Posamezna številka Din L
148.
Poitnlna v gotovini.
NARODNI
i
mm
!	Izhaja	vsak	dan	popoldne.	|
•	Mesečna	naročnina:	f
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. f
Neodvisen političen list
-----------—0--------------
Uredništvo: ttolfova ulica št. 1/1. — Telefon 213. Upravnlštvo: Marijin trg 8. — Telefon 44.
|	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.	|
f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f ! Račun pri poštnem ček. uradu št 13.633.	I
Pogum figariie.
Matteotti, neustrašeni borec proti nasilju fašizma, je dejal, ko so pričeli fašisti po vrsti pretepati in nasiljevati vse svoje neoborožene nasprotnike, sledeče znamenite besede: »Imeti moramo Pogum za figarijo!«
S tem je hotel Matteotti reči, da Sme voditelj zahtevati od svojih pristašev samo potrebnih žrtev, da pa je STeh, če mora dati ljudstvo nepotrebne žrtve. In pri zavladanju fašizma so mo-Sle pasti samo nepotrebne žrtve. Zakaj zob oboroženi so bili fašisti in vrhu tega podpirani od redne vojske, ljudstvo pa je bilo brez orožja in zato je bilo naprej gotovo, da mora izgubiti vsako bitko.
Kljub temu očitnemu dejstvu pa . radikalni socialistični voditelji kli— <sali delavstvo glasno na odpor in ga bivali na barikade. Toda čeprav je veljaJ tedaj rned delavskimi krogi kot ^ mož samo tisti, ki je propagiral revolucijo, je imel Matteotti vendarle posumi, da je nastopil proti političnim demagogom in naj si je s tem tudi pridobil očitek figarja. Toda blagor ljudstva je nad vse in zavoljo ljudstva mora dober voditelj prevzeti tudi očitek figarja. V tem je zmisel Matteottijeve krilatice.
DoSm je Matteotti odločno odklanjali vsako nepotrebno žrtev ljudstva, pa je smatral, da je on kot voditelj ljudstva dolžan prevzeti vsako žrtev. In v tem je ravno veličina Matteotti ja in zaradi tega bi moral služiti vsem politikom za vzgled. Voditelj je dolžan prevzeti vsako žrtev, narod pa le neob-hodno potrebno. Zakaj voditelj naroda ie dolžan, da v službi naroda pozabi na vse osebne interese, dočim sme narod slediti voditelju samo tedaj, kadar dela voditelj zanj dobro. Z drugimi besedami hi se moglo reči: voditelj mora biti altruističen, narod pa egoističen. Samo tako bodo vladali le dobri voditelji.
V	našem političnem življenju žali-k°že ne vlada maksima Matteottija, fk^sti pa ne med voditelji delavcev. Trboveljski dogodki so zato klasičen primer. Brez potrebe se je gnalo delavstvo v nesrečo. Voditelji pa, ki bi morali biti Primer žrtvovanja, so ostali doma in se 1)0 dogodkih poskrili Pa v tem še ni ttajvečja tragika. Temveč višek tragike le v ten\ da je bilo delavstvo že ope-tovano puščeno od svojih voditeljev na c®dilu in da se kljub temu še vedno ni jzpametovalo. Še vedno posluša samo hujskajoča gesla, mesto da bi sledilo le trezni besedi.
, In poguma figarji, da se posluiimo klasičnega Malteottijevega izraaa, nima Pri nas niti stranka, ki razpolaga s tako dobro organizacijo, da bi mogla prelesti vsak vihar. Kljub temu pa vidi-•no. da plava najmočnejša slovenska stranka SLS v tokih demagogije. Stalno posluša SLS samo, kaj žele instinkti naroda in niti enkrat se ni povzpela do te višine, da bi povedala narodu resni-c°. Pa čeprav bi izgubila vsled tega na Popularnosti. Ko je šlo za Wilsonovo črto, je bila dolžnost vodilne slovenske stranke, da odkrito narodu reče, da je treba črto sprejeti za vsako ceno. Toda SLS te dolžnosti ni razumela, i In pozneje, ko se je prijela našega naroda bolezen, da je pričel klicati proč od Srbov, je bila zopet dolžnost SLS, ^ zakliče narodu z vsem povdarkom, ia Je v zmoti, da je pogubljen, če se °č5 od Srbov. Ker kam naj gremo, če ne k najbližjim bratom in kad nas čaka, ‘-® se ločimo od življenje dajoče Jugoslavije. Čaka nas neizogibna nacionalna smrt, ker tisti časi« ko se je mogel njaihen narod sam ubraniti so minuli. Moderno življenje je ustvarilo čisto drugačen boj in tudi največji narodi si ne morejo dovoliti več luksuza izolacije.
Razumemo^ da je bilo komodno in strankarsko oportuuo plavati s tokom ljudskega mišljenja, toda nobena stranka ni na svetu za to tu. da samo pridobiva mandate in dolžnost vsake stranke je, da narodu resnično pomaga. «n če je narod bolan, če ga obvlada trenutna zmota, potem mora stranka nastopiti kot zdravnik in izvesti če treba tudi operaciio. samo da se zmota od-strani..
Pašič ie odpotoval na Bled.
Nenaden preokret v politični situaciji
Beograd, 30. junija. Situacija v Beogradu se je naglo izpremenila s Pa-šičevim odhodom na Bled, dasiravno so vsi listi pisali in dasiravno je izjavilo tudi predsedništvo vlade, da je Pašič v Beogradu. Vaš dopisnik pa dozirava, da je odpotoval ministrski predsednik Pašič sinoči ob osmi uri in-cognito na Bled. Pašič bo zahteval od kralja mandat za volilno vlado. Danes je v Beogradu radi tega situacija zelo živa. Ministri konlerirajo v predsedni-štvu vlade. Pašič bo šel zvečer v avdi-jenco h kralju. Skozi Ljubljano se pelje ministrski predsednik opoldne. Opozicija je radi tega vznemirjena. Davido-vič je sklical nujno konferenco opozi-cijonalnih strank, rta kateri razpravljajo
o	nadaljnih korakih. Radikali smatrajo, da jim je končni uspeh zagotovljen.
Beograd, 30. junija. Z ozirom na uradno poročilo z Bleda, da bo kralj odpotoval z Bleda v Beograd, je opozicija takoj napravila razne kombinacije, da je prihod kraljev zanjo ugoden. Toda kralj potuje v Topolo, da obišče grob svojega očeta. V Beogradu bo ostal le malo časa. Pašičev odhod iz Beograda demantira možnost kakršnekoli druge kombinacije.
Beograd, 30. junija. (B) Včeraj se je vršilo v celi državi mnogo zborovanj. Komunike notranjega ministrstva objavlja, da ni prišlo nikjer do kakega incidenta. Uspela so zborovanja vlade, kakor tudi opozicije. Zelo interesantno
je bilo zborovanje zemljoradnikov v Rakovici, ki je uspelo. Na vseh zborovanjih opozicije go bile sprejete resolucije, ki odobravajo Davidovičevo politiko in politiko ^pozicijonalnega bloka. Na zborovanjih vlade pa so zahtevali politiko čvrste roke in pa volitve.
B e o g r a d, Jo. junija. (B) Pašič je odpotoval na Bled brez svoje žene, kakor se je prvotno mislilo, radi česar pričakujejo tulca? Pašičevega povratka v nekoliko dneh. V času bivanja Pašiča na Bledu ga bo’ zastopal Marko Trif-kovič. Vlada ne| bo imela v tem času nobenih sej, temveč se bodo vršile samo konference. V tem času bo politična situacija koncentrirana nai rezultat Pašičeve avlijence na Bledu.
Beograd, 30. junija. (B) Predmet konferenc političnih krogov je bil opoldne Pašičev odhod na Bled. Opozicija trdi, da bo Pašič o priliki svoje prve avdijence predložil ostavko vlade, če njegov predlog za volilni mandat ne uspe. Radikali pa konstatirajo, da je Pašič odšel na Bled, da predloži kroni obširen referat o situaciji in da bo v resnici le predlagal kroni, da je edini iziiod iz današnje situacije volilni mandat. Ce pa krona ne bo smatrala, da je že čas za volitve, je mogoče, da Pašič demisijonira ali sedaj ali po nekaj mesecih, da bo na ta način otvoril krizo in dal kroni možnost, da preizkusi, če je mogoča ostvaritev kombinacije s koncentracijsko vlado.
Vidovdanske proslave.
Incident v Beogradu.
Beograd, 30. junija. (B) Na Vi-dovdan so bile v celi državi velike proslave. Najveličastnejše so bile proslave v Beogradu, Sarajevu in na Kosovem.
V	Sarajevu se je vršil tudi vseso-kolski zlet, ki se ga je udeležilo okrog
30.000	udeležencev in ki je kar najsijajnejše uspel. Najveličastnejše so bile manifestacije vidovdanskim herojem, Prinčipu in tovarišem. V Beogradu so potekle svečanosti mirno po določenem programu. Pripetil se je le en sam nemil incident pri Kneževem spomeniku, kjer so se spopadli Orjunaši in SrnaocL Smaoci so skušali onemogočiti zboro-
vanje Orjune, ki je razpoložena Davi-dovičevsko. Predno pa je prišlo do dejanskega spopada, je intervenirala policija, ki je potem ostala ves čas na zborovanju. Tisk piše radi tega dogodka o pričakovanju zabrane Orjune, če ne že cele organizacije, pa vsaj poedinih pododborov, n. pr. beograjskega. Radikalni politiki so za prepoved Orjune. Svečanosti na Kosovem so bile srbsko-pra-voslavnega značaja. Na Gazdi-mestanu, kjer je padlo 9 Jugovičev, so se vršile posebne svečanosti, isto tudi pri Mu-ratovem grobu. Proslave se je udeležila tudi vojska.
Davidovii na agitaciji.
Beograd, 30. junija. (B) G. Davi-dovič je prispel v petek zvečer v Beograd in dal novinarjem sledečo izjavo: Narod v Dalmaciji in v Primorju je nezadovoljen s sedanjo vlado, kar je manifestiral na mojih zborovanjih, ki so uspela povsod zelo dobro. Tamkajšnji radikali so vsi na strani Pašiča. Pribi-čevič nima za seboj nikogar. Policija je nastopala povsod korektno izvzemši v Splitu, kjer je hotel komisar posegati v besedo Voji Veljkoviču. Skozi Bosno in Hercegovino sem samo potoval. V Mostam se je udeležilo mojega sprejema nad 2000 oseb. Cim dokončam delo tukaj, odidem v Bosno, Hercegovino in Crno goro, potem pa bom prepotoval Srbijo. Obveščen sem, da se Prcdavec ni izrazil na svojem zborovanju v Dubrovniku proti meni in nimam nobenega razloga, da bi bil z njim nezadovoljen.
Beograd, 30. junija. (B) D a Vidovič je odpotoval v petek zvečer s svojim spremstvom, ki ga je spremljalo
Tega pa naše stranke niso storile in zato živimo danes v tako žalostnih razmerah, kakor še nikdar. Vse naše javno življenje je razbito, vedno bolj sc stopnjuje strast in vedno bolj razpada organizacija naroda. Skoraj bomo na tem, da bomo poznali samo še strankarske organizacije in da bo prava nacionalna misel počivala le Še v srcih nekaterih patriotov.
In to vse zaradi tega, ker nimajo naši voditelji in naše stranke poguma figarije, ker v naši politiki ne živi duh Matteottija. Toda brez tega duha ni napredka in ne rešitve in tega se moramo pričeti zavedati.
Pred rekonstrukcifo Italijanske vlade.
Gen tile, krvnik naših šol, pade.
Rim, 30. junija. (T) Vse kaže, da se političen položaj nekoliko boljša. K razjasnitvi položaja bo gotovo veliko pripomogel današnji kraljev govor. V kvirinaln se zberejo danes zastopniki obeh zbornic, t. j. oba predsednika on. Rocco in senator Tittoni. podpredsedniki in tajniki in več poslancev in senatorjev ter Mussolini z vsemi člani vlade. Predsednika bosta izročila kralju odgovor zbornic na kronski govor. Kralj se tedaj ne bo samo zahvalil, kakor je bilo že dolgo let v navadi, ampak bo imel tudi važen političen govor, v katerem bo skušal predočiti strankam potrebo, da pričnejo takoj delovati za pomirjenje duhov, kar je v interesu domovine. Takoj po tem govoru, še danes popoldne se začne Mussolini posvetovati za rekonstrukcijo vlade. Posvetovanja bodo kratka, ker se Mussolini neuradno posvetuje s parlamentarci že delj časa. Tako je že govoril s predsednikom senata Tittonijem ter s poslancem Sarocchijem in Casreaso. Ministri in državni podtajniki so stavili že v so-
boto zvečer Mussoliniju svoje portfelje na razpolago. Gotovo je, da bodo izmenjani minister državnega gospodarstva Corbino, minister javnih del Carnazza ter po svojih drznih šolskih reformah dobro znani prosvetni minister Gen-tile. Kdo pride na njihovo mesto še ni znano. Gotovo pa je, da ne bo noben minister fašist. Eden bo liberalec (Sa-rocchi ali Pisanelli), drugi katoliški na-cijonalec (Cavacroni ali Gentili) ter eden demokrat (Paratore ali Caverta-no), imena novih ministrov bodo objavljena jutri.
Milan, 30. junija. (T) Danes se Je vršil pogreb ubitega tramvajskega uslužbenca socialista Oldanija. Pogreba se je udeležilo mnogo socialističnih poslancev, med njimi tudi Turati in Tfe-ves. Po pogrebu soNvprizorili socialisti demonstracijo proti fašistom, prepevajoč mednarodne himne., Nekaj socialističnih poslancev je hotelo govoriti množici, toda konjenica je množico raa» gnala. Bilo je aretiranih 42 oseb.
"i
m
i
tip
m
v-
|
31
Zahteve opozicije.
skozi Dalmacijo v Šabac, kjer se je vršilo veliko, dobro uspelo zborovanje demokratov. Na tem zborovanju je bila sprejeta resolucija, ki odobrava Davidovičevo delovanje. Po zborovanju se je posvetoval Davidovič s svojimi pristaši o strankarski agitaciji. Danes popoldne je prispel Davidovič iz Šabca v Beograd, kjer ostane nekaj časa, potem pa se poda zopet na agitacijo. V sredo bo širši glavni odbor demokratske stranke sklepal o nadaljnem delovanju. Davidovič pripravlja sedaj teren za sejo opozicijonalnega bloka in pa za akcijo proti Pašiču pri kroni.
RADIČ IN OPOZICIJA.
Beograd, 30. junija. Sporočajo, da se vrne Stjepan Radič iz Moskve na Dunaj, kjer bo nadaljeval svojo akcijo. Opozicija pere roke radi Radičeve akcije in pravi, da je Radičevo potovanje v Moskvo samo demonstracija radi izključitve opozicije iz parlamenta, sicer pa je njegovo potovanje popolnoma privatna stvar, ki nima nobene zveze s politiko HRSS-a. _______________________
RAZMEJITEV Z MADŽARSKO PERFEKTNA.
Beograd, 30. junija. (B) Danes dopoldne je posetila ministra za zunanje zadeve dr. Ninčiča komisija za razmejitev med našo državo in Madžarsko, ki jo predstavlja po ei) predstavnik Anglije, Francije, Italije, Madžarske in naše kraljevine. O priliki tega poseta pri Ninčiču je bil definitivno izvršen podpis razmejitve med našo državo in Madžarsko. Komisija je s tem končala svoje delo. Delegati odpotujejo zvečer iz Beograda.
Rim, 30. junija. (T) Kakor znano je opozicija na sestanku, na katerem je proslavila spomin Matteottija sprejela predlog, da se ne povrne v parlament, dokler vlada ne izpolni danih obljub glede vzpostavitve zakonitosti v javnem življenju. Opozicija je tudi zahtevala, da se narodna milica razpusti. Fašistovsko in filofašistovsko časopisje poziva opozicijo, naj gre zopet v zbor-
nico, češ da se ustavnost že povrača v deželo. Na drugi strani pa prihaja Iz Barrija poročilo o velikanskem defitt-ranju fašistov in fašistovske milice, ki se ga je baje udeležilo okrog 50 tisoč fašistov. Dalje so v Milanu do smrti pobili nekega tramvajskega uslužbenca socijalista, ker se je vzdržal dela v znak žalovanja za Matteottijem.
Velika zmaga Herriota.
Nacionalni blok celotno za vlado,
Pariz, 28. junija^ Zbornica je danes nadaljevala razpravo o dovolitvi provizornih proračunskih dvanajstin za specialni proračun izdatkov,, ki se imajo izterjati od Nemčije za dobo petih mesecev od julija do novembra.
Poslanec Philippoteaux (neodvisni socialist) je vehementno napadel poni-krstno politiko. Nastopil je proti temu, ker veljajo lovske zabave oficirjev velikanske svote, kar gre vse na račun reparacij.
Njemu je odgovarjal vojni minister Nollet in branil okupacijsko armado. Oficirji in moštvo store v polni meri svojo dolžnost in so se izkazali vrednim svojega poklica.
Socialist Chastenet je nato zahteval vpostavitev komisije, ki naj vse to dokaže.
Minister za osvobojene pokrajine je izjavil, da se pred govornikovim predlogom celotno strinja.
Posl. Philippoteaus je nato ponovil svoje očitke in razvnela se je med vlado in komunisti ostra debata glede 3. točke dovolitve kreditov za Po-ruhrje.
Med splošno pozornostjo stopi na govorniški oder socijalist Leon Blum in izjavlja, da se bo njegova stranka vzdr-
žala glasovanja, ker pomeni tratja toŽ* ka za njo načelno vprašanje. V slučaju pa, da bi hotela manjšina izrabiti to v svojo korist, bo njegova skupina glasovala za vlado.
Ministrski predsednik Herriot je na* to izjavil, da gre za kredit v znesku 205 milijonov za vojaške izdatke. Herriot razumeva popolnoma stališče Blu-ma, toda nek komunističen poslanec je dejal, da je treba Poruhrje takoj Izprazniti, to se pravi opustiti pravično stvar Francije. (Živahno odobravanje v vsej zbornici.) Glasovanje za točko 3. nikakor ne pomeni odobravanje dosedanje politike, temveč samo neobhod-no nujnost.
Posl. nacijonalnega bloka Bohanov* sky je pri tem zaklical: Vlada bo imela nadomestno večino.
Herriot:	Po	tej	opazki	se	smatra
vlada primorano, da stavi vprašanje zaupanja.
Maginot:	Mi bomo vseeno glaso-
vali za kredite.
Herriot: Ker nam je pač blagor Francije več ko strankarski interes.
Nato je bila vladi Herriota izrečena zaupnica s 456 proti 26 glasov. 109 poslancev (socialističnih) se je glasovanj? vzdržalo.
I
m
i
M
%
USPEŠEN POTEK POGAJANJ Z ITALIJO.
Beograd, 30. junija. (B) Danes dopoldne so se nadaljevala pogajanja med našo in italijansko delegacijo za carinsko tarifo. Pogajanja napredujejo uspešno tako, da se nadejajo naši merodajni krogi, da bo carinska tarifa končana v polovici prihodnjega meseca. Na ta način bi se mogla carinska tarifa rabiti že v tej izvozni sezoni.
STRAŠEN CIKLON V AMERIKI.
'Cleveland - Ohio, 30. junija. (T) Semkaj prihajajo vesti o strašnem ciklonu, ki je divjal nad mestom Lorain (ob jezeru Erie). Zahteval je nad 100 mrtvih in preko tisoč ranjenih. Zupan omenjenega mesta je zaprosil takojšnjo pomeč, ker je tudi mesto kot tako trpelo veliko škodo.
Naročajte „Narodni Dnevnik" t
Finančni minister o dinarju.
Beograd, 30. junija. Finančni minister je dal izjavo preko »Politike«, v kateri objašnjuje položaj dinarja. Pravi, da je vzrok padca dinarja gospodarska kriza. Dinar je padel le začasnb. Dinar bo skakal morda še mesec dni, kadar pa prične izvoz in kadar nabavimo potrebne kredite, se bo dinar rapidno ■ dvignil.
Borzna poročila.
C ur ih: Pariz 2980, MUan 2435, New York 563, Bruselj 26, London 2430, Berlin 134, Amsterdam 212. Dunaj 0.07935, Softia 407.5, Budimpešta 70, Beograd 640, Solim 9.75, Bukarešta 42.
Beograd: Pariz 460, London 375, New York 8650, Ženeva 1540, Solun 4150, Praga 256.5, Dunaj 1220, Bukarešta 3725. Bruselj 395. Tendenca slaba.
‘■SS
-
$
M
m
1
Kdo le povzročil saralevski atentat.
Bajka, da je sarajevski atentat naročila beograjska vlada, je končno-veljavno ovrgel Hermann Wendel v svati knjigi »Die Habsburgerfrage undi die SikSslavenfrage«. V tej knjigi je celo dokazat da je bila beograjska vlada odločno proti atentatu in da je Dunaj pravočasno opozorila, da se atentat pripravlja.
V zadnjem času se je splošno smatrala, da je bil podpolkovnik Dragotin Dimitrijevič inspirator atentata. V tem oziru daje dragocen materijal izjava upokojenega polkovnika Cedomira Popoviča; ki jo objavljajo »Novosti«.
Tekam vojne L 1915 se je sestal Popovič z Dimitrijevičem, imenovanim iApisam. V razgovoru je vprašal Apisa, če je točno to, da je bil soudeležen pri sarajevskem atentatu.
Dimitrijevič mu je nato odgovoril: Ko je bil še v službi pri generalnem štabu, je došlo od prijateljske države, poročilo, da je bilo na sestanku med Ferdinandom in Vilhelmom v Konopištu členjeno, da pomaga Nemčija Avstriji v slučaju vojne s Srbijo najprej diplo-maitsko, če treba pa tudi vojaško.
Vsa prejeta poročila) so dalje govorila, da Avstrija v resnici pripravlja ludar na Srbija Jaz sem se tega bal. Znal sem, da mi nismo vojaško pripravljeni in da je možnost našega odpora dvomljiva. Vsa poročila so se končno ujemala v tem, da je duša napada na Šibijo — Ferdinand d’ Este.
V tem so dospela poročila o name-tavamh manevrih v Bosni, ki jih bo
vodil Ferdinand. Nobene sumnje bila da bi se mogli ti manevri pretvo-v oborožen pohod na Srbijo. Istoje avstrijska vlada iskala povod za spopad v zunanji politiki. Odkup <xri-jjerrtaiske železnice je spadal v to po-
Bil sem uverjen, da nas hoče Avstrija v letu 1914 napasti. Tega sem se ;silno bal. Skoraj vsa naša vojsk« je bila nameščena v Južni Srbiji. V pred-
vojni Srbiji je bilo samo pet polkov novincev, ki so se šele pričeli vežbati.
V takšnem razpoloženju sem bil, ko je vstopil nekega dne v mojo pisarno »Šiljai« (pok. vojvoda Boja Tamko sič). Dejal mi je:
»Dragotine; tu je nekaj Bosancev, ki mi ne dajo miru. Deca hoče, da za vsako ceno store neko »veliko dejanje«. Slišali sa da pride Ferdinand v Bosno na manevre in sedaj me nadlegujejo, da jih pusti v Bosno. Kaj praviš? Ali jih naj pustim? Dobri so in sigurni. Prepričeval sem jih, da ne gredo, pa ne dajo mi miru.«
Kolebal sem nekaj trenutkov in premišljeval: — Ne bodo uspeli! Pa, če jim slučajno le uspe, bo sicer nekaj sitnosti —i ali mi se bomo rešili.
In rečem: »Dobra Šiljo! Pusti jih!« šilja je odšel — in vse je bilo izvršeno.
— Pa si mislil na ta da bi mogla iz tega nastati vojna z Avstrijo?
»Ne,« je odgovoril Dimitrijevič. »Tedaj me je obvladal strah, kaj bo, če nas Avstrija napade.«
Po kratkem molku reče nato Apis z odločno gesto:
»Vojna je težja in strašnejša*, kakor sem si kdajkoli mislil. Palo je ogromno žrtev. Vseeno, veruj mi, sem popolnoma prepričan, da se bo vojna za nas ugodno končala in da bomo, kdor preživi vojno, doživeli ujedinjenje. Težko je! Toda treba je trpeti in vsi mi oficirji moramo se z vsemi silami potruditi, da1 ostane vojska i dalje v tako sijajnem borbenem razpoloženju, v kai-kršnem je sedaj.«
Razstala sva se in nikdar več nisva o tej stvairi govorila.
Dimitrijevič toiraj ni bil organizator atentata, temveč inicijativa za atentat je izšla iz bosenskih atentatorjev samih. Ko je bil junaški Dimitrijevič kot vodja črne roke obsojen v solunskem procesu na smrt, tedaj je bila njegova pomilostitev odbita z motivacijo, ker je organiziral sarajevski atentat.
Filippo Fiiipelli.
Eden glavnih krivcev Matteottije-jfcega umora je bil tudi glavni urednik fešistovskega glasila »Corriere Italiano«, Fifipelh. Njegova zgodovina je za (fašizem naravnost značilna in zato jo v (kratkem navajamo.
, Fiiipelli izhaja iz priproste gorno-ItaHjanske meščanske rodbine. Ka je izbruhnila svetovna vojna, se je spomnil Fiiipelli, da ima nogo bolno in tako ■le M vojne službe oproščen. Po vojni [je našel prijatelje, ki so ga priporočiti jodboru za pobijanje boljševizma, ki je ustanovljen L 1919. Rabili so trsovega potnika za / to patrijotično tvrdko, slih se.je ponudiL Bil je dobro vzgo-in dobro oblečen človek s prijetnimi skratka tip simpatičnega
Vsied njegove zgovornosti se mu je »posrečilo nabrati velike svate. Ko pa »i moral obračunati, je prišla katastrofe. Manjkalo je 180.000 Hr. Zadeva je prišla pred odbor. Fiiipelli je krivdo priznal, se bridiko kesal in rotil svoje ‘sodnike, da mu*oproste zavoljo neopopačenega imena njegove družine. Vse, /bar Ima, da bo dal nazaj. In s teatralično gesto je potožil nai mizo zlato uro % verižica zlata dozo in svojo listnico, M pa fe žal popolnoma prazna. — In mu je spregledana
, Pozneje, ko se je pripravljal faši-stovskj pohod na Rim in po izvedbi faustovske resolucije, je bil od Mussolinijevega bojnega organa »Popoto d" Itai-jte« najet kot inseratni akviziter. Kot tek se je Fiiipelli izkazal, saj je že od svoje prejšnje službe poznal najboljše jnaslove. Postal je nenadomestljiv in jajegova zgodovina je bila pozabljena.
V tem je M ustanovljen z glavnico 0 mUijanov lir »Corriere Italiano«. Denar so morali dati inilansM veletrgovci jfci genueški ladjedelci. To so se sicer 'dolgo branih, dokler ni dejal Mussolini, da postanejo s tern zaslužni za Italijo. Ju ko je bil denar tu, je postal Fiiipelli ravnatelj lista in sicer na priporočilo Geasare Rossija. In zopet so molčali tisti, kt so poznali Fiiipellijevo predzgodo-
FHipelli je bil čisto orodje v rokah la, ki je pripadal onim fašistom*, :eri na noben način niso hoteli, da bi prišel iz revolucionarnega gi-ustavno. Tako je imel sikoraj šte-pristašev, ki so hoteli ribariti v
»Corriere Italiano« je izhajal v razkošni obliki. Velik format, številne ilu-sijajna zunanja poročila in naj-infonnacije iz prvega vira* O se je govorilo, da niso, če že me pisani, pa vsaj inspiiriraaii od Mussolinija. Vse fašistovske krajevne organizacije so bile pozvane, da agitirajo za »Corriere Italiano«. Stvar je šla.
Za par stoti seč lir je pridobil slovitega Guldo da Verona; pisatelja mas, da je napisal za »Corriere Italiano« ‘podlistek, doživljaje vsied špijonaže »simrtene plesalke Mata Hari. Resnična,
bralec je prišel na svoj račun, ker bolj pornografično se ni dalo pisati
Fiiipelli je postal veličina. Štiri avtomobile je imel, pa to mu ni zadostovalo. Tudi avtomobili notranjega ministra so mu morali biti na razpolago. Sezidal si je vilo v Rimu, kupil svoji rodbini hišo v Milanu in kdor je bil od Fi-lipellija povabljen, ta je mogel reči, da je Rim spoznal.
Kaj zato, če je »Corriere Italiano« v dveh mesecih požrl ustanovni kapital, kaj zato, če je šlo v naslednjih dveh mesecih še poldrag milijon lir v izgubo, Filipelliju je bilo treba v svojem listu samo malo zagroziti in denar je bil tu.
Zaverovan v se ni spoznal Fiiipelli, da je postal Rossijeva marioneta. Samo migljaj Rossija in Fiiipelli je ubogal. Po vrsti je moral nastaviti najbolj zloglasne brave (najete morilce fašizma) kot urednike. Resni ljudje so prenehali či-tati list, toda Mata Hari je vlekla.
In Fiiipelli se je dalje razveseljeval, nosil napačne rede, dokler se ni zgodil maler z Matteottijem. Sitnemu parlamentarcu, ki je preveč vede), dati pošteno lekcijo, to je bilo po Filipellije-vem okusu. Moral je dati za »kazenski pohod« avtomobil na razpolago. Rossi je zapovedal. Ko fe izvedel Fiiipelli za tragičen izhod, je omedlel. Sedaj ni mogel več nazaj, kakor ni mogel nazaj morilec Dumini. Trupiu so bili na sledu. Trebai je bilo truplo skriti Fiiipelli je moral voditi tragično ekspedicijo. Ko se je vrnil je nap-sat Fiiipelli izjavo, da ni v nobenem oziru na Matteottijevem umoru sokriv in da se stavi kot gentle-man sodišču na razpolago. Tu se je izkazal še enkrat kot trgovec, izjavo je dal namreč natisniti v posebni izdaji, ki je bila bliskovito razprodana. Še sedaj, bo so bile njegove roke okrvavljene, je bil pod vplivom Rossija. Fiiipelli je moral zginiti. Policija; ki se je bala zamere od zgoraj, ga je pustila ubežati. Bežeč od kraja v kraj je izgubil Fiiipelli kontakt z Rimom. V provinci se je pustil še častiti od prefektov, medtem pa je javno mnenje že izsililo njegovo aretacijo. Pa policija se je še vedno bala. Toda končno je bilo vse zaman in šele,, ko je začutil Fiiipelli železje na svojih rokah, fe spoznal resnico in vzkliknil: Izgubljen sem!
In sličnih Filipellijev je bilo v fašizmu mnogo in zato je Matteottijev umor pretresel fašizem do temelja.
Hi II
dobavlja
DRUŽBA ILIRIJA
LJUBLJANA Ktalla Petra In S
Telefon šlev. 220
Plačilo tudi na obroke!
Malo odgotro^a ■ ,Juf?u
Gospodje od »Jutra« so čutili potrebo, da vnovič dokažejo svoje nesvobo-doljublje. Nikakor jim ne gre v glavo, da more obstajati v sedanjih od strankarstva čisto obvladanih razmerah neodvisen list. Pa gospodje se bodo sčasoma morali že navaditi, da pelje več poti v Rim in da je silno veliko ljudi, ki nikakor nočejo iti po »lutrovski« poti, ker ta vodi v propast in ima hoja po njej vedno to posledico, da se peč podere, kakor pravi naš narod.
Mi smatramo, da je napredek našega naroda mogoč le potem njegove na-obrazbe. Prava naobrazba pa je zopet samo tista, M je neodvisna od vseh drugih vplivov, ki pozna samo interes desnice. Zlasti pa velja to za politično na-obrazbo naroda, ker je upliv materija-lizma samo v politiki najbolj katastrofalen. In vsied tega smo neodvisen list in vsied tega smo potrebni
Prav nič se ne čudimo, če pravi »Jutro*, da smo nepotreben list. ker smo za gospode pri »Jutru« v resnici zelo nepotrebni To so gospodje pri »Jutru« tudi že dokazali, ko so se na vse pre-tege trudili da bi izhajanje »Narodnega Dnevnika* preprečili, kar se jim je za kratko dobo tudi posrečilo. Ampak le za kratko dobo.
Po »Jutrovem« mnenju pa smo tudi neaktualen in kratkomalo sploh najslabši list v Sloveniji. (Ali so sedaj gospodje pri »Tabora« in »Slovenskem Narodu« ponosni?) Ni sicer treba, da bi smešno »Jutrovo« trditev zavračevali. Vseeno pa bi pripomniti, da se še nikdar nismo tako osmešiti ko »Jutro« s svojo aprilsko ribico in da so naši članki dosledno silno prekašali Jutrove. Da omenimo samo svojo zadnjo številko. Tako aktualnega, tako potrebnega in tudi tako dobro napisanega članka, kakor je bil naš zadnji članek »Mučeni-štvo .odrešenega’ naroda«, ni prineslo »Jutro« že dolgo, pa čeprav ima ogromen aparat in nad 20 urednikov.
»Jutro« pa nam očita tudi neresni-coljubnost in to vsied tega, ker smo priobčili podatke »Kmetijskega lista« o občinskih volitvah z izrecno navedbo vira. Če bi bilo »Jutro« pošteno, bi zato moglo očitati neresniooljubnost samo »Kmetijskemu listu« in ne nam. Ampak fairza je, kadar očita »Jutro« resnicoljubnost in zlasti glede rezultatov občinskih volitev. Neverjetno je, kako so gospodje okoli »Jutra« o občinskih volitvah lažnjivo poročati v Beograd. Pre-čitajte si samo svoja poročila v »Reči«!
»Jutro« pa skrbe tudi naši »dolgovi« in naš deficit. Ati ne bi bilo za »Jutro« pametnejše, da bi se brigalo za lasten
deficit. Vsaj pride morda čas, ko bodo gotovi viri usahnili in morda doleti gospode tudi ta smola, da bo treba plačevati razne konte Smola in Markovič.
Prav »Jutrovsko« pa je. da ne morejo gospodje napisati nobenega napada, ne da bi postali osebni. Tako so kratkomalo dekretirali, da je »Narodni Dnevnik« list g. dr. Ažmana in NRS dr. Ažmanova stranka. Namen je prozoren. Boja z radikalno stranko se danes boje; zato si hočejo pomagati z napadi na dr. Ažmana. Za to neokusnost jim čestitamo.
Ampak, kaj ko bi jim vrnili milo za drago, pa M le pisali o dr. Žerjavovi stranki in o dr. Žerjavovem listu. Vsaj je dr. Žerjav ravno tako sakrosankten ko dr. Ažman. Razlika je samo ta, da je dr. Žerjav zakrivil že marsikako politično polomija dr. Ažman pa ne. Je pa tudi ta razlika še, da je šele »Jutro« odkrilo dr. Ažmamove politične ambicije; dočim so dr. Žerjavove dejstvo. Končno moramo pa pripomniti še to, da ni »Narodni Dnevnik« dr. Ažmanov list, da pa se o »Jutru« more reči, da je dr. Žerjavov.
Krono smešnosti pa si je priborilo »Jutro« s svojimi izpadi proti dr. Ravniharju. Gopodje kar ne morejo živeti, če ne napadajo dr. Ravniharja, pa čeprav nimajo prav nobenega povoda. Nam je to tudi prav. Vprašanje pa je, če bo to prav gospodom pri »Jutra« tedaj, ko bodo rotili naprednjake, da osnujejo napredni blok. Morda bodo tedaj gospodje le spoznali, da ni napredni blok ubil nihče drug ko rokovnjaški napadi »Jutra«.
Svoja izvajanja je zaključilo »Jutro« z »modro« konštatacijo, da bo »Narodni Dnevnik« koristil le klerikalcem. Kam pes taco moli. je očitno. Pripomnili bi pa sledeče:
Odkar se vodi v Sloveniji boj med naprednjaki in klerikalci, še ni nihče toliko koristil klerikalcem kakor »Jutro«. Njegova psovanja, njegova neresna komunalna politika, njegova nekritičnost in še marsikaj drugega, vse to je omogočilo »Slovencu«, da je mogel preboleti i svoje medvojne grehe i povojne parlamentarne grehe jugoslovanskega kluba. Stvar je namreč v tem, da prenese sicer papir »Jutra« vse, da pa ne prenese vsega javnost, ki si že davno želi neodvisne besede in ki je partizanstva sita do grla.
In zato raste število naših naročnikov, zato nam javnost pravi, da smo potreben list, edino javnost pa je v tem oziru kompetentna soditi
K dogodkom w Stalili.
V petek popoldne so se zbrali v stranski dvorani rimske zbornice opozicijonalni poslanci k žalni seji za umorjenim socialističnim poslancem Matteottijem. Zborovanju ie predsedoval voditelj socijalistov uni-tarcev Turati. Zborovanja opozicije so se udeležili poslanci vseh opozicijonalnih skupin razen komunistov, ki pa so sporočili,' da se zborovanju pridružujejo.
Že začetkom zborovanja je prišlo do pretresljivih manifestacij in sicer-o priliki, ko je tajnik čital imena vseh poslancev in mehanično poklical tudi pokojnega Matte-ottija. Vsi poslanci so se dvignili s svojih sedežev in nekateri4» se oglasili z besedo: »Tukaj!«, misleč prFtem na duh žrtve fa-šistovskega nasilja.
Nato je TuTati prečital žalni govor. Najvažnejši del govora je bila od vseh opo-zicijonalcev podpisana izjava, ki vsebuje smernice za nadaljno zadržanje opozicije. Izjavo pravi, da je postal Matteotti simbol ideala svobode in reda, ki ga bo skušala opozicija čimprej uresničiti Zločin je omogočil spoznanje pravega značaja političnega sistema, ki se je zdel mogoč samo nekaterim. Policija je odkrila obstoj organizacije. ki se je razvila pod državno zaščito in izrekala smrtne obsodbe nad opozici-jomalnimi voditelji. Ta organizacija je prijala zaupnikom vladnega načelnika.
Spričo tega ne more opozicija ločiti odgovornosti vlade od izvršitve zločina. Tudi je vladni načelnik odgovoren za početje svojih sotrudnikov. Radi tega izjavlja opozicija, da je normalizacija razmer možna samo od vlade, ki bi v najkrajšem času izpolnila sledeča pogoja: L odpravo vsake
strankarske milice; 2. nepopustljiv boj proti nezakonitosti in vzpostavitev avtoritete zakonov:
Iz tega izhaja, da se ne povrne opozicija v zbornico, dokler ne pride na površje vlada, ki bo odgovarjala tem zahtevam. Značilno je tudi, da je opozicija ugotovila ustavno odgovornost vlade za čine posameznih ministrov. Končno je v izjavi namignjeno, da zahteva opozicija tudi odstop Mussolinija.
Mussolini pa je pred zbornično večino odločno izjavil, da se narodna milica uvesti v vojsko in priseže zvestobo kralju in ustavi. Tudi režim ostane, možna pa je rekonstrukcija vlade. To se je pričakovalo že takoj po Matteottijevem umoru, vendar pa se dozdeva, da sta hoteli obe strani čakati na nadaljni razvoj dogodkov. Predvsem je bilo Mussoliniju mnogo na tem, da spozna stališče in zahteve opozicije. Sicer pa postajajo zadnje dni tudi v opozicijonalnih krogih glasovi o potrebi povratka opozicije v zbornico vedno pogostejši. Časopisje se je spet razdelilo v dva velika tabora in nekateri listi, ki so spočetka obsojali vlado, pravijo, da so se razmere precej spremenile in da se že kažejo znaki o povratku zakonitosti v deželo.
Končna odločitev o rekonstrukciji vlade. v kateri vidi italijanska javnost precejšnjo ugoditev zahtevam opozicijonalcev, pade bržkone po kraljevem govoru, ki ga ima danes pred zastopniki obeh zbornic. Na svojem mestu ostanejo baje samo štirje dosedanji ministri, dočim bodo vsi ostali nadomeščeni z ljudmi, ki uživajo javno zaupanje.
Sokolske svečanosti v Sarajevu.
Sarajevo, kjer je pred desetimi leti potni strel in dal znamenje za naskok na pruski militarizem, predvsem pa za osvoboje-”1® jn ujedinjenje jugoslovanskega naroda Je bilo te dni torišče impozantnih sokolskih slavnosti. Že dva dni pred pričetkom svečanosti so prispeli V Sarajevo prvi sokolski gosti, da se udeleže tamošnjega pokrajinskega zleta. VabMu so se odzvali Sokoli iz vseh delov države; njihovo število cenijo na 10.000 udeležencev. Sarajevska sokolska župa je pripravila vse potrebno, da dostojno sprejme svoje sokolske brate. Oso-bito prisrčen je bil sprejem češkoslovaških gostov, ki so prihiteli v Sarajevo pod vodstvom načelnika Češkoslovaške Obec Sokolske g. Stepaneka in dr. Urbana. starešine CSS.
Tekom petka so sl gostje ogledali mesto, zvečer pa je bila svečana razsvetljava. Vsa poslopja so bila razsvetljena, po ulicah pa 90 se trle ogromne množice občinstva, ki je nestrpno čakalo na sprevod. Kljub temu, da ni bila udeležba radi utrujenosti gostov vsied dolge vožnje obvezna, se je udeležilo sprevoda nad dvatlsoč Sokolov in Sokolje, ki jih ie množica frenetlčno pozdravljala. Povorka se je ustavila pred poslopjem oblastne uprave, kjer so Jo pričakovali g. general Hadžič kot kraljev zastopnik, prosvetni minister Bribičevič in .druge civilne in vojaške osebnosti. Izme-
njanih je bilo nekaj pozdravnih govorov. Sokoli in množica je predvsem burno pozdravljala generala Hadžiča, ki je naglasil v svojem lepem govoru, da pošilja kralj v znak svoje velike ljubezni do našega Sokolstva sarajevski župd prapor in da hoče biti obenem tudi njegov kum. Nato je množica krenila pred stanovanje predsednika Sokola dr. Perišiča, kuma prapora sarajevskega naraščaja. Nato se je sprevod ob »Zdravo!« klicih razšel.
Na Vidovdan zjutraj se je vršil v pravoslavni katedraK parastos za vidovdanskimi junaki, kateremu je prisostvovala poleg predstavnikov civilnih in vojaških oblasti tudi ogromna množica občinstva in vsi inozemski konzul! Po končanih obredih so se udeležili vsi gostje maše zadušnice v katoliški katedrali, Nato pa je odšla povorka dobrovoljcev in Orjunašev na grob vidovdanskih herojev.
Medtem pa so se zglasili pri generalu Hadžiču zastopniki sarajevske sokolske žu-pe. da prevzamejo s.kolski prapor, ki je bil nato na zletnem prostoru svečano razvit. Praporu je kumovad kraljev zastopnik general Hadžič. Nastopila ie vrsta govornikov, med .njimi prosvetni minister Pribiče-vič in starosta JSS Engelbert Gangl, ki je govoril v slovenskem jeziku o pomenu Vidovega dne, o našem narodnem boju, o narodnem ujedinjenju in o »čustvovanju x
neodrešenimi brati. Končno je sporočil po zdrave češkoslovaškega Sokolstva njegov zastopnik dr. Stepanek.
Po končanih slavnostih na telovadišču 9e je razvil slavnostni sprevod po mestu, katerega se je udeležilo nad 6000 Sokolov in. SokoLic.
Popoldne je bila javna telovadba, pri kateri so nastopili Sokoli iz vseh krajev države. Zvečer je bila v gledališču svečana predstava, mestna občina pa je priredila v čast gostom komerz. V nedeljo je bilo na sporedu razvitje prapora sarajevskega naraščaja, popoldne pa javna telovadba. V pondeljek popoldne se vrše v But-miru konjske dirke, proslava pa se zaključi z veliko ljudsko veselico v Ilidžah.
Slovanski svet.
RUSIJA.
Zteovjev prot! socljalni demokraciji
Na V. kongresu III. internacijooale j® imel Zinovjev velik govor, v katerem je ostro napadel socijalne demokrate. Med drugim je dejal:	»Otvarjam kongres na
predvečer desetletnice svetovne vojne. Ob tej priliki je sklenilo predsedstvo komunistične internacijooale važen sklep. Koncem julija priredi veliko teden dni trajajočo mednarodno demonstracijo. To pot ne bomo demonstrirali samo proti buržuaziji, temveč tudi proti socijalni demokraciji, ki je za svetovno vojno še bolj odgovorna ko birr-žuazija.
Ruski delavski dijaki na študijskem potovanju v Evropa Te dni je odpotovalo 25 absolventov delavske univerze v študijske svrhe v Evropo. Dijaki bodo gostje angleške Zveze delavskih turistov.
Mednarodna konferenca komunističnih žen se prične v Moskvi po zaključenju III. internacijoeale. Prijavljene so številne delegatke iz Evrope, Afrike, Azije in Amerike.
ČEŠKOSLOVAŠKA.
Petka in parlament. Koalicijski odbof petka bo deloval tudi čez počitnice, da priprav! program za Jesensko zasedanje parlamenta. V parlamentarnih krogih se govori, da bi 9e mogel sestati parlament na kratko zasedanje že v juliju. Na tem zasedanju bi se rešili nekateri finančno tehnični predlogi. Sklicanju parlamenta pa se upir? vsa opozicija in tudi ena vladna stranka.
Razkol v komunistični stranki. »Revnost« ofidjelni list češkoslovaških komuni stov piše, da je treba enkrat za vselej obračunati z revizionisti v komunistični stranki. Radikalni komunisti zahtevajo odkrito izključitev Šmerala, vodje revizionističnih komunistov.
BOLGARSKA.
Kdor zna, ta zna! Zemljoradniška Zaščita v Sofiji javlja, da je bila zemljorad-niška okrožna kandidatna lista razveljavljena, ker je bila tiskana na sivem, a ne na belem papirju, kakor da je .predpisano.
»Narodna pravda« pa poroča, da je bila delavska okrožna kandidatna lista razveljavljena, kor je bila tiskana na belem, a ne na sivem papirju, kakor da je predpisano.
Komentar nepotreben.
Politične vesti.
= Herrlotove izjave v obeh zbornicah.
V francoskem senatu je naslovil' senator Hubert na ministrskega predsednika Her-riota nekaj vprašanj o posledicah njegovih razgovorov v Chequersu in Bruslju za zasedbo Poruhrja, razorožitev Nemčije in julijsko medzavezniško konferenco. Herriot je izjavil, da je odpotoval v London in Bruselj, da bi se pomenil o izvedbi Daweso-vega izvedeniškega poročila. V vprašanju zasedbe Poruhrja se ni sklepalo na način, da bi bili Francija in Belgija vezani. Zasedbene čete ostanejo na nemškem ozemlju dokler ne bo imela Francija zadostnega drugovrstnega jamstva za svoje terjatve. Kakor znano stoji Herriot v tem oziru na stališču, da se odpokličejo zasedbene čete sorazmerno z višino obligacij, ki pridejo na svetovna tržišča. Njegovo stališče se torej loči od stališča Poincarčjevega kabineta samo v toliko, da je bolj »trgovsko«, kakor pravijo francoski listi. Herriot je nadalje rekel, da ga je Macdonald svečano zagotovil, da stopi Anglija 2a slučaj, da bi bila Francija napadena po Nemcih, odločno na francosko stran. Da pa pride do svetovnega miru, mora biti Nemčija razorožena
V tem oziru sta bila oba državnika edina in sta poslala nemški vladi tozadevno noto. Tudi Belgijci s tem soglašajo. Slično izjavo je podal Herriot tudi v poslanski zbornici Ker je skušal poslanec Klotz spremeniti svoja vprašanja v interpelacijo, je prišlo do glasovanja. Herriot je namreč izjavil, da ne more dati glede nekaterih vprašanj zaen* krat še nobenega javnega odgovora. Za zaupnico je glasovalo 397 poslancev proti 2? glasovom. Tudi senat je izrekel Herrlotu zaupnico.
= Program bodočega zasedanja Zveze narodov. Zasedanje se otvori dne 1. sep* tembra. V prvi vrsti se bo razpravljalo o Izvršitvi sklepov, storjenih na prejšnjem zasedanju, zlasti glede razoroževanja In mednarodnega duševnega skupnega delovanja. Dalje bodo podali svoja poročila vsi stalni odseki Zveze. Na dnevnem redu i« dalje izpreminjevalni predlog Anglije glede pomorske blokade. Končno bo izvoljenih 6 nestalnih članov Zveze. Dosedaj nimajo stalnega člana sledeče države: Belgil®* Španija, Švedska, Cehoslovaška, Brazilija in Uruguay. Na novo ni v Zvezo pristopu8 nobena država.
== Zakaj skrivalo? Generalni tajnik Pisarna za določitev vojnih vzrokov Je naprosil češkega znanstvenika Kannerja, ki biva na Dunaju, da pogleda v dunajskem arhivu akt, ki se po zatrdilu beograjskega profesorja Stanojeviča tam nahaja In ki dokazuje, da je srbska vlada Dunaj opozorila-da se pripravlja v Bosni atentat. Slitfbujo* či uradnik arhiva je Kannerju dejal da m« vpogleda v akte ne more dovoliti ker Je po naročilu sedanje vlade dovoljen posameznim učenjakom samo vpogled v akte leta 1804. Pač pa lahko prosi Kaimer 2» vpogled pismeno zveznega kanclerja, han-ner je to storil in prejel nato od zunanjega ministra odgovor, v katerem mu naznanja jo, da njegovi prošnji ni mogoče ugoditi. K'‘ imajo posamezniki pravico do vpogled* akte samo do leta 1894. — Ni težko ukaniti, zakaj skriva Dunaj akte.	.
,	= Zemijoradniški kongres v Varšavi >
končal s popolnim uspehom. Sprejerm bilo nekaj nad 100 resolucij, od kat®T*res bile najvažnejše, da se vrši sličen ko} vsako leto, da se ustanovi in da se vrši prodaja kmetijskih pri s£, preko strokovnjakov. V eni	ma-
pozivlja vlada, da posveti več pazm lim posestnikom.
Dnevne vesti.
»Jr Potovanje min. preds. Pašlča skozi --nii?1!0' Danes ob 10. uri 43 minut se je S2J~ ®in. preds. Pašič v Ljubljano. Na lj,V?ni sta ga sprejela veliki župan dr.
del 'v ravT1atelj Šega. Pašič Je takoj se-
^ hkraP* avtomol:)il “ se °^pelia' na
»•ilrT v>roa,ava Vidovega dne v Čehoslo-
u Ceškl listi so se v obširnih član-spominjall sarajevskega Vidovega dne
*- ■ p*° j Podčrtavali njegov pomen za vse
jd_” Js
^ Sonarji svoje zborovanje, katerega
nar(>de bivše Avstro-Ogrske. dan so priredili češki re-
»o »» .Tj , l ,sv°ie zoorovanje, katerega knsVi	* tndl ruski, francoski in itali-
jtireiM, ^onarii- Po praških ulicah je bil £ bllnv c£ozanten obhod. Na Vidov dan fcvatt. i	el vnov*5 manifestirana čeho-
'uiriugoslovenska vzajemnost lian .	_ nemški listi so se obširno spo-
-« » ^fnJevskega atentata. Njih ton je skotai 'recei zmeren. Značilno pa je, da so JJen,5ki Usti povdarjali veliko Ferdinanda do Jugoslovenov in namero, da ustvari trializem, ki igural Jugoslovenom v okviru tott An’*6 monarhije popolno neodvls-do j Ir.3®, mar mislili nemški listi, da boki vzdi J • Pomnožili pri nas vrste onih, ^Unileio po Avstriji?
'Slovenj: *® Pa spomnil Vidovega dne toda, r0.'* Objavil je le članke »Slov. Na-•flk. p J ira 1P14 in njegov letošnji uvodni bilo treba »Slovencu« tako jas-
^5U?!lrora'
STiTt da ne priznava nacionalne ®ob ,J.e Istega mnenja ko dunajski tteatatorei. , • ki ie videl v sarajevskih *«p'i le zločince.
•fce »8 Jjjttaflnskl zbor Jugoslovenske Ma
o,k	bo	v	nedeljo,	dne	13	juliji
k,, vo 10. Hrt	..
J -v OD in	-	   iulija
Starani _1U. uri dopoldne v univerzitetni d&evia im Kongresnem trgu v Ljubljani. ?• Veritiiftrtj Otvoritev po predsedniku. *A a pjrOlla delegatov. 3. Poročilo tajni* kitili t^y0 blagajnika. 5. Poročilo ranega Trt^ledovalcev. 6. Volitev pokra-dtlfl. g a2i?ra- ?■ Razgovor o bodočem ~bor je *®^ostojni predlo®!. 9. Slučajnosti. oiS080 zaupen in imajo dostop le z izkaznicami, izdanimi **■ d* ga odbora. Delegate prosi-**^oVrajinriHlega zbora sigurno udeleže, v. Kav„ °dbor.
ftk? V »K ®2itira »Tabor« za napredni
sm len „®5t;jskeim listu« ie napisal posl. bi** DrA^e^en članek o razmerju kme-S tzvajankKTeta do naprednega bloka. Na ,7* »Taki? ba je odgovoril »svobodoirisel-i^stni £77« bedeče: (L Ivan Pucelj, ža-•^tnejjjT^Hdant hlnjoče SKS in še ža-td&et i,K V&s-k srbskih zemlioradnikov Je Nla , 1^bai članek... Vsem, ki se dajo
•	1 —Ah”08 0(1 Pulila, bo še prekleto a;Ci A‘i so samostojni d cmoki ati v res-fiNS- Padli, da mislijo, da ;e psovanje
Ali pa so taka nespametni, da s psovanl.em onih, brez katerih ni
-	bloka, tak blok ustvariti?
,1* fW or,ekx’1‘>;’t- £,er 33 Prevzel novi-slažhf aredlJištvr° »Obrtnega lista«, ki ni ^okratske oligarhije, mu je od-W »Slovenski Narod« službo svojega grškega poročevalca.
Si p^ikacija šolskega pouka. Po na-u^°bni	I?,ega ministra	se Izdelujejo
h? v Ju^u ,?a unifikacijo šolskega po-i^°*eni	*,yif, Izdelani	načrti bodo
v^iku , ueiteljskemu kongresu v Du-
1	btetres. Profesorski skupščini v Splitu
in^^if^rski kongres bo v dneh od hL^Ieša« v Splitu. Kongresa se udele-®fein Hpi Vseb Profesorskih društev. Za toni"- m»i.e,8a.tov se vrše velike priprave. we3iske»,	,dzem In šola.	Glavni odbor
»?M{a “ “druženja je sklenil, da se raz-
Vtikanju"V“* V ta namen se bo o tem h*,,.,.« Predhodno razpravljalo
J^fiMcih skupščinah.
na
fejk»Vnj^*enJe kmetijskih in gozdarskih 4ne , tma svojo redno letno skup-VSI1'V 2V°; Mija v Osijeku.
®edicinskih študentov. Pra-žjtiKjU jhm’. 71 re bila ustanovljena na kon-®“>cev beograjske, zagrebške In univerze, je vlada potrdila.
' ,a Proga Bos. Krupa — Bihač
^ečanostno otvorjena. Za ja->k> ^ tSL?8 3e še zaprta.
0uMitšwf *a poštne avtomobile. Pošt-k61« po^v0 le odredilo nove takse za uv RrvJ Promet in siceT v Bosni 2 2 in v Sloveniji 1.50 Din ?(ii-20. ^r\?a prtljago se plača od 1—25
'6 A- U. TlH o7 *	piOA^l	vu I CO
100 Q^~5? 0-40, od 51-75 0.60, od H« T? kiJri’ 0(3 101—125 1^0 in od 126 ttoJjO ^T^utrov 1.50 dinarja. Za prtljago a? Plača še posebna taksa ^ v J'.10 Din za km. Taksa je
odlikovanje našim do-
™	— Julija t. 1. praznuje če-
bod?°mi?, »urfi Jana Musa. Ob tej kri*oV Novem Sadu odlikovani z ■ ]- Jlehoslovaške republike do-nh’ga Saveza v Novem bo Izvršil odposlanec general Fajfer v asistenci
,*.C'anle
v*!* dvora a . rsovsklh šoL Radi Iz-V’ ki Se ^razrednih trgovskih šol v dr-!-Lis24.2s 0 *iv«liavllo že s šolskim le-Vffijljc teh’ , v bodoče sprejemalo v ^l6l®trti rp,?L tfste učence, ki so dovr-
6HafC'	Polkovnika Melihara.
dvA??-5 .trgovskih šoL Radi
b S
izpitom , pednje šole z nižjim te-r*4 Jfcdnie	* ki so dovršili četrti raz-
^ ^eS£ansV« * ?	(nastavni)	raž-
r®ietnatL	Drugi se	ne morejo
Na državni strokov-strokov^t *v Kran!u se razpiše
ti nact^fKa	HiCItelja za	sestavljalaa
«1. 12	h septembra 1924. V
drž»v^ona °. civilnih uradnikih in
•	nat V	1	uslužbencih	opremljene
S&2Sf* d0 25- iulija 1924 pri bani. strstva trgovine in industrije v
iU^lh W Na tehniški
se s Šolskim Unm 10
i	opremljene
n|. str3tva trgovine ]
•S* rae*t- N
Sledeč«5!,*L lsklm lelom 1524-25 , * „v^mesta: tri profesor-
SL* »ttlie^adhi, r°* dve Profesorski ^ t8 elektrn!^ ,i eno Profesorsko me-^Olt!mercljalniv, "i °h en*° mest0 za učite-> eno mest°za a°k°vneea	5	!r3e* 6110 mesto
OwbA \2 učitelja za teaarie V zrni-
Sje W ?.i?.SSEff»nik1h In
nai "se “vi1,,*, .nslažb“ncIh, opremljene r-W.iS.i5!- ,Lul!la. 1524 pri
- - fiLStIa tr^°vill,e ln industrije v *e ra, *j*. trgovski akademiji « Lluh-*P«eJo s šolskim letom 1924?25
Ljubljana, 29. junija 1924.
sledeča profesorska mesta: 1. za slovenščino in srbohrvaščino, 2. za fiziko, kemijo In blagoznanstvo. — Na dvorazrednlh trgovskih šolah se razpiše: 1. mesto komercialista na šoli v Mariboru, in 2. mesto komercialista na šoli v Celju; 3. mesto za zemlje-pisje na šoli v Celju; 4. mesto za stenografijo in strojepisje na šoli v Ljubljani, 5. mesto za strojepisje in stenografijo na šoli v Celju. V zmislu čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih opremljene prošnje naj se vložijo do 25. julija 1924 pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani.
— Prijateljski sestanek rojakov bo v Kranju dne 2. in 3. iulija. Kdor se ne more udeležiti izleta na Jezersko, naj pride vsaj na Šmarjetno goro dne 2. julija popoldne. Kdor se želi udeležiti skupnega obeda, naj to naznani po dopisnici pripravljalnemu odboru.
— O Slčevl knjigi »Kmečke hiše na Gorenjskem in njih oprava«, ki jo je založila Zvezna tiskarna, prinaša laskavo oceno »Prager Presse«.
Ljubljana.
1— Vidovdanska proslava je potekla v Ljubljani popolnoma v duhu pomembnosti tega največjega našega državnega praznika. Orjuna je na predvečer Vidovega dne priredila po mestu obhod z bakljado. Sodelovala je godba Dravske divizije In Zveze Jugoslovenskih železničarjev. Manifestanti so vzklikali narodnemu edinstvu in peli nacijonalne pesmi. Na Vidov dan je počivalo delo v vseh državnih in javnih uradih. Nekatere industrije so bile v obratu. V stolnici je opravil slovesno službo božjo škof dr. Jeglič. Po cerkvenem opravilu je sledilo v »Žvezdi« ob navzočnosti zastopnikov vojaških in civilnih oblasti defiliranje čet ljubljanske garnizije.
— Sestanek pristašev NRS in bivše NNS za Št. Petersko-Vodmatski okraj se vrši v sredo, dne 2. julija ob 8. uri zvečer
V	gostilni pri Zupančiču, Ahacljeva cesta.
Prijet tat. Dne 16. t. m. je bilo ukradeno natakarici Faniki Slak na Akacijevi cesti 15 iz kovčega 6150 Din. Istotam je izginila sostanovalki Slakove kuharici Mariji Pogačar srebrna ura in par zlatih uhanov v vrednosti 400 Din. Policija je prijela včeraj storilca v osebi 26 letnega pleskarskega pomočnika Franca Hlebša iz Ljubljane.
Policijske prijave. Tekom zadnjih 24 ur so prispele na policijo sledeče ovadbe: 2 tatvini, 2 kaljenja nočnega miru, 7 prestopkov cestnopolic. reda, 2 prekorač. polic, ure, 1 izgred, 1 nedostojno vedenje, 1 nezgoda.
Težka nezgoda. Danes zjutraj je rezal 16 letni mesarski vajenec Stanislav Snoj pri mesarju Golobu v Jernejevi ulici 50 meso za klobase. Pri tem je potisnil desno roko pregloboko v rezilni stroj, ki mu je popolnoma odtrgal roko med pestjo in komolcem. Bil je takoj prepeljan v bolnico.
Pri kopanju okraden. Delavec Oblak Ivan z Viča se je včeraj kopal v Malem grabnu. Pri tem mu je nekdo ukradel iz obleke listnico s 300 Din in neke vojaške listine.
1— Kazensko postopanje radi hudodelstva tatvine proti Josipu Kresalu in Antonu Bončarju iz Ljubljane, je tukajšnje državno pravdništvo ustavilo.
1— Nepošten kosec. Ivan KramaT, po poklicu delavec se je vdinjal pri Mariji Sedej v Spodnji Šiški kot kosec. Vzel Je kosov oslo in brus, ni pa šel kosit, temveč je izginil z omenjenimi predmeti, ki so bili last Marije Sedej. Sedejeva ga je ovadila radi poneverbe. Možakar se zagovarja s tem, da je v pijanosti zaspal pod nekim kozolcem ter so mu bile med spanjem vse stvari ukradene. — Najbrže ne bo držalo.
1— Trpinčenje živali. Homec Franc, hlapec pri mesarju Javorniku, Domobranska cesta 26 je peljal včeraj ob pol 21 uri na mesarskem vozu šest telet, taiko stlačenih pod mrežo iz vrvi, da so ležala drugo na drugem, sključena v vseh mogočih pozicijah, eno je ležalo z glavo navzdol, tabo, da je brusilo kolo po gobcu. Tako je pripeljali surovež teleta iz Medvod v Ljubljano. kjer ga je prijel policijski stražnik in ga legitimiral, da dobi na policiji primerno plačilo.
1— Nočni prepir in pretep v Rožni dolini. Potnik Franc Pušnik in krošnjar Alojzij Smole sta se včeraj ob polu 13. ure na cesti v Rožni dolini tako prepirala 'n pretepala. da se je številno občinstvo, ki ga ie vfk in krik privabil v bližino, glasno zgražalo. Odnesla sta obadva lahke telesne po>-škodbe, končno besedo pa bosta govorila sodišče in policija.
Maribor.
Praznik Vidovega dne je praznoval Maribor zelo slovesno. Mesto je bilo zlasti v sredini bogato okrašeno z zastavami. V spomin padlim herojem je bila maša, vojaštvo je imelo parado, zvečer pa je priredil oficirski zbor elitni ples. Nekaj trgovcev in obrtnikov je praznik kršilo. Prijavljeni so bili policiji in bodo kaznovani.
Desetletnica razvitja prapora Mariborskega Sokola v Rušah je potekla včeraj nad vse sijajno. Slavnosti se Je udeležilo izredno mnogo Sokolov in drugega občinstva. Praznovanje je poteklo kljub temu, da so komunisti in klerikalci grozili, brez incidentov.
Nogometna tekma med člani ljubljanskega in mariborskega gledališča je privabila včeraj na mariborsko igrišče številno občinstvo, zlasti mnogo ženstva. Igra je bila mestoma zelo živahna in je končala
4	: 1 za Ljubljano. Mariborčani so si povečali svoj poraz z enim lastnim golom.
Nemški listi in slovenska krajevna imena. Po nalogu oblasti nemški listi Marbur-ger Zeitung, Cillier Zeitung in Volksstimme ne smejo več rabiti nemških popačenk za krajevna Imena v naši državi. Ravnotako bosta morali Marburger in Cillier Zeitung spremeniti svoji imeni, v kolikor se nanašata na označbo kraja.
Policijskih prijav Je bilo tekom obeh praznikov 14, In sicer radi tatvine, goljufije, razgrajanja (3), poskušenega samomora, prestopka cestnopolicijskega reda.
Tatvina. Natakarici v gostilni Anderle na Koroški cesti je ukradel dne 25. t. m. upokojeni vlakovodja Ivan T. 4 pare čevljev, vrednih 1500 dinarjev. Bil je aretiran in izročen sodišču.
Tatvine v Ptuju. Dne 22. t. m. je odnesel neznan tat hlapcu Tomažu Vidoviču v Ptuju razne obleke v vrednosti 1432 dinarjev. Špediterju Braunhardu. so odnesli t*-..
tovi več konjskih odej in oprem, vrednih 1175 dinarjev. Policija je radi teh tatvin aretirala nekega Josipa V. in Janeza P. Enemu teh tičev se je posrečilo, da je stražniku ušel in ga še iščejo.
m— Krošnjarji v Mariboru so prava nadlega. Že večkrat je bila opozorjena oblast potom časopisja na te ljudi, toda zdi se, da brez uspeha. In tako danes po Mariboru krošnjarijo in nadlegujejo ljudi sami mladi, čvrsti ljudje, ki delajo trgovcem konkurenco, namesto, da bi se lotili kakega koristnejšega dela. Radi krošnjarjev je sedel pretečeni teden pred mariborskim sodiščem Franc Kranjc iz Razvanja. Bil je obdolžen, da sl je pridržal listnico s 3000 Din, katero sta pozabila dva krošnjarja v saneh, na katerih se je Kranjc pripeljal v družbi obeh krošnjarjev v Maribor. Sodišče je Kranjca oprostilo, ker se ni dalo dokazati, da sta krošnjarja sploh imela 3000 dinarjev gotovine.
Is raznih krajev.
—	Težka rudarska nesreča se je pripetila v rudniku Glognitz v Sp. Avstriji. Do-sedaj se ve za 30 smrtnih žrtev. 26 rudarjev se še nahaja v rudniku. Reševalna dela so v polnem teku. Določena je komisija, da prouči vzroke nesreče.
—Tragedija nesrečnega zaljubljenca. V Sisku je dolgo služil v kavarni »Veliki Kaptol« Dunajčan Anton Widmayer kot sluga. Vse je bilo lepo v redu, dokler ni našel Widmayer ljubice v osebi neke tambura-šice iz kavarne Lloyd. Antona je ljubezen čisto prevzela in pričel je zanemarjati svojo službo ln mislil samo na to, da bo prost, da pohiti k svoji ljubici. In ko je prišel Anton v kavarno svoje ljubice, tedaj je bil v elementu. Pilo in pelo se je. da je bilo veselje, Toda veselje ni trajalo dolgo, zakaj ljubica je pričela gledati za drugim. Tedaj je bil Anton ves obupan in nekega večeTa je po trošil ves svoj denar In se nato ustrelil v sence. Bil je na mestu mrtev.
r— Ugrabljenje deklice, Te dni je doživela Mitroviča I2reden ljubavni dogodek. Neki Anton Kovač je bil zaročen z lepim dekletom Anico Jurišič. Kovaču so vsi njegovi znanci in prijateiji zavidali njegovo nevesto. Pulili so se za naklonjenost lepe Anice, toda bogati Kovač je vse Izpodrinil. Pred par dnevi je šel mladi par na promenado. Koncem drevoreda je stal voz, pred katerim so stali nekateri Kovačevi znanci. Ko je prišel zaljubljeni par do voza, je eden od Kovačevih prijateljev stopil Pred ženina In se spustil z njim v zaupljiv razgovor. Medtem pa so pograbili ostali tovariši nekoliko ob strani stoječo Anico, jo posadili na voz in oddirjali z njo v galopu naravnost v stanovanje enega od fantov. V mestu se govori, da se je dalo dekle prostovoljno odpeljati.
r— Orjaški požar v avtomobilnl tovarni Laurln-Klement. V noči od petka na soboto je izbruhnil v znani avtomobilnl tovarni Laurin-Klement v Mladi Boleslavi požar, ki je skoraj zavzel velikanske dimenzije. Z bliskovito naglico je objel plamen stroje, ki so prebili strope. Ko se je končno podrl še veliki maček, se je zrušil del poslopja. Vse poslopje velikega oddelka za motorje z vsemi svojimi dragocenimi specialnimi aparati je uničeno. Samo najpožrt-vovalnejšemu trudu gasilcev se je zahvaliti, da je bil končno požar vendarle lokaliziran. Škoda se ceni na 20 milijonov čeških kron. V tovarni je bilo zaposlenih 900 delavcev. Obnovitvena dela bodo trajala leto dni.
Drobne vesti.
•m Pomilostitve v Poruhrju. Francoska vlada je pomilostila vse, ki so bili izgnani po 11. januarju 1. 1. General Degoutte Je že Izdal za to potrebna navodila. Vsled tega se bo moglo vrniti 60.000 oseb v svojo domovino. Tako dokazuje Franclja svojo dobro voljo. — In Nemčija?
Boljševiki ne marajo za Radiča. Zastopnik ruskega dopisnega urada v Pragi je izjavil, da je polnomočen izjaviti, da ni Či-čerin nikdar poslal Radiču kakega pisma in da je ravno tako neresnična vest, da bi prišel Radič v Moskvo na poziv narodnega komisarja za zunanje zadeve ali pa Sovjeta narodnih komisarjev v Moskvi. — Ves svet odklanja torej Radičeve konfuznosti, pri nas pa se najdejo celo Inteligenti, ki delajo za Radiča kuluk! —
Na bolgarsko romunski meji pri Pazaor-džiiku je prišlo do krvavega mejnega spopada. Bolgari so po noči napadli romunsko patruljo in ubili 8 mož. Romunska vlada bo protestirala.
Plačani dopu9t! delavcem bodo uvedeni na Češkoslovaškem. Po enem letu nepretrganega službovanja dobi delavec pravico do 6 dnevnega in po desetletnem službovanju do 12 dnevnega plačanega dopusta.
Nemški kancelar Marks je dospel v Pariz, da pospeši pogajanja za sporazum med Francijo in Nemčijo.
Sin predsednika grške republike mornariški častnik Kardnoriotis je bil aretiran obenem s 100 dragimi ofidrjl, ker so nastopili proti napredovanju nekaterih oficirjev.
Finska proti komunistom. Te dni ie
bfl dovršen v Abo velik proces proti komunistom. Od 189 obtožencev so bili vsi obsojeni na 6 do 10 let ječe. Finska vlada je izdala nared bo, da se komunistična stranka kot nelegalna razpusti.______________
Ženski svet.
Junijska 6. številka prinaša sledečo vsebino:	Dolenčeva:	Obrazi	in	duše XII.
Eleonora Duše (s portretom), Srečko Kosovel: Klavir v jutru (pesem), Ivan Zorec: Valerija, hči cesarja Dijoklecijana (nadaljevanje), dr. Joža Glonar: Mlada leta Pavline Pajkove (nadaljevanje), dr. I. Lah: Ga-brijan in šembilija, Fr. Milčinski:	Mlade
dame prvi mesec, Lea Faturjeva: Pričakovanje In resnica, P\: Tiha sreča, dr. Jovanovič: Solnčenje in kopanje. Izvestja: Za našo deco. — Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Kuhinja.
—	Gospodinjstvo. — Iz naše skrinje. — Književna poročila. — Razgovori. — Ustnica uredništva in uprave v prilogi
Šesta številka prinaša v letošnjem letniku drugo modno prilogo, ki je bogata okusnih modelov, ki bodo gotovo v veliko veselje vseh naročnic. Krojna pola prinaša 5 krojev k raznim oblekam in perilu. Krojne pole dobe le one naročnice, ki so jih natočile in vplačale naročnino zanje.
»Zenski svet« izhaja v Trstu enkrat* na mesec. Naročila za Jugoslavijo sprejema M. Prunkova, Ljubljana, Karlovška cesta 20,
I.	nadstropje. Naročnina znaša s krojno prilogo letno 60 Din, polletno 30 Din, brez krojne priloge letno 48 Din, polletno 24 Din..
OBČNI ZBOR ZVEZE SLOVENSKIH ZADRUG.
Danes dopoldne od enajstih do pol ene se je vršil v zadružnih lokalih v Ljubljani občni zbor Zveze slovenskih zadrug. Navzočih je bilo od 101 zadruge s 570 glasovi 63 zadrug s 456 glasovL
Med drugim so bili soglasno izvoljeni v nadzorstvo: Sušnik Lovro, pos. in gost„ Škofja Loka, Matija Brezovar, pos. in učitelj, Št. Rupert, Josip Černe, pos„ Zg. Šiška 39, Fran Sianc, pos, Litija, Karol Mili* ler, pos. in trg, Črnomelj, Ivan Golja, pos, Metlika, Ivan Lovrač, pos, Moravče, Ernst Krulej, pos., Sevnica, Ivan Arko, pos, Ribnica, Stanko Vrhove, učitelj. Log. — Podrobnejše poročilo sledi.
ŽITNI TRa
Zagreb, 28. junija. (Tedenski pregled.) Ponudba v pšenici je bila v minulem tednu boli skromna ter so vse količine takoj pokupili mlini. Izvoz je zastal, le beograjski izvozniki so izvozili manjše količine vojvodinske pšenice v Solun. Izvoz naše pšenice v Avstrijo in Češkoslovaško se ne more prav razviti radi madžarske konkurence. Notirala je pšenica v Bački 307.5— 310, istotako tudi v Srbiji. Na Hrvatskem in v Slavoniji so plačevali deloma še višje cene ter je bilo vse ponujano blago takoj pto-dano. Cene za oves, ječmen in koruzo so ostale, nespremenjene, promet miren. Koruzo so kupovali le domači kupci.
Mlevski izdelki zaznamujejo tako doma, kakor tudi v Inozemstvu dober promet, zlasti moka za krmo in pa otrobi. Izvzeta je pšenična moka, ki smo jo sicer nekaj izvozili, vendar le manjše količine radi prehude konkurence Madžarske, ki prodaja tudi pod ceno, da Je ne bi Izpodrinila na inozemskih tržiščih konkurenca našega, kvalitativno boljšega izdelka. Notirale so znamke baza »0« 530—540, moka za krmo 250 in otrobi 230 dinarjev zagrebška pariteta.
Novi Sad, 27. junija. Pšenica 307.5— 310, ječmen 270—275, oves 280—285, koruza 232.5—235, pšenična moka »00« 475— 480, »0« 470—475, št »2« 420—425, »5« 375 —380, »6« 345—350, »7« 295—305. Tendenca je radi oslabljenja dinarja čvrstejša.
Budimpešta, 26. junija. (V tisočih madžar. kron.) Pšenica 290—310, rž 250— 255, ječmen za krmo 290—300, za pivovarne 315—335, oves 305—310, koruza 280— 285, otrobi 205—210.
ŽIVINA.
Budimpešta, 26. junija. (V tisočih madžar. kron.) Goveji trg. Dogon 1126 glav. Voli I. 15.5—19, ostali 7—15, biki 10.5 —17, krave boljše 14—16, izjemoma 16.5— 17, slabše 8—12.5, mršava živina 4.5—7.5. junci 8—15. Svinjski trg. Dogon 2500 glav. Lahke svinje 19—22, srednje 21—22, težke 21—22h. Tendenca slaba.
X Mariborsko sejmsko poročilo. Dne
27. junija Je bil v Mariboru živinski sejem, ki je bil izredno živahen. Na sejem je bilo pripeljanih 135 svinj, 3 koze in 3 kozllču Cene prašičev od 5 do 7 tednov starih so bile 150 do 225 Din, 7 do 9 tednov 275 do 350 Din, 3 do 4 mesece 625 do 700 Din, 5 do 7 mesecev 750 do 950 Din, 8 do 10 mesecev 1050 do 1200 Din. Eno leto stari prašiči so se prodajali po 1500 do 1750 Din. Pri prodaji na težo se je plačevalo za 1 kg žive teže 15 do 17 JO Din, a mrtve teže 20
do 23.75 Din. — Koze so bile prodane pO 300 do 350 Din. kozliči po 300 Din. — Od svinj je bilo prodanih 117. Ker so kmetje zadTŽani na polju pri delu, niso mogli pripeljati več svinj na sejem, dasiravno je bilo po prašičih veliko povpraševanje.
X Tržne cene v Gorici. Dne 26. junija so bile na goriškem trgu sledeče cene: šparglji po 2.60—3 lire, korenje po 0.60 do 0.80, čebula po 1.10—1.30, navaden fižol po 2.60 do 2.80, koks po 3.20 do 3.60, salata po 0.80—1, grah po 1.30—1.50, novi krompir po 0.60—0.70, radič po 0.40—1.60, špinača po 0.80—1, fižol v stročju po 1—1.40, vrzote po 1.60—2, črešnje po 1—2.60, maslo po 12—14, mleko po 1—1.20, med v satju po 8—9, jajca po 0.55—0.60 in pesa po 1—1.20 lir.
X Za vlnogradarje. Vsled sklepa finančnega ministrstva ni treba plačati vino-gradarjem-gostilničarjem, ki točijo samo lastno vino, takse v znesku 200 Din.
X Padanje cen V Vojvodini V zadnjem času so pričele v Vojvodini zelo padati cene žitu, ker so izgledi letošnje žetve zelo dobri.
X Pravilnik glede Izvoza, uvoza In uporabe petroleja se prične v kratkem Izdelovati. V to potrebna komisija je že določena. Upamo, da bo mnenje trgovskih zbornic merodajno.
X Madžarski državni dolg. Število bankovcev je zopet naraslo za 50 milijard in znaša sedaj 2520 milijard. Državni dolg pa se je povečal za 726 milijard in je dosegel vsoto 1840 milijard. Finančni minister je izjavil da ima Madžarska še 300—400 milijard notranjega dolga In za to vsoto bo še naraslo število bankovcev. Potem pa da bo dosežena potem zunanjega posojila sta* bilizacija madžarske krone.
X Slabi Izgledi za madžarsko posojilo. Posojila se udeleže sledeče države: Anglija, Amerika, Japonska, Švica, Italija, Skandinavske države., Cehoslovaška In Madžarska. Angleška je že poslala 4 milijone funtov predujma. Amerika pa je dala šele
10.000	dolarjev. Belgija Je udeležbo odpovedala.
X Cehoslovaška ln madžarsko posojilo. Madžarski finančni minister Karanyi je izjavil, da teko pogajanja s češkimi bankami glede posojila ugodno. Cehoslovaška bo na posojilu udeležena s pol milijona funti in se bo ta denar porabil večinoma za kritje dolga madžarskih železnic v Cehoslo-vaški.
X Cehoslovaška letina. Izgledi Žitne letine so zelo dobri. Slabo pa je stanje sadja. Češnje, hruške in jabolka bodo zelo obrodile. Zelenjad je zelo mnogo trpela od vremenskih nezgod, toda v zadnjem času se jepopravila.
X Uvoz žita na Cehoslovaška bo letos zelo majhen, ker so si mlinarji vsled grozeče uvozne carine na žito, potrebne količine že preskrbeli.
X Agrarna carina v Nemčiji. Poljedelski minister grof Kanitz je izjavil, da bo v Nemčiji v kratkem uvedena zaščitna carina na poljedelske pridelke, da se tako do-š seže izenačenje cen domačih pridelkov. *i onimi na svetovnih tržiščih.
X Zlata valuta v Estonski. Iz Revala poročajo, da je estonski parlament sprejel zakon, po katerem se ureja zlata valuta. Za edinico bo veljala zlata krona, ki je vredna 100 estonskih papirnatih mark.
X Dohodki monopolske uprave so znašali meseca marca 476 milijonov dinarjev, to Je za 52 milijonov več ko v marcu lanskega leta.
O Tarzanu.
Naročnik nam piše:
S	posebrito obžalovanjem sem čital vaše današnje besede: »V slovo!«
Glede vašega romana: Tarzana, vas prosim, da vzamete sledeče vrstice na znanje!
Kot mnogo izkušen in navdušen učitelj in vzgojitelj sem sledil Tarzanovim doživljajem s posebnim zanimanjem, kajti to, kaT se je zdelo marsikomu nemogoče, to priznavam jaz pod danimi pogoji kot čudovito^ vendar kot mogoče: da se Je na primer naučil sam pisati in Citati neznanega mu jezikal Za vzgled naj navedem samo raz-vozljanje tn pomen klinopisov v popolnoma pozabljenem tujem, izumrlem jeziku, kar se je posrečilo pred nekaj leti nekemu nemškemu učitelju, dasi je Mo to navidezno nemogoče.
Enako nemogoče bi se zdelo marsikomu tisto potovanje po drevesih! — Jaz: sem prepričan o njeni možnosti! —
Dovolite ml primer iz moje lastne skušnje: Pred kakimi 20. leti sem imel s svojimi učenci (drugi razred deške šole v Slov. Bistrici) 7 do 8 let starimi dečki, ekskurzijo v gozd.
Kmalu ko pridemo v gozd pogrešim učenca Javornika Iz Kovačje vasi. »Kje je Javornik?« vprašam.
Učenci so mi povedali, da hodi vedno nad nami po drevju, odkoder nas posluša in opazuje, kaj počnemo mi na varni zemlji.
V	strahu za njegovo telesno varnost pogledam kvišku, vendar Je bilo vejevje 5n listje tako gosto, da nisem videl ničesar.
Pokličem ga torej po imenu in mu ukažem, naj pride takoj k nam.
Učenci so ga zagledali na nekem viso-„ kem hrastu ta ko ga zagledam tud1'; jaz," sem se bal, da bi se ne zgodila kaka nesreča.
»Previdno splezaj doti k nam!« mu ukažem.	;
Skoraj nisem verjel lastnim očem, kar sem videl sedaj! — Kakor da bi hotel koga objeti je razprostrl roki ln se pognal z visokega hrasta ta pritrčal na poleg mene rastočo mlado smreko, objel njene elastične veje in nalahno zdrčal na tla, pa je že stal kot sveča raven pri meni.
Drugi dan sem povedal slučaj njegovi materi, ki pa ni bila nikakor iznenadena, »Kaj hočete, saj veste, da stanujemo poleg gozda, a dečko je več v gozdu, kot doma! Dostikrat poleti ne pride niti spat domov.«
Opisani slučaj je docela isttalt, zato sem navedel tudi ime in karaj, pa ga eventu-etao smete tudi priobčiti, lahko dokažem v^e!...
Primorske vesti.
p Zastopnik! političnega društva »Edinost« pri novem prefektu. V soboto je sprejel novi tržaški prefekt kom. Moront odposlanstvo Izvršilnega odbora tržaškegajpoH-tičnega .društva sestoječe iz gg. dr. Wt!fa-na, dr. Slavika ta dr. Coka, G. poslanec Wllian je v daljšem govoru pozdravil novega prefekta v imenu tržaškega političnega društva! Ra2ložM mu je cilje te politične organloartlB ta način, kako jih hoče uresni-
čiti. Obljubil Je sodelovanje društva kot glasnika ljudstva za obči blagor s tem, da bo opozarjalo na ljudske potrebe. V svojem odgovoru Je omenil prefekt samo pretež-nost pomena splošnosti naipram lokalnim interesom, ni pa dal nlkake Izjava
p Žalosten dogodek v Komnu. Primorski listi poročajo o žalostnem dogodku, ki so ga zakrivili italijanski finančni stražnild v Komnu o priliki tamošnjega plesa. Na Ples Je prišel tudi neki mladenič lz Škrbine in ugledal tam domačo učiteljico. Nasmehni se ji je, rekoč: »Tudi Vi tukaj! Gremo kaj plesat?« To je zadostovalo nekemu v njeni družbi se nahajajočemu italijanskemu učitelju, da Je izposloval mladeničevo aretacijo, češ, da Je razžalil učiteljico. Flnan-, čni stražniki pa se niso zadovoljili samo t aretacijo, marveč so mladeniča tudi smrt* nonevamo poškodovali z udarci v trebuh. Mladenič se nahaja sedaj v bolnici In bo le težko okreval. Karabinijerji pravijo, da Je mladenič zaklical: »Živijo Slovenci!« Razvidno Je, da se morajo naš! ljudje še najbolj bati varnostnih organov samih.
P Iz Nabrežine. Pred kratkim je bil v Nabrežini občni zbor »Javne ljudske knjižnice«, katere se Je na zadnjem občnem zboru polastil fašistovski prvak Scopi. Zanimivo Je, da so bili od celotnega odbora navzoči samo trije člani, vsi drugi so previdno izostalL Zborovanje, katerega se Je udeležilo 25 članov. Je vodil Pertot, ki je . skušal podati neko sliko delovanja odbora, ki je obstojalo v brezdelju. Od Italijanov sta bila navzoča samo dva člana, med tema en zastopnik fašistov. Pri volitvah Je bilo Izvoljenih 12 Slovencev in le dva Italijana. Italijani so najbrže že popustili v svoji »vnemi« za ljudsko prosveto.
p Glasbeni večer tržaške »Glasbene Matice«. Dne 21. junija Je praznovala tržaška »Glasbena Matica« na skromen način 15 letnico svojega obstoja. Nastopili so gojenci, ki so dokazali; kaj se lahko doseže z idealnim in požrtvovalnim delom. Občin* stvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem posameznih gojencev, in ni štedllo s priznanjem. Spored je zaključil nastop mešanega zbora, ki je zapel Adamičev »Zaman pod oknom« in Mirkov »Zeleni Jurij«. Matičin mešani zbor razpolaga s kakimi 30 močmi, ki so izborno disciplinirane.
Beleike.
— Vedno zaspan ie »Slovenski Narod« tn tako Je danes izšel v »soboto, dne 1. julija«
— NaJceneJšI slovenski list je na vsak način »Narodni Dnevnik«, kw njegovi naročniki dobe poleg »Narodnega Dnevnika« brezplačno še »Slovenski Narod«. Skoda, ds* s© »Slovenski Narode ne da drugače porabiti ko za star papir.
— Današnji »Slovenski Narod« se Je ZOpf ,P°slavil in promptno napisal perfid-itost, katere se je sramovalo napisati celo »Jutro«. Gospodom častitamo!
Naroialte in Sirite »NAR. DNEVNIK".
Šport.
Nogometna sezona
ie bliža svojemu koncu. Igralci sami, kakor tudi publika zgubiva interes za igro. Nogomet stopa začasno v ozadje in drugi športi, predvsem vodni, prihajajo na površje. To sc je vid do pri tekmah v soboto in nedeljo.
S. V. RAPID, MARIBOR : ILIRIJA 3 : 3, (2 : 1).
Rapid:	Pelko — Barlovič, Kurzman —
— Pernat I.. Baumgartner, Klipstatter
— TuTina, LSschmg IL. Pernat II., Ter-
glec, LOsching IV.
ITfrija: Miklavčič — Miklavčič, Beltram —
— Hus, Gabe Z., Lado Z., — Zupančič
I_ Doberle-t, Učak, Oman, Pevalek II.,
Sodnik: Vodišek.
Komaj dobra stotina gledalcev je prisostvovala dolgočasni sobotni prireditvi. Mimo in enolično je potekla cela igTa, ne da bi zapustila gtobokejšega »tisa. Ilirija je tako popustila, da je 11 igralcev komaj za trenotek našlo kontakt med seboj. Bolje je ugajal tehnično in taktično slabejšl Rapid. ki bi zaslužil zmago. Poleg sila netočno delujoče Iltrjanske krilske vrste je bila slaba tudi obramba, osobto rezerva Miklavčič. Obratno je bila slednja pri gostih najboljši del. Branilca Kurzmana, predvsem Barlovič sta največ pripomogla k moralnemu uspehu. Raztrgan napad domačih se nikatodl- ni mogel uspešno prebiti skozi to barikado. Ostra je tudi napaidailna vrsta gostov, ki igra izrazito igro na prodore. Od medlo igrajočih Ilir jamo v sta ugajala Inke ta Doberlet.
• Rapid je v prvem polčasu v premoči in doseže po Loschingu II. in Pernatu II. dva gola. Za Ilirijo scorta Doberlet Po pavzi pa je Ilirija v premoči fa izenači po Omanu. Po istem igralcu dosež vodstvo z »11 metrovko«. Igra se nato otvori in po lepem prodoru Pernata izenači Ra.pid. V zadnji minira zastrelja Oman >11 metrovko«. Sodnik g. Vodišek ni ugajal.
Dragi dan.
ILIRIJA : RAPID, MARIBOR 3 s 0, (I : 0).
Repriza je bila vsekakor boljša. Ilirija je zaslužila zmago, dasi Je Igrala tudi včeraj Izpod svoje običajne povprečne forme. Nastopila je v jačji postavi s Pammerjem, Vidmajerjem, Pogačarjem in Bregarjem.
Napad je pred golom odpovedal; krilska vrsta, v kateri je Gabe na koncu samo še stažiral je nudila isto sliko, kot dan preje. Boljša pa sta bila branilca. Miklavčič je držal paT ostrih strelov v prav lepi maniri. Pri gostili je igrala glavno vlogo zopet obramba, v kateri se Je posebno odlikoval zopet Barlovič. Dobro je lov Pl tudi vratar. Napad je nudil isto pomanjkljivo igro na prodore ter pri tem zastreljal najsigumejše šartce. V splošnem Rapid ni zaslužil takeaa rezultata.
Ilirija Je v prvem polčasu stalno v premoči. Vsled žilave in odporne obrambe R.	doseže šele v 40 min. prvi	gol po Omanu.
V	drncem polčasu	pa je igra	otvorjena	in
pred Ilirijanskimi vrati je nastala marsikatera kritična sltuacMa. Pammer doseže v 18 min. drugi gol. Rapid ima nato tri sigurne šatice, vendar jih zastrelja na par korakov. Avtogol Pelkota je tretji gol za I. Malo pred koncem odda Oman oster strel, ki ga brani vratar očividno za lin jo, vendar teče igra naprej do konca. Nekoliko komodno. toda dobro je sodil g. Betetto.
Primorje, rez.	: Slovan,	rez. 5 : 0.
Primorje, jun.	: Krakovo	2 : 0.
Sodišče.
TAJNOSTI HIŠE SV. JAKOBA TRG ŠT. 8 ali
»TANT DE BRUIT POUR RIENJ«
(Toliko krika za nič!)
Vsa senzacij željna ljubljanska Javnost je govorila pred meseci o tajnih sestankih častilcev Venere in Baacha v stanovanju ge. H. S. na Sv. Jakoba trgu in o aretaciji
te gospe. Od te aretacije je pričakovala senzacij željna javnost senzacionalnih razkritij divjih orgij. Pa je prišlo drugače. — Gospa H. S. je bila kmalu i2 preiskovalnega zapora Izpuščena, postopanje 2aradi zločina ustavljeno, gospod, ki je bil obtožen spolne zlorabe mladoletne deklice pa oproščen. Zaključno besedo je izpregovorilo sedaj okrajno sodišče, ki je oprostilo gospo H. S. končno tudi od obtožbe prestopka po § 512 k. z., s čemur je zadeva za javne oblasti končana in gospa H. S. popolnoma rehabilitirana.
ZARADI ZVIŠANJA NAJEMNINE Je nastal prepir med hišno posestnico Marijo Javornik in njenima podnajemnikoma Anionom in Franco Maver. Obe nasprotni stranki sta se obkladali $ krepkimi psovkami; ker pa Je Marija Javornik vporabfla praktični trik, da je vložila tožbo zadnji dan pred potekom roka, sedita na zatožni klopi samo Anton in Franca Maver, ki sta, nič hudega sluteča, zamudila tožbeni rok.
Tone je obdolžen, da je žalil zasebno obtožiteljico z besedami: »Ti nisi nič vredna.« — »Tebe nima nihče k mirku,« Franca pa se zagovarja radi besed; »Ti nisi nič vredna.« — »Pfuj te bodi, prokleta baba,« (v podkrepitev teh besed je tudi krepko pljunila in pljunek pohodih) in »vsi ljudje Te poznajo, ker moraš vedno po sodniji hoditi.«
Franca je poleg tega obdolžena, da ie sunila zasebno obtožiteljico, ki je držala šestmesečnega otroka na rokah, s tako silo v prsa, da bi bila ta padla po stopnjicah, da je ni neka druga ženska pravočasno vjela.
Rezultat; Tone Maver (§ 491 k. z.) 50 Din globe, subsidiiarno 1 dan zapora, Franca MaweT pa (§§ 431 ta 491 k. z.) 150 Din, subskiijarno 3 dni
PRETEP.
Navadno se pretepavajo na deželi samo »fantje« — v Pijavi gorici pa so se za spremembo »udarili« sicer resni 401etni mo-žakarji-posestniki.
Dne 8. julija 1. 1. so popivali Aiojzij Kramar, »Amerikanec« Janez Boben »n I. Šerjak v vaški gostilni. Zaradi neke malenkosti je nastal med njimi prepir, ki se je konča s tem, da Je Kramar vrgel Bobnu kozarec v glavo. Boben pa Kramarja zgrabil za goltanec, ga davil in mu porinil prst v usta. To priliko je Kramar hitro vporabll ter je Bobna v prst ugriznil. Boben Je odnesel iz »boja« lahko telesno poškodbo na desnem sencu, poškodba na prstu pa, pravi, da je bila malenkost, ki pa ni bolela. Kramar trdi, da je teden dni težko požiral.
Preden razglasi sodnik sodbo, vpraša: »No, kaj hočeta sedaj? Da bosta zaprta — ne?!« nakar se »Amerikanec« možato odreže: »Phel — Pa ne j bo, — sej sem biv že dostkrat — Jast sem za vse volen...« Boben pa pravi: »Jest pa ne!«
Sodba: Oba kriva prestopka lahke telesne poškodbe po § 411 k. z. in se kaznujeta; A. K. z denarno globo 400 Din, v slučaju neiztirljivosti z 48urnim zaporom, I. B. pa z globo 100 Din, v slučaju neiztirljivosti s 24 urnim zaporom.
To in ono.
: Maščevanje varanega soproga. Italijanski sprevodnik Feliks Franchetti Je bil več ko petnajst let srečno poročen s svojo ženo. Pred par meseci pa se je seznanil z ml-kničem, ki je ravno dokončal vojaško službo. Franchetti ga je upeljal v svoji družini ta ne več mlada žena se je skoraj vanj zaljubila. Nekega dne zaloti Franchetti ženo, kako se sprehaja roko v roki z mladim njegovim prijateljem. Da prepreči škandal, Je ostal Franchetti miren in odhitel domov. Ko Je žena prišla domov, je navalil Franchetti na njo z bičem. Na vpitje žene pa sta prihitela dva polcista in Jo rešila. Zena Je nato F. izjavila, da ga zapusti. To ga Je razljutiJo do skrajnosti. Poizvedel je. da biva zapeljivec žene v nekem hotelu ta da je tam tudi njegova žena.
Franchetti se je skril na hodniku in 1» fe zapeljivec stopil Iz sobe. je potegml sMn£ kres in cddal nanj tri strele. Zena. se i.
hitro zabarikadirala v som m čati na pomoč. Toda Franchetti je i hodnika opeko, razbij ž njo vrata, i/Q se sobo tri nato ženo dvakrat ustrelil. ^ li.	le	DOteznll	SVOJ
nož ln zabodel zeno v sreč. Na strele* prihiteli uslužbenci, toda Franchetti 1 divjal, da se ga ni upal nihče pni^f" se Je naenkrat pomiril in sinčka, ki je bil pri ženi.
'vzel sV®)«*
v narf‘e;£
odšel. Na cesti pa sita ga dva stra aretirala. Pri zaslišanju Je trenotek ne obžaluje, da je nbfl žena : Dobro zastražena gospaCaiua
davno si je dala gospa Caillaul porni list za Portugalsko. Za to pot™* ^ ljenje se Je sestal poseben mmist:rs)n y Razume se. da gospa ni potovala s<n ^ njenem kupeju so bili trije 8°sp?*i \u fcol se v Lizaboni nastanili v istem	^
ona ta so ji blil neprestano za pe.)v 'j#-drugi dan pa se	Je njeno	sprem-.	^
množilo za dvojno število, a v , času je naraslo na 8 oseb. Pred	^
njem v Francijo pa se je cela st	^
jasnila. Prvi trije gospodje so “ . v|So. coski taini policist7, kar je pri d®" q$. kega stanu In pri preteklosti gosP , laux razumljivo. V Lizaboni Je 150 .wj0val' licija pozorna na	može, ki	so zas	strajil
elegantno damo in io je dala od svoj zastražiti. Znano je, da je Anglija _ j. tugailskem precej	politično	zainter	^
vsa kavalkada je	bila tako	očivid na.	. jj
se zato zanimali tudi angleški dete	^
so odredili stražo nad gospo	^
medsebojnem predstavljanju so mor« obrazi »špicljev« pač neooPsni.	—-*
Lastnik:
Konzorcij »Narodnega Dnevu«1* Glavni in odgovorni urednik* Železnikar Aleksander.	.
Tiska »Zvezna tiskarna« v Lin®
edgar »ki Burroughs:
TARZAN
SIN OPICE.
m
V boju moža proti možu so črnci rabili svoje {udne afriške nože, beli pa puškina kopita..
Vnel se je krvav boj. Toda domorodci so kmalu pobegnili v džunglo in pustili vojake, da preštejejo svoje izgube.
Od dvajsetih mornarjev so bili štirje mrtvi, več ranjenih in pogrešali so poročnika d’ Arnota. Znočilo se je kmalu in položaj ekspedicije je bil toliko težji, ker niso našli niti slonove steze več. Preostajalo jim torej ni drugega, kakor prenočiti v gozdu. Poročnik Charpentier je ukazal izsekati malo jaso in v krogu zagraditi z vejevjem cel tabor. To dek> je bilo končano šele pozno v noč. Ljudje so zakurili velik ogenj, da so delali pri njegovem svitu. .
Ko je bilo kolikor toliko poskrbljeno za varnost pred zvermi in divjaki, je poročnik Charpentier razstavil straže okrog malega taborišča iti utrujeno in lačno moštvo je poleglo po tleh k počitku.
Stokanje ranjencev, pomešano z rjovenjem in renčanjem divjih zveri pa je ont-mogočiio spanje.
Tako je žalostna in lačna družba celo noč hrepeneče čakala prvega svitanja.
*
Črnci, ki so ujeli d* Arnota, se poznejšega boja niso udeležili. Požurili so, da so odvlekli jetnika proč.
Priganjali so ga k hitri hoji, in čim bolj so se oddaljevali od bojišča, tem medlejši je postajal bojni trušč. Naenkrat je uzrl d’ Amot pred seboj veliko jaso in na njenem koncu s slamo krito in s plotom obdano vas.
Bilo je že temno, ko Je stražar pri vratih opazil dva moža, ki sta se bližala z jetnikom.
Za ograjo se je začulo vpitje in cela gruča ' žen in otrok je pohitela prišlecem naspfoti.
In potem je beli častnik doživel najstrašnejše, kar se človeku lahko’zgodi na zemlji: sprejem belega ujetnika v vasi afrikanskih ljudožreev.
Vaščani so planili k d’Amotu, ga bili s palicami in kamenjem in mu razpraskali lice. Strgali so mu obleko s telesa in neusmiljeni udarci so padali na golo, trepetajoče telo. Toda d’ Amot ni dal glasu od sebe. Le na tihem je molil, da bi bil kmalu rešen teh muk.
Toda smrt, ki si jo je želel, mu ni bila tako naglo prisojena. Kmalu so možje odgnali žene od ujetnika. Ohraniti so ga hoteli za plemenitejši
šport in ko se je prva jeza polegla, so ga le še zasramovali, zmerjali in opljuvali.
Dospeli so na sredo vasi. Tam so privezali d’ Arnota h kolu, odkoder ni prišel nihče živ.
Več žen je odšlo v koče po lonce in vodo, dočim so druge netile ognje.
Nekaj časa so čakali, dokler se niso vrnili še drugi vojščaki. Bilo je že zelo pozno, ko so se vsi zbrali v vasi.
D’ Arnot je, od bolečine in utrujenosti napol onesveščen s priprtimi očmi opazoval cel prizor, ki se mu je zdel kakor mrzlična fantazija.
Pred njegovimi očmi so plesali brutalni, po-likani obrazi, rumeni, ošpičeni zobje, izbuljene oči, bleščeča se naga telesa in strašne sulice. Gotovo je vse le prikazen, saj v resnici vendar ni takšnih ljudi. Gotovo je sanjal.
Toda divja, plešoča telesa so prihajala bliže. Potem je nekdo zagnal sulico, ki je zadela njegovo roko. Ob o'stri bolečini in topli curljajoči krvi se je zavedel strašne resničnosti svojega obupnega položaja.
Zadela ga je druga sulica in še tretja.
Zaprl je oči in stisnil zobe. Zakričati ni hotel.
Bil je vojak in hotel je bestijam pokazati, kako umira častnik in gentleman.
*'
Tarzan ni, potreboval nobenega tolmača, ki bi mu šele razložil, kaj pomenijo oddaljeni streli. S toplim poljubom Jane Porter na ustnicah se je z neverjetno naglico zavihtel skozi drevje proti Mbongini vasi. Zdelo se mu ni potrebno iskati bojišče, posebno, ker je mislil, da je boj že končan. Mrliči itak niso potrebovali več pomoči in oni, ki so ubežali, ga niso potrebovali
Hitel je k onim, ki niso bili ubiti in ki niso utekli, ker jc vedel, da jih bo našel ob velikem kolu sredi Mbongine vasi.
Večkrat je videl Tarzan Mbongine črnce, ko so se vračali s severa s svojih pohodov z ujetniki in vsakokrat so se ponavljali isti prizori ob strašnem kolu ob plapolajočem svitu neštetih ognjev.
Vedel je, da so črnci redkokdaj Izgubljali čas pri izvršitvi svojega namena in zaraditega je dvomil, če pride še pravočasno, da reši žrtve.
Prejšnje čase je z veseljem opazoval te orgije črncev in le včasih ga je prijelo, da jih je motil; toda takrat so bili vsi ujetniki njihove rase.
To pot je bilo drugače: beli možje Tarzanovega plemena so morda trpeli smrtne muke v strašni vasi džungle.
Hitel je kakor vihar. Znočilo se je že, on pa se je gnal še vedno v omotični višini skozi veje drevesnih kron, obsijane od mesečine in rahlo se sklanjajoče. Opazil je luč na desni. Najbrže luč iz taborišča obeh mož; o taboru mornarjev ni Tarzan ničesar vedel.
Ljubljana
Gosposvetska c. St. 2
priporoia »volo bogato zalogo
pisalni strojev
„RQLEB" In
šivalnih strojev
za rodbine In obrt t*r
voznih hoies
5tyrla — DUrkopp — Oroino kolo (Waffenrad).
Mi ustali In trata.
Poljedelski
stroji
Mlini
Žage
Gatri
Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne
Lastna livarna železa In kovin
Krožne peči
Stroji za
cementne
Izdelke
Vsakovrstne
sušilnice
Transmisije
Mlinsko
kamenje
umetno In
naravno
K. & R. Ježek, Maribor.
Centrala: Blansko (Č S. R.).
Zihttvalt« prospekt* In ponudbo!
Bil je tako natančno orijentiran, da ni izpre-menil svoje smeri.
Komaj je prehodil pol milje, je že dospel do dreves nad Mbongino vasjo.
O, ni prišel prepozno, Ali vendar? Sam ni vedel. Postava ob kolu je bila zelo mirna, toda črnci so jo hoteli že prebadati.
Ujetnik še ni bil mrtev. Videl Je natančno, katero mejo so*plesne orgije že dosegle,
V par minutah, bo Mbonga odrezal žrtvi uho in to bo začetek konca, ker bo takoj nato ostala od nje le še razmesarjena, zvijajoča se kepa mesa. Morda je nesrečnež še živel, toda smrt je bilo edino usmiljenje, ki si ga je še želel.
Z drevesa, ki je bilo najbližje kola, je vrgel Tarzan zanjko in iz prsi se mu je izvil strahotni bojni krik človeških opic, ki je preglasil vpitje plešočih hudičev.
Plesalci so odreveneli. Vrv je žvižgala nad njihovimi glavami, toda pri plapolajoči luči ognjev je ni nihče videl.
D’ Arnot je odprl oči. Orjaški zamorec, ki je stal blizu njega, je padel na hrbet, kakor bi ga nevidna pest pobila na tla.
Telo se je kričaje upiralo, se premetavalo z ene strani na drugo in se hitro premikalo proti globokim drevesnim sencam.
Črncem so od strahu skoro oči izstopile iz jamic.
Komaj'je bilo telo pod drevesom, se je navpično dvignilo v višino. Ko je izginilo v vejah, so se zamorci s strašnim krikom zagnali proti vaškim vratom.
D’ Arnot je bil sam.
Bil je pogumen mož, toda njegovi kratki lasje so se mu ježili, ko je čul pošasten krik nad seboj.
Ko se je črncevo telo dvignilo v gosto vejevje, je d’ Arnota ledeno spreletelo po hrbtu.
Ko je opazoval kraj, kjer je telo izginilo v drevesno krono, je zaslišal šum od tam. Veje so se krivile kakor pod težo človeškega telesa. Tresk in zamorec je padel zopet na tla in obležal.
Takoj nato se je pojavilo belo telo, ki se je pa pokonci spustilo na zemljo.
D’ Arnot je videl lepo raščenega mladega orjaka, ki se mu je hitro bližal.
Kaj naj to pomeni? Kdo je bil to? Očividno kako novo bitje, ki ga je hotelo mučiti in uničiti.
Niti za trenutek ni spustil z oči prišlečevega obraza. Prošli jasni pogled moža ga je pomiril; ta mož ni imel krutega srca. Vendar si d’ Arnot še ni upal misliti na rešitev.
Brez besede je Tarzan razrezal
vezi.
Oslabljen od trpljenja in izgube krvi Dl o ^
.1	   i____1-______X___-
padel, če bi ga ne prestregle močne tujčev* # Čutil je, kako ga je dvignil od tal* ^ mu je, da leti, potem se je onesvestil.
Za d' Arnotom.
Žalostna in brezupna je gruča belih v taboru sredi pragozda pričakala dneva. _
Komaj se je toliko zdanilo, da ie bilo “^0 pregledati okolico, je poslal poročnik Cbjetri može v različne smeri, da najdejo s^eZ°'oripi»' setih minutah so jo našli in ekspedicija se P vila, da se vrne k obali.	,. ^ pjo*
Toda vrnitev ni bila tako lahka; nositi ^jj), rali šest mrtvih (dva moža sta umrla tek°^. Q je Več ranjencev so’ morali podpirati in se počasi premikali naprej.	.	i#
Charpentier je sklenil, da ojači svojo poskusi domorodce pobiti, da reši d’ Anj? ‘ jp Pozno popoldne so dospeli utrujeni )Uvrflit6^ obrežja, toda za dva od njih je pomenila ta v ^ toliko srečo, da sta v trenutku pozabu8 trpljenje.	^jel«
Ko je mala četa stopila iz džungle sta ^ profesor Porter in Cecil Clayton brezmejno dena Jane Porter na vratih koče.	^ tfr
Z veselim vzklikom jima je tekla naprb^ P jela očeta in se razjokala prvič, odkar Je postavljena na tem strašnem obrežju. pff Profesor je poskušal svoja čustva tti0! je]esi>a magati, toda njegova živčna napetost in jjjef' slabost je bila prevelika; položil je glavo n kino ramo in ihtel, kakor truden otrok. gd$ Jane ga je peljala v kočo in mornarji ^ k bregu. Več tovari*— ’J~	—!X,~	*ort1	•-*
Ker je Clayton sama s častniki,
poročnik Charpentier poročal o nesrei ekspedicije.
Clayton se je počasi vrnil v kočo
Bil Je
čen, ker je bila žena, ki jo je ljubil, re^eT,^,otj0<^ Bil je radoveden, kakšen čudež jo ie °s ker	skoro ni mogel verjeti, da je še živa.	portef
Ko se je približal koči. je stopila	^aI,,errifl.
iz	nje. Komaj ga je ugledala, je hitela	k n:1	po-
»Jane* je zaklical, »bog nas je vejte mi, kdo vas je rešil?«
Še nikdar je ni ogovoril s krstnim	je	^
dni prej bi od veselja nežno zardela; z^aJ
ustrašila.
Vodovodna Instalacija In kleparstvo
FRANJO
DOLŽAN
“ CEUE
Prevcema vsa v gori o-menjeno stroko spada-
6Ca dela in popravila, oprava novih strelovodov in poprava istih.
11
Najmodernejši
trakovi, svila
In
l
modni nakiti ravnokar dospelo
v
modni trgovini
T. EGER
LJUBUANA
SV. PETRA CESTA 2
Edini tihi
pisalni stroj
L C. Smith & Bros ITIod. B
broi najmanjšega ropota.
Zaitopstvo:
LUD. BARAGA, Ljubljana ialanburgova ulica 611.
tovarišev jim je prišlo tam j,jet ayton hotel pustiti očeta a, se je pridružil mornarjem in se P<j® ^ $ stniki, dokler niso odveslali h križark1-
sf**
pv»
Naznanilo I	y
Uljudno Javljam p. n. občinstvu, da v Ljubljani Krekov trg 7 (poleg Mestneg
tapetni i« dekoradjsko it
ter zalogo vsakovrstnega	5'
Skozi večletno prakso v tu in inozemstvi ^k0 pridobil potrebne znanosti, da v 7?°^i spadajoča dela najbolje Jzvr^r!\h Postregel bom točno, solidno In po nizki
2 odličnim spo§wvfln)
Rudolf Ra«“»*>
. .  ..... ,----------------
Gumi za cepljenje tn
Peronospora cevi, iamieno novo -,, kakor tudi vsi v to stroko *paaaj
predmeti.
*
tafio ILMŽ2&
Tovarniška zaloga:	...
Zdravko Krajnc - Ce,|J ‘