu tozadevne uredbe. Povdarja. da je zelo velika nevarnost, da se samouprave ne izvedejo in finančno ne osignra-jo. Vsi, tudi opozicija, smo v tem pogledu solidarno odgovorni za delo, ki ga moramo izvršiti. Zato prosi za sprejem proračuna.
Ločeno glasovanje o potrebščinah in zaupnici večini. Z govorom dr. Vebleta je bila generali);: debata zaključena. Po petminutnem odmoru je izjavil predsednik dr. Leskovar: Generalna debata je pokazala, da so vse stranke v skupščin i na stališču, da so v proračunu predložene potrebščine minimum, kar moramo imeti, ako hočemo, da sa razvijamo To ni stvar zaupanja večini, ampak gre ra dokumentiranje, da so potrebščine neobhodne. Zato bo dal posebej na glasovanje predložene potrebščine, posebej pa vprašanje zaupanja oblastnemu odboru.
Za predložene potrebščine glasuje skupščina soglasno, za zaupnico oblastnemu odboru pa klerikalci in radičevci, proti zaupnici demokrati in socijalisti.
Proračun sprejet tudi v špecijalni debati.
Skupščina preide takoj v špecijalno debato, ki se bo vršila od posrlavja do poglavja. Prvo poglavje vsebuje 649.250 Din potrebščin za oblastno skupščino (dnevnice, potni-ne, nagrade stenografom. slugam itd.), 370 tisoč Din za oblastni odbor (mesečne nagrade odbornikom, funkcijska doklada predsedniku. potnine), 1,518.140 Din za oblastni osrednji urad (uradništvo. najemnine, oprema itd.), torej skupno 2537.390 Din. Mesto prvotno v proračunu določenega enega uprav uega jm-ista, je skupščina vnesla dva. Poglavje je bilo sprejeto.
Sprejet je bil tudi predlog poslanca Pe-tejana, naj vsaj dva oblastna" odbornika takoj nastopita svoja mesta.
Na popoldanski sejL kj je trajala od 15.30 do 20. so bila zaporedoma po kratkih debatah sprejeta še vsa ostala poglavja proračuna- Pred razpravo o proračunu za zdravstvo in socijalno skrbstvo ie prečita! predsednik dr. Leskovar dopis ministrstva narodnega zdravja, k; je došel danes ter javlja, da preidejo v smislu ministrske odredbe z dne 2. t. m. bolnice, hiralnice in zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna že v tekočem proračunskem letu v lasi mariborske oblasti. Sklenjena so bila še razna pooblastila za oblastni odbor, nakar je predsednik zaključi! sejo ter določil prihodnjo za soboto. Jutri imajo seje odseki. Id bodo podali v soboto plenarni seii poročila.
azuzdani ruski knez |
—---__ Verna slika iz živi i en i a ruskesa olem. P*
Verna slika iz življenja ruskega plem« stva. — Prekrasni velefilm ljubavi in strasti v 8. velikih dejanjih, po znanem romanu slovite E. Glvn «TAMARA». V glavni vlogi najlepši človek Ameri« ke »demonski® ljubavnik John Gilbert kot veliki knez Mihajlo, nazvan Grič ko. — Razposajenost in orgije. — Dvo* Hoj v razkošni plesni dvorani. — S kan. dali na vse strani. — Surovost kneza Mihajla na višku. — Vožnja s sankami skozi snežno nevihto v neznani kraj. Moč ljubezni pretvori volka v jagnje. Sijajna režija. — Izredna igra. — izvrstni igralci — Krasna	pri
vseh predstavah.
ELITNI KINO MATICA
najudofcnejši kino v Ljubljani. Telefon 2124.
.VE POZABITE, da je največja sen. zacija serije 1927/28 velefilm «Kokatn» ki se že tn tedne predvaja v Londonu in Berlinu s kolosainim uspehom!
Odločilen boj med nacionalizmom in komunizmom na Kitajskem
Generalissimus Cangkajšek igra vlogo osvoboditelja Kitajske. Štiri vlade. — Pred novo kolektivno noto velesil kantonski
vladi?
Šanghaj, 21. aprila,
Incidenti v zagrebški oblastni . skuDŠcni
Oblastni proračun sprejet. — Nekvalificirani naDadi na novinarje. — Listi bodo oblastno skuoščino bojkotirali. — Radič je ozmerjal tudi banke in bančne uradnike, ustanovil pa bo lastno banko.
n?£rei!'"2!	r"„Na d;fflašnji dopol- | sovražnem smisJu. prepovedujem do na-
sei? za^ebške hlastno	w dalinetra vsem Časopisnim poročevalcem
dostoo na novinarsko galerijo. Predsednik
danski seji zagrebške oblastne skupščine se ie nadaljevala podrobna razprava o proračunu. Pri odstavku za sociialno pomoč je dr. Krnjevič opravičeval podporo radičev-ski cSeljaški slogi«. Seš da ie to soeiialna m humanitarna ustanova.
Zatem je govori! Stepan Radič, ki ie dejal. da ie oblastni Droračun sestavljen v v skladu z državnim proračunom glede onih poslov, ki iih bo samouprava nre-vzela od države. Ker oa se ne ve točno. za kakšne zneske bo šlo. predlaga naj se oblastni odbor pooblasti, da proračun lahko naknadno korigira. Ta predlog je izzvai smeh v opoziciji, a ga ie večina spreiela.
Stepan Radič ie napada! nato liste, češ da lažitjivo pišejo o sejah oblastne skupščine Zagrebšk'" listi so smeti, ker ne ob-iavKaio pametnih stvari, ki iih dela večina v oblastni skupščini. Pri tem je posl. Ra-dioeve stranke Predavec zaklical: «Tega ne znajo ta novinarska gobezda!a.>
Proračun }e bil nato v celoti soreiet s 66 proti 8 glasovom.
N3 popoldanski seii oblastne skupščine ie prišlo do neljubega incidenta Ko so hoteli poročevalci na novinarsko galerijo, so našli vrata zakleniena. na njih pa pritrjen listek: iKer je dos'ei ves tisk o oblastni skupščini in o njenih razpravah poročal netočno in pristransko ter celo v popolnoma
dr. Vladimir Maček.>
Novinarji so se takoj sestali h konferenci in sklenili predložiti zadevo zagrebški sekciji Jugoslovenskega novinarskega tidruženja. ravno tako tudi dopoldanski govor Stepana Radiča in izpade Poslanca Predavca. Nadalje so sklenili, da do odločitve v tei zadevi ne bt>do prinesli nobenega poročila o oblastni skupščini, oblastnem odboru ter njenem delu.
Ta nenadni napad Radiča na časopisje ima najbrž svoi poseben vzrok v dejstvu, da se ie popoldne razpravljalo o ustrojstvu oblastne zadružne banke. Radičevcem pa ni Iiuho. da pride v liste vse ono. kar se na seii skupščine o tem govori.
\Ta popoldanski seii oblastne skupščine je predsednik naiprei sporočil odlok glede izključitve novinarjev od sei. nakar se ie začela razorava n oblastni zadružni banki. Tekom debaie ie Radič ostro napada! vse banke češ da sprejemajo hranilne vloge po 5 o posojila pa daieio 00 30% in več. kar da ie lopovščina Uradniki v bankah nič ne delalo vlečeio pa mastne plače. Zato se bodo v novi oblastni banki namestili Ie stranka rji. čeprav se bo očitalo, da gre za rodbinsko oreskrbo
Skrajno zamotane razmere so se poslednje dni začele bistriti, čeprav se je ustanovila dejanski še ena vlada. Cangkajškova. Vedno bolj se vidi, da dobiva nadmoč nacijonalistični moment vsega pokreta na Kitajskem dočim komunizem pojema. Silni energiji vrhovnega poveljnika kantonskih čet se je posrečilo, potisniti sovjetom prijazne elemente levičarskega krila Kouomintanga v ozadje.
Na Kitajskem so sedaj štiri vlade: severna, pekinška in dve južni: komunistična v Hankovn in nacionalistična s sedežem v Nankingu. Cangkajškov program je, o sv o boditi Kitajsko ne samo slehernega inozemskega, ampak predvsem boljševiškega vpliva, ki je spravil komunistično krilo Kuo-mintanga v svojo odvisnost. Prvi korak generalov je bil, da je odstranil sovjetskega svetovalca Borodina. Cangkajšek hoče osvo boditi Kitajsko od protektoraia velesil, vendar skuša to doseči polagoma, predvsem pa hoče odpraviti notTanja nasprot-stva, v prvi vrsti med severom in jugom. Kouirrintongovi ekstremisti so delali ca to, da pride do oboroženega spopada z inozem stvom, računajoč pri "Jem, da bo v zmešnjavo posegla Moskva, prisilila inozemski kapitalizem k umiku fn odpravila kulturo s Kitajskega.
Komunistična hankovska vlada ie odstaviš Cangkajška, ki pa se ne pokorava po-
velju, ker je vojska večinoma na njegovi strani. Ekstremisti so zato naročili krščanskemu generalu Fengjušangn, nai koraka proti Nankingu in ujame ter kaznuje upornika. Situacija je sedaj taka, da se obrača Hankov proti Cangkajšku, pri tem pa izgublja uspehe, ki s jih Kantonci dosegli v bojih proti Pekingu. Vse kaže, da bo de;-stvo, da je Moskva indirektno že posegla v notranje razmere v vzhodni Aziji, pospešilo strnjenje vseh ostalih strank v enotno nacionalistično fronto proti boljševizmu, ki se Je zasidral v Hankovu.
London, 21. aprfia d. Velesile so že sestavile noto, ki jo pošljejo kolektivno kan-tonskemo zunanjemu ministru Čemi. V tei noti, ki jo Je odobrila tudi Japonska, zahtevajo velesile brezpogojen sprejem odškodnine za dogodke v Nankingu. o katerih ie govorila že prva nota kantonski vladi.
London, 21. aprila s. Kakor poroča Bri-tish United Press, je Cangkajšek imenovai generala Sunčuangfanga za obrambnega komisarja v severnem Knangsu. To imenovanje pomeni, da sta se dosedanja nasprotnika pomirila. Po vesteh, ki so dospele v London, med poslaniki v Pekingu Se vedno nI prišlo do sporazuma glede note, ki naj se izroči kantonski vladL
Hankov, 21. aprila s. Pred Haakovom ;e 41 tujih vojnih Ia<fij.
Doumergue poseti London
London, 21. aprila. (Io.) Za obisk predsednika francoske republike, ki poseti London 16. maja, se vrše velike priprave. Predsednik ostane v Londonu tri dni. V imenu angleškega kralja bo pozdravil francoskega predsednika prestolonaslednik. Angleška kra Ijeva dvojica bo pozdravila predsednika na kolodvoru ter 6e bo odpeljala v njegovi družbi v palačo Buckingham. Zvečer se bo vršil slavnostni banket. "Pričakuje se. da bo spremljal francoskega predsednika ministrski predsednik Briand.
Mednarodna zrakoplovna konferenca v Londonu
London, 21. aprila, (lo.) Prihodnji pon= deljek bo zborovala tu mednarodna zrako* plovna konferenca, kateri bo predsedoval podtajnik zrakoplovnega ministrstva Sass sc»on. Konference se udeleži 15 držav.
Pred novo splošno stavko v Angliji?
IVashington, 21. aprila, (be.) Angleški delavski voditelj Macdorrald prerokuje po« coven izbruh splošne stavke v Angliji.
Sestanek čeških in naših parlamentarcev ob Jadranu
Beograd, 21. aprila p. Popoldne je brla seja parlamentarne delegacije, ki je v Pragi razpravljala s Cehoslovaki o organizaciji gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema državama. Iz Prage je prišla želja, da bi češkoslovaški parlamentarci prišli v Jugoslavijo na prihodnjo sejo skupne komisije. Izvoli! se je poseben odbor poslancev, ki stopi v stike s predsedni-štvom skupščine, vlade in češkoslovaškimi parlamentarci zaradi organizacije r.ihovega sprejema. Skupna seja bo prve dni junija na našem Primorju.
-35S-
Svetovna gospodarska konferenca
Berlin, 21. aprila, s. Listi poročajo, da računajo v poučenih krogih 9 tem, da bo svetovna gospodarska konferenca, ki se sestane 4. maja v Ženevi, pričela svoje pravo delo po večdnevni splošni debati v odsekih, ki bodo imeli tudi skupne seje.
Nesoglasja v angleški delavski stranki
London. 21. aprila g. Na zborovanju neodvisne delavske stranke v Leicestru je prišlo do nadaljnega nesoglasja med obema strankinima strujama, v prvi vrsti zaradi bivšega ministrskega predsednika Macdonalda. Načelstvo neodvisnih je pred kratkim sklenilo, da ne bo več predlagalo Macdonalda za blagajnika vsega* delavstva, kar bi pomenilo, da ta politik ni več delegat neodvisnih na zborovanju delavske siranke in člani strankinega načelstva kot zastopnik neodvisnih. Proti temu sklepu je protestiralo 61 poslancev neodvisnih V zaupni seji je utemeljeval načelnik stranke neodvisnih svoje postopanje proti Macdo-na!du_s tem, da se Macdonaid ne strinja s stališčem strankinega načelstva glede sodelovanja s komunisti in da je zato opustil tudi strankine politike Na zborovanju je b;io naziranie načelstva stranke sprejeto s 312 proti 118 glasovom
Nameravan atentat na
ameriškega oredsedcika
Par/z, 21. aprila, s. «M a t i n» poroča iz Tokija. da je hi! aretiran dijak, ki je osum Ijen, da jc nameraval izvršiti atentat na poslanika Zedinjenih držav.
Monarhistična zarota v Moskvi
Moskva, 21. aprila, d. Kakor poroča urad na agentura, so oblastva odkrila skupino monarhistov, pristašev bivšega velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Iz zaplenje. nih spisov je razvidno, da so vohunili v prid inozemskim vohunskim centralam, od katerih so dobivali denar. Vodja teh m o. narhistov je general Kutepov, bivši beli gardist, ki je svoječasno bival v Franciji,
Javna varnost v Anatoliji
Angora, 21. aprile, (be.) Banditi so na» padli v Anatoliji vojaški oddelek, ki je imel s seboj plače za vojaštvo. Roparji so se polastili zneska 180.000 funtov.
Znižanje diskonta Angleške banke
London, 21. aprila, a Angleška b-anka je znižala diskont na 4 in pol odst.
Vladna kriza v Egiptu
Kairo, 21. aprila, (be.) Kralj Fuad je da« x:es sprejel demisijo kabineta.
Avantura letalca Wilkinsa
Berlin, 21. aprila, (be.) Letalec \ViIkins, ki je odlete! na severni ečaj in katerega so pogrešali že nekaj tednov, se je vrnil na rt Barrov. Letaku se je razbilo letalo in je moral prehoditi v snegu in ledu 200 milj.
Čičerinova avtomobilska nezgoda
Pariz, 21. aprila, s. Ruski zunanji mini. ster čičerin, ki biva v Saint Rafael na Co» tc D' Aigour, se je včeraj v vasi Theoule svojim avtomobilom ponesrečil. Avto« mobil je bil popolnoma uničen, čičerin pa je ostal nepoškodovap.
Avtomobilska nesreča
Gradec, 21. aprila, s. Avto avtomobilske linije Šp:Ije=Gradec je nocoj pred oper. n:m gledališčem povozil sina zagrebškega trgovca Veno Kuoero, 16Ietnega realca Ormarja Kučero, ki je bil na mestu mrtev. Šofer, ki je zakrivil nesrečo, je bi! takoj aretiran.
Roparski napad na vlak v Mehiki
Mesiko Ci«y, 21. aprila- (be) Kavalerija zasleduje 500 roparjev, ki so napadli in poškodovali neki vlak Zadnja poročila prinašajo o tem dogodku strahovite podrobnosti Ko so banditi postrelili vojaško spremstvo vlaka ki je štelo 50 mož. so polili železniške vozove s netroletem in jih zažsali. Potniki, ki so hoteli beži!'. >0 bili ustreljeni Usmr-fenih je bilo 159 potnikov, med njimi sinal.a bivšega predsednika Mehike Obregoaa Kakor se zd>\ ni bil poškodovan noben ameriški državljan.
Protifašistična demonstracija v Budimpešti
Budimpešta, 21. aprila, d. Na zborovanju municipalnega odbora je govoril višji rt> pan Ripka tudi o potovanju ministrskeg-<i predsednika v Rim. Ko je omenjal brat. ska čustva, ki spajajo Madžarsko in Itali. jo, se je dvignil ogromen hrup na klopeh levice, ki je pričela poovati Mussolinija Višji župan je Je s težavo zopet vzpostavil red in mir.
Nov angleški zrakoplovni rekord
London, 21. aprila, (lo.) Pod poveljstvom Samsona so dospela v Capetown štiri an. gleška letala tipa Fairev, ki so preletela pot iz Kaira preko Afrike brez prestanka. Motorji teh letal so popolnoma novega ti. pa in so sijajno prestali preizkušnjo. Leta. la 90 letela do 11.000 čevljev visoko.
Finančne težave na Japonskem
London, 21. aprila, s. Na Japonskem so zopet štiri banke ustavile svoja plačila, med njimi tudi takozvana Nobles*banka, ki ima 10 milijonov funtov kapitala. Ce. lokupni predujmi Japonske banke znašajo 162 milijonov jenov.
Vremenske katastrofe v Ameriki
Newyork, 21. aprila, (be.) Vodovje Missi-sipija in njegovih pritokov ogroža že 75 mest. Število ljudi brez strehe znaša že 70 tisoč. Silni tornado divja z nezmanjšano silo in je razrušil 12 mest. Dosedai je mrtvih 177 oseb.
Poplava na spodnjem toku Missi&ipija j« vedno večja. Vse železniške, telefonske in brzojavne proge so prekinjene.
N'e«york, 21. aprila, s. Dočim vlada v Newyorku velika vročina, kakor je ob tem času ne pomnijo že pol stoletja, divjajo na južnem vzhodu veliki deževni viharji. Listi poročajo, da so velika ozemlja pri Missispiju pod vodo. Mesto Louis Madrid eo morali evakuirati
Da ni mogla
dobiti ustrezajočega nakita, kakor svi« le. gumbov itd. k Vaši obleki, je ši« vilja sama kriva, ker kupuje tam, kjer m zadostne izbire. Šivilja in krojač naj vedno izbirata pri tvrdki T. EGER na Sv. Petra cesti 2. pa boste gotovo ustreg!;> vsem zahtevam naročnikov, najbolj pa sebi. ker bosta vedno prav poceni kupovala.
SBSQQ5H!SlSQSBGg9
M\ onstran granic
Iz volilne borbe na Koroškem
Celovec, 20. aprila.
Vse nemške stranke se pehajo okoli slo«
venskih volilcev za njihove glasove. Naj« bolj nasilna so Landbundovci, to so ljudje, ki so se proslavili z bivšo cViehveirwer« tungo» in so obogateli tudi od žuljev slo« venskih rok. Polom «Karntnerbanke» je njihova krivda. Marsikak kmet in delavec je izgubil težko prihranjene groše. cHer» renbauri» okoli Landbunda so kruti na« sprotniki Slovencev. Socijalni demobratje so zmerjali kmeta z najnesramnejšim iz« kor&čevalcem delavca in ker se upirajo ca« rini na uvoz živine, kmetje zavračajo nji« hov* vabila. «Karntner Tagblatts, ki išče slovenskih glasov za krščanske socijalce, tidi, da dobivajo soc. demokrat je tretjino glasov iz slovenskega ozemlja, kjer obkla« dajo kmete in delavce na neverjeten na« čin z lažmi m jih politično goljufajo. Mo« ti se list, ako misli, da si bo po tej poti pridobil tla med Slovenci hinavski krščaa« ski sodjalizem. To zakrknjeno nemško gospodo Slovenci predobro poznajo.
«Emheitslisto» tvorijo sedaj krščanski socijalci, Vetenemci m nacijonaJni socija« listi. Na listi je na prvem mestu duhovnik dr. Remprecht, na drugem Velenemec in »dosvonromovec« dr. Angerer, nac. socija« listi imajo deveto mesto. Prava mešanica programov. Edini pa so vsi v borbi za nemštvo v deželi in v sovraštvu proti Slo> vencem. Socijalni demokrat je nastopajo samostojno. Vodja liste je Groger. Pri do« looanju kandidatov so vodstva strank po« zabila na nekdanjo glasovalno cono in ni* kdo se ni zmenil za »deutschfreundliche Slovenen«. Nobena nemška stranka jim ni postavila kandidata, ki bi jih poznal in jih mogel zastopati. Ti nesrečni ljudje so sa« mo «Stimmviehj>. Ali jih ni sram. Ugled in spoštovanje bi si pridobili le, ako se v zadnjem trenotku odločijo glasovati za slovensko stranko, v katero edino spadajo in katera je najbolj strnjena stranka juž* ne KoroSke. To imponira tudi najbolj za« grizenim našim nasprotnikom. Kršč. soci« jalec Leer je na Brdu prigovarjal sloven« skim volilcem, da naj volijo rajši »Einheits listo», češ da dva slovenska poslanca v de« želnem zboru ne opravita nič in da bo 10 ti9oč slovenskih glasov za državni zbor oddanih zastonj. To ni res, to moramo od« ločno odbiti. Glasovi, oddani za deželni in državni zbor, bodo kazali, da smo Slo« venci tu, da smo samozavestni in da se nočemo izgubiti v drugih strankah. To bo naša slovenska manifestacija, na katero se bomo sklicevali pri zahtevan ju svojih pravic.
Najbolj nesramen proti Slovencem je Landbund. Ti možakarji trosijo okoli ce» lo vesti, da pridejo Srbi, če bomo volili slovensko stranko. Sedem let po plebisci« tu prihajajo s tako smešnim strašilom med zavedne slovenske volilce. Samo idijotje se morejo poslužiti takega volilnega sredstva. Landbund laže tudi, da zastopa interese naših lanetov. Tri predloge za naše kraje so bili stavili Landbundovci v deželnem zboru ali ostali so nerešeni. Podani so bili Ie v svrho, da bi varali Slovence, da skr« bijo za njihovo kmetijstvo.
Borba je živahna in taka je ostala tudi po streli, ki jo je vrgel celovški škof med Siovence. Poljancu je prepovedal kandi« dirati v državni zbor. Škofa je pogrela ne« navadna živahnost na slovenskem ozemlju in ker je na strani «Einheitsliste», je po« vzdignil svoj glas pa povedal Poljancu, da je kandidatura v državni zbor za Slo« venca «autzk>s» in za slovenskega duhov« trika demonstracija. Škof pomaga Nem« cem. Bavarec je in zgodovina nas uči, da z Bavarskega ni prišlo še nič dobrega za koroške Slovence.
Volilna borbenost med Slovenci pa je ostala in upamo, da bomo na belo nedeljo pokazali, da smo tu, da ostanemo, da ho« četno živeti in biti vpoštevani, kakor se spodobi v kulturni državi
p— Umrl jo v Trstu znani slovenski go« stilničar Dragotin Ukmar. Dosegel je sta« rost 69 let.
p— Italijanlzacija primkov. Ko je bil lani objavljen zakon za italijanizacijo pri* lmkov v Poadižju in so fašistični listi na* povedali raztegnitev zakona na Primorje, se je oglasilo mnogo Italijanov proti na* meravani izpremembi priimkov. Rekli so, da se zadovoljujejo z italijansko ortogra« fijo svojega slovenskega ali hrvatskega priimka, tako se je pisal oče ia ded in oni hočejo ostati pri svojem neokrnjenem priimku. Vsako predrugačenje bi žalilo spomin na drage njihove prednike. «Pic* colo» tega ne vpoSteva nič, marveč pravi, da kar je Rim sklenil, to se mora izvršiti. One Italijane, Id imajo pomisleke iz raz« nih ozirov, zmerja z bojazljivci, omahljiv« ci in sovražniki italijanstva. Napovedana italijanizaclja najbrže ne pojde tako glad« ko i-zpod rok, kakor si to predstavlja «Pio» coloco, pa tudi zakon se ne glasi tako na« silno, kakor si ga razlaga ultrafašistični tTžaSki dnevnik. Seveda bo fašistični pri* tisk velik ali tudi odpor primorskih Itali« janov samih oe utegne biti baš majhen. To se vidi že iz «PiccoIovih» groženj na naslov cindoleotnih« in »mlačnih«, ki no« čejo nič dišati o izpremembi svojih pri« imkov. Slovencem mislijo faSističbi mo« gočniki menda kar diktirati nove priimke. Odločen odpor bo gotovo kaj zalegel.
Brez konkurence
so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov
JOS. ROJINA, Aleksandrova c. 3.
nogavice
z znamko »nžiaom
j ur
na/bol is e, na/t r p ežn ejse, zato najcenejše.
Dopisi
SLOVENJGRADEC. V scboto, 9. t m. je slavilo Sokolsko društvo 50 letnico staroste brata dr. Železničarja. Na članskem se-stanku v »Narodni Stalnici« mu je čestital v imenu Samstva brat podstarosta. ki je omenil v svojem iskrenem govoru njegove zasluge za Sokolstvo in za naše društvo, ki mu je starosta že od ustanovitve. Naše spoštovanje do odličnega zdravnika in Sokola je tem večje, ker le znano, da ie bil dr. Želeimdkar aktivni član sokolske organizacije že kot dijak in zdravnik v Gradcu v oni dobi, ko so avstrijska oblastva pre-
zaajaia dane sokolske organizacije kot državi nevarne elemente. Nai 5e Čestitke veljajo v orvi vrsti Sokolskeanu društvu v SlovenJttradcu, Id Ima 50 letnika dr. 2elez-
nikarja za starosto. Prostovoljna zbirka med udeleženci sestanka Je pomnožila gradbeni fond Sokofskeza doma v Slovenj-gradcu za Din 700.—.
POLJCANE. Po nekolikih mesecih se je znova zganilo naše narodno društvo »Zvon«. da nam po zaiželjenem času zopet pokaže par lepih igric. Marsikdo bo rekel, da Je prespalo zimsko spanje. Saj tudi ni čuda. cele štiri mesece nobene igre. Vzrok pa je razumljiv. Potreba Je bilo prenoviti oder. napraviti različne kulise, napeljati zadostno razsvetljavo, primerno urediti
dvorano in drugo. Pri vsem tem delu pa se Je društvo tudi pridno vadilo iger, katerih prva Je »Marjetica*, (narodna igra s oetjem in godbo), ki bo uprizorjena v nedeljo dne 24. aprila prvič na PoUčanskem odru. Igra vsebuje polno lepih in ganljivih prizorov, smešnih točk pa seveda tudi ne manjka. Kakor se obeta pri vajah, hoče mala diletantinja Gašperičeva v vlogi sedemletne hčerke Marjetice pokazati, kakšno razumevanje in veselje za nastop ima mladina in kakšen bi moral biti marsikak od starejših. Da bo igra tem bolje Izpadla, Je društvo najelo mariborsko godbo »Zarjo«. ki bo pod vodstvom g. Lešnika spremljala pevske točke in po igri skrbela za primerno zabavo. Dolžnost vsakega obča-
na je, da prisostvuje predstavam narodnega društva, da mu pripomore do prepo-trebnih sredstev in dobrega razvoja. Te predstave pa se udeležite še v tem večjem številu, ker je avtor sam vzoren naš član.
PTUJ. Podružnica »Narodno strokovne zveze« v Ptuju priredi dne 1. maja majni-ško proslavo s sledečim sporedom: Ob 10. uri zborovanje v spodnjih prostorih Narodnega doma«. (Poroča o pomenu proslave 1. maja govornik iz Ljubljane. Ob 14. do 15. ure igra mestna godba na Florjanskem trgu pred mestno hišo. kjer se zbirajo udeleženci 1. majniške proslave. Ob 15. uri odhod z godbo in praporom aa vese-lični prostor, kjer se začne vesefica z bogatim sporedom.
Naroola- m, vsa. dopise,, UcoitsJt. malih, oglasov.
JLeJj., oglasi, ki sluOjo v posredovalna, in, soajal, u, rupuruvu. občinstva,- vsaka basada, ^o pas~. — Naj -manjši zsuosak. Vin, Pristojbina, za, sijfro Dia3-.
Vs e pristojbin*, j«, vpada, ti obenasn z /utsočUom,,jU' c*r n, oglasi ne prtobeuo. Likovno račun, polhu, hranilnice fjuhtyana,št. 11842.
■, dopisovanja ui, oglasi, trgovskega, aLi niklcLnuinga, značaja,: vsaka, beseda/ Din r-. — Naj-fianjri znesek Vin, to- Pristojbina za šifro- J)U,

FRANC FUJAN
fcrovstvo tn zaloga strešnih potrebščin
LJubljana-Galjevica 9.
105
Štefan Spetetič
•obal In dekoraeljski slikar r Ljubljani, Rimska c. 16 M priporoma a vse vre*« slikarstva.	12343
Zastopnike
in zastopnice sprejmem ta vbo drŽavo. — Nadi ae Jim visok zaslužek. Razen tega dobi vsak zastopnik poseV no nagrado. — Glavno zastopstvo Jogo Fort ona — Gosposka ulica Stev. 9/1.
12212
Zastopnike (ce)
ta prodajo vrednostnih papirjev in srečk sprejmem. Poleg provizije stalna nagrada. Ponudbe pod Iifro .Dobra nagrada* na oglas, oddelek »Jutra*. 12364
Zastopnike
za prodajo Čevljarskega orodja nemške provenience sprejmem. Kdor se zanima naj se javi 22. aprila od 1—2 ali od 7—8 popoldne pri vratarju hotela »Slon*.
12370
Trgovski zastopnik
stalno v Skoplju, ki pozna razmere trgovcev v Makedoniji in Srbiji, iel! zastopstva solidnih tvornic Cenj. dopise na poStni predal 23 v Ptuju. — OkoH 25. t. m. pridem na dogovor. 12374
Službo
dopoldansko ali popoldansko išče dipl. komercijalist s prakse. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 12393
Čevljar, pomočnika
za boljša dala sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddelku
»Jutra*
12217
Kuharico
srednjih let, ki bi tnala samostojno kuhati in obenem opravljati vsa gospodinjska dela. sprejmem — Plača po dogovoru. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra kuharica«.	12242
Fotografskega
pomočnika
(laboranta) iščem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Hfro .Marljiv 1927«.
12317
Siužlnčad
kuharice, sobarice, natakarice, biine Itd. dob« najlažje službo v Beogradu ako se tglase v birou Ekonomija, Beograd. Visana 11 11S97
Čevljarski delavci!
SiU tvoru le« potrebuje po
enega spretnega ln dobrega delavca za čevljarsko strojno delavnico — ln sicer:
strojnega cvikarja za stroj ia eri kanje — (Zwlckmasehine), skobelnlčarja a pete za skobelnli za pet« (Ab-satzfr&nnaschine) bi stiskalnico ta pete (Absatt-druckmaschine), prebivalca ta preSivalnico (DruchnSh-masehine), robnega skobetnlgarja ta robni skobelnik (Schnitt-frtsmaschine). delavko k stroju za rinSice. avtomatični aparat (Bsenmaschine). Stalno delo ta dalj časa. V«8 pove obudanska radlo-nlea Duian PaBtič. Beograd. Dalmanttnska uHea br. 115. — Nastop takoj.
12053
Vzgojiteljico
perfektno oemlko govore-So, katera IJobl otroke — sprejmem k 4Hletni dekUei Ponudbe s prepis) spriSeval bi nlajSciml »btevki poslati n oglasni oddelek «Jntra» pod <Belokrajina».
12177
15—20 tesačev
dobrih ta Jelovino. rabi Otren iumsko tadnstrijsko A. D., Srednje pri Sarajevu 1218*
Izdelovalca orodja
(Warkteogmacher) UE?e *a taioJSnji nastop tvoraica v Zagrebu, ta svoj oddelek kovin. Ponudbe pod Šifro »Kovino« sa oglasni odde-lak	Mti
20 kamnosekov
dobrih ta granit, veriira-nih v izdelovanju granitnih kock in navadnem kamnoseškem delu, sprejme Gra-nitolom Oezlak, Oplotnica pri Konjicah. Dobro akord-no plačilo.	12194
Nadmlinarja
oženjenega, sprejmem ta vefijl umetni mlin. Ponudbe na podružnico »Jutra, v Celin pod šifro <MIin>.
12339
Brivskega
pomočnika
samostojnega, 20—30 let starega sprejmem. Zaslužek dober. Matija Bukov-Saa. Celje.	12340
Opekarnarje
za srednjo parno opekarno, za sirovo opeko ISSem v akord po 60 Din od tisoč komadov. — Josip Z ure, Gradac.	12336
Hišnika
e kavcijo sprejmem. Zaposlitev pri podjetju plačam posebej. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra« pod šifro «v lepem kraju«. 12325
Trg. pomočnika
dobrega prodajalca meSane stroke in
učenca
Fr.
Dolenjsko.
Natakarico
odnosno gospodinjo iščem za na deželo. Promet 60 hI, plača 5000 Din. Prednost imajo 18—25 let stare — zmožne, pridne in lepe, s 600 Din kavcije. Ponudbe s priloženo sliko na ogl. oddelek «Jutra» pod iifro »Zmožna kuhati«. 12387
Natakarico
t nekaj kavcije sprejmem s 1. majem za gostilno v Ljubljani. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 12365
Učenko
sprejme modni salon I. Kvas, Wolfova ulica It. 1.
12395

tsceio Šofer
IzpraSan. išče službe ta takoj. VeSč tudi etektr in drugih strojnih panog. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Polten 1».
12226
Skladiščar
ekspeditoi. kontoarist — veliS slov srbohrvaškega in nemškega jezika, mar IJiv in zanesljiv. iSče pri merne službe Cenjene po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiv 64«.
11964
Notarski uradnik
z večletno prakso — velč strojepisja, želi službe v kaki notarski ali odvetnliki pisarni. Nastopi lahko takoj. Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Marljiv 122«.	12211
Šofer
samski — zmožen kavcijo, leli »lužbe. — Cenjene ponudbe pod tnaSko »Šofer«
družnico
na pod Celju.
»Jutra«
12338
Tesarski polir
absolvent gradb. rokodelske šole, z dobro prakso, išče primerne tilužbe za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Polir«.	12847
Službo b konjem
želim. — Izurjen sem tudi nekoliko v vrtnarstvu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	12853
Prodajalka
telo dobra, išče službe v mestu ali na deieli. Pismene ponudbe na oglasai oddelek »Jutra« pod Iifro »Veetna in zanetiva 18«.
12360
Dipl. komercijalist
s prakso, išče primerne službe. Vešč vseh trgovskih poslov. Vaelov v ogl. oddelku »Jutra«. 1X394
Službo sluge
ali skladiščnega delavca iSčwn. Ponudb« na oglaanl
oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen 100».	12384
Natakarica
ki zna tudi livat) bi vezti, išče službo. Cenj. ponudbe na Offla*. oddelek »Jutra« pod »Veetna 79«. 1M79
Kiub-garnitura
zeleni peluche, skoraj nova, poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jatra«.
Pletilni stroj
U. 8/50, dobro ohranjen, naprodaj v Dravijab št. 56. ^	12299
Smrekove hlode
za takojlnjo dobavo kupim Cenjen« ponudb« z navedbo eese na oglasni oddelek »Jutra« pod Iifro " UO&.
kovi
12832
Spalnico
in nekaj kuhinjska oprav*
prodam radi selitve po teto nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
12814
Motorno kolo
»Dougias« — skoraj novo, ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11819
Pisarniški inventar
plahte ta vozove, tehtnice In drugo prodaja vsaki dan od 3—5 popoldne Žitni zavod v Ljubljani, Krekov
trg 10/1.	12350
Kuhinjsko kredenco
omaro, obleko in posteljo prodam. Naslov v oglas.
oddelku »Jutra«. 12397
Nova spalnica
po Izredno ugodni ceni naprodaj. Nafilov v oddelku »Jutra«.
:las.
Gosposko sobo
črno, popolnoma novo, radi pomanjkanja prostora poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Vrtno lopo
železno, ugodno prodam. Pojasnila daje hišnik na Miklošičevi cesti Stev. 6.
12396
Moško kolo
dobro ohranjeno in kanarčke, dobre pevce prodam. Wolfova ul. 8 — pri hišniku.	12872
2 masivni spalnici
orehovi, fino polirani, proda Henrik Bitenc, mizarstvo, Vižmarj« 77. 12377
Šivalni stroj
»Vletoria« — skoraj nov, proda za 1700 Din Kožanec, Ljubljana, Jeranova ul. 1.
12386
Spalno sobo
za samca, dobro ohranjeno, čisto, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Spalnica«.	12308
Srebrne krone
aupuj« in plača dobra Čuden Ljubljana
novi uliea 1
Preler 2»
Radio Iux aparat
dobro ohranjen, kupim. — Ponudbe t navedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra, pod «Radio-lux».
Pozor!
Kupujem »tare mogke oblo-ke, čevlje, pohištvo itd. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom, — A. Dram«, Ljubljana, Gallusovo nabr. it. 29.	12388
Boljše pohištvo
>laoma novo, spalnico, ijo in event. jedilnico po ugodni ceni kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro »Plačam takoj 45«.	12345
Pisalni stroj
dobre znamk« želim kupiti ali proti dobri odškodnini Izposoditi. — Pismeno pod »Pisalni stroj« oa oglasni oddelek »Jutra«. 12862
Zemljišče
ob progi južne železnice poleg tovarne »Saturnu«« f Mostah, f skupni izmeri 24.800 m' naprodaj Zelo primerno (a večja skladišča afi taloge. kakor tudi sa industrijo tzpelja va lastnega tira omogočena s majhnimi stroški, ker je industrijski tir tik pred zemljiščem le izpeljan — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	8287
Lepo vilo
v Rožni dolini prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek
»Jutra« pod šifro »VUa 28» 12326
Stavbne parcele
prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 12355
Hišo
s približno 2 orali zemlje proda ta 16.000 Din Lur-Sak, Pragereko. 12387
Hišo
z 2 sobama, kuhinjo, sado-nosnikom in vrtom, poleg cerkve, pripravno za obrtnika ali vpokojenca, prodam ta 25.000 Din. Polovica kupnine lahko ostane prptl 6 % obrestim. Lipov, nik, Ptujska gora štev. 13.
Zemljišče (njive)
lobro obdelane; in pregno lene oddam takoj v najem poleg tovarne »Saturnu?* t Mostah v skupni izmeri 26 000 m' - in sicer enemu ali vel reflektantom — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«	i
Opremljeno sobo
belo, z električno razsvetljavo oddam gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12264
Prazno sobo
t posebnim vhodom, električno razsvetljavo, t lepim razgledom, oddam s 1. majem 2 osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
12279
Zakonskemu paru
oddam opremljeno sobo — event. s souporabo kuhinje Naslov v oglasnem oddelku » Jutra*.
Priprosto sobo
• '2 posteljama iščem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12291
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, t vso oskrbo, na Taboru aU neposredni bližini želi miren m soliden uradnik Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stalen 88*.
12809
Gospodično
sprejmem kot sostanovalko na hrano in stanovanje v Tavčarjevi ulici. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«,	12851
Pore (m/o j m
za
'OVCC*«1
10JLM
Perilo
kravate
Modne
Pofreltfcine
Pletenine
Palice
DežniJo' CU
OSf

Mtrtnt trg
Opremljeno sobo
i I č e s 15. majem oficir. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Maj 8S>.
Krasno sobo
tračno in svetlo, s popolnoma separiranim vhodom, v bližini kavarne »Evropa* oddam boljlanu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12327
Opremljeno sobo
z elektr. razsvetljavo i posebnim vbodom oddam takoj ali pozneje v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12344
Opremljeno sobo
e souporabo kuhinje takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12391
Zakonskemu paru
oddam lepo opremljeno sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	11989
Sobo
> elektr. razsvetljavo oddam s hrano 2 gospodoma. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	12885
Sostanovalca
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 12378
Brezplačno
prijavite oddajo stanovanja. sobe lokala gostilne, trgovine, delavnice Itd. — Posredovanje za oddajaloa popolnoma brezplačno. — »Posredovalec*. Sv Petra lesta 18.	8247
Stanovanje na deželi
blizu postaje, elektrika, lepe in suhe sobe, polje — odda ta 100-150 Din mesečno J os. Zurc, Krapa, žeL postaja Gradac, 12387
Zamenjam
lepo dvosobno stanovanj« v mestu, ki etaae 70 Din mesečno — za enako ali večje. Ponudbe pod značko »Zamenjava 70» na oglasni oddelek »Jutra«. 12857
Stanovanje
2 sob, kuhinje in prittklin oddam s 1. junijem stranki, ki plača ta 3 leta naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro «1000 Din*.	12369
Stanovanje
4 sob z vsemi pritiklinami oddam s 1. majem v vili. Pontidbe na poštni predal St. 33.	12371
Trgovski lokal
ta prodajalno išče tovarniško podjetje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
12342
Majhen lokal
primeren za Ipeoerijo, ozir. delikateso iščem v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12349
Lepo skladišče
lokal, za vsako obrt pripravno, s pisarno in dvema stranskima prostoroma dam s 1. majem v najem. Su-bičeva ulica it. 8/l, desno.
12866
Lokal s kletjo
telo pripraven ta vinotoč ali drugo obrt, oddam takoj v najem po nizki ceni Po dogovoru tudi s stanovanjem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra».
Delavnico
svetlo in večjega obsega
uno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Iifro »Solidna obrt 893». 12890

Gospodična
Inteligentna, v stalni službi, želi dopisovati — ker je osamljena — t tnačaj-nim, starejšim, inteligentnim gospodom. Resne dopise je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »Maj 125*.	12330
Ana pod Kamniškimi planinami
Dvignite pismo. 12363
Mladi žolni
iščeta mlada ikorca. Šifra »Črna In telena Žolna* — na oglasni oddelek »Jutra« 13392
V oglasnem oddelku »Jutra®
je dvigniti sledeča pianu: A. K., Alvares 85, A. ?., Agilen S, Boljia, Cevi, Ciste duše, Casons, Cista 25, Doktor B., Dalmacija 25, Dopust r Ljubljani, Dolgočasno, Dauerpostsn, Gostilna 854, Gostilna 16, Jean, Izredna prilika, Ide-alnost, Karikatura I, A. Kovač, Konjska oprema, Konfekcija, Lepa prihod-njost. Lesna trgovina 1884, Mirna stranka, Marljiva 82, Nerazodeto 35, Najboljše referenoe, Navedba cene, Na deželi, Narcis«, Opremljena soba, Primaven^ Pisarna 99, Prvi maj, Pletilja 1000, Prostori, Pauluš-ka, Pridne roke ln blago srce, Provizija 59, Plačam takoj. Po dnevi, Poštenost 24, Pristavnik, Resno in ! diskretno, Rlnaldo, Sirota, i Stanovanje, Soliden 111, ' Srebro, Srečna bodočnost. Srečna 887, Spoštovanje, Solden 23, Stara tvrdka 32.619, Separirano 39, Sobica 22, Tajnost zajamčena, Takoj, Takoj 96, Tagebucb, Ugodna prilika, Ogodna prilika 73, Vladko, Violina, Vdova, Zdravo stanovanje. Zdravnik, Zagreb 11.755, Zanesljiv 615, Zanesljivo dekle, St. 5000, St. 10, St. 660, St. 19.
Družabnika (co)
za razširjenje špecerijske trgovine, brez ali s sodelovanjem, t od 20—30.000 Din takoj sprejmem. Ponudb« na spravo »Jutra« v Mariboru pod »Lepa točka* 12389
Srnjačka
leto starega, vdomačenega. prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Srnjaček».	12336
Psa
ki se je zatekel, sem na-lel. Kje se nahaja, pove oglasni oddelek »Jutra».
12346
Poročni prstan
sem izgubila na Resljevi cesti. Najditelj naj ga odda proti nagradj v oglas, oddelku »Jutra>. 12341
Pes
nemSd ovčar se je zatekel Najditelja prosim, da ga Javi na oglasni oddelek »Jutra*.	12378
Kateri trgovec
z manufakturo bi dal agil-nemu trgovcu na deželi blago v komisijsko prodajo Ponudbe prosom na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Agilen 25«.	12074
Ruska računala
izdeluje Anton Kozina — Kette Mumova 8. 12383
postane ritka — če boče Uspeh viden že v pai lneh. — To dosežet« s uporabo angleškega ra. lioaktivnega preparata t S AN 08» Čudo. ki daje moderno ravno linijo I (Jspeb tajam čen tlcei povrnemo denar Cena eavojčku franko 85 Din Uporaba zunanja, navo iuo priloženo Naročila aa naslov <6anitaria» >ikveniea - Primorje
Koncem tega meseca
izide
kot malsko številka
I. številka III. letnika
najbolj razširjenega in naibolj priljubljenega za modo, zabavo in za gospodinjstvo. Okusno premljeni in ilustrovani »2en» list« ima najboljio in naj« lepšo vsebino, kar se tiče kos« metike, mode, higijene, gospo« dinjstva, kuhinje i. t. d.
Duševno življenje.
Zelo številno, dobro urejeno in zabavno čtivo. Poleg tega je re» dakcija »Ženskega usta« v naj« boljših rokah znane pisateljice ge. Zagorke, ki svojim čitatelji* cam odgovarja na vsa mogoča vprašanja in jim daje na zahtevo vsakovrstne informacije in na* vodila v vsakem ozira ter je t tem pogledu pravi
svetovalec žene.
Zelo bogat je modni del. ki vse« buje vsakovrstne najnovejše mo« dele raznovrstnih oblek za dame in za otroke. Nadalje je prflo* žena priloga ženskih ročnih del in kroji, po katerih navodilih je vsaka žena v stanu, da si seilje svojo obleko. Redakcija in upra« va »Ženskega lista« zastopata stališče, da razširjenemu krogu svojih čitatelfle s pogettan tretjega leta kolikor mogofe ustrežeta.
Iznenadenja so:
Povečanje obsega lista na 40 strani, upeljava novih zanimivih rubrik in priključek najmodei* nejših tujih romanov in novel z ilustracijami, nadalje bo več no« vih vzorcev ročnih del v narod« nem slogu itd. Prva številka 3. letnika bo vsebovala vsakovrst* ne zaniiiiivosti, posebno iz pod« ročja kosmetike, ki bo med čita« teljicami vzbudila pravo
senzacijo,
kakor n. rr. avteptične informa« ciie iz Berlina od našega sotrud« nika specialista v takih zadevah, nadalje
najnovejše metode pomlajevanja
na najhitrejši in na najuspeš« nejši način z uporabo parafina. Vitka linija ter vobče lokalno shujšanje. — Končno nndi »Ženski list« kot.
lep dar novim pred-plačilkam
prav okusno opremljen zvezek ▼ »Ženskem listu« z nastavki obe«
lodanjenega dela prejšnjih let
,Kako ostanem mlada in lepa'
katero delo je prevedeno na vse svetovne jezike. Po najntoder-neiši in najbolj higijenski me« todi.
Uorava »Ženske" lista« v Za» Žrebu. Samostans! 3 ulica St. 2, I. radstropje.
Predplačilo znaša za četrtletje Din 40, za pol leta Din SO, za celo leto Din 160.
M. Zevaco	.us
Papežinja Favsta
Roman
»Zato, ker vas ljubil« je odgovorila Favsta.
»Ljubi me?« je za vpil nesrečnež. »Ona... mene!... In naj se je čuvam?... Oh, pa da me odpelje naravnost v pekel...«
Končati ni utegnil. Z razprostrtimi rokami je telebnil po tleh...
Favsta je stopila k njemu. Videč, da leži v omedlevici, ga je zaničljivo sunila z nogo. Nato je odšla.
Ko se je menih prebudil iz nezavesti, je zagledal namestu pa-pežinje zalo mlado žensko, ki mu je pomagala na noge in ga je za roko odvela do spojnih vrat. Trenutek še in je bil spet pri »Železni stiskalnici«, sam ne vedoč, ali se vrača iz resničnosti ali iz sanj. Brez odlašanja je ostavil krčmo ter ubral pot proti samostanu...
Favsta je bila stopila v sosednjo sobo, kjer je čakala Marija de Monpensier.
»Tedaj me res ima za angela?« je vzkliknila vojvodinja in stopila Favsti naproti
Princesa jo je poljubila na čelo.
»Uverjen je, in še kako!... Ali mar nima prav?« je dejala.
»Siromak!« se je zasmejala Marija de Montpensier. »Da povem po pravici: vsa ta komedija se mi vidi že kar bogokletna. Jaz — angel!... Premislite! Strah bi me bilo. če bi se pogledala v zrcalu..
»Saj je tudi čas, da opustite to vlogo,« je rekla Favsta. »V Char-tresu se ne boste več prikazali v podobi angela. Prava, živa Marija de Montpensier bo morala voditi meniha do cilja!
»Bogme,« je zamrmrala vojvodinja, »ljubše mi bo! In ker se mladi človek žrtvuje, da mi pokloni Valoisevo glavo, zakaj ga ne bi nagradila?«
»Jacques Clement pojde v Chartres z veliko procesijo,« je malomarno pripomnila Favsta.
»To pomeni, da bom vso pot blizu njega; zakaj tudi jaz pojdem peš — le smejte se! Peš, v pokoro za svoje grehe... za bivše in za bodoče!...«
Vojvodinja je gibko priklecnila, poslovila se in odšla skoz?
železna vrata. Favsta se je vrnila v sobo, ki je mejila ob krčmo pri »Železni stiskalnici«.
»Henrik III. je izgubljen!« je mrmrala sama pri sebi »Kocka je pala!..
Zmotila jo je služkinja, ki je stopila v sobo in n je tiho nekaj povedala. Favsta se je zdrznila.
»Privedi ga,* je velela nato. »Privedi ga, Myrthis...«
Myrthis je kmalu pripeljala moškega, ki se je priklonil Favsti, ne da bi črhnil besedo. "
»Ni mogoče!« je vzkliknila Favsta s tisto posebno veselostjo, za katero se je pri njej navadno skrival najstrupenejši porog. »Ali ste res vi, gospod de Maurevert? Mar vam naš blagajnik še ni odštel obljubljenih sto tisoč liver?«
»Pač, gospa...«
»Po tem takem bi morali biti v montmartrskem samostanu. Zakaj niste tam?«
»Njegova Visokost vojvoda Guiški mi je izrečno prepovedal približati se Violetti; ljubosumnost mu ne da miru...«
»Oh!« je škrtnila Favsta. »In sem ji hotela podariti življenje!... Tem slabše zanjo: tudi ona mora poginiti!...«
»Da nadaljujem, gospa,« je povzel Maurevert z glasom, ki je drhtel od besnosti. »Lahko si mislite, da bi bil vzlic vojvodovi prepovedi že ugrabil svojo ženo in pobegnil z njo iz Pariza...«
»Tako je bilo vsaj dogovorjeno,« mu je Favsta segla v besedo.
Zgodilo se je nekaj takega, da se mi zdi bolj varno, če ostanem v vojvodovi bližini.«
»Kaj se je zgodilo?« Favsta je dvignila obrvi.
»Gospod de Pardaillan je ušel iz Bastilje...«
Da je Maurevert le količkaj sumil, kaj čuti Favsta do Pardaillana, bi bil v tem trenutku pomislil: motil sem sel Zakaj Favsta je sprejela njegovo novico, čeprav je udarila vanjo kakor grom,
»Ubogi gospod de Maurevert,« je dejala z nasmeškom na ustnicah, »kaj bo zdaj z vami?«
Maurevert je zaškripal z zobmi. V Favstinih besedah je bila izražena njegova najnotranja misel in skrb:
»Pardaillan je svoboden... Kaj bo zdaj z Maurevertom?«
»Kaj bo z menoj?« je ponovil in trudno zavzdihnil. »Povedal sem vam, gospa: treba je, da se naslonim na Guisa. Zdaj nas je četvero, ki sovražimo tega človeka. Guise, Leclerc, Maineville in Maurevert — vsi štirji ga mrzimo, vsi štirje se ga bojimo...«
»Bojite se ga?« je rekla Favsta. »Guise se boji?... Nikarite, gospod de Maurevert, ne podtikajte svojih čuvstev drugim ljudem...«
»Gospa,« je kriknil Maurevert, »Guise se boji! ln še to znajte, da je ni rešitve ne za Guisa ne za nas tri ako ne združimo vsi štirje svoje bojazni v skupen oblak, iz katerega udari strela, da uniči prekletega Pardaillana!...«
Pograbil se je za prsi, kakor bi hotel zadušiti burjo groze in gneva, ki je divjala v njih. Ko se je nekoliko ukrotil, je kratko poročal Favsti o vsem, kar se je bilo zgodilo v BastiljL Poslušala ga je mirno in sočutno kakor preje.
»Evo, gospa, to sem prišel povedat,« je končal Maurevert »Vojvoda, jaz, Leclerc in Maineville smo poslej zavezniki v boju zoper skupnega sovraga. Zato ne gre, da bi se mudil v montmartrskem samostanu. Vojvoda odhaja v Chartres in mi trije pojdemo z njim.«
»Vaša misel ni napačna,« je mirno pritrdila Favsta. »Toda — če je Pardaillan zjutraj ušel iz Bastilje, kaj ste doslej storili, da ga najdete?«
»Obljubili smo pet tisoč zlatnikov za njegovo glavo. Na žalost se zdi, da zaman. Kakor kaže, je že ob jutranjem svitu ostavD Pariz; vsaj videli so ga, da je hitel proti vratom Sv. Antona...«
Maurevert je utihnil, nestrpno čakaje dovoljenja, da sme oditi
»Prav,« je dejala Favsta. »Vrnite se k vojvodi O najinih načrtih bova spet govorila, kadar bo skupni neprijatelj ugonobljen.«
Maurevert se je priklonil in krenil proti vratom, skozi katera je bil prišel.
»Ne,« ga je ustavila Favsta. »Tod pojdite...«
Pokazala mu je duri ki so spajale dvorec z gostilno. Tako je prišel skozi razkošno sobano v izbico, v katero je skozi druga vrata baš tedaj stopila Paquette. Ko je uzrla tujca, je naglo zaprla vrata za seboj, boječ se, da ne bi videl gostov, ki so sedeli v sosednji sobi. A Maurevert je bil med tem že v pivnici; šele zdaj je spoznal da ga vodi pot skozi gostilno. Zmajal je z glavo in odšel.
»Strah me je bilo,« je rekla Paquette, ko se je vrnila k našima znancema.
»Česa?« je vprašal Pardaillan nekam posmehljivo.
»česa?« je ponovila Paquette. »Srečala sem človeka z mrkim obrazom, ki je prišel v hišo, sam Bog si ga vedi kako. Morda je bi) izmed tistih, ki vas zasledujejo!____«
(Flay-toks) II 111III Ml I 'II
JE VAŽEN ZA NEGOVALCE ŽIVALI IN EKONOME DVIGA MOC KONJ LN GOVEDI. BRANI JIH UJED. OBADOV IN OSA.
ZAHTEVAJTE PROSPEKT. OOBITE GA V VSEH DROGEBIJAH IN BOLJŠIH KOLOMJALNIH TRGOVINAH ALI Pfil
ZASTOPNIKIH DROGERIJ.
T. Subašic i drug
BEOGRAD,
Knez MihajBova ulica brot 25.
PolM n dim
najlepši in trpežni izdelek, ter moderni poičevl.i za gospode za spomiad in poletje po brezkonkurenčni i: cenah pri tvrdki
•,DOKO" Iv. Carman,
Pre ernova ulica št 9. dvorišče
nrTTTTnrrTTTnronnrenrnnrrinnnm n 11 u i
Najboljši in najekonomknejsi
elektromotorji
iz znanih čeških tvornir
Skodovih zavoiov v plznju
se nahajajo v velikosti l/4 do 30 KS stalno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na:
Civ. inž. jVL fi. Stebl, ljubliana,
Selenburgova ul. 7. Telefon štev. 2966
Ljubiteljem cvetlic, lastnikom vrtov
se nudijo vedno zdrava in najizvrst-nejša semena sa cvetljice in zelenjad. od aprila dalje vseh vrst sadike pri staroznanem trgovskem vrtnarstvu
IVAN BIZOVIČAR. Ljubliana-Troovo Kolizeiska ulica 16.
Izvršuje najokusnejše dekoriranje dvoran za plesne in druge prireditve, za kar se p. n. društvom toplo priporoča. Izdelovanje šopkov in vencev za razne prilike. Nasajevanje balkonov in vrtov, in vsa ostala v to stroko spadajoča dela.
Cepljene vrtnice v zalogi.
Cene najnižjel	Cene najnižje!
L Nikuš ~
LJUBLJANA, Mestni trg 15 Izdelovatelj dežnikov
Na drobno I	Na debelo i
Zaloga sprehajalnih palic
rtp5niif> non^ur n-rnhiprp r.
Prometni zavod za premog a
Črkoslikarskega pomočnika
samostojnega
sprejme v staino službo
Desider LOvenberger, NOVI SAD,
Laze Muslčkos ul. >1
Pozor 80 •!ženini In neveste!
Žimnice
(matnoeX posteljo« orel«, klene postelje (llotljire). otomane, dirmne in Upet-cttke Izdelke nudi onjeenej*
Rudolf Radovan
Upetnik
Krekov trg §tev. 7
— poleg Mestof-c« dom*
LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah ln ssmo na debelo	samo na debei
Vsa zabava kolesarstva
odvisi od kolesa. Ako kolo dobro teče, je brez pogrešk in močno, potem bodce uživali. Nad 50 let slove
angleška kolesa
in imajo ptednost pred drugimi radi izborne kakovosti in zmernih cen Zagotovite si našo kolesarsko zabavo s takim kolesom.
Nabavite si angl. kolo in se vozite prijetno.
Ceniki za vsako posamezno vrsto zastonj
na razpolago od: The British Cyde-and Motors Cyde Manu-fakturers' Union, Coventry. England
Angleški posamezni deli so posebno priporočljivi za konstrukcije motornih koles. Angleški obroči in nadomestni deli so najbolj tipežni in zanesljivi.
STROJ ZA SEŠTEVANJE
do 99.999.9t9 ?9 dolar. 180 do 999 999 99 doiar. 140
n 10 mesečnih onroRov.
Iščemo prepr da alce po
vseh večjih krajih.
GlOSOftttkjICO.
BEOGRAD,
1 Gospod. Jovanova 191
ZAGREB,
Račkega uHca 7b
mezanin.
domači ln Inozemski, za domačo kurjavo fn Industrijske svrhe
Premog,
Kovaški premog vseh vrs;
Koks , livarniški, plavžarski in plinski.
Brikete.
prometni zavod za premog d. d., £jnbl;ana
M klošlčeva ces a št 15/1.
Josipa Jurčiča zbrani spisi.
Druga izdaia. Ureju e dr. Ivan Prijatelj.
L zvezek. Platno Din 60.—. po tirane. Din 56.—.
Urednikov uvod. Pesmi. Narodne pravljice in pripovedke. Spomini na deda.
Prazna vera. Uboštvo in bogastvo. Je •enskr noč med slovenskimi polharji. Jnri Kozjak. Domen. Urednikove opombe. IL zvezek. Broš. Din 36—. platno Din
50-_, poifranc Din 56.—.
Uvod. SDomini starega Slovenca. Tihotapec. Juri Kobila. Dva prijatelja. Vr-ban Smukova ženitev. Grad Rojinje. Urednikove opombe.
IIL zvezek. Boš. Din 36.—. platno Din 50.—. poifranc. Din 53.—.
Uvod. Kloštrski žolnir. Deseti brat Urednikove opombe.
IV. zvezek. Broš. Din 72.—. platno Diu 86.—. poifranc. Din 92.—.
Uvod. Golida. Hči mestnega sodni ka. Nemški valpet. Dva brata. Božidar Tir-telj. Kozlovska sodba v Višnji gori Črta iz življenja političnega agitatorja. Sin
kmetiškega cesarja. Sosedov sin. L're dnikove opombe.
Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge u Liubiiam
I««■■■—————■——■■————■———
PRVA DALMATINSKA KLET
v Mariboru, Mesarska ulica 5
toči od dants naprej ravnokar prispelo garantirano pristno črno in belo dalmatli sko vino z otoka Visa (L'ssa) 14% Mallig stopim alkohola. — Dnevno se pečejo
BV vsakovrstne morske ribe
po brez-onk .renčno niz"<i ceni; vsa< oete* se prodajajo sveže monke ribe. istotam dobite dalmatinsko oljčno olje n vinski k's na diobno in dtbelo
Poskusite, da ste prepričani
4919	Se priporočam Jos. Povodnik
^ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ |
Zahvala.
Marija Rus se v svo em 'n v imenu vsen sorodn kov najtopleje zahvaljuje vsem ki so ji cb bolezni in smiti njenega repozaDnega sopr ga, orata, strica in svaka, gospoda
Rusa 9
oivšega trgovca in gostilničarja
:jšali t'žko bol v zadnih dneh t ge in ža'osti
Posebno ?ahval > sem drlžna darovale m krasrega cveua i i vence*, .ŠnarsKemu Z-onu', ki ie spremil poko mka 2. zastavo na i jego-i zadnji pot', nadalje gg. pevcem članom .Merkurja", ,Slavca" z zastavo in op rnega z ota, Icr vsem znancem in r>ri:ate'iem zunanj m in domačim, ki so nepozabnega ljubljenega pokojn ka v tako čast .em številu spremil na njegovi zadnji potu Vsem tisočkiat hiala
Ljubljana dne 21. aprila iy27.
Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani
priporoča
Or. Ivana Tavčarja zbrani spisi
Urejuje dr. Ivan Prijatelj.
IV.	zvezek: Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni
Bog. Broširano Din 84-—, v platno vez. Din 100—, poifranc Din 106—.
V.	zvezek: Izza kongresa. Broš. Din 84*—, platno
Din 100-—, poifranc. Din 106—.
VI.	zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Broš.
Din 72--, platno Din 86--. polfr. Din 92"-
Sivalni stroji!
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz lastne tovarne.
15 letna garancija.
Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno.
Pisalni stroji «Adler».
Kolesa Iz prvih tovarn .Durkopp. «Kayser», «Styria». cVVaffenrad. (Orožno kolo). —
Pletilni stroji vedno v zalogi. Posamezni deli kol«, in šivalnih stroje*. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki zastonj
jax in i Lh
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2
I
Zahvala.
Ob prebridki izgub našega nepozabnega so proga in očeta gospoda
Janka Svetlina
magistrat. ra£. revidenta v pokoju
ziekava tem DOtom našo naig!oboke šo zahvalo vsem, ki so za časa dolge bolezni kakorkoli laj ša i nagemu pokojniku trpi enje, predv em gd. zdravnikom kuurg oddelka državne oolnice. Vi so mu posvetili toliko truda m čč. sestram za njihovo požrtvo a no n< go
Nadalje iskrena /,ahva'a za vse izraze sožalja za poklonjene krasne vence in cvetje in vsem, ki so ga spremi i na njegovi zainj piti, zlasti gg stanovskim tovar.šem in gg za-iiopniKom irg. gre-mija.
Podrožnik-Ljubljana, dne 21 aprila 1927 4ycS Marija Svetlin in hčerka Helena