c* r / VSEBINA: J- Kosmač — Vstaja proti okupatorju v Domžalah in okolici J- Strojan - Samoupravni organi so razpravljali Urednik — 7 let Kdpoplana Lipovšek — Predstavljamo vam voditelje organizacij v IPI Ur. Jerovec — O pomenu finančne inšpekcije E- Rojc — Od Jarš do Subotice Sešek — Strokovni kotiček Strojan - HTZ Rebernik — Kako smo delali •L Strojan - Stoje - kleče — leže — Mislimo na IX. STIPI V- Habjanova — Personalne izpremembe L Sešek — Uganite, kaj je to! Ob obletnici 4» julij se spominjamo tudi vstaje proti okupatorju v Domžalah in okolici Množice ljudstva so 27. marca 1941 po vseh krajih naše države dale duška svojemu hotenju, naj KPJ prevzame in popelje naše narode v borbo proti okupatorju, ki je že 6. aprila 1941 bombardiral naše glavno mesto Beograd in zasul nedolžno ljudstvo z bombami. KPJ, ki je v 20-letnem preganjanju in življenju v ilegali ostala neomadeževana in v očeh Jugoslovanov edina dovolj močna stranka, je izdala ob tem napadu geslo: »Vse za obrambo domovine pred fašizmom«. Ti dogodki so našli odziv tudi v Domžalah in okolici. Ko so Nemci zasedli naše kraje, so komunisti že maja 1941 osnovali vojno revolucionarni komite, katerega so sestavljali: dr. Dermastja, Šturm in Zerovnik. Ta komite je v največji tajnosti pripravljal vstajo proti okupatorju. Zbirali so ves potrebni material. Ko so Nemci zvedeli za te priprave, so se odločili 23. junija aretirati komuniste in SKOJ-evce. To jim seveda ni uspelo, ker so se prizadeti umaknili. Nekaj tednov kasneje, 27. avgusta 1941 je uspelo komiteju organizirati 5 borbenih grup: domžalsko, dupliško, kamniško, radomeljsko in mengeško. Nekaj dni za tem so se te grupe preimenovale in reorganizirale v 4 čete: Mengeško-Moravško, Rašiško, Kamniško in Radomeljsko. 17. avgusta 1941 so se te čete zbrale nad Rašico in ustanovile Kamniški bataljon, kateri je štel ob ustanovitvi 92 borcev. Pred slovensko trobojnico so vsi borci svečano prisegli, da se bodo borili proti okupatorju do končne zmage. Komandant je bil dr. Dermastja, komisar pa tov. Sturm. Po tem dogodku so odšle čete na svoja področja: Kamniška v Tuniške hribe, Radomeljska v Kolovec, Rašiška je ostala v okolici Rašice in Šmarne gore, Mengeško-Moravška pa je krenila na Moravško področje. Nemci so izvedeli za obstoj teh čet in sklenili vsako posebej uničiti. V tem času pa domžalski aktivisti niso mirovali. Aktivisti so v Domžalah pričeli z delom že maja 1941. Delali so v tako imenovanih trojkah. Med prvimi aktivisti so bili Vidmar Franc, Zorman Pavlina, Mazovec Štefka, Mikuluž Alojzij, Lavrič Stefi, Sršen Niko, Kovač Stane, Kolenc Stane, Gabrič Stane in Franc, Ušeničnik Vida, družine Turšič, Praprotnik, Cerar in drugi. Zbirali so se na Skokovi žagi, pri Praprotniku, pri Vidmarju in pod Sumberkom, kjer je bila vsaka hiša zavedna in je vsaka dala partizana. Med prvimi partizani v Domžalah je bil Čad Stanko, ki je pa po nekaj mesecih klonil pod težo borbe in se predal Nemcem, ki so ga pridobili za svojega agenta v tovarni lnduplati Jarše. Pozneje ga je Gestapo sam likvidiral. Med prvimi so bili nadalje: Vidmar Franc in njegovi bratje iz Podrečja. Tudi organizacije OF so bile zelo močne in to v tovarni lnduplati pri Zornu in Bonaču. Iz Bonačeve tovarne so prav tako prišli prvi borci. Same Domžale niso imele svoje čete pač pa so se borci vključevali v Radomeljsko četo. Vstaja v Kamniškem okraju in v bližnji okolici se je začela 27. julija 1941. Določeno je bilo, da se formira Kamniški bataljon. Čete, ki so ga sestavljale, so si pripravile načrt za akcije in te naj bi izvršili 27. julija 1941. Tako so se ta dan v gozdu nam Kamnikom zbra'i člani Kamniške grupe in se razdelili v skupine, ki so odšle na akcije. Te akcije so zelo uspešno opravili: Kamniška grupa, Mengeška in Radomeljska četa. Domžalska grupa ni izvršila nobene zadane naloge. Poleg tega je Rašiška četa požigala domove izseljenih Slovencev. Tudi Trzinci so stopili v akcijo in podirali telefonske vode v Dobravi. Ta dan je bil ves izpolnjen s sabotažami proti okupatorju. Tako se je začela vstaja v Kamniškem okraju. Da bi zatrli upor v pravkar okupirani pokrajini, so Nemci na to uporno moč hitro in strogo reagirali. Tako so že 1. avgusta 1941 padli prvi talci iz vrst v akcijo poslanih borcev. Kolikor jih niso postrelili, so jih 10. septembra 1941 odpeljali v taborišče Kriseldorf pri Spitalu ob Dravi. Nemci so se čutili slabotne, zato so dobili okrepitve z Dunaja. V svojem poročilu 29. avgu- sta so morali priznati, da jim vkljub pomoči niti v enem samem primeru ni uspelo zajeti partizanov. Po tej vstaji so se borci razdelili in odšli na svoja področja. Kamniška četa, katere komandir je bil Rudi Boljka, komisar pa Stane Grilanc, se je umaknila v Tuhinjsko dolino, ker so jo Nemci pričeli iskati. Radomeljsko četo so dobro preskrbeli kmetje iz Laz in Gor-juš, ker je bila tod njena postojanka. Komandant je bil Janko Pelech, komisar pa Franc Bukovec, vendar so se s štabom Kamniškega bataljona takoj umaknili v Kolovške gozdove. Od tu so odhajali v akcije. 24. avgusta 1941 so Nemci napadli ravno pred premikom Kamniško četo v Tuniških gozdovih. Žrtev ni bilo. Nemcem je uspelo razbiti 1. četo Kamniškega bataljona. 26. avgusta sta dva borca Radomeljske čete obstrelila gestapovskega agenta Halužana in v maščevanje so nato Nemci ubili pred tovarno lnduplati 5 talcev. Druga večja akcija pa je bila skupno z Mengeško-Moravško četo. V tej akciji 26. in 27. avgusta 1941 so odnesli blago iz trgovine Belca v Radomljah. V naslednji akciji pa so partizani poškodovali tovarno pohištva na Duplici, ki je morala prenehati z izdelavo smuči za nemško vojsko. Po tej akciji pa so Nemci četo preganjali. Sredi oktobra istega leta se je ta četa vrnila na svoje mesto v Kolovške hribe. 23. julija 1941 so se zbrali partizani izpod Šmarne gore in se združili s skupino iz Gameljn. 24. julija se je severno-zahodno od Rašice formirala Rašiška četa ter se dokončno organizirala. Nato se je pomaknila globlje v gozdove nad Rašico in si tam uredila taborišče. Komandir je bil Stane Kosec, komisar Špacapan, sekretar Partije pa Cene Stupar. Ker je bil dotok narodnoosvobodilnega tiska iz Ljubljane slab, sta Cene Stupar in Janko Ravbar dobila nalogo, da osnujeta tehniko. Izdajala sta radijske novice in letake. Ta četa je organizirala in izvedla več uspešnih akcij, ki so bile v škodo Nemcem. Nemci so se maščevali nad domačim in četo s tem, da so 21. septembra 1941 požgali pi'v0 slovensko vas Rašico. »Utrinki« 1959 napisal Jože Kosmač 7 let kConoplcinci V nedeljo, 12. julija je minulo 7 let odkar je izšla 1. številka našega glasila. Že nekajkrat smo ob tem jubileju zapisali statistiko o izdajanju lastnega časopisa, danes posvetimo tej obletnici samo nekaj spominov, ker velika večina Vas, drage bralke in bralci še od vsega začetka spremlja zgodovino Konoplana. Pred 7 leti je izšla 1. številka KONOPLANA Samoupravni organi so razpravljali V dneh 17. in 25. junija sta zasedala UO in DS podjetja. Razpravljala sta o važnih vprašanjih. UO in DS sta obravnavala plan proizvodnje za leto 1960. Plan za Prihodnje leto je sledeč: Predilnica: lanena preja (LK in LD) — 4601; konopljena preja (KK in KD) 260 1, skupno 720 t. V tkalnici naj bi proizvedli 3,800.000 m2 tkanin, ki naj bi bile razdeljene tako: lanene tkanine — 2,000.000 kvadratnih metrov, bombažne tkanine 1,200.000 m2, konopljene tkanine 600.000 m2. Če primerjamo plan za leto 1959, je plan v predilnici za 50 t višji in v tkalnici za 380.000 m2 višji. Plan za ieto 1960 je tudi višji od realizacije leta 1958, ki pa jo smatramo skoro že za maksimum. Upamo, da bomo z uvedbo čiščenja strojev ponoči v predilnici in izboljšajo organizacijo razmestitve delovne sile v ostalih obratih ta plan, ki je zelo visok, dosegli. DS je ta plan po diskusiji sprejel. DS in UO sta nadalje razpravljala o predlogu tehničnega sektorja, kako izboljšati tehnološki proces v oplemenitilnici. Rešitev je v pravilni razmestitvi strojev oplemenitilnice, seveda na račun podaljšanja strehe obstoječega obrata. V obstoječih prostorih sedanjega skladišča gotovega blaga, šivalnice in obratne pisarne tkalnice pa bi uredili ženske garderobe za tkalke. V nadaljnjem razvoju je mogoče urediti tudi garderobe za oplemenitilnico, vendar s podaljškom strehe sedanje barvarne. V novo pokriti prostor bi v prihodnje namestili tudi adjustirno ter skladišče gotovega blaga, kar najbolj ustreza tehnološkemu procesu proizvodnje. DS je bil enoglasno soglasen s predlogom o preureditvi oplemenitilnice v tej smeri. Člani DS so nadalje soglasno sprejeli dopolnitev splošnega dela tarifnega pravilnika, kateri v dopolnitvi določa, da delovni invalidi iz IPI prejmejo zaradi okrnjene delazmožnosti na novem delovnem mestu isto Postavko, katero bi sicer prejemali, če do nesreče ne bi prišlo. Vsak posamezni primer bo obravnaval UO Podjetja na predlog sindikalne podružnice ter na osnovi zdravniškega potrdila oz. na osnovi izvida zdravniške komisije, katera ga je priznala za delovnega invalida z omejeno delazmožnpstjo. DS je v nadaljevanju zasedanja poslušal pripombe bilančne komisije, katere bo treba dosledno izvajati. Nekatere teh pripomb so: Za vožnje z našim avtobusom obstojata dve tarifi. Kolikor se DS strinja, da obe tarifi ostaneta tudi nadalje, je treba razliko kriti iz fonda za osebne dohodke. Stroške za hrano, katero prejemajo nekateri delavci kot preventivo za telesno kondicijo, je treba v bodoče kriti iz fonda za osebne dohodke. Podjetje mora iz sklada skupne porabe kriti izgubo menze v višini 20.000 dih. Vse zaščitne obleke naj se plačajo iz fonda osebnih dohodkov. Na podlagi odločitev bilančne komisije je DS sprejel naslednje sklepe: Tudi v bodoče naj ostaneta dve tarifi za prevoz z našim avtobusom s pripombo, da naj izlete ne organizirajo v kraje, ki so dlje od 50 km iz Jarš. Izjemo tvorijo vožnje v naš dom za oddih v Umagu. DS se strinja s plačevanjem hrane delavcem na ogroženih mestih iz fonda za osebne dohodke. Hrana je tem delavcem potrebna. Na predlog varnostnega tehnika je DS potrdil dodelitev usnjenih delovnih rokavic električarjem in ključavničarjem. Zaščita z rokavicami naj prepreči poškodbo rok. DS je potrdil nastavitev tov. ing. Matičič Toneta za obratovodjo oplemenitilnice. DS je sprejel sklep, da se omogoči mojstrom in pomočnikom mojstrov ogled tovarne Lanu in lanitnih plošč v Petrinji. V nadaljevanju so člani DS razpravljali o dostavljenih prošnjah in pritožbah. Člane in članice DS so za gradnjo doma oddiha v Umagu zadolženi seznaniti o poteku gradnje in predvideni dogotovitvi. Tehnični sektor je poročal o kvaliteti in namenu gumiranih gasilskih cevi. Z rezultatom smo lahko zadovoljni. Zaključno lahko napišemo, da je bilo delo obeh organov samoupravljanja zadovoljivo in uspešno, zato želimo, da bi bilo plodno tudi v prihodnje. J. S. Po sklepu DS se je pred več kakor 7 leti formiral odbor, ki je pripravil vse potrebno za izdajanje časopisa. Tedanji uredniški odbor z dr. Jerovec Francom ha čelu si je za začetek izbral skromno obliko lista. Morda je prav v tem zasluga, da Konoplan izhaja še danes polnih 7 let kasneje, torej v tem času, ko smo ?Pisali že skoro vse zanimivosti iz našega kolektiva in iz naše stroke. Vsaka nova številka zahteva novo Vsebino, ki bo zanimiva za večino bralcev. V statutu našega glasila je zapisano, da je Kono-Plan namenjen našim delavkam in delavcem ter naj Jih prvenstveno obvešča o sklepih organov samoupravljanja in uprave podjetja ter o delu masovnih in političnih organizacij. Današnji uredniški odbor si že vrsto let prizadeva zadostiti tej zahtevi in krivično hi sodil, kdor bi rekel, da v določeni meji tega namena hismo dosegli oziroma ga ne izpolnjujemo. V vrste uredniškega odbora smo pritegnili ljudi, "i so voljni sodelovati in storiti vse za čim boljšo kvaliteto lista. Pri tem uživamo polno podporo od 0rganov samoupravljanja kakor od predstavnikov posameznih organizacij. Tudi uprava ima polno razume-Vanje za naše težave in težnje in doslej še ni bilo primera, kjer v bistvenih vprašanjih ne bi našli skupnega jezika. Vsem dosedanjim članom skupaj je uspelo izdati doslej 80 številk Konoplana. Med tem, ko so bile prve številke samo 4 strani obsegajoče, se je stanje izboljšalo ter je s pomočjo sodelavcev uspelo izdati Konoplan na 6 oziroma 8 straneh. V zadnjih letih pa izhaja naše glasilo stalno na 10 straneh, kar je brez dvoma velik uspeh in zasluga vseh članov sodelavcev uredniškega odbora. Prepričan sem, drage bralke in bralci Konoplana, da Vam je bilo v našem glasilu marsikaj všeč. Opogumite se in napišite nam, kaj vas najbolj veže na Konoplan. Hvaležni vam bomo za opozorilo in naše nadaljnje delo prilagodili vašim željam. Ne pozabimo, v 7 letih smo izdali 80 številk. Kdor ima zbrane vse številke od prve, bo videl, da je to že lepa knjiga, ki obsega več kakor 600 strani. Pisati vedno v zadovoljstvo vseh pa je mogoče le z najširšim sodelovanjem vseh, kjer ste vključeni tudi vi. Naj bo zatorej pravkar pretekla obletnica vzpodbuda za še bolj koordinirano delo — za še boljšo kvaliteto. Urednik Predstavljamo vam voditelje organizacij v IRI PREDSEDNIK SINDIKALNE ORGANIZACIJE podr. v INDUPLATI je tov. D r a š č e k Kristijan. Tovariš Drašček se je rodil 14. decembra 1911 v Solkanu pri Novi Gorici. Otroška leta je preživel v domačem kraju na Primorskem. Ko mu je leta 1935 mačeha Italija poslala poziv, da se kot vojak poda v Abesi-nijo, je zapustil domači kraj in prišel v Jugoslavijo. V jeseni 1943 je tovariš Drašček odšel med borce NOV ter bil tako član okrajnega komiteja Lukovica, kasneje pa je bil namestnik sekretarja komiteja za Zasavje I. V Induplati je prišel tov. Drašček po osvoboditvi leta 1946. Med nami je bil do maja 1947. Ponovno je prišel SEKRETAR OPO ZK INDUPLATI je tov. Kern Vinko. Tovariš Kern se je rodil 19. julija 1909 v Zgornjih Pirničah pri Medvodah. Za OF je pričel aktivno delati od aprila 1943 dalje. 17. februarja 1944 je odšel med borce Prešernove brigade. Aprila 1944 je bil sprejet v Partijsko organizacijo. Oktobra 1946 je bil demobiliziran ter se takoj posvetil političnemu delu. 1948 je zapustil domači kraj in se preselil v Ljubljano. Novi dom si je ustvaril leta 1954 v Rodnici. V Induplati je prišel 1. septembra 1955. Leta 1957 ga je OPO ZK Induplati poslal v srednjo Partijsko šolo. V tem času je bil izvoljen za sekretarja Osnovne Organizacije ZK Induplati. Tov. Kern, letos si izvoljen od svoje organizacije za delegata na IV. kongresu ZKS, ki bo konec junija 1959. Prosim, povej nam kaj o delu Osnovne organizacije ZK v Induplati kot priprava za ta kongres! Takoj po VII. Kongresu je naša Osnovna organizacija vzela v svoj program dela študij materiala s tega Kongresa. Vsak član ZK mora biti seznanjen z delom ZKJ in njeno splošno gospodarsko politiko. Naša organizacija se je številčno povečala od 40 članov leta 1957 na današnje stanje 87. Pridobitev novih članov je brezdvomno odraz pravilnega političnega dela z ljudmi ter pravilnega tolmačenja sklepov naših Partijskih in državnih voditeljev s tov. TITOM na čelu. Močno me je ganilo, ko so me člani naše osnovne organizacije izvolili za delegata na IV. Kongresu ZKS. To zaupanje bom delovnim ljudem povrnil s še intenzivnejšim delom na političnem in gospodarskem polju. Vpliv naše Osnovne organizacije ZK v Induplati je zelo močan, saj vse važnejše sklepe, politična in med nas leta 1950. Od tega časa dalje ga najdemo vedno med najaktivnejšimi delavci sindikalne organizacije. Že petkrat je bil tov. Drašček izvoljen za predsednika sindikalne organizacije. Sedanji mandat na to funkcijo je že njegov tretji zapovrstjo. Menda med nami ni delavca, ki ne bi poznal našega predsednika oziroma ne bi prišel k njemu po nasvet ali s prošnjo. Predsedniku naše sindikalne podružnice sem postavil naslednje vprašanje: Tov. Drašček, katera je glavna naloga naše sindikalne podružnice? Odgovor: Brezdvomno je naša največja naloga in morda hkrati tudi naša najtežja — odpraviti težke delovne pogoje v nekaterih obratnih oddelkih v Induplati. Zelo važna naloga je tudi izobraževanje in vzgoja delavcev, posebno za pridobitev kvalifikacije. Z zadnjim bomo posredno dosegli večjo strokovnost naših delavcev in seveda tudi večjo proizvodnost. Istočasno se bodo vzporedno s tem izboljšali za prizadete tudi materialni pogoji. IO naše podružnice posveča največjo pozornost tudi skrbi za človeka ter stalno spremlja izvajanje tega programa, kateri je bil že pred leti sprejet kot stalna naloga naše organizacije in uprave podjetja. Sodelovanje z ostalimi družbenimi organizacijami in z organi samoupravljanja ter upravo podjetja je vsekakor zadovoljivo ter želim, da bi tudi v bodoče ostali ti odnosi neskaljeni. Osebno želim, da bi se vse nepravilnosti ali pomanjkljivosti te ali one oblike reševale na pravem mestu, ob pravem času na pravičen in zadovoljiv način. gospodarska vprašanja v podjetju in na terenu do podrobnosti obravnavamo predhodno na sejah sekretariata, nato pa še na aktivu, kjer vse naše člane seznanjamo na pravilen način s sklepi in smernicami našega dela. Z organi samoupravljanja delamo v najtesnejši povezavi, saj je 32 °/o članov DS članov ZK, v UO pa je 50 %> članov ZK. Velik kontakt imamo tudi z ostalimi družbeno-masovnimi organizacijami. V letošnjem jubilejnem letu >►40 let KPJ« smo imeli v našem kolektivu dobro pripravljeno in zelo obiskano proslavo. Tudi ostale prireditve športnega in družbenega značaja so in bodo letos v duhu 40-letnice KPJ. Kako bomo preživeli letošnji dopust Želja našega kolektiva, ki se postavlja zlasti na Istrsko obalo našega Jadrana, se bo kmalu izpolnila. Naš dom ima že streho, mi pa imamo upanje, da se bomo vanj vselili že v avgustu mesecu. Prav bi bilo, da bi člani našega kolektiva imeli možnost preživeti dopust ob morju že prej. Predstavniki sindikata in uprave podjetja smo se zmenili, da bomo odprli tabo- rišče v sredini julija ob našem domu in kuhali _ze v prostorih, ki so namenjeni za kuhinjo. Po dokončanju zgradbe pa se bomo vselili tudi v prostore v prvo nadstropje, ki so namenjeni spalnicam. Tisti člani kolektiva, ki želijo in imajo možnost preživeti dopus v avgustu in septembru, jim predlagamo, da to store in izkoristijo prijetno bivanje v našem domu. O pomenu finančne inšpekcije V teh vrsticah želim kratko opozoriti na pomen pregleda finančnega poslovanja podjetja, predvsem pregleda zaključnega računa (bilance) po za to pristojnem oblastvenem organu. Po veljavnih predpisih so poklicani za finančni pregled podjetij uslužbenci finančnih oddelkov ljudskih odborov in uslužbenci denarnih zavodov (Narodne banke, investicijske banke, komunalne banke itd.). Njihova skrb je, da se predpisi, ki urejajo finančno poslovanje, pravilno uporabljajo v praksi. Pri ljudskih odborih so v finančnih oddelkih v ta namen formirane posebne finančne inšpekcije. Finančna inšpekcija se nahaja tudi pri višjih organih oblasti, zato poznamo — Zvezno finančno inšpekcijo pri Zveznem Izvršnem svetu, republiško finančno inšpekcijo pri Republiškem Izvršnem svetu, okrajno in občinsko finančno inšpekcijo. Za urejanje finančnega poslovanja gospodarskih organizacij imamo razne predpise, zakone, uredbe, odloke in razna tolmačenja zveznih forumov, katere morajo gospodarske organizacije pri svojem dnevnem delu upoštevati. Kršenje navedenih predpisov ima lahko za posledico zelo občutne kazni odgovornih uslužbencev v podjetju in to so predvsem uslužbenci računovodstva odnosno knjigovodstva z vodjem oddelka in direktorjem podjetja na čelu. Zakaj so navedeni predpisi tako važni? Ce si ogledamo kaj pravzaprav ti predpisi urejajo, nam bo takoj razumljivo v čem je važnost teh Predpisov in zakaj ima njih neizpolnjevanje tako ne-všečne posledice. Predpisi o finančnem poslovanju gospodarskih organizacij urejajo predvsem sledeče: 1. Organizacijo finančne službe v podjetju. 2. Vsebino in obliko dela pri finančnem poslovanju, 3. Ugotavljanje dohodka podjetja, 4. Razdelitev dohodka podjetja, 5. Operativno delo v zvezi s finančnim poslovanjem navzven. Vse navedene funkcije se urejujejo s posebnimi Predpisi in finančna inšpekcija je poklicana zato, da ugotavlja, če se v posameznih podjetjih vsi ti predpisi Pravilno uporabljajo. Posamezne zgoraj navedene funkcije finančnega poslovanja si lahko ogledamo nekoliko bliže. Predpisi, ki urejajo organizacijo finančne službe v Podjetju, govore o tem, kakšne poslovne knjige, glavne }n pomožne, mora podjetje voditi, v kakšni obliki so lahko te knjige, ali jih je treba overoviti ali ne, kako se vanje vpisuje (knjiži) in podobno. Tu imamo v glav-Pem opraviti s formalnimi predpisi, ki jih mora podjetje izpolnjevati zato, da imajo knjige, ki se vodijo, značaj zakonitosti in verodostojnosti. Posamezno podjetje prilagodi te predpise svojim Potrebam z ozirom na velikost podjetja in naravo svojega gospodarskega delovanja. Predpisi, ki urejajo vse-Pino in obliko finančnega poslovanja, so zelo raznoliki, vse kar se v podjetju dogaja, proizvodnja, prodaja, popravila in tako dalje, mora dobiti svoj odraz v denarni obliki. Vse to je tudi predmet finančnega poslovanja, , ° spremenimo stroje, material, kg ali meter izdelkov ud. v dinarje. Tu predpisi urejajo kako se posamezni Poslovni dogodki (n. pr. nabava stroja ali prodaja iz-delka in podobno) finančno izražajo. Predpisani so Posamezni računi, na katerih se evidentirajo posa-jPczni poslovni dogodki.. Predpisani so okvirno načini, ako se vodi in vrednoti evidenca osnovnih sredstev 'zgradba strojev itd.), kako se vodi in vrednoti evi-enca surovin in materiala (predpisi za inventuro, za ■Paterialno knjigovodstvo itd.), kako se evidentira ssebne dohodke, ustvarjena proizvodnja itd. Skratka, vern spadajo vsi predpisi, ki urejajo notranje odnose Podjetju samem in odnose podjetja navzven — izra-eni v dinarskih pokazateljih. S predpisi, ki urejajo ugotavljanje dohodka, pa spi ce^°l-no finančno poslovanje svoj življenjski smi-J- Vsako gospodarsko delovanje se vrši z namenom, doseči neki ekonomski uspeh, ki ga imenujemo dohodek podjetja. Na podlagi organizirane finančne službe v podjetju in v dinarjih izraženih poslovnih dogodkih ugotavljamo po posebno v ta namen izdanih predpisih dohodek. Z drugo besedo, ugotavljamo vse, kar podjetje prejme s prodajo izdelkov in vse, kar podjetje izda — stroški. Pri tem so posebno strogi predpisi, ki urejajo, kateri izdatki se podjetju priznajo kot strošek, kateri pa se morajo pokrivati iz čistega dohodka odnosno iz skladov podjetja. Pri tem bom navedel samo nekaj primerov. Delovna obleka se po predpisih ne prizna v stroške, prizna pa se zaščitna obleka in zaščitna sredstva, ki varujejo telo pred zdravju škodljivimi vplivi. Dnevnice in potni stroški se priznajo samo do določene višine kot stroški, prav tako izdatki za zavarovanje itd. Izdatke, ki ne morejo po predpisih bremeniti stroške podjetja, razvršča in odobrava DS podjetja v breme čistega dohodka podjetja, to je tistega dela dohodka, ki podjetju ostane, ko plača svoj delež skupnosti. Lahko rečemo, da so najvažnejši predpisi, ki urejajo delitev ugotovljenega dohodka podjetja. Ti predpisi so običajno zelo zapleteni in se z ozirom na gospodarski razvoj in potrebe večkrat menjajo. Njihov glavni namen je pravilno razporediti dohodek na del, ki ga prejme družba kot odškodnino za imovino, ki jo izroča posameznemu kolektivu v upravljanje in na del, ki ostane kot čisti dohodek podjetju in, ki ga podjetje uporabi za izplačilo osebnih dohodkov po predpisih tarifnega pravilnika in za svoje sklade. O razdeljevanju čistega dohodka podjetja odloča DS podjetja. Med te predpise spadajo tudi predpisi, ki urejajo tarifno politiko posameznega kolektiva. Končno imamo še predpise, ki urejajo odnose podjetja navzven: poslovanje z bankami, kupci in upniki, predpise, ki urejajo kreditno in devizno poslovanje itd. Pravilno izvajanje vseh navedenih predpisov kontrolirajo finančne inšpekcije. Lahko ugotovimo, da je njihovo področje dela precej obširno. Podjetja so dolžna dati inšpektorjem na vpogled vse svoje knjige, evidence, dokumente itd. in so dolžna ravnati se po njihovih navodilih. Pregled finančnega poslovanja podjetja lahko napravi inšpekcija med letom ali pa konec leta ob zaključku enoletnega poslovanja, ko podjetje sestavlja zopet po posebnih predpisih svoj letni obračun (bilanco). Varilec pri delu St. 7 Na potu domov Subotica. Veliko mesto v veliki ravnini. Prvo me je pozdravil dosluženi ljubljanski tramvaj, katerega so Subotičani zopet reaktivizirali in proglasili za dela zmožnega. Mnogo ljudi se je »šetalo« po ulicah, predvsem pred mestno hišo in kinom. Ljudje so vljudni, govore pa pretežno madžarsko. Čuti se bližina državne meje proti Madžarski. Nekoliko sem se sprehodil po mestu ter nato poiskal prenočišče, kamor sem šel utrujen od dolgega potovanja in številnih vtisov spat. Naslednji dan sem zarana krenil v mesto in na trg oziroma sejem. Kupiš si lahko vse kar ti srce zaželi. Nič čudnega, saj je vsa okolica tega velikega mesta ena sama dobro obdelana njiva. V podjetju, kjer zbirajo kože, sva naložila novi tovor, s katerim sva nato krenila domov v tovarno usnja Kamnik. Delo je težko. Kože je treba prekladati, soliti, zbirati in sortirati. Smrad je skoro neznosen predvsem za človeka, ki takšnega dela ni vajen. Delavčeva plača je enaka kakor naša z razliko, da so prehrambeni artikli v Subotici iz razumljivih okoliščin mnogo cenejši. Po končanem delu sva se napotila h kosilu. Dobro in do sitega sva se najedla. Čakalo naju je neprijetno presenečenje. Treba je bilo pred odhodom še zakrpati defektno gumo. K sreči je bilo tudi to hitro opravljeno. Umazana od prahu in olja ter masti sva se umivala pri odprtem vodnjaku z mrzlo vodo. Vodovoda Subotica nima. Samo vodnjaki so nameščeni precej na gosto. Od Jarš do Subotice (Piše Rojc Edi) Vrtela sva pumpo drug drugemu in se končno za silo umita podala na zadnjo etapo najine poti. Pot proti domu naju je vodila skozi slične kraje, kjer sva se vozila na poti do Subotice. Povsod isto. Neizmerna ravnina. Povsod polja. Z vzpetine nad Novim Sadom sva imela lep pogled na mesto, ki se je kopalo v tisočih lučeh daleč pod nami. Številne luči so odsevale v Donavi, ki neslišno vali svoje vode v Črno morje. Dolga noč in mnogo kilometrov je bilo pred nama. Enakomerno brnenje avtomobilovega stroja me je uspavalo. Zadremal sem. Vse prepočasi se je manjšala razdalja med domačim krajem in nama. V Slavonskem Brodu je tudi soseda Tineta premagala utrujenost. Zaspal je v kabini svojega voza med tem ko sem sam zavil v restavracijo, kjer sem prebiral časopise in pil črno kavo. Se ponoči sva nadaljevala pot. Proti jutru sva prišla v Zagreb prav v času, ko so številni delavci hiteli na delo. V dopoldanskih urah sva prišla srečna zopet domov v Jarše oziroma v Radomlje. Bil sem močno utrujen. Čudim se samo vzdržljivosti šoferjev, ki so kot v primeru Tineta opravljali takšne in podobne vožnje neštetokrat ter morali pri vsem tem stalno paziti na cesto in druge koristnike velikih prometnih žil. Bil sem utrujen, čeprav sem samo opazoval in nisem imel nikake skrbi. Mnogo sem videl, zato mi je toliko manj zal utrujenosti, katero sem čutil po prihodu domov. Videl sem druge kraje. Videl obširna, skoro brezkončna polja, ki so bila vsa lepo obdelana. Videl sem ceste in železnice, mostove in nove tovarne, vse plod pridnega dela jugoslovanskih narodov. Morda se Vam bo nepričakovano ponudila prilika, da si tudi vi ogledate našo lepo in zanimivo deželo. Želim vam, da bi bili pri tem enako zadovoljni kakor sem bil jaz. Bilo je lepo. Konec STROKOVNI KOTIČEK LANENE TKANINE IN PRANJE Zaradi nošenja in pranja nastane pri lanenih tkaninah proces kolonizacije, s tem pa se vlakna krajšajo in tkanina izgubi na trdnosti. Naredili so poizkus s tem, da so vlakna močneje zapredli in na ta način preprečili predčasno izgubljanje na trdnosti, istočasno pa bi lahko uporabljali za predenje tudi vsa krajša vlakna. . . . Za izdelavo tkanine je bila vzeta preja treh različnih številk, in sicer: suho predena Nm 6, mokro predena Nm 10.8 in mokro predena Nm 18. Pranje je bilo izvršeno na dva načina, kot pranje v pralnici in v gospodinjstvu in to: 3, 25 in 50 ter 100 pranj. Na di-namometru je bila ugotovljena jakost pred in po pia-nju Merjena je bila tudi obstojnost proti drgnjenju. Ugotovljeno je bilo, da se trdnost ni povečala pri višjem zasuku preje razen pri Nm 6, ki je bila suho predena. Tkanina iz Nm 8 mokro predena z večjo gostoto na cm pa je pokazala boljše rezultate pri obstojnosti na drgnjenje. TEHNOLOŠKO USMERJANJE V PROIZVODNJI LANENEGA PLATNA Tehnološki proces se v glavnem usmerja po zahtevah tržišča, katere se postavljajo po vojni dobi. Podatki s tržišča so pokazali, da mora lanena industrija prvo znižati prodajno ceno in izboljšati kvaliteto ter nuditi trgu čim več novitet. Zaradi tega je potrebno zgostiti rekonstrukcijo večjega dela strojnega parka. Pri strojih za pripravo se zahteva večja brzina, manj odpadkov in boljša kvaliteta. Za škrobljenje lanene preje se priporoča Hibbertov sistem. Sušenje se visi s toplim zrakom. Čeprav so lanene tkanine enostavnejše sestave, se teži za tem, da se uvede čim več avtomatskih statev. Za srednje težke lanene tkanine J skonstruiran Northrop LF model, ki vsebuje do ^ navitkov votka. Zev na tem modelu avtomata se tvori po sistemu Dobby. Statve so običajno s pozitivnim m negativnim regulatorjem, uporabljajo se pa tudi Jacqu-ardski stroji za izdelavo lanenih tkanin. LAN IN MODA V ZDA so izdelali zanimivo mešano prejo. To j® mešanico barvanih lanenih vlaken in Oriona. Ta mešanica se lahko prede na običajnih predilnih stroji s česano prejo. Iz te preje se izdeluje tkanina imen vana »Tvveedlon«, ki je na izgled podobna škotskim Tvveddu. Lanena vlakna v tej preji ustvarjajo nepravilne odebelitve in vozličke. Iz te preje se dajo izdela tudi pletenine. Izdelan je bil tudi poizkus z mešanje konoplje in Oriona. Tako se na primer meša suio Orion in obarvana konoplja. Tkanina se naknaa barva v kosu z barvili, ki obarvajo samo Orion. Z j ličnimi barvnimi kombinacijami pri mešanici Orio lan ali Orlon-konoplja dobimo zelo zanimive eien tvveeda. Iv0 Naši trije malčki se nam predstavljajo (slika 1) v platnenih hlačkah oziroma v tiskanem oblačilu. Podolžne črte na triko majicah so tudi v garderobi najmlajših moderne. Platnena oblekca, katero nosi manekena (slika 2) je smiselno dopolnjena s črtami. Sliki 3 in 4 prikazujeta tiskane obleke. Tkanine so lahko bombažne ali lanene, kar je še posebej prijetno nositi v Vročih poletnih dneh. Ob prehodu poletja v jesen boste vašo hčerko oblekli lahko tako kot to prikazuje slika 5. Plisirano krilo dopolnjuje suknjič, ki pride v poštev tudi v hladnejših mesecih. Slika 6 pa prikazuje moža in ženo. Ne! To sta brat in sestra, oblečena v krilo oziroma hlače iz podobnega vzorčastega blaga. Vrhnji del oblačila sestavlja suknjič. Vem, da ste že uganili, da sta na sliki 6 obe deklici. Kako prijetno je, če jih lahko vsaj za hip zamenjate! Kdo je kriv? Stopnice? Tisti, ki je padel ali tisti, ki jih ne popravi? IZ MESECA V MESEC IITZ (Zapiski našega varnostnega tehnika tov. Strojan-a) V vseh naših delovnih prostorih podjetja so razni opozorilni napisi. Nameščeni so na vidnih mestih in vsakdo jih lahko prečita in vidi, če jih videti hoče. Navada je taka, da stvari, katere večkrat vidimo, nazadnje niti ne opazimo več. V sliki in besedi nam številni plakati in napisi dajejo napotilo, kako se naj ravnamo pri delu, na kaj moramo biti pozorni in kakšne posledice lahko nastanejo zaradi nepoučenosti ali neprevidnosti. V številnih primerih bi za nesrečo ne bil kriv delavec, če bi bil pravilno poučen. Zato je prav, da svoje podrejene opozorimo na možnost nesreče ob nepravilnem rokovanju ali prijemu. Nadrejeni odgovarjajo za ljudi in delo z ljudmi je tisti del dela, ki se nikoli ne konča. Ce seveda delavec ali delavka ne posluša nasveta, je polno odgovoren za nastalo nesrečo. Tudi delo na področju varnosti pri delu je del programa velike akcije, katero vodimo že nekaj let in ta je »skrb za človeka«. Zaključno vas bom seznanil še z dvema nesrečama, ki sta se pripetili pretekli mesec. Na votkovnem avtomatu za izvitke se je ponesrečila Homar Cilka. Škarje, katere režejo votek ob menjavi, so jo urezale v kazalec desne roke. Komarjeva ni stalno delala na tem delovnem mestu. Mnenja sem, da so jo samo določili k temu delu, nihče pa se ni pobrigal za to, da bi jo seznanil s postopkom pri tem delu. Za nesrečo je zatorej polno odgovoren predpostavljeni. Druga ponesrečenka je Jazbec Frančiška, katera se je ponesrečila po krivdi druge osebe. Nesreča se je zgodila na poti z dela domov. Upajmo, da bodo funkcionarji z urada za socialno zavarovanje ukrenili potrebno, da se temu in podobnim prenapetežem ohladijo mladi in vroči živci. Prečitajte te vrstice s premislekom in skušajte v bodoče ustvarjati izdelke dobre kvalitete pri varnem delu. Želim vam pri tem obilo uspeha. Kako smo delali v mesecu maju 1959 Izpolnitev količinskega plana: Izpolnitev količ. plana: Mesečna izpolnitev plana Primerjava z letom 1958 kumulativa Leto 1958 indeks 100 Predilnica 111,7% 87,1% Tkalnica 104,9% 88,6% Gasilske cevi 225,7% 135,5% Zatkani votki 110,3% 95,0% Izpolnjevanje norm: Predilnica 112,0 %> v normi je delalo 297 delavcev Tkalnica 111,8 % v normi je delalo 448 delavcev Oplemenitilnicz 112,0%) v normi je delalo 75 delavcev Tiskarna 114,0 % v normi je delalo 20 delavcev Pogonski odd. 113,5% v normi je delalo 111 delavcev Nameščenci 112,0% v normi je delalo 66 namešč. Povprečno doseganje norm za celo podjetje je bilo 112,2% in je v normi delalo 1017 delavcev. Konec maja smo imeli zaposlenih 1109 oseb in deset vajencev. Zastojev radi prekinitve električne energije ni bilo. ŠPORT IN ŠAH STOJE — KLEČE — LEŽE Teden dni smo vneto trenirali. Vsak pritisk na petelina malokalibrske puške nas je stal 2 din. Toda volja in upi na uspeh so bili močni in bili smo celo nekoliko samozavestni. Pripravljali smo se za tekmovanje za pokal »Crvena zastava« in za »Olimpijski trilon«. Tekmovali bi naj v Ljubljani. Na vajah nismo dosegli posebnih rezultatov pač pa smo pričakovali in si mnogo obetali od tekmovanja na ljubljanskem strelišču in pa od dejstva, da bo tekmovanje predpoldne. Odpeljali smo se v deževno jutro. Med vožnjo beseda ni stekla kakor običajno. Vsak si je dal opravka sam s seboj in vsi smo bili menda nekoliko zaskrbljeni. Takoj po prihodu na strelišče na Rakovniku v Ljubljani smo oddali prijave. Bili smo med prvimi, zato smo tako tudi streljali. V prvi grupi sta tekmovala dva naša zastopnika, v drugi nas je bilo 8 in v tretji zopet dva. Ker posedujemo samo dve puški, smo si morali za drugo tekmovalno grupo izposoditi kar 6 pušk. Rezultat tega sposojanja je bil zaznaven tudi pri strelcih. Vkljub vsemu se je 7 naših tekmovalcev plasiralo v nadaljnje tekmovanje za pokal »Crvene zastave«. V nadaljevanju tekmovanja je bilo treba streljati po desetkrat stoje, kleče in leže. Od skupnih 300 možnih zadetkov je bilo treba izpolniti za zlato odlikovanje strelca 220 zadetkov, za srebrno 200 in za bronasto 180. Žal se naša pričakovanja niso izpolnila in nihče od nas ni izpolnil potrebnega pogoja. Zapustili smo Ljubljano nekoliko razočarani, vendar polni upanja za prihodnje tekmovanje in — na kar gradimo naše upanje — obogateni z novimi izkušnjami. MISLIMO NA IX. STIPI Športno tekmovanje v Industriji Platnenih izdelkov (STIPI) je vsa leta doslej precej razgibalo številne člane našega kolektiva. Letošnji STIPI bo že IX. po vrstnem redu. S to ugotovitvijo lahko rečemo, da je postal STIPI važen člen športne dejavnosti pri nas in da se vsi tisti, ki radi tekmujejo, tudi radi pomerijo v svojih sposobnostih na različnih tekmovanjih. Letošnji Teden mladosti nam ni garant za uspeh. Moške vrste so popolnoma odpovedale, nekoliko boljše je bilo pri ženskih tekmovalkah v primerjavi s prejšnjimi leti. Časovni razpored za IX. STIPI še ni sestavljen, lahko pa napovemo, da bo konec avgusta ali v začetku septembra. Tekmovalne panoge bodo ostale iste in bodo kakor doslej obsegale vzpon na planino, kolesarjenje, streljanje z zračno ali malokalibrsko puško, plavanje ter lahkoatletske discipline. O vseh podrobnostih vas bomo na najprimernejši način obvestili kasneje. Celotedensko tekmovanje je razdeljeno tako, da lahko vsak tekmovalec z malo truda doseže gotove uspehe brez posebnega napora. Šport je panoga, katere se ljudje nemalokrat radi izognejo z izgovorom, da niso sposobni in drugim. V VESELA KRONIKA Sem že bila prepričana, da me v tej Številki ne bo, ker sem morala čakati na registracijo avtomobila S-8123. Veste, ta reč je namreč takšna, da sem prvi dan Tegistracijo zamudila, in bila šele drugi dan na vrsti. Ni se mi dalo v avtomobilu čakati, zato sem zavila v gostilno in ko je bil red na meni, mi tega ni nihče povedal in tako — pa drugič, saj gre vse v breme službe in Pritegnem M., ki tudi ne gleda na kilometre ko domov hodi. Včasih se je vozila s kolesom, nato z o-vtobusom sosednjega kolektiva. Odkar pa ta več ne vozi mimo Induplati, jo M. mahne prvo do odhodne Postaje avtobusa, se pelje 6 km po okolici in pride Potem končno le preko Trzina v Domžale. Ker sem ravno pri črni kavi, se še spominjam tistega. vzorčka na predpisu za T fond v naši oplemenitil-nici. Kaj se ve, morda so tudi tisti košček blaga s kavo Polili, sicer ne bi mogel biti takšne barve, kakršen je bil, dokler ga ni ing. M. strgal in vrgel tja kamor spada. Možje imajo res posebne oči v oplemenitilnici, ce na osnovi takšnega vzorca po naročilu pravilni ton izbarvajo. Vem, da je z denarjem vedno težko. Težko, ker ga ni nikdar preveč. Če boste kdaj koga slišali, da bo rekel, da ne ve kam z denarjem, se kar potolažite, ker sigurno ne govori resnice. Tako je povsod po svetu, manjkrat boste naleteli na ljudi, ki nimajo okusa ali Pa vsaj ne za doma izdelani film. Nedavno (v maju 1959) se je pripetilo, da so v kinu Induplati »izžvižgali« Ulm, ki mu je bilo ime OBLICI. Skoda res, da imajo naši ljudje, Ici se tako radi postavljajo s smislom za lepoto in kulturo tak odnos do skrajno skrbno in okusno izdelanega filma. Ko boste o vsem tem razmišljali in prišli do svojega zaključka, pa se v vrsto postavite za malico. Ni nujno, da ste tam točno ob 10. uri ali ob 18. če delate Popoldne. Lahko ste tam tudi 5 ali deset minut prej. ^oj vam ne bo nihče ničesar očital, ker vsi vemo, da tlsti, ki ne stojijo pred našim bufejem, pa kje za vo-galom čakajo, prav gotovo pa vsi pred pričetkom Uradno določenega časa za odmor. Pri tem pa opozar-luni, da se ne drenjajte v ospredje, če so prišli pred vami že drugi in lepo čakajo. Ce se želite drenjati, morate imeti za to posebne kvalifikacije. Ce pa želite, asem primeru temu ni tako, zato si poglejmo naše načelo, ki se glasi: »približati šport delovnemu ljud-tvu«. Naša naloga je razgibati človeka in mu dati ono, zato je dal vsak tekmovalec vse od sebe, da bi cim boljše plasiral. j.. , ^ določeno mero treme sem tudi tokrat (kar sem Dr' l?e*al tudi na drugih tekmovanjih) prestopil črto teli s*°ku v daljino. Imel sem tako, kakor tudi ostali umovalci, možnost 3-krat skočiti. da vrsta za vas ne velja, potem oblecite zeleno delovno haljo (po možnosti iz satena) ter zahtevajte kar želite kar preko vrste. To storite tako, da bo vaše naročilo najmanj 2 do 3 minute trajalo in tisti, ki v vrsti čakajo, ne bodo prišli do konca odmora na vrsto. Seveda sem tudi tisto odločbo v svojo mapo zapisala, katero so v naši upravi izdali oni sodelavki v tkalnici in ji potrdili 31 službenih let. Nikar se ne delajte iz dekleta veselja, sem jih hotela pobarati, saj vidite, da je komaj 20 let stara sem premišljevala in naletela na Franca. Kar dopadel se mi je. Tako lepo obritega že dolgo nisem videla in bil je za polovico mlajši. Na vprašanje, če se ponovno ženi, mi je rekel, da se je britja zato tako dolgo izogibal, da bi starejši izgledal, ko bodo delovno dobo določevali. Kaj vse se spomnijo. Glasba po želji je tudi vsega spoštovanja vredna, posebno če mična napovedovalka napove glasbo Fre-derica Chopina, zaigra vam pa Calgpso. Kar huda sem bila. Je užitek poslušati prijetno glasbo, še večji užitek pa je bil, ko sta se dva sodelavca iz predilnice zaradi dežnika udarila. Pred meseci že sta zamenjala povsem enake dežnike, to pomoto sta pa šele prejšnji mesec odkrila in se vlekla vsak za »svoj« dežnik. Zaradi podobnosti ni bilo mogoče ugotoviti, kdo ima prav. Vlekla sta in se prepirala tja do shrambe koles. Tam sta si pa sleočila v lase in dežnik dobesedno razmesarila. Zdi se mi, da sta sedaj oba zadovoljna. Jaz tudi, ker ni nihče popustil. Se sem ugibala o tem in onem ter šla v sredo 17. junija 1959 na sejo našega UO, kamor so me povabili na obravnavo plana za leto 19 560. Joj, sem vzdihnila, kaj smo že za tako daleč naprej vse prodali in šla pripovedovat ljudem, da so slike, ki krasijo vhod in hodnik v naši upravi, zastonj. Pa ne zato, ker jih je fotograf zastonj napravil. Kje pa, dandanes vam nihče ničesar zastonj ne naredi. Zastonj so zato, ker jih naše računovodstvo še ni plačalo in fotograf še vedno upa, da plačati ne bodo pozabili. Za vroče poletne dni pa želim, da si tudi vi zapišete kakšno veselo z dopusta in jo potem meni prinesete ali pa kar v uredništvo našega glasila. Hvala, pa na svidenje Spelca. SPORED FILMOV V KINU »INDUPLATI« 18.-19. julija »PRIJATELJSKO PREPRIČEVANJE«, ameriški barvni film 25.-26. julija »DOŽIVLJAJI KAPITANA WEIGHTA«, ameriški barvni film L- 2. avgusta »LUCI VARIETEJA«, italijanski zabavni film 8,- 9. avgusta »VITEZI OKROGLE MIZE«, amer. barvni film 15.-16. avgusta »AVANTURE CASSANOVE«, avstrijslco-franc. zabavni film. V poletnih mesecih julij in avgust predvajajo v kinu Induplati filme samo ob sobotah ob 20. uri in nedeljah ob 17. in 19. uri. UPRAVA KINA Prvič in drugič sem prestopil. Za zmago bi lahko v tretjem skoku skočil samo 3 metre s pogojem, da le ne prestopim. Toda — TO NI ŠPORTNO. Vse ali nič in pognal sem se po zaletni stezi za svoj tretji skok. Močno je tolklo srce, ko sem se z veliko brzino bližal odrivnemu mestu. Odrinil sem se z levo nogo in za bežen trenutek videl, da nisem prestopil. Potem sem letel po zraku in padel oziroma doskočil daleč od odriva. Nisem se še docela pobral, ko so že hiteli k meni prijatelji in sotekmovalci ter mi čestitali k zmagovalni dolžini skoka. Bil sem srečen. Postal sem zmagovalec IV. STIPIJA. Zmagal sem športno. Lahko bi dosegel zmago tudi z nešportnim vedenjem toda, to bi mi zagrenilo veselje nad uspehom. Želim vam, da bi tudi sami lahko dosegli podoben uspeh oziroma tekmovali športno. Ko boste doživeli srečen primer, boste znali ceniti tudi šport, katerega gojijo ljudje odkar obstoja zgodovina. To je resnična zgodba — je jih pa mnogo. Strojan PERSONALNE IZPREMEMBE Vstopi: 1. Gojak Ljudmila, kot snažilka v tkalnici, z dnem 8. VI. 1959. 2. Hribar Marija, kot vdevalka v tkalnico, z dnem 8. VI. 1959. 3. Janežič Frančiška, kot pomočnik tiskarja, z dnem 8. VI. 1959. 4. Krese Vera, kot servirka v menzi, z dnem 8. VI. 1959, 5. Ocvirk Alojzija, kot čistilka blaga, z dnem 8. VI. 1959. 6. Stražar Vera, kot čistilka blaga, z dnem 8. VI. 1959. 7. Us Justina, kot snažilka v tkalnici, z dnem 8. VI. 1959. 8. Vodlan Ana, kot vdevalka v tkalnici, z dnem 8. VI. 1959. Izstopi: 1. Viriant Anica, iz mokre predilnice, izstopila dne 23. V. 1959, izstopila sporazumno z upravo podjetja. 2. Orehek Majda, iz tiskarne, izstopila dne 23. V. 1959, izstopila sporazumno z upravo podjetja. 3. Hočevar Roza, iz predilnice, izstopila 28. V. 1959, izstopila na lastno željo. 4. Kuhar Milena, iz tkalnice, izstopila dne 28. V. 1959, izstopila na lastno željo, 5. Matjaž Ivana, iz tkalnice, izstopila dne 31. V. 1959, izstopila sporazumno z upravo podjetja. 6. Cerar Ivanka, snažilka iz tkalnice, izstopila dne 31. V. 1959, izstopila sporazumno z upravo podjetja. 7. ing. Sazonov Sergej, ob ra to vod j a oplemenitilnice, izstopil dne 31. V. 1959, izstopil na lastno željo. 8. Cerar Stanislava, previjalka v pripravljalnici, izstopila dne 2. VI. 1959, samovoljno zapustila delo. 9. Hriberšek Jožica, predica, izstopila dne 13. VI. 1959, izstopila sporazumno z upravo podjetja. 10. Marn Janez, električar, izstopil dne 13. VI. 1959, izstopil sporazumno z upravo podjetja. 11. Luteršek Albina, previjalka iz pripravljalnice, izstopila dne 16. VI. 1959, upokojena. 12. Klopčič Marija, mokra predica, izstopila dne 16. VI. 1959, izstopila sporazumno z upravo podjetja. Poročili so se: Pirc Jožefa iz oplemenitilnice, poročena Gašperlin. Pančur Amalija, iz tkalnice, poročena Fortuna t. Mokorel Zmaga iz pripravljalnice, poročena L e t n a r. Capuder Cilka iz tkalnice, poročena Pirnat. Pivec Vida, iz mokre predilnice, poročena L e s i č a r. Dolčič Jelka, iz tkalnice, poročena Volčini. Kino V Afriki lOOO din za onega, ki ugane kaj Je to! Drage bralke in spoštovani bralci Konoplana. Želeli smo in zgodilo se je, da uredništvo v prvem kolu natečaja UGANITE KAJ JE TO ni prejelo nobenega pravilnega odgovora. Po sklepu uredniškega odbora natečaj za isto vprašanje podaljšujemo. Kdor bo do sobote 25. julija oddal v uredništvu pravilen odgovor IN BO IZ' ŽREB AN, prejme nagrado 1000 din. Vabimo vas, da poizkusite, tokrat je nagrada dvojna in znaša 1000 din, katere izplačamo v gotovini brez odbitkov. Zato, na delo! Naslovite rešitev na UREDNIŠTVO KONOPLANA — INDUPLATI Jarše.