Posamezna številka 6 vinarjev, SleV. I?.	^ven Ljubljane 8 vin.	y LjUllljflnl, V
, 22. januarja \m.
s Velja po po§U: —
Za	celo leto naprej . . K 26-—
za	en aieseo „ . . .. 2-20
za	Nemčijo celoletno . „ 29 —
za	ostalo inozemstvo . „ 35'—
V L|abl|aol oa dom:
Zs celo teti naprel . . K 24'— za en mese „ . „ 2 — K upravi grelema meseCno „ 1*70
= Sobota izdaja =
za celo let ...... 7-—
z» Nemčijo celoletno . „ 9-—
zi ostalo inozemstvo
Lelo XLll
12 -
Inserati:
Enjstolpna petilvrsla (72 mm): za enkrat .... po 15 v
za dvakrat......13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanita zanvsie. osmrinice m:
onus olpna pe ltvrsta po 18 vin.
-	Poslano: ■}
eaostolpoa petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemil ne-
dolje in praznike, ob 5 url pop.
Redna letna priloga Vozni red.
ItS* Oredništvo je v Kopitarjevi allot štev 6/III Rokopisi se ne vračajo; oelrankirana pisma ae ne =3 sprejemajo - Uredniškega telelona štev 74 =
Opravnlštvo |e v Kopltar|evl otiol št. 6. - Raían poštne hranilnice avstrl|sfce št. 24 797, ogrske 28.511, bosa. hero àt. 7563. - Upravniškega telefona èL 1B8.
W Današnja številka obsega 4 strani.
Finančni nafti resen.
Dunaj, 22. jan. 1914.
fakozvani »mali« finančni načrt je z včerajšnjim glasovanjem v poslanski zbornici rešen. Žalibog je bilo zadnje glasovanje vse kaj drugega kakor častno za poslansko zbornico. Gosposka zbornica je diktirala, da morajo ljudje z dohodki od 1800 dalje plačati višji davek in ponižno so to sprejele večinske stranke v družbi s socialnimi demokrati razun krščanskih soci-alcev in Slovenskega kluba. Stanek, zagrizen liberalen »agrarec«, somišljenik slovenske »neodvisne« kmečke stranke, je obstruiral za zvišanje davka kmetom.
Tako je liberalno prijateljstvo za kmeta, naj se imenuje liberalec, »neodvisen kmet« ali pa s pravim imenom. In Staneka so podpirali vsi liberalci brez izjeme in socialni demokrati. Bolje kvalificiran delavec, majhen uradnik, mali obrtnik, bo plačal odslej višji davek in za to se ima zahvaliti vsem liberalcem in socialnim demokratom v državnem zboru. Zares, krasni zastopniki ljudstva!
Edini, ki so stali kakor junaki za pravice in blagor ljudstva so bile izrazito krščanske slovanske in nemške stranke — če izvzamemo laško krščansko ljudsko stranko, ki je šla za večino — Slovenska ljudska stranka na čelu vseh, nemški krščanski socialci in katoliško narodni Čehi.
In pri tem je velik del slavne g0SD0-de še snedel dano besedo, kajti predlog dr. Šusteršiča in tovarišev je bil vložen po dogovoru in v sporazumu z -/3 večino zbornice! Podpisali so klubovi načelniki imenom svojih strrnk in ti načelniki so poleg dr. Šusteršiča bili na čelu predloge kot predlagatelji. A gospodje so zlomili dogovor in glasovali zoper svoj lastni predlog!
Med temi strankami se nahaja zl"sli tudi klub, ki mu pripada poslanec Ljubljane dr. Ravnihar — mladočeški klub.
Zares, nelepo sliko nujajo ti ljudski prijatelji.
Dunaj, 22. jan 1.P.V5-.
Možjci
Vse stranke, razen nas in krščanskih socialcev so šle pocl klop in glasovale proti predlogu, ki so se zanj prej zaprisegale. Finančni načrt jo srečno
rešen; obenem pa tudi čast naše delegacije. Dano besedo so držali. Naš dvoin o možatosti večinskih strank se je izkazal; obenem pa tudi naša trdna napoved, da bo finančni načrt parlamentarno rešen. Nezanesljivost drugih časnikarskih poročil je zopet slavila svoje zmage. Naši liberalni listi so poleg tega iznova izpričali svojo lažnji-vost.
Kalendarij.
Kakor se je zdaj sklenilo v državnem zboru, bo jutri v četrtek še seja. V seji se bo obravnaval penzijski zakon, ki bo govoril pri njem Gostinčar; pri poročilu o pospeševanju živinoreje bo našega kluba stališče razložil Bren-čič. Druge manjše stvari niso splošnega pomena.
Prihodnji torek se snide proračunski odsek. V Slovencu smo že povedali, da utegne zadnji teclen še ostati zborničnemu delu. Če proračunski odsek izvrši svoje delo, da bo do 31 t. m. mogoče v zbornici provizorij sprejeti, bo šc seja; če ne, pa sc državni zbor odgo-cli in celi februar ostane deželnim zborom, ki prično svoje delo dne 3. februarja. Začetkom marca se zopet snide drž. zbor.
Tisza in Htvsiie,
Kakor znano, je ogrski ministr, predsednik grof Tisza te dni obiskal Zagreb. V Zrgrebu so pač že bili ogrski kralji, a še noben ogrski ministrski predsednik. Obisk je stal v znamenju sporazuma ogrske vlade s hrvatskesrbsko koalicijo. Ker pa spričo madjarske lokavosti nobeden ne ve, kako dolgo bo ta sporazum trajal, ne gre temu obisku pripisovati prevelikega pomena. Pač pa je grof Tisza, naj bodo njegovi nameni čisti ali ne, izrekel v Zagrebu poleg različnih praznih poklonov tudi nekaj besedi, ki niso samo fraza. Pri dinerju v banski palači je namreč ta zanimivi mož clejal sledeče:
»Usoda veže Ogre in Hrvate že stoletja. Smatram za dobre čase one, ko so se Maajari s Hrvati zlpgali in se ramo ob ramo borili za skupne koristi, za slabe pa one, ko so zaslepljeni v boju drug proti drugemu žrtvovali svoje najboljše ljudi.« In tako dalje.
Usoda Ogre in Hrvate res veže, žal, da bolj na škodo Hrvatov, na vsak način pa zmiraj v korist Ogrov, česar grof Tisza seveda ne priznava. Ogre in Hrvate je zvezala turška nevarnosl, hrvatska needmost in pozneje deloma germanizujoči deloma
demokratični načrti cesarja Jožefa, ki so ustvarili interesno zvezo med ogrskim in hrvatskim plemstvom. Čim bolj pa je začela tudi na Hrvatskem prodirati demokratična misel, tem bolj se je hrvatska javnost Ogrski odtujevala. Navdušenje za to zvezo je popolnoma pokopal grof Khuen s svojim nasiljem. Kossuth jo je hotel zopet oživeti, a je Hrvate tako grdo prevalil, da je šla vsa stvar zopet v kosce. Zdaj krpa to reč zopet skupaj Tisza in se sklicuje na zgodovino.
Tisza dobro ve, kaj hoče. On Hrvate zdaj rabi, da lažje tlači opozicijo doma in vzdrži nadvlado madjarske gentry. Drugič se s tem prikupi na Dunaju, kjer se sicer bore malo ali nič ne zavzemajo za Hrvate, kadar je treba, vendar pa ne vidijo radi, če se jih preočito in preveč nesramno preganja. Tretjič pa Tisza računa s tem, da se Pešta prejalislej zopet lahko z Dunajem sporeče. Saj je že zelo sumljivo, da med Avstrijo in Ogrsko vlada že toliko časa mir. Takrat, ko se zopet vname med to-in onostransko polovico boj, bo hrvatsko zavezništvo utegnilo prav priti. In Bog zna, kaj utegne še vse priti.
Pozabiti se ne sme, da hrvatskosrbsko koalicijo vodijo Srbi. Za časa Jelačičevega so bili zvesti sobojevniki za hrvatsko državno pravo proti Maajarom. Danes imamo onkraj Save Veliko Srbijo. Zavezništvo Madjarov za Srbe ni brez pomena. Če jim Hrvati pri tem pomagajo, še boljše, si mislijo. Iz tega se vidi, kako hudo greši avstrijska oficielna politika, ki pušča Hrvate vedno v nemar in jih prepušča same sebi, naj si pomagajo, kakor vedo in znajo. Sicer pa je Dunaj tudi tega dosti kriv, da so se Srbi začeli na Madjare naslanjati. To je vse zato, ker so naši državniki vedno menili, da Jugoslovani nič ne štejejo. Nemara se vendar še izpreobrnejo.
Sej HiiHiiansKeis oiičli!(ep sveia.
Ljubljana, 21. jan. 1914.
Župan otvori sejo ob 6. uri zvečer. Ker so v zadnji seji, kakor znano, občinski svetniki S. L. S. pri razpravi o porabi mestnih zakladov v druge kot. določene namene in glede na refundiranje mestnih zakladov zapustili zbornico, ni bilo navzočih dveh tretjin obč. svetnikov. Župan dr. Tavčar je takrat trmoglavo kar izjavil, da ni treba kvalificirane večine, namesto da bi pogledal v obč, red. Po dolgem premišljevanju je dr, Tavčar sklical drugo sejo in naznanil v vabilih za novo sejo, da bo naložil denarno globo tistim občinskim svet-
nikom, ki bi se seje ne udeležili ali ki bi jo zapustili.
Župan pravi, da je sicer stal in še ve. dno stoji na stališču, da so bili vsi sklepi v zadnji seji pravilni, a ker se je v zbornici naglašalo, da mora biti pri razpravi teh stvari dve tretjini svetovalcev navzočih in da se kaki pritožbi izogne, je sklical današnjo sejo, »ker bi se sicer našel kdo, ki bi se pritožil« in ker »je meni na tem, da bi deželni zbor pritrdil tem stvarem«.
Od zadnje se;e sem so zopet našli — računsko napako 115.616 K 74 vin.
Župan čisto hladno pove, da se mora nekaj popraviti v pregledu, katerega je podal pred dobrim tednom v javni občinski seji o vporabljenih posojilih in sicer glede na izkazane stroške o liceju. Stal je licej 362.171 K 86 vin., zadnjič se je poročalo, da je bilo pokritja zanj 120.000 K; pri prvi sestavi računa se je prezrlo, da so bila za licej določena tudi izkupila za Gorjupova zemljišča, ki jih je v ta namen občini podaril. Pove, da so ta izkupila znašala 115.616 kron 74 vin. in prosi, da naj se ta izpre-memba odobri. (Opozicija se smeja.)
Imamo sicer zelo natančne in stroge postave v Avstriji, ki predpisujejo, kako se morajo računske knjige voditi in ki obsegajo jako občutne kazni, če knjigovodstvo ni v redu, a te postave menda za samoupravno mesto Ljubljano ne veljajo, ker bi se sicer mestno knjigovodstvo v računu ljubljanskega mestnega liceja ne bilo zmotilo za celih 115.616 K 74 vin.
Po županovem poročilu se oglasi za besedo obč. svetnik Pammer, ki dvomi, da bi mogel župan občinske svetnike z denarjem kaznovati, če zbornico zapuste, češ, da tvori lo le izraz glasovanja.
Dr. Tavčar: Za gotove stvari je predpisano, da mora župan obč. svetnika kaznovati, če gre iz dvorane. Zadnjič bi bil moral kaznovati občinske svetnike S. L, S„ ki so dvorano zapustili, osobito g. Šte-feta, ki je še zaklical: »Zdaj pa le sklepajte.« Šlefe: Pa Pustoslemška, ki nam je pri odhodu celo bravo klical, (Veselost.)
Sledi glasovanje; za prva dva predloga je razmerje glasov 22 : 22; Župan nejevoljno: Moram pa dirimirati. Dirimiram. Dr. Triller: Za kaj p:.? (Veselost.) Sedaj se spomni župan in pove, da dirimirá za dr. Trillerjevo poročilo. Nadaljni predlogi se sprejmejo z večino, ker glasuje za nje tudi Kristan. Ko se ima glasovati, da naj se refundirá po 1000 K na leto za druge namene porabljeni zaklad za zgradbo cerkve na Barju, in opozicija glasuje proti, zakliče Rasto Pustoslemšek: Za ta predlog bodo tudi gospodje S. L. S. glasovali, ker gre
F. M Dostojevski:
Poljski spisal Artur Grušerki, poslovenil d r. L e o p o 1 d I 6 n a t ti.
(Dalje.)
»Hm . . . pa pripravite se tudi za sprejem, batjuška . . . seveda na stroške spomenika. Odposlance naj sprejme občina na svoje stroške.«
»To bo častno zame, ako bo gospod gubernator in gospodje glavarji blagovolili prestopiti moj prag«, je rekel razžarjen.
»Tudi jaz, Mihael Vladislavovič, vam čestitam k temu načrtu . . . Visoko morete napredovati v službi, samo eno si zapomnite, biti morate složni z upravno oblastjo.«
»Vem, gospod glavar«, in ko se je poslovil bolj prisrčno kot ponavadi, jo odšel.
V Tesni je zavladalo veliko razburjenje, ko se je raznesla novica, da io prišlo od okrajnega glavarja povelje, naj preselijo Martina Šeloga in ga prestavijo v Pjotrkovsko gubernijo.
Kmetje so se posvetovali v gručah, Zalostili sc, a Šelogova hiša je bila ved-
| no oblegovana, toda pomoči zoper povelje niso našli, obetali so ženi svojo pomoč in govorili obupanemu Martinu, naj se uda povelju vlade in božji volji.
Malinov, ki je od časa, ko je dobil knjižico o pravicah občine, visoko cenil in spotoval Zvcličsvičo, je šel k nji po svet. Odvrnila je, da v tem trenotku no ve nič gotovega, toda sporoči mu v kratkem.
V resnici se je drugega dne na veliko začudenje Malinovega in kmetov sosedov prikazal mladi Rcvski na dvorišču Malinovega in ko jc skočil s konja, je zaklical glasno:
»Zvedel sem, da imate ovsa naprodaj, hotel bi ga videti in kakšna je cena?«
Malinov se je donnslil, da mora nekaj tičati za tem, toda odvrnil je isto tako glasno:
»Imam nekaj mernikov ovsa . . . lahko ga prodam, ako se pogodiva za ceno . . . Naj gospodič stopi v izbo, da sc pogovoriva in pokažem kakovost.«
Gospodar je peljal gosta v izbo, ga prosil naj sccle, a sam stal molče poleg njega.
»Zvedel sem, gospodar, o Šelogovi nesreči . . . toda še jc svet.
»Toraj govorilo, gospodič«, jo rekel polglasno in mu pogledal pazljvo v oko, »toda tiho, ker morda kdo sliši.«
»Pravico preseliti kmečkega gospodarja iz občine, ako jc občini škod-
| Ijiv in nadležen, ima samo občinski zbor, a nikdo drug«, tu je navedel številko in zvezek zakonika. »Nobeden glavar, nobeden gubernator ne more prisiliti občine, cla bi sklenila preselitev.«
»Dobro, razumem, toda kaj storiti, cla bi Šeloga pustili?«
»Po postavi mora župan sklicati občinski zbor in predstaviti popovo željo, katero je podprl glavar, da bi Šeloga preselili . . . Zbor lahko sklene, ali pa ne, a sklep jc pravomočen.«
»In Šclog ostane«, je zapešetal vzradoščeni Malinov, »hvala vam, go-shodič za dober nasvet, gotovo vam j«1 o tem povedala naša gospodična.«
»Da . . . čc Šelog ostane jc šc dvomljivo . . . ker okrajni glavar ga moro odposlati upravnim potom; toda zoper tako glavarjevo odredbo jo niogoč:> pritožba na gubernatorja . . . gcneral-gubernatorja in šc višje . . . Občinski sklep pa jc nespremenljiv«.
»Dobro, zdaj pa vem ... in storili bomo, kar je treba . . . Zapišite mi go-spodič številko te postave.
Ko mu jc dajal zapisnik je rekel:
»Ako pa želite, vam dam š" druge knjige, iz zgodovine cerkve, o stari Poljski, o davnh časih . . .«
»Zahvalim gospodiča za dobro voljo, toda pri nas so neprenehoma revizije, a da le kaj dobe, jc ječa neizogib- j na, ker nam v našem poljskem jeziku I
| ni dovoljeno nič citati, niti moliti«, je vzdilinil.
»Od gospodične ste pa vendar vzeli«, je rekel nekoliko užaljen.
»To je kaj drugega«, se je nasmehnil gospodar, »1o jc praktična knjižica in vsakdo bi jo moral znati na pamet . . . Celo trpeti zanjo bi mi ne bilo žal.«
»Razumem . . . Preskrbel vam bom nekaj knjižic take vrste.«
»Hvala, gospodič . . . toda naj mi gospodič oprosti mojo drznost . . .«
»Prosim vas, govorite . . .«
»Ni treba gospodu v oči lezti stražnikom . . . čemu pa?«
»Ne razumem vas.«
»Vidite, gospodič ste prijahali k nam, hvala za to in za dober svet . . . toda takoj so zvedeli sosedje, ti med njimi so dobri in hudobni . . . pripove-d 1.1 jejo okrog. Takoj pridrve stražniki z revizijo, pa tudi na gospodiča bodo gledali.«
»Strah ima velike oči,« se jc nasmejal Rcvski, »uiti pri vas ne bo revizije, niti mene ne bodo sumničili, kajti prišel sem po oves.«
»Morda ima gospodič prav, toda varu j se sam in Bog te bo varoval.«
Kakor v dopolnilo teli besed Malinovega, sc je prikazal med vrati straži nik in pazljivo ogledoval konja Rev* skega.«
»Pes že voha«, je zamrmral Mali-nov, »grem po vzorec ovsa«. ^ i Dalje.},
za cerkev. Dr. Zajec: Ne bomo ne, ker ste
J;a zapravili, ga bomo že nazaj dobili. Šte-e: Pa obresti tudi! Občinski svetniki S. L. S. Bahovec, Ložar, Tomaž Novak vsled Pustoslemškovih izzivanj v znak protesta tolčejo s pestmi po mižali. Bahovec: Pustoslemšek vedno izziva. Štefe: Mi ne bomo tega trpeli. Ložar: Enkrat mora biti že konec Pustoslemškovih izzivanj. Župan kliče, da se ni nič zapravilo. Ložarju grozi, da ga bo dal iz zbornice odstraniti. Ložar: rustoslemška odstranite. Župan kliče, da bo dal policijo poklicati, če ne bo miru. Dr. Zajec: Ljubljanski Tisza! Klici: Ali ste pozabili, da policija ni več mestna in da je ne morete izrabljati. Pustoslemšek zopet nekaj kliče. Štefe: Na našo stran župan upije, Pustoslemšku pa nič ne reče. Župan da Štefetu ukor. Občinski svetniki S. L. S. protestirajo in kličejo, da ne bo miru, dokler župan ne napravi konca Pusloslem-Škovim izzivaniem. Župan jezen Pustoslemšku: »Tudi Vi bodite tiho.« Klici pri obč. svetnikih S. L. S.: Nikdar več ne bomo tega tirieli.
Župan zaključuje sejo, razburjenje se pa še ne poleže.
Po seji.
Ko se oblačijo obč. svetniki v stranskih prostorih, Pustoslemšek zopet ne da miru. Obč. svetnik Novak skoči pred Pu-stoslemška in kliče: Mir! Ali pa se vsedite na županovo mesto, saj tako vedno v klopi stojite in upijete. Dr. Triller tudi kriči. Kregar: Nič ne pomaga, izzivati se več ne bomo pustili. Dr. Triller ves besen skoči pred Štefeta in kriči: Sramota, da vlagate take pritožbe, katerih v šestnajstih avstrijskih provincah ni. Štefe: Se bodo že drugi, če imajo sploh kje tako magistratno večino kot mi, od nas navadil'. Kaj menite, da bomo roke križem držali, ako nam sami nočete dati popolnega upogleda. Dr. Triller: Še enkrat, sram Vas bodi, sram Vas bodi! Štefe: Mirni bodite oa počakajte, katerega bo nazadnje sram! Občinski svetniki S, L. S. nato mirno zapuste sobo.
HRVATSKE ZADEVE,
Zagreb, Govori se, da se v kratkem sestavi vlada iz hrvatsko-srbske koalicije.
NEMIRI 03 ŽELEZNIČARSKI STAVKI NA PORTUGALSKEM.
Dinamit govori!
Milanski »Corriere« poroča iz Madrida, da so v Lizboni in v drugih portugalskih mestih izbruhnili veliki nemiri. Brzojavne proge so prekinjene. Z dinamitom so dolge železniške proge porušene. Brzojavni uradniki so potrli aparate in pobegnili, da jih niso mogli zapreti. Med Aveiro in Quitano so pognali z dinamitom železniško progo v zrak. Boje se, da izbruhne v celi Portugalski vstaja.
PRUSKI GENERAL RAZŽALIL BAVARSKO ARMADO.
V bavarski zbornici so poslanci centra in liberalci interpelirali, če je res na shodu Prusov general izven službe v. Kracht žalil bavarsko armado. Bavarski vojni minister v. Kress je izjavil, da če je Kracht res žalil bavarsko armado, bi moral tako nečuveno izjavo najostrejše pograjati in najodločnejše zavrniti. Pruska oholost še sčasoma res lahko Nemčijo razbije. (Pruski general je rekel, da so Prusi v vojski leta 1870. v neki bitki pogumno navalili, Bavarci so pa plaho odzadaj korakali.)
MEHIKANSKI INDIJANCI IZKOPALI VOJNO SEKIRO.
Indijanci rodu Sarrano so izkopali vojno sekiro in napovedali belokožcem vojno.
Dnevne novice,
-j- Deželni zbor kranjski se snide v Četrtek dne 5. februarja in bo zboroval dobre tri tedne. Po izjavah ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v včerajšnji seji klubovih načelnikov je smatrati omenjeni termin vendar enkrat kot gotov. Tudi drugi deželni zbori se snidejo približno ob istem času.
-f Dr. Ravniharjeve otročarije. Poslanec ljublj. liberalcev in socialnih demokratov, ki niti ne ve, kaj lastni klub dela, in ki v svoji otročji nevednosti svoj klub zmerja z »besedolomstvom«, ta je brez izgleda. »Besedolomstvo« očita dr. Ravni-har deželnemu glavarju dr. Šusteršiču, ker je podpisal predlog, da se predlog skupne komisije gosposke in poslanske zbornicc spremeni v korist malih davkoplačevalcev. V očeh dr. Ravnihorja je namreč »be-sedolomstvo«, predlagati kaj drugega, kot to, kar je sklenilo — 26 članov poslanske zbornice, ki šteje 516 članov. Prezrl je pa ta politični otročaj le eno malenkost, da je dr. Šusteršičev predlog podpisal in popred dogovoril tudi njegov lastni klub, ki je ta-ko srečen, da šteje velikega nedostojneža v svoji sredi: dr, Vladimira Ravniharja, ¿rž. poslanca deželnega stolnega mesta Ljubljana. Pravimo nedostojneža, ker s svojim imenom krije vse nedostojnosii in
pobalinstva listov, ki izhajajo v »Narodni tiskarni« v Ljubljani. Mimcgrcdoč bodi še povedano, da dr. Šusteršič ni nikdar in nikomur nasproti pritrdil sklepom skupne komisije, kptere je nasprotno od vsega po-četka grajal in obsojal. Vsak, kdor ni v parlamentarnih običajih docela — nedolžen,, tudi ve natanko, da predlog skupne komisije ni nič drugega kot predlog kakega poljubnega cdseka, katerega zbornica sprejme ali pa ne, kakor hoče. K sreči se v kratkem snide naš deželni zbor in tam bodo imeli naši liberalci zopet priliko, učiti se parlamentarnih manir.
H- »Eot?oljub« 2. številka zaradi stavke v tiskarni ne bo mogla pravočasno iziti. Prosimo naj se to naročnikom, ki ne bero Slovenca, kjer je potreba pove, da ne bodo hodili zastonj ponj ali ga reklamirali.
Poslanec Kovač — propadel. S toliko gloriio izvoljeni goriški liberalni dež. poslanec Kovač je pri volitvi za načelnika cestnega odbora za ajdovski okraj propadel. Liberrlci sami so rajši izvolili liberalnega učitelia, križkega žuorna Medvešče-ka, ki ne plačuje vinarja doklad, nego poslanca Kovača. Odkod ta izorememba izza zadnjih volitev? Ali ugaša dava?
+ Nemci ne marajo utrakvlstičru šol. V Dragi na Kočevskem je utrakvistič-na šola, katero obiskujejo nemški in slovenski otroci. Šola je razdeljena na dva oddelka; nemškega in slovenskega, Nemci imajo v dosedanji domači šoli dovolj prostora in so popolnoma ločeni od Slovencev, Uživajo tudi vse pravice, katere jim gredo. Učitelj je pa slovenskega pokolje-uja, seveda usoosobljen za poduk na takih šolah. In vkljub temu so odprli Nemci v Drsgi lastno šulferanjsko šolo v neki nizki hišici in postavili vrnjo klopi s 23 sedeži. Te dni je prišel v Drrgo tudi šulferenjski učitelj po imenu Herbe, ki bo poučeval otroke. Iz tega se jasno vidi, da Nemci sami ne marajo za utrakvistične šole, da zahtevajo, da uče nemške otroke nemški učitelji in da ne trpe za nemški poduk usposobljenih slovenskih učiteh'ev. Tako prak-ticirgjo na Kranjskem. Na Koroškem pa nemški nacionalci mučijo na tisoče in tisoče slovenskih otrok v nemških šolah, jim pošiljajo nemške učitelje, ki ne znajo niti slovenskih črk in tako slovenski rod tra-pejo. Ja, človeka ker strese, če premišljuje to v obraz žgočo krivico in dvojno mero, s katero merijo avstrijski Nemci sebe in nas.
—	Liberalni zaupni škod na Notranjskem, Iz Št. Petra na Krasu se nam piše ocl očividca: Preteklo nedeljo so imeli liberalci zaupni shod najprej v gostilni pri Gržini in potem pa še pri Kocmurki. Udeležencev je bilo okrog 50, večinoma tuji obrazi. Celo domaČi liberalci se niso hoteli vsi udeližiti. Glavni aranžer je bil učitelj Česnik iz Knežaka. Seboj je pripeljal le enega moža. Potoma je pobral iz Zagorja zadnje ostanke liberalizma. Sam kandidat Urbančič je ostal doma. Iz Ljubljane .je prišel živinski nadzornik Rib-nikar. Ta je imel glavno besedo. Sklenili so, da bodo volili Urbančiča. Neki kmetič, ki Urbančiča dobro pozna, pa je dejal, da Urbančič ni za poslanca, ker ne zna govoriti. Ko so liberalci videli, da je eden naših med njimi, jih je kar vseh 50 iz dvorane zbežalo. Ribni-kar se je pa žalostno odpeljal nazaj v Ljubljano.
—	Čudno, V Budimpešto dospe šest višjih laških častnikov, da se tam na stroške svoje države nauče madjarsko. Čudno.
—	Vojna laiija »Paniker«, katera se je preje nahajala kot čuvarica naših interesov pred Valono in je pred kratkim priplula v Pulj radi poprave, bo te dni gotova. Nameravano je, da odpluje »Panther« že v nedeljo zopet proti Valoni. kjer se sedaj nahaja Csepel. Na Pantherju vpeljejo radiotelegrafijo in delajo zato zdaj na njem noč in dan.
—	Foroka barona Cotiellija. V pro-testantovski cerkvi na Dunaju se je včeraj poročil bivši kranjski deželni poslance baron Codelli pl. Codellisburg Sterngreif in Fahnenfeld, graščalc na Turhu pri Ljubljani z baronico Valen-tino Wladoto pl. Solopiskovo, hčerko vpokojenega najvišjega dednega vratarja kraljevine Češke. Baron Codelli, ki se je ločil od svoje žene, je postal ogrski državljan in je prestopil k protestant i zmu.
—	Tiskarsko gibaufe. V Bregenzu so stavkajoči stavci napadli delavoljne. Slednje spremlja zdaj orožništvo v tiskarno.
—	»Parsifal« v Trstu. Iz Trsta poročajo: »Parsifrl« se je v gledališču »Verdi« uprizoril med velikansko udeležbo in s sijajnim uspehom. Glasbano zelo izobražena tržaška publika je nesmrtno delo Richar-da Wrgnerja, ki je obenem v gotovem ozi-ru velik krščanski umotvor, sprejela z večjim razumevanjem nego dunajska, ki stoji pod vplivom židovske kritike, kateri ugajajo samo lasciv.ie oerverznesti. Občinstvo v Trstu ie predstavljavce 22krat prinlcska-lo na oder. Orkester je kr?sno vodil mse-stro Marinuzzi. Predstava je trajala od 7. ure 40 min. zvečer do 1. ure 5 min, po pol-
noči. Naval publike pred predstavo je bil velikansk. Vozov nebroj, avtomobilov 84. Predstava je bila v čast gledališki upravi in občinstvu.
—	Novice Iz Branja. Umrl jo v sredo zjutraj g. Karol Jäger, kavarnar in hišni posestnik, v starosti 73 let. Rodom Švicar je prišel pred več kot 40 leti v Kranj, kjer se je nastanil kot kavarnar. Zanimal se je zlasti za gasilstvo in bil častni načelnik tukajšnjega gasilnega društva. Dolgo časa je bil tudi občinski odbornik in si spletel mnogo zaslug za gospodarski procvit mesta. Rajni je bil od vsega početka duša olepševalnega društva in ga bode Savski drevored močno pogrešal. Poštenjak od nog do glave, prijazen družabnik, odkrit značaj, kakršnih je malo najti med meščanstvom v Kranju. — Umrla je v sredo posredovalka za službe g. Marija Rakova, po domaČe Šlo-sarca. — Občinski odbor mesta Kranj je sklenil zvišati pasjo takso od 3 K na 5 K. V Kranju imamo 87 psov.
—	Tragična smrt družinskega očeta. Pekovski mojster Jurj Kandolf v Šmohoru na Koroškem je šel te dni na nek bajer se z ¿slavci zmenit zaradi lomPenja ledu. Na-zcjgrede se je led udri in je mož utonil. Zapušča vdovo in 8 otrok in je bil zelo priden človek.
—	Aeroplan se ne more zarubiti. Tako ie razsodilo ogrsko višje sodišče, ko se je šlo za to, da se zarubi aeroplan honved-skemu poročniku Antonu Lanyju.
—	Zoper prehudo navijanje davčnega vijaka na Koroškem nasproti kmetskim posestnikom se bodo koroški državni poslanci pri vodji finančnega ministrstva pritožili.
—	Sleparka. Na Dunaju so zaprli Elizabeto Hanuss iz Budimpešte, ki je nastopala pod imenom grofice Vilme Festitics in je razpečavala po Nižje- in Višje - Avstrijskem in po Štajarskem ponarejene bankovce.
—	Kuhava zmrznila. Brzovlak Trst— Dunaj, ki je imel včeraj dospeti ob 4 uri 24 min, v Gradec, se je za eno uro zamudil, ker mu je mejpotoma zmrznila kurilna naprava.
—	Zaradi suma umora. V Zgornji Sveti Kungoti na Sp. Štajerskem so zaprli 23 let staro posestnikovo hčer Amalijo Kol-manič, ker se sumi, da je udeležena pri umoru svoje tovarišice Ivano Kovačič, s katero je imenovano dekle oktobra leta 1910 slo v gozd na sprehod, pa so pozneje Ivano Kovačič našli v gozdu s prerezanim vratom in oropano. Oče Kolmaničevke in njen brat Franc sta bila že lani zaprta: ker leti sum tudi na nju. Izpočetka so mislili, da gre za samoumor,
—	Poročil se je v Idriji bivši idrijski župan g. Josip Šepetavec z gospo Marijo Štravsovo.
—	Ponarejevalci denarja v Trstu, iz
Trsta poročajo: V zadevi družbe ponarejevalcev laškega denarja, ki so jo te dni zaprli na Reki in kateri načeljuje neki Lu-njevič, so zanrli v Tržiču tudi gostilničarja Simonettija. Druge aretacije slede. Družba je videti zelo mnogoštevilna in so njeni člani tisočake kar razsipavali. (Dozdaj so zaprti Lunievič, krčmar Kavalich iz Trsta in Štefan Troha, ki je bivcl zaclnji čas v Prezidu in tam bržčas ponarejal tudi avstrijski denar. Pravijo, da so ti ljudje tudi v Albaniji razpečavali ponarejeni laški denar in sicer okoli 100.000 lir.)
—	Sioletci a smedke. Smodlce so koncem 1. 1813. uvedli francoski arisio-kratje; iz Pariza se je kmalu razširila po celi Evropi. Smodka se je tedaj smatrala za znak elegance. Krog 1. 1850. je bila smodka Privileg bogatašev ter so na karikaturah slikali debele borzijan-ce vedno s cigaro v ustih, še-le začasa Gambette, ki je bil hud kadilec cigar, se je cigara razširila med najširše ljudske sloje in postala »politična« t. j. smatrala se je za znak pripadništva k nasprotnikom cesarstva. Spomin na to je med Francozi še vedno živ in še danes imenujejo smodko »dar republike francoskemu narodu.«
Bolgarija se pripravlja.
Listi poročajo preko Bukarešta iz Sofije: Politične kroge v Sofiji zelo skrbi, ker se vojaške oblasti živahno gibljejo. V juž-novzhodno Bulgarijo odpošiljajo zadnje dni močne vojaške oddelke. V Buksreštu sodijo, da so ti dogodki v zvezi s poročili o turško-bulgarski pogodbi, ki se oficiclno sicer dementira, a tajno le obstoja. Tudi za Macedonijo namenjene čete živahno obo-rožujejo. Boje se, da spomladi izbruhne nova vojska.
Nova balkanska zveza?
Dne 28. t. m. pričakujejo Venizelosa v Peterburgu, odkoder odpotuje v Berolin. Sodijo, da ostane več dni tudi na Dunaju, v Bukarešti in v Belgradu. Ruski diploina-tični krogi pripisujejo potOvrnju grškega ministrskega predsednika veliko važnost,
ker pričakujejo, da se utrde zveze med Grško, Srbijo, Rumunijo in Črnogoro. Veni-zclos obvesti v Peterburgu Kokovceva o vseh podrobnostih nove balkanske zveze, da si izposluje pritrdilo Rusije,
Vojne ladje pred albanskim obrežjem.
Velesile trojnega sporazuma razpravljajo, če kaže oaposlati vojne ladje, ki bi opazovale obrežje Albanije, Francija resno ugovarja, češ, da bi to preveč stalo in da bi lahko povzročilo nove zapletljaje. Sicer pa položaja v Albani i ne smatrajo več za vznemirljivega, če bi bilo kljub temu potrebno, da se posreduje, bodo vse velesile posredovale, Kdaj da odpotuje princ Wied v Albanijo, še vedno ni znano. Grki de-mentirajo laško poročilo, da bi bili grški nojaki Korico in Kolonijo zapustili.
iNnste novice.
lj Na magistratu hočejo uaprej po starem kolovozu. Ljubljanski župan se sedaj z žalostjo ozira nazaj na tiste čase, ko je gromka beseda z magistrata stresla vso Ljubljano, da je poslušno vrgla se v prah pred magistratno mogočnostjo. Takrat se niti ni smelo dvomiti o redu na magistratu. Ljudje se bili z magistata tako sugestirani, da to mislili, da bo vsak takoj pred magistratom obešen, kdor bi si upal izraziti kak dvora. Potem je naše časopisje dobilo toliko poguma, da je že pred leti kazalo na to, kar se sedaj odkriva. Našega poročevalca so ogorčeni liberalni občinski očetje takrat izključili od obč. sej. Sedaj prihaja vsak dan nov nered na mestnem magistratu. Weraj je župan takorekoč sam priznal, da je njegovo poročilo bilo nepopolno in vendar je hotel, naj tudi člani opozicije zanj glasujejo. Opozicija ima tako popolnoma prav, da počaka konca revizije komisije dež. odbora in po tem rezultatu odmeri korake, ki se ji bodo zdele za mesto koristne. Na magistratu pa mislijo, da bodo tako kci so časih vso Ljubljano, omajali opozicijo s psovkami. »Brezmejna hudobnost«, ■ propadlost«, »gola laž«, to je še najmanj, kar »Narod« upije na člane opozicije. »Treba bo enkrat poskrbeti, da se takim lopovščinam napravi na primeren način enkrat za vselej konec«, kriči včeraj. Ta prisiljena komedija ogorčenja ma-gistratovcem nič ne bo pomagala. Naša opozicija gre za številkami, za jasnimi računi in v ta it men uporablja vsa dovoljena sredstva, ki so j» na razpolago. Volilci so jo zato poslali na magistrat, Magistratovci naj nikar preveč ne računajo na potrpežljivost Ljubljančanov. Naposled utegnejo spregledati tudi tisti, ki jim sedaj še impo-nirajo krepke »Narodove« psovke in reči: Prav je, da se takemu liberalnemu gospodarstvu na magistratu napravi na primeren način enkrac za vselej konec.
lj Vabila na prvo meščansko pred« pusino zahavoj ki se bo vršila v veliki »Unionovi« dvorani in stranskih prostorih v soboto 31. januarja se prično te dni razpošiljati. Kdor bo prišel na zabavo bo zadovoljen. Pripravljalnemu odboru je na tem, da napravi to zabavo odlično ne samo po najlepših dekoracijah, kar jih je bilo doslej v »Unionovi« dvorani, ampak tudi po taki animiranosti, ki ostane vsem udeležencem nepozabljiva.
!j Pravda med mestno občino ljubljansko in električno malo železnico. Med mestno občino ljubljansko in splošno avstrijsko malo železniško družbo na Dunaju, ki je prevzela obrat električne železnice v Ljubljani, so nastale v zadnjem Času diference, ki so napotile mestno občino ljubljansko, da je provzročila proti železniški družbi ugotovitveno tožbo. Mestna občina je namreč zahtevala, naj se ugotovi, da je tožena železniška družba na podlagi med njo in mestno občino ljubljansko obstoječega pravnega razmerja dolžna prispevati k onim stroškom, ki nastanejo vsled. gradnje dveh novih mostov za nad-dela, v kolikor vporablja ta dva mostova električna železnica za vožnjo. Tožena železniška družba je ugovarjala, češ, da mestna občina sedaj še ne more imeti nobenega interesa, ker ni zgradila še nobenega mostu. Čeravno bi bila gradila mostova, bi smela kvečjemu vložiti tožbo na plačilo na njo prapadajoče prispevke, nikdar pa ne tožbe na ugotovitev. V materijelnem oziru se toženka protivi, ker ni bila povabljena h komisijonelnemu ogledu. Mestna občina je na podlagi dež. postave zavezana, da zgradi ta dva mostova. V drugem slučaju pa ne krši samo deželne postave in javnega interesa, temveč tudi pogodbo, na podlagi katere pristoji toženki pravica uporabe. Tožbeni zahtevek je deželno sodišče v Ljubljeni zavrnilo. Proti tej razsodbi je mestna občina ljubljanska vložila pri-ziv, o katerem je razpravljalo dne 20. t. m. višje dež. kot vzklicno sodišče v Gradcu pod predsedstvom podpredsednika višjega deželnega sodišča dr. Schmid vitez pl. Sachsenstamm. Vzklic mestne občine, katerega jc zastopal ljubljanski podžupan odvetnik dr. Karel Triller, jc bil zavrnjen. Tako se je zopet pokazalo, kako lahko-
miselno v škodo občine so se sklepale po-
godbe pod »vzornim mestnim gospodarstvom.
lj V dež. gledišču dne 1. in 2. febr.
obakrat ob pol 8. uri zvečer se vprizori narodna igra s petjem v štirih dejanjih: »Naši bahači«. Delo češkega pisatelja Stroupežnicki.
lj Favšlarjeva pravda proti deželi Kranjski se je včeraj končala ugodno za deželo. Natančno poročilo priobčimo v srboto. Dr. Oblak je pri popoldanski razpravi odstopil kot postranski intervenijent.
]j Izredni občni zbor Dramatičnega drn&tva je včeraj sklenil, da se društvo obrne s posebno vlogo na deželni zbor in mestno občino za ugodno rešitev slov. gledališkega vprašanja ter naproša mestno gledališko komisijo, da stori enako tudi ona. Podrobno poročilo prinesemo.
lj Predpnstnica ljubljanskega tobačnega delavstva je nadkrilila letos vse dosedanje slične prireditve te vrle naše oganizacije. Bila je tudi izmed vseh letošnjih predpusinih prireditev v Ljubljani najbolje obiskana. Dvorana »Unionova«, galerija in stranski prostori so bili letos premajhni za veliko število obiskovalcev. Prireditev je počastilo mnogo odličnjakov S. L. S., posebno mnogo meščanstva in gospodov iz naših akademičnih krogov. Dekoracije so bile izredno lepe, posebno lepo je pri tem prišel do veljaje izraz patri-otičnega mišljenja. Gg. uradniki c. kr. tobačne tovarne, ki se izgovarjajo, da niso prišli na zabavo češ, da jim zato k socialnim demokratom ne bo treba, bi se morda vsaj ob tem naučili, da je precejšnja razlika med delavstvom, ki se ne ogiba črno-žoltih barv in med delavstvom, ki mu je rdeča zastava edino spoštovanja vredna. Ljubljansko občinstvo pa je našemu delavstvu pokazalo pri tej prireditvi toliko simpatij, da so na to prireditelji lahko ponosni. Odboru naj bo to plačilo za njegov veliki in požrtvovalni trud.
lj VIL planinska predpustna zabava v Ljubila ni dne 1. febr. t. 1. v Narodnem domu. Ker novi naslovnik do danes ni še izšel, a stari ni več zanesljiv ter »Planinski Vestnik« vsled stavke tiskarjev ne izide pravočasno prosi osred. odbor S. P. D. vse one, katerim ne bi bila vsled teh ovir morda dostavljena vabila, osobito pa cenjene svoje člane., da blagovolijo to oprostiti.
lj Umrli v Ljubljani so: Sestra Huberta Frančiška Škerlj, usmiljenka, 34 let. — Matija Petsche, delavec-hiralec, 81 let, — Marija Zvršen, gostja, 75 let.
lj V prisilno delavnico so oddali 201et-nega. postopača Ivana Karlina iz Škofje Loke, kateri je dosedaj mislil, da bode lahko živel od^potepuštva, pa mu je oblast pretekla pot.
lj Pošten, mlad, izobražen trgovski pomočnik išče primerne službe v Ljubljani ali na deželi. Blagohotne ponudbe sprejme naše uredništvo.
TelelonsKfl isi irajm nmi
ZBORNICA.
Dunaj. Zbornica je danes razpravljala o noveli k zakonu o penzijskem zavarovanju zasebnih uradnikov. Vsi izpreminjevalni predlogi so bili umaknjeni. Referiral je Licht. Minister za zunanje zadeve Heinold je predlogo priporočal in izrazil upanje, da se kmalu sklene tudi splošno socialno zavarovanje (veliko odobravanje). Gostincar je z veliko strokovno vednostjo govoril o noveli in pojasneval tudi njene hibe. Končno se je predloga sprejela. Zbornica je nato začela razpravo o učiteljski službeni pragmatiki.
INTERPELACIJE POSLANCA GO-STINČARJA V DRŽ, ZBORU.
Poslanec Goslinčar je vložil sledeče interpelacije:
1.	Na ministra notranjih zadev zaradi zboljšanja plač onim c. kr, policijskim možem, ki jih je država vsprejela od mestnega magistrata v Ljubljani,
2.	Na ministrstvo za javna dela zaradi zvišanja provizij starejših provizijonistov c, kr. rudnika v Idriji.
3.	Na poljedelskega ministra zaradi oddaje drv iz državnih gozdov, prebivalcem v Godoviču in bližnji okolici.
4.	Na ministra za javna dela zaradi uveljavljenja službene pragmatike v pol-
nem obsegu tudi za učiteljstvo na rudniški ljudski šoli v Idriji, Nova službena pragma-tika za državne uradnike naj torej v celem obsegu — tudi v materijalnem oziru velja za te učitelje, ki so sicer v statusu uradnikov.
GOSPOSKA ZBORNICA.
Dnnaj. Gosposka zbornica je soglasno sprejela zakon o osebnodohod-ninskem davku. Sankcija se izvrši še ta teden, objavi se pa zakon v »Wiener Zeitung« prihodnji teden.
DUNAJSKI OBČINSKI SVET ZA SVOJE
USLUŽBENCE.
Dunaj, V prihodnji seji dunajskega občinskega sveta pride na vrsto predlog, da se slugam in poduradnikom da dva milijona kron.
IZZET PAŠA O ALB. PRESTOLU.
Pariz. Pariški listi poročajo izjavo Iz-zet paše, da je bi! pripravljen prevzeti albanski prestol, če se za to izreko vsi albanski notabli in če temu pritrdijo vse ve-levlasti, to pa zato, da prinese svoji domovini, v kateri njegova rodbina živi že 500 let mir. On ni pustolovec in ne mara prelivanja krvi. Prepričan je, da je Albanija sposobna za samostojno državo pod vladarjem za katerega se izreče velika večina prebivalstva. Knez Wied gre nasproti veliki nevarnosti, ako se izkrca, ker je mohamedansko prebivalstvo v Albaniji zelo razburjeno.
STALIŠČE ITALIJE,
Rim, Italijanska vlada stoji glede na albansko vprašanje slejkoprej na stališču, da morajo v Albaniji, ako treba, intervenirati vse velesile skupno. Z Avstrijo samo Italija nikakor ne želi intervenirati, ker je njen največji interes ohraniti slogo vseh velesil. Res je, da italijanske in avstrijske lad'e križarijo po albanskih vodah, toda v bližini se nahaja tudi nemška ladja, na Krfu pa angleške in francoske in zdi se celo, da tudi ena ruska,
SRBSKO - BULGARSKO MEJNO VPRAŠANJE.
Belgrad. Srbsko - bulgarsko mejno vprašanje je rešeno na ta način, da se sporno ozemlje na enaka dela razdeli med obe državi.
TURKI NOČEJO ODSTOPITI OTOKOV,
Carigrad. Veliki vezir se je izjavil napram poslanikom: Turška vlada je res pristala pri londonskih konferencah na to, naj v zadevi otokov odločijo veles:le, nikdar pa ne bo pristala na to, da bi odstopila Grčiji vse otoke.
ITALIJA IN TURČIJA BARANTATA.
Carigrad. Ttsrčija je Italiji odstopila otok Stampalia. Italija je za to Turčiji dala štiri torpedovke in tri aviso iadie.
INTRIGE NA BALKANU.
Pariz. »Temps« poroča: Bulgarija skuša Srbijo od Grčije odtrgati, ponujajoč ji v slučaju, da Turčija, in Bulgarija začneta z Grčijo vojsko, Vodeno, Lerin in Kostor (južna Makdonija), ako Srbija Bulgariji preousti Štip, Kočane in Radovište. Srbija pa opozarja na to, da se na politiko cara Ferdinanda ne more zanesti in je na Grčijo in Rumunijo vezana, vsled česar bulgarsko ponndbo a limine odklanja. Velesiie delajo zdaj na to, da preprečijo novo vojsko. Turčija skuša položaj zmešati s tem, da ponuja Stampalijo Italiji, dobro vedoč, da Anglija tega na neben način noče.
ALARMANTNE VESTI Z BALKANA.
Belgrad. »Balkan« javlja iz Aten: Miništerski predsednik Venizelos je iz Londona brzojavno pozvan v Atene. Grško brodovje sloji pod poro in je pripravljeno odpluti. Vlada je izdala ofi-cielni komunite v katerem pravi, da bo Turčija morala spoštovati odlok velesil. Turška križarka »Mešudie« je pripravljena odpluti proti Kiosu, kjer se nahajajo grške torpedovke. (V teh vesteh je precej senzacije.)
ESSAD PAŠA KORAKA NAPREJ.
Ohrida. Essad paša koraka z deset tiseč ljudmi proti Korici in Argiroka-stru.
LAŠKA ARMADA.
R;m. Laška armada bo štela odslej v miru 275.000 mož.
ŠOLSKA ZADEVA V FRIZRENU.
Dunaj. Kakor se čuje od dobro informirane strani, je zadeva zaradi samostan-
ske šole v Prizrenu povoljno rešena. Avstrijska vlada se je pritožila v Belgradu in Pašičev odgovor je zadovoljiv. O stvari sami izvemo sledeče: Po takozvanih »kapitulacijah«, to je dogovorih med Turčijo in Avstrijo zaradi protektorata nad katoliki v Turčiji, ima Avstrija protektorat še vedno in sicer tako dolgo, dokler se ne bodo med Avstrijo in Srbijo dogovorile nove določbe, oziroma, dokler se ne sklene med Srbijo in Vatikanom konkordat. Ker se to do sedaj še ni zgodilo, je imel avstr. konzul prav, da se je pritožil, Pritožba pa se ni glasila samo zaradi šolskega nadzorstva, ampak tudi zato, ker je srbski nadzornik pregledoval samostanske celice, bodisi iz nagajivosti ali pa nevednosti. Pašič je sicer v svojem odgovoru rekel, da mu o tej stvari (o celicah) ni ničesar znanega, ampak dejstvo obstoji in srbska vlada bo v bodoče take neprilike preprečila, ker kapitulacije v odgveru z vsemi velesilami še ob-lacije v dogovoru z vsemi velesilami še obstoje. Na vsak način se je stvar mirno rešila in se zato ta zadeva ne more izrabljati ne proti Srbiji ne proti Avstriji.
V RUSIJI VRE.
Peierburg. Policija je aretirala tri delavce, ki so tiskali oklic delavske revolucionarne stavke, naj delavstvo 22. jan. (po pravoslavnem koledarju) ustavi delo. Policija je nato aretirala še več oseb, med njimi štiri dijake in dve študentki.
Zabukovec, Pouk zaročencem in zakonskim. Vez. 1 K 40 vin, V tej poučni in pomembni knjigi so jasno obrazložene vse medsebojne dolžnosti zakonskih. Tudi bolj kočljive strani zakonskega življenja ume pisatelj z vso rahločutostjo pojasnili in razložiti. Mož in žena. ki imata to kn igo in se ravnata po njenih navodilih, živela bo-deta srečno medsebojno življenje. Knjigo naj bi imel vsak župni urad v več izvodih na razpolago, da bi z njo lahko ustregel zaročencem in novoporočencem. Župnim uradom ;e na razpolago tudi knjižica pre-vzvišenega g. knezoškofa »Ženinom in nevestam«, ki velja 30 vin. in se tudi dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
»KATOLIŠKA EUKVABNA« V LJUBLJANI.
Mnogo boljša kot ribje olje
je Scoltova emulzija ribjega olja. To se pa razlaga tako, da so se po desetletnih, na Scottov način prirejenih poskusih, odstranili vsi nedostatki ribjega olja, kakor: težka prebavljivost, zopern duh in okus. Scottova emulzija je v resnici tako lahko prebavljiva in okusna, da jo lahko dajemo tudi otročičkont v zibelki, kar se izkaže posebno koristno pri otežkočenem pridobivanju zob. Vporaba Scottove emulzije ribjega olja zasigura malemu zemljanu močno tvorbo kosti F « A telesa> "ajboljše orožje za poznejši življenjski boj.	5
Ne dajajte torej otrokom rib-jega olja, ampak kot smetana sladko Scottovo emulzijo rib-jega olja, ki poleti kakor pozimi enako uspešno učinkuje.
Cena originalni steklenici K a so. Dobi ■<.■ v vseh lekarnah Kdor poSI)e ¿0 vin. v znamkah na SCOTT & BOWNK, G m. b. H . Dunaj VII. in se sklicuje na t časopis, dostavi se :nn ena po.-i-Ijatev potom lekarne za poskuš-ijo.
za barvanje las
Potom priprostega česanja, so pobarvajo sivi in rudeči lasje pristno plavo, rujavo ffno. Popolnoma KlSap^ neškodljivo! Rabljivo fSSt.T leta in leta. Na tisoče
W 'iS?' 'eta 'n 'eti1, tisoče v rabi. Komad K 5'—.
Razpošilja: I. SCHÜLLER, Dunaj III,
Krieglergasse C II. ng7
Zahvala.
Za vse izkaze sožalja co smrli mojega očeta in za spremstvo pri pogrebu se sorodnikom in vsem Braničarjem lepo zahvaljujem.
Vincenc Turk
kovač v Branici.
290
iz Goriške okolice, pristno, vpč hektolitrov, dve leti staio (iz 1.1911) se proda po primerni ceni. Naslov pove upravništvo lista pod št. 241.
| A A a, A j
registrovane zadnsge z omejenim poroštvom
ki bo
Mil ii ¡1 jffljfjs!. I. al t i! popoig i utrni pisarni n Ml
—aC-j^se.—
Dnevni red:
L Poročilo ravnateljstva.
2.	Porcč.lo nadzorstva o računskem sklepu.
3.	Sklepanje o razdel tvi dobička. Volitev ravnateljstva in nadzorstva.
5, Slučajnosti.
K obilni udeležbi vabi
235
načelstvo.
Bilanca
imatek. Kmetske posojilnice na Vrhniki za i. 1913. Dolgovi.
		K	1 v j
1	Hačun posojil: Stanje konec leta 1913 . .	'i 1973440	77 i
2	Račun obvesti: Zaostale obresti.....	1 ¡ 43323	! 83
i 3	Hačun denarnih zavodov: Stanje naloženega denarja .	! -549628	j 95
i 4	Račun poštno-hran. urada: Saldo konec leta 1913 . . .	357	87
j 5	Račun vrednostnih llstiu: Stanje 31. decembra 1913 .	15350	
! 6	Račun prehodnih zneskov : Zaostal: eksekucijskl stroški	3012	64
7	Hačun inventarja: Končna vrednost.....	330	
8	Hačun zadružnega doma: Stan,e vrednosti 31. dec. 1913	52380	33
9	Račun posestva......	38934	52
!10	Račun blagajne: Gotovino konec leta 1913 .	_53330	34 1
	1	2730139	25
*	I		
1	Hačun deležav:
| 72 zadružnih deležev .i 200 K 1 '1400
2	Hačun hranilnih v'.og :
Glavnica ... K 23fi221S,0S
Kapital.obresti S(iQ31-26 21"- «•'.•) 34
3
Račun obresti:
Predplač. za 1.1914 K £24'60 Zadružnikom dolžne., (>4S--—
¡172 60
4	Hačun rezervnih zakladov:
1.	Stanje glavnega re/:eiv.
zaklada . . K 161422-63
2.	Stanje pos.za
izgube .... 178S4 70 | 3. Sianje pokojninskega rezerv, zaklada . 52337-46 234644 79
5	Račun izgube tn dobička:
Cisti dobiček za 1. 1?13 . . ¡' 10472 52
: 2730139 25

i se obvarjefe, ako vporabljafe
Postavno varstveno
znamka.
^	mentolom
To lajša bolečine pt*i protinu in revmi, bolečinah v križu in hrbtu, glavo= in zobobolu, medlosti in izčrpanosti.
taje Francosko ime le naiidealnelia ustna voda m voda za zolie in lase.
Napravite en poskus in presodite sami.
Originalna steklenica po M vinarjev, Kl-10 in K 2-20 se dobi povsod!
Na debelo: Mleksander Kalmir» Dunaj II/i9 Nordbaimhof.

nov
obstoječe iz treh ozir. štirih suhih sob in pritiklin, išče mirna stranka za maj. Ponudbe sprejema uprava lista pod „Stanovanje št. 104."	401

Ü
mnuZl
SANATORIUM • EMONA I
k! ZA-NOTRANJE -IN-K3RURGICNE -BOLEZNI. H	• PORODNIŠNICA.
ti LJUBLJANA ■ KOMENSKEGA- ULICA- k ' [SEF-ZDRWNK:PRIMARld-DR-FR.DERGANC '
Zlate svetinja: Berlin, Pariz, Bim ill/
Na/bol/, kosm. Zobo-ilatii
Išče se vojaščine prost, primerno izobražen, pošten in trezen
mladenič
vajen kmečkemu delu na deželi. Plača 42 K na mesec ter vse prosto. Mladenič izurjen v so-davičarski obrti, ima prednost. Ponudbe pod „Pridnost" 136, na upravo tega lista.	130
(repkega dečka
iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo in pridno
trgovsko pomočnico
sprejme tvrdka los. Errath v Mokronogu.
■ ■
a
«
u
n «
n ■
0 ■
il q
■
n
n ■
■ M
n m m
Konfekcija
za moške, ženske in otroke v veliki izbiri po zanesljivih stalnih cenah v podružnici tvrdke li. M i k i a u c
i 3 a c a
»
■
m a
D
G ■
B B k
B B
B
B
Pana, Pred S&iiio šlev. 3,
(Medena ulica).
Poseben oddelek I. nadstropje Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. 2022
giaii(ii9ti93iiili«iii9>tiiii
K ■
B
»
B
B
M
P ■
h P B B B B e B B
n
B r m
D
r m
B ■ U
239
Za popravo cerkva sv. Marka v Vipavi na 2109 — K proračnnjena dela in dobave se boilo oddale potom javne ponudbene obravnave. Načrt, proračun in stavbni pogoji so na upogled pri župnem uradu v Vipavi vsak dan od 8.—12. ure dopoldne.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože zapečatene do 10. februarja 1.1. ob 11. uri dopoldne podpisanemu župnemu uradu.
Razen tega je dodati kot vadij 200 — K v gotovini ali pa v vrednostnih papirjih oz. hranilnih knjižicah.
Cerkveno predstojništvo sv. Marka si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Dela bo nadzirala c. kr. centralna komisija za ohranjenje spomenikov na Dunaju po svojih organih.
Župni urad v Vipavi, dne 21 januarja 1914.

<pž3 SMiža se stavbena sezona !	&
Hso>m si vljudno naznaniti, da sera opremil z najboljšimi pripomočki
tesarsko obrt
da jo morem prporočati kot naisolidtiejšo in naicene'šo turdko, ne glede na veliko množino vsakovrstnega dela tesarskega obr.ta.
|	Vdam Jran jVUrtinec
I	nifstni tesarski mo;ster
O 203
£jubijana, Jfrule 8, $
S/i*
kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zimski sezi/i pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati.
Ne zamudite toraj vposfati svoje ko/o v pregled podpisani tvrdki, ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno in v najkrajšem času strokovnjaško dovršila.
Vsako pri nas popravljeno kolo se na željo brezplačno hrani do spomladi v naših nalašč za to primernih prostorih, v
cJvarel &amernik S &o.
Specijalna trgovina, s kolesi, motorji, automobi/i in posameznimi deli Mehanična delavnica in garaža.
£ju8ljana, ©unajsRa cesta 9—12,
zmnozeiranït
To je najnovejša iznajdba na tem polju, katero vpeljemo pod imenom »Opalograph«. Odtisi, ki so napravljeni s tem aparatom, ne izgledajo kot kopije ampak kakor originalna t. j. osebna pisma (posebno važno za odpošiljatelje ponudb itd. itd.) Vsak nevajen napravi lahko od vsakega s tinto in peresom ali pisalnim strojem zgotovljenega originala (tudi škica ali risba) več tisoč kopij v zaželjem barvi (ev. vsaka kopija v razi čni barvi). Aparat je zelo preprost in ne zahteva nobene stiskalnice in tudi ne pride nobena masa (želantin itd.) ali gostj tinta vpošt^v. Ceniki, vzorci tiska in reference zastonj. Brezobveziio razkazovanje.
THE RLX Co., Ljubi j 8112, Selenb.irgova »1. 7. Telefon žt. 38.
Zaloga pisalnih in razmnoževalnih strojev, njih potrebščin ter pisarniških oprav. iui

1Ä MSS&fc.
Jíe'zrabljiwa shklena (opalna) plošča,

i

i

¿Zanesljivo dobro
blago za moške in ženske obleke najdete	3428
„Pri ŠKofu"
Ljubljana zraven škofije. (Pazite na podobo škofa pri vhodu.)
V prvem nadstropju je veliko skladišče ugotovljenih oblek•
Razpisuje se z rokom do 31. januarja služba
oriiiiin oerMovnika v Eiianu
Dohodki: Za 13 mernikov njiv posetve, ajdova bira, travniki, v denarju 100 K. Za ustanov, sv. maše, perilo, štolnino okoli 250 K, prosto stanovanje. Prednost imajo Cecilijanci-rokodelci.
65
Zijii urad v Ihanu,
p. Domžale.
hvalnih in priznalnili pisem.
500 kron!
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec „BiA-kiAZlLO" ne odpravi Vaših kurj.b oces bra-dav c in trde kože v treh dneh brez bolečin. Cena lončku z jamstvenim pismom KI—, 3 lončki K 2-51). Na stotine po-
3042
Kemeny, Kbscíisu (Krko) i.

Poštni preda« 12/160, Ogrsko.
star .'50 let, začasno še samski, išče službe oskrbnika, sluge ali vrtnarja
v kaki graščini ali oskrbništvu. Sprejme tudi službo cerkvenika v kaki mestni župniji ali stolnici, pa tudi kaj temu primernega. Nastop s L marcem ali pozneje. Ponudbe sprejema uprava lista pod št. 194.
100.000 bukovih pragov
na leto odda se za izdelovanje za več let zanesljivemu akordantu, na lepili prostorih v Bosni; stanovanja (barake) za delavce na razpolago. Pismena pojasnila daje FRilN TO Al Z, lesni trgovec v L'ubljani. m
Sprejmem takoj
103
poštenih starišev kot učenko v trgovino mešanega blaga.
Janko Meden
trgovina v Begunjah pri Cirknici.
C. kr.
kranjsko
V LiliijijSfli lisian. 17b7. !,)
je najstarejši kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svojih udoin največjo ugodnosti, ne da hi udje imeli kakšne druge denarne obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K uilnine. Udje prejemajo dru/.beno glasilo «Kmetovalca« -zastonj.
s prilogami
.KoüjsreiBC' ,P¿rutn:nar*
(XXXI. letnik)
je najstarejši, na obširnejši in bogato s podobami opremljen kmetijski list v slovenskem jeziku, ki ne sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer iim je kaj mar za gospodarski napredek. Izhaja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesec. Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske družbe zastonj. Posamezne -tevllke zastonj na. ogled.
öorske poire!-
kikor sadno drevje, semena, umetna giojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbe v najboljši katovosti, z zajamčeno vjehino po nainižjih cenah ter je vsaka prevara izključena.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: JožcI Goslincar, državni poslanec