St. 115. Trst, v soboto 26. appila 1913. Tečaj XXXVF*!. IZHAJA VSAK DAN a« tk nedeljah in prazmkih ob 5., to ponedeljkih ob S. zjutraj. ?**JuaiCue 4tev. s« prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih iocakarnah v Trstu'in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Pritojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) •t .-asi 8e računajo NA milimetre v girokosti 1 kalfene. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. v*m. •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aaćaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-»aiij pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Piačljivo In tožljivo v Trstu. —«■'■■ 'T«"— tw Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je wt0Č!m NAROČNINA ZNA$A sa celo teto 24 pol leta 12 K. i mesece fiKjH ca- ročne brez đv>. s,;De naročnine, se uprava ne o^ira. Maroin..-,«. na. &*4»ljsk« lxd»n> „JSDIHOflTI" itu* J o*lo lato Kron 5*20, xa pel l«t* Kron C SO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nairanko- vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se it« vr«A«j«. Naročnino, oglas« in reklamacije jo pošiljati na uprave lista. UREDNIŠTVO: ulica Giergia Galattl 20 (Na rada! tU«). Izdajate j in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laaiaik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranllnKnl ra?un Jtev. 841-652. TELEFOM It I1-J7. Kralj Nikola se preseli v Skader. Kompenzačni predlog* tripleentente. Današnja slika mednarodne politične situacije. DUNAJ 25. (Izv.) Po zaupnih poročilih, ki jih je dobilo avstrijsko zu • nanje ministrstvo, je kralj Nikola odločen vstrajati pri svoji zahtevi po Skadru in že pripravlja vse po trebno, da se z rodbino vred preseli v Skader, kar se izvrši že v najbliž jih dneh. Sicer je Evropa sama prepričana, da Crnagora prostovoljno nikakor ne odstopi od Skadra. Kakor smo že včeraj poročali, je londonska konferenca sklenila priporočati črnogori, da prostovoljno izroči Skader. Seveda je več ko jasno, da to priporočilo ne bo imelo nobenega vspeha, vsled česar bo stopila mednarodna kriza neposredno v najakutnejši štadij. Londonska poslaniška reunija, ki se je danes popoldne sestala k seji, bo razpravljala o avstrijskem predlogu, naj se poveri Avstriji in Italiji evropski mandat, da izkrcata in-ianterijo in artilerijo, ki naj zasede vsa važna črnogorska pristanišča in če treba odide tudi naravnost pred Skader. Avstrija zahteva takojšnjo izvedite v tega svojega načrta. Na Dunaju so si sami v svesti, da poslaniška reunija tega predloga nikakor ne bo in tudi ne more sprejeti, ker je čisto izključeno, da bi privolila v ta načrt Rusija od katere je pravzaprav vse odvisno. Vse namreč kaže, da je postalo Sazonovo stališče vsled padca Skadra jako težavno in vsaka njegova beseda, ki bi vsebovala grožnje proti Črni gori, bi bila lahko zanj usodepolna. Umevanje težavnega položaja ruskega zunanjega ministra diktira vsem velekabl netom politiko, ki jo izraža londonsko oflci-jozno poročilo z besedami: S potrpežljivostjo je treba stremeti po zadovoljnem aranžmaju. A na Dunaju nočejo ničesar vedeti o kaki potrpežljivosti in ponavljajo svoje stare grožnje, da napravi Avstrija sama, če treba tudi proti želji Evrope, kar je potrebno. Današnja londonska konferenca ne bo najbrž sklenila ničesar drugega, kakor še enkrat — In sicer sedaj zelo energično, — pozvati Črno goro, naj se uda. Zanimivo je sedaj vprašanje, katero stališče se izkaže za pametnejše: ali angleško, ki svetuje potrpežljivost, ali avstrijsko, ki zahteva takojšnjo kaznovanje Črne gore. Velevlasti še niso odgovorile na avstrijsko noto. DUNAJ 25. (Izv.) Dosedaj še nobena velesila ni odgovorila na znano Berchtoldovo noto velekabinetom povodom padca Skadra. Kakor |e sklepati iz cf;cijoznih listov, se drže velesile, tudi Nemčija in Italija, napram avstrijskemu načrtu zelo rezervirano. To dejstvo je vzbudilo v avstrijskih oficijozmh krogih veliko nejevoljo. Kljub temu zatrjujejo listi, da so velesile edine glede Skadra in tudi pripravljene, realizirati svoj sklep, če treba tudi s silo. Vrh tega zahtevajo avstrij- ski oficijozni krogi, naj se Črnogoro radi njene neposlušnosti in nepokornsti kaznuje še s tem, da ne dobi za Skader spioh no-i benih kompenzacij. Veleposlanika reunija. LONDON 15. (Izv.) Crfo dopoldne so J si danes veleposlaniki izmenjav?!} obiske in se posvetovali o položaju. Ob treh popoldne se |e sestala konferenca, kateri sta prisostvovala tudi ministrski predsednik Aiquith in lord Morley. Pred konferenco Je francoski veleposlanik Cambon hi Četrt ure konferiral v ■ ngleškem zunanjem ministrstvu. Za njim je prišel avstrijski veleposlanik, ki je konferiral z državnim podtajnikom pol ure. Vspehi konference v pozni nočni uri Še niso znani. Ponovni poziv Črnigori. LONDON 25. (Izv.) Kakor poročajo tukajšnji listi, se je veleposlaniŠka reunija na svoji današnji seji, v očigled navdušenemu razpoloženju med balkanskimi zavezniki in tudi drugimi slovanskimi narodi vsled padca Skadra, izrekla proti uporabi nasilnih sredstev proti Črnigori. Pač pa so velesile ponovno pozvale Črnogoro, naj izroči Skader velesilam, ozi-rom admiralom mednarodnega brodovja, kot njenim zastopnikom. Poziv ne govori o nobenih nasilnih sredstvih. Za slučaj pa, če kralj tekom dveh dni ne ugodi zahtevi Evrope, bodo velesile takoj zasedle blokirana mesta. O kakem prodiranju mednarodnih čet v Črnogoro, še ni nobenega govora. Kompenzacije Črnigori. PARIZ 25. (Izv.) Jrlpelententa pripravlja kompenzacijski predlog, na podlagi katerega naj bi se rešilo skadrsko vprašanje. Predlog nasvetuje rektiflkacijo že določene severne albanske meje, ki naj bi šla sedaj čez Vrako in Kopllk do Skadrskega jezera, odtu ob reki Bojani do Brdlce in potem v p reki črti do Medove. Vrh tega naj dobi Črnagora tudi večjo vojno odškodnino. Nezadovoljstvo z avstrijsko taktiko. LONDON 25. (Izv.) V tuka|šnjih političnih krogih vzbuja avstrijska politika veliko nezadovoljstvo. Listi povdarjajo, da se podaja radi avstrijske nestrpnosti evropska diplomacija v nevarnost, da se sploh onemogoči mirna rešitev skadrskega vprašanja in na-glašajo, da je treba na vsak način najprej počakati, da se pomiri navdušeno razpoloženje v slovanskem svetu. Razširjenje blokade do Drača. CETINJE 24. (Izv.) Angleški poslanik je na željo poveljnika mednarodnega brodovja obvestil danes črnogorsko vlado, da se blokada nemudoma razširi do Drača. Vse ladje, ki se nahajajo v blokiranem okolišu, morajo tekom 24 ur zapustiti to vodovje. V Drač sta bila odposlana avstrijski torpedni lovec „Dinara" in ena italijanska križarja. Pred Barom se nahajata bojna ladja „Radetzky" in torpedni lovec „Scharf- PODL1STEK. Metka in njen greh. Spisal Jos. Vandot. Tomaž mu ni odgovoril, ampak se je zgrabil za lase. Pastirček je stopil bliže k njemu, pa mu je zakričal v uho: „Kaj si znorel, Tomaž? Ali hočeš, da te oblijem z vodo ?" Tedaj pa je dvignil Tomaž glavo. Divje je pogledal na pastirčka in je skočil na noge. „Jezes, Jezes 1" je zastokal. „Vse mi Je ugrabil — tudi ongavo Metko mi ugrabi." — Tako je zastokal Tomaž. Hipo ua se je obrnil, pa je zgrabil pastirčka Gregca okrog pasa. Vrgel ga je na tla in ga je pričel suvati z boso nogo. Pastlrčefc Gregec je zatulil na vse grlo. A Tomaž ga je spustil. Skočil je k ognjišču. Prevrnil Je ponev, v kateri so se kuhali žganci, zmetal je na tla vse lonce in je škripal z zobmi. Pastirček Gregec je kar onemel. Z grozo v duši Je zrl na Tomaževo počenja-nje. „Znorel je, resnično Je znorel," mu Je šinilo v glavo. In pastirček se Je prestrašil tako, da so se mu stresla kolena. Naglo se je obrnil in Je zbežal iz koče. A komaj je prestopil trikrat, že Je priletel iz koče Tomaž. Hitel Je preko planine in je mahal venomer z rokami. Bežal Je proti gozdu, ki Je zelenel onkraj planine. Še predno se je zavedel pastirček Gregec, Je že izginil Tomaž v goščavi... Udova Kresnikova Spela Je bila ženska, kakršnih je sto in sto v vsaki zagorski vasi. Delo od Jutra do mraka, ponoči trdno spanje; vsak dan ista borna hrana, vsak dan iste skrbi ; brez veselja in brez solnč-nih dni, a v srcu vendar neka prisiljena zadovoljnost — to Je enolično življenje onih žensk, katerih vidiš pač sto in sto v vsaki zagorski vasi. Lica, ki so bila nekoč gladka kot žamet in rožna kot Jutranja zarja, se prično nabirati v gube in upadajo, upadajo. In prsa, ki so bila nekoč mehko zaokrožena, so splahnela pred časom. In pride starost, kar čez noč pride, a vendar se še ne čuti staro. Kajti malo let Je že doživela in sama sebi se čudi, da so Ji osiveli iasje, še predno so prišla stara leta. Hm, čudno, čudno — saj človek božji bi ne verjd, ako bi ne bilo res. schutz", pred Medovo pa „Erzherzog Franz Ferdinand" in ena angleška križarka. Po padcu Skadra. Slovesen vhod kralja Nikole v Skader. CETINJE 25. (Izv.) Jutri se vrši slovesen vhod kralja Nikole s princi v Skader. kralj bo Izdal pri tej priliki posebno proklamacijo na skadrsko prebivalstvo In črnogorski narod. Prihodnje dni se preseli definitivno z vso rodb.no v mesto. Kralj pornilostil vse zaveznike iz 1. 1907. CETINJE 25. (Izv.) Povodcm padca Skadra je kralj Nikola podpisal amnestijo, s katero pomlloščuje vse zarotnike Iz leta 1907, ki so bili obsojeni na dolgoletno ječo. Kralj je sam odprl ječo, v kateri sta bila zaprta bivši minister Andra Radovič in dr. Mar u šle, ju objel In vsakega posebej poljubil. Amnestirane zarotnike je občinstvo v trlumfu odpeljalo v mesto pred kraljevo palačo, kjer jih je kralj še posebej sprejel v daljši avdljenci. V Črnigori vlada radi tega kraljevega čina velikansko veselje in splošno zadovoljstvo. V Skadru. CETINJE 25. (Kor.) Odhod turških čet iz Skadra še ni končan. Glavni stan prestolonaslednika Danila se nahaja v vasi Široka. Prestolonaslednik je danes sporočil kraiju, da so Črnogorci zasedli vse pozicije. V Skadru Je bilo 26.000 regularne turške vojske in 5 000 bašlbozukov. Turki so odšli iz svojih pozicij sicer mirno, a zelo potrto. Vojaško poveljstvo pripravlja apel na skadrsko prebivalstvo, naj varuje red in mir in se podvrže črnogorskim zakonom. Včeraj se je vršila na Cetinju slavnostna bakljada. Občinstvo Je kralja viharno pozdravljalo. Kralj se Je pokazal z rodbino na balkonu svoje palače in se zahvalil za ovacije. Mesto in okolica sta slavnostno iluminirana. Čestitke kralju. CETINJE 25. (Kor.) Kralj Nikola Je prejel neštevilo brzojavnih čestitk, med drugimi tudi čestitke srbskega, bolgarskega in grškega kralja. Proslava padca Skadra v hrvaškem Primorju. RERA 25. (Izv.) Povodom padca Skadra so se vršile včeraj v mestih v hrvaškem Primorju velike manifestacije. Vršile so se slavnostne bakljade in manifestanti so prepevali srbske, bolgarske In hrvaške himne. Več mest Je bilo iluminiranih. Manifestacije kraljici Jeleni. RIM 25. (Izv.) Dijaštvo pripravlja za jutri velike manifestacije kraljici Jeleni povodom padca Skadra. „Tribuna" odločno svari dijaštvo pred tem korakom in pravi, da bi bilo to postopanje netaktno, ker ne gre spravljati kraljico v politiko. Protiavstrljske demonstracije v Paviji. PA VIA 25. (Izv.) Tu so se vršile danes povodom padca Skadra velike manifestacije dijaštva. Dijaki so v sprevodu tudi zažgali avstrijsko zazstavo. Predhodni mir s Turčijo. CARIGRAD 25. (Izv.) Veliki vezir Mah-mud Šefket paša Je odpotoval v Hademkej, Pa Je prišla tisti večer Kresnikova Špela domov. Tam pri sosedovih Je pomagala grebsti na polju. Izmučena Je bila Kresnikova Spela. Z drsajočimi koraki se Je bližala svoji koči, ki Je stala tam okraj vasi in Je bila vsa lesena. Vzela Je izpod težke tnalice za kočo ključ in Je stopila k vratom, da bi bi Jih odprla. Tedaj pa Je zapazila človeka, ki (e sedel pod okencem na klopi, in spoznala ga (e takoj. Bil je Šlmnov Tomaž. „Ti klada zanikrna 1" ga je nagovorila Špela z zdražljivim glasom. „Kaj posedaš tod okrog? Delal bi raje, delal, da bi si prislužil kaj. Kaj te ni sram, da hodiš raztrgan po vasi in kradeš Bogu zlati čas? Ti mrhar zanikrni!" Tomaž se niti genil ni. Samo nekaj Je zagodrnjal in niti z glavo ni trenil. Sedel je tam na klopi in si Je podpiral glavo z rokami. Mračno Je strmel predse na tla, kakor hi premišljeval nekaj velikega, bridkega. Spela |e stopila v mračno hišo in se je ozrla kroginkrog. Tiho Je bilo po vsej hiši. „Ni Je še bilo," Je zamrmrala. Potem se Je obrnila in |e odšla iz hiše. Vsedla se Je na klop nedale od Tomaža. Solnce Je bilo že zašlo za temne gore. Mrak se Je razprostiral že po dolini. A tam j da prdpiŠe predhodno mirovno pogodbo z Bolgarsko. DUNAJ 25. (Izv.) Veleposlaniki so pozvali balkanske vlade, naj imenuje|o svoje mirovne delegate in izberejo tudi kraj, kjer naj se vrše mirovna pogajanja. Kolektivna demaiša velesil glede mirovnih prelimlnarij se izroči Jutri. Balkanske države si bodo gotovo zopet izbrale za mirovna pogajanja London. Priprave za odpoklic turških čet. CARIGRAD 25. (Kor.) Vlada že pripravlja vse potrebne priprave, da se turške čete kolikor mogoče hitro vrnejo v domovino. Odpoklic čet se izvrši takoj, ko bo podpisan preliminarni mir. Porta je Izdala na vse oblasti cirkularno noto, v kateri zahteva, da se morajo čete iz zdravstvenih ozirov povsod izolirati in spraviti pGd karanteno. Konflikti med zavezniki. SOLUN 25. (Izv.) Četrta grška divizija je zasedla vso okolico mesta Galiko. Dodeljeno ji Je pet poljskih baterij. Sedma divizija tabori na višinah okolu Ajvatlija, Lajne in Dremiglave in ima štiri poljske baterije; dva polka stojita celo v Mirovu in v Suhem. Druga divizija se nahaja še večjidel v vojašnicah pred Solunom. Prva divizija tabori v okolici Soluna. Več bataljonov je nameščenih ob obrežju. Grki so zasedli tudi le 1 breg Tahinskega jezera. Vse pozicije so medsebojno zvezane in cela pokrajina strogo nadzirana. Skupno imajo Grki na raznih pozicijah okolu Soluna celih pet divizij. Sporazum med Srbijo in Bolgarsko. DUNAJ 25. (Izv.) V političnih krogih se Je danes zvečer razširila vest, daje sper med Srbijo in Bolgarsko že poravnan. pj posredovanju Rusije se je Srbija baje odloČila, priznati demarkacijsko črto, ki je bila določena v pogodbi in definitivno res'gairati na mesta BitolJ, Ohrid in Veles. Vest se Š2 ne potrjuje. Srbski bojkot in Madžari. BUDIMPEŠTA 25. (Kor.) Deželna zveza ogrskih industrijalcev Je imela danes sejo, na kateri se Je razpravljalo o protlavstrij-skem bojkotu v Srbiji. Predsednik Chorin Je končal razpravo z besedami, da Ogrl kljub temu, da hoČe|o živeti v dobrih gospodarskih razmerah z balkanskimi državam?, nikdar ne bodo zato, da bi vsled kakih gospodarskih interesov vplivali na zunanjo politiko monarhije. Deželna zveza Izraža željo, da bodo po pomirjen|u odnošajev, sklenjene med monarhijo In balkanskimi državami take trgovinske pogodbe, ki bodo odgovarjale interesom obeh strank. Hrvaška Narodna Zajednica v Sarajevu pred razpadom. SARAJEVO 25. (Izv.) Vsled sporov glede rešitve bosenskega Jezikovnega vprašanja je prišlo sedaj do hude krize v Hrvaški Narodni Zajednici. Kompromisno stališče saborskega predsednika dr. Mar-d.'ća v Jezikovnem vprašanju, katero Je razvijal dr. Mandić tudi na zadnjem pravaškem kongresu v Opatiji, Je naletelo pri Hrvatih na hud odpor. Poslanca Sunarič in Jelavić sta že podvzela vse potrebne korake, da se osnuje odločno radikalna hrvaška stranka. Za novo stranko vlada veliko zanimanje in baje nastopi samostojno že pri prihodnjih nado- v kotu so stali snežniki. Vzpenjali so se visoko, visoko in so se dotikali s svojimi glavami modrega neba. In te glave so žarele in plamtele, kako bi se jih bil dota/.nil živi ogenj. „Ti mrhar nesrečni I" Je pričela Spela s svojim zadirljivim glasom. „Kaj se ne boš spravil k večerji? Kaj misliš, da te bo Seljan čakal? Da more biti Človek tako zanikrn ! Sram te bodiI Tako močan človek, pa se klati brez dela okrog. A ml se trudimo, trudimo, da se Bog usmili...", Tomaž se Še vedno ni genil. Špela ga je gledala od strani in je skomizgnila z rameni. Saj ga je poznala — saj je prišel skoro vsak večer k njeni koči in je sedel na klopi, dokler se niso vžgale na nebu zveide. Potem pa Je odšel in izginil v noč. Pa so govorili ljudje, da nekaj škili za Metko. Na glas se je zasmejala Špela, ko Je slišala take besede. Hehe — Metka pa Tomaž! Neumnost! Tako mlado in lepo dekle, pa ra mrhar zanikrni, ki nima drugega nego svojo razcapano obleko. Ljudje božji, kaj govorite? Metka Je mlada in pridna, a Tomaž star in povrhu še prismojen na dva kraja. Ljudje božji, kaj govorite tako? (Dalje.) Stran II mestnih deželnozborskih volitvah v sarajevskem hrvaškem okraju. Poostritev preventurne cenzure. ZAGREB 25. (Izv.) Vlada Je poostrila preventurno cenzuro in odredila, da podlegajo sedaj preventurni cenzuri vse brošure, tiskovine in razglednice, ki se nanašajo na balkanske dogodke. Kajigotržci morajo pod strogo kaznijo predložiti vse slične tiskovine policiji v cenzuro. Praške ulice imenovane po balkanskih mestih. PRAGA 25. (Izv.) Mestni svet namerava imenovati več najlepših praških cest po važnejših balkanskih mestih. Avstrijska zunanja politika in češki socijalni demokrati. DUNAJ 25. (Izv.) Eksekutivni komite čeških socijalnih demokratov je sklical za jutri na Dunaj sejo vseh čeških socialističnih poslancev, na kateri se bo razpravljalo o avstrijski zunanji politiki. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 25. (Izv.) Vladna stranka namerava dne 5. maja, ko se zopet sestane poslanska zbornica, vložiti glede mednarodne politične situacije interpelacijo in dati s tem priliko, da poda vlada avtentično sliko o avstrijski politiki. Po balkanski epopeji. — Kaj sedaj ?! Znani angležki publicist Scotus Viator (Seton Watson) zasleduje z največo pažnjo dogodke na našem slovanskem jugu: ne morda le na Balkanu, ampak tudi v naši monarhiji sami. Seznanja se s slovanskimi razmerami na licu mesta; in na podlagi tega, kar je sam gledal in videl na svoje oči, je poslal že iz svojega bogatega peresa marsikatero toplo besedo v civilizirano Evropo — v protest proti zatiralcem slovanskih narodov in v obrambo zatiranih In proganjanih. Zato ga zlasti Madjari črte iz vse svoje duše in večkrat so že poslali kake svoje Apponyje v razne centre Evrope, da bi tam z znanim svetohlinskim zavijanjem oči in zvračanjem resnice — tem svojstvom vseh tiranov, kadar ne morejo tiranizirati — paralizirali veliki utis resnične besede angležkega apostola narodne pravičnosti in svobode. Ta sloviti angležki publicist, čegar beseda se povspenja do avtoritativne veljave, pa je Izpregovoril te dni kakor — prijatelj habsburške monarhije. In njegovo prijateljstvo se kaže pravo in resnično: ne kaže se v sladkem klanjanju in hvalisanju, ampak z besedo odkritega opozarjanja na storjene grehe, Iskrene graje in najdobrohotnejtga opominjanja k — spreobrnitvi. Pisal je pismo znanemu hrvatskemu politiku župniku Štefanu Zagorcu, v katerem se bavi z dogodki na Hrvatskem in stavlja na ponudbo svojo pomoč pred angležko javnostjo. To pismo vsebuje tudi nastopno pasažo : „Ž e d 1J e časa sem v razpoloženju potrtosti. Popolna nesposobnost avstrijskih merodajnih krogov, da bi zaustavili naraščajočo anarhijo med Jugoslovani, in njihova posebna ljubezen za stare metode lorabardsko -benečan-ske policijske države spravljata vsacega prijatelja Avstrije v obup. Kmalu, kmalu bo — prepozno!" Je že res: ta memento iz peresa Scotus Viatorja ne pomenja ravno komplimenta pred avstrijsko diplomacijo; vzlic temu, ali bolje rečeno: ravno zato kaže se svojo odkritostjo na pravega prijatelja naše države. In danes, spričo triumfa male Črnegore kljubu vsem protestom Evrope — seveda le tiste, ki Jo predstavlja družba .. . blamiranih Evropejcev zbranih pod firmo „evropska diplomacija" — in kljubu vsem blokadam internacionalnega brodovja: v tem hipu zadobiva opomin angleškega publicista potiso-Čereno veljavo. To je zopet psihološki moment, ki postavlja avstrijske državnike pred usodno vprašanje: kaj sedaj?! Odgovor nemških in madjarskih šovenov že — gromi seveda iz vseh njihovih glasil. Kratek je, {ed aostaven in radikalen: Meč iz nožnice, puške na ramena — udarimo in skozi! In za gospodo nemške in madjarske žurnaliste ima ta recept Še to veliko prednost: Jako cenen je 1 Saj oni sami ne bi nesli svoje kože v črnogorska gorovja. Lahka je njim ta vojevitost. Težka pa odločitev za one, na katerih bremeni neizmerno težka odgovornost, ki pa |im jo olajšuje ravno Scotus Viator v svojem pismu poslancu Zagorcu s tem, da Jih opozarja na opomine iz zgodovine avstrijske države ... v Beneči."'-Lombardiji!! Zgodovinske skušnje kljičejo našim državnikom : ne ponavljajte na Balkanu starih grehov iz nekdanje avstrijske severne Italije. Ves b i-rokratični, policijski in milita-rični aparat nimogel zaustaviti zmagodobi tnega pohoda ve-like ideje n a ci J o n a I n e g a u J ed i -njen j a. In tudi bankanski narodi so šli v sedanji glganstki boj v znamenju Ideje na- . FPTNOB7 rodnega osvobo'enja sokrvnih bratov. Velik i epopeji i t a 1 i J a n s k e g a u J e -dinjenja je sledila s e d a | balkanska epopeja. S triumfom Črn o gore pred Skadrom Je tudi ta epopeja dovršena — militaričao. Veliko, usodno vprašanje Je sedaj, ali bodo n a š i d rža vn i k i r e s skušalizdi-plomatičaim delom ali celo z militaričao silo zaustaviti kolo dogodkov?! Milostno nebo aaj obvarule državo pred tako zmoto njenih državnikov !! Saj vemo tudi mi in priznavamo brezpogojno, da more naša država veliko doseči se svojo vojno silo. Toda slušajo naj Scotus Viatorja, in naj si ne maše uses pred nauki lastne zgodovine, ki pripoveduje, da Je na-cijonalna ideja vzlic avstrijski diplomaciji slavila svojo zmago v Italiji in — Nemčiji. Po milltarično dovršeni epope|i na Balkanu stoji torej naša diplomacija pred ve likim, za dolgo bodočnost, ali pa celo za vedno odločilnim vprašanjem. Le dve poti se jej odpirata. Državni ta|nik pl. Jagow Je zaključil svoj govor v rajhstagu dne 24. ap-priia s programatičao izjavo, ki naj bi bila v kažipot tudi naši diplomaciji 1 „Poteka dogodkov na Balkanu nismo mogli zaustaviti in to tudinibila naša naloga. Zavzemali pa se bomo za to, da bodo pri končni likvidaciji vojne kolikor le možno varovani pred škodo naši financijalni intr-govski interesi! Balkanske države, ki so v tej vojni podale dokaz narodne moči, se gotovo po sklepu miru z enako resnostjo in enako odločnostjo lotijo dela, da se osvojene pokrajine odpro kulturi. Na sodelovanje Nemčije morejo računati!!" To Je pesem, ki je precej drugače intonirana, nego ona naših nemških in madjarskih šovenov. Ti potiskajo državo v podjetja sovraštva, ki ne more roditi drugega, nego zopet — sovraštvo. Nemški državni tajnik pa priporoča politiko dobrohotnosti in ljubezni, ker ve, da le ta na način more njegova država varovati pred škodo svoje gospodarske Interese na Balkanu. Za našo diplomacijo le sedaj psiholo-gičen moment človeka, ki Je na razpotju: a»l bo posnemala izglede s strani, s katero je sicer zraščena z vsem svojim srcem, ali pa se uresniči črna slutnja Scotus Viatorja — prepozno! la naša diplomacija naj ne prezre izjave v odgovoru hrvatskega politika na pismo angleškega publicista: da je namreč njegova stranka sklenila, da ne bo nikomur več pošiljala spomenic, marveč da bo puščala, naj se dogodki svobodno dalje razvijajo. „Od stranke pra*a se ne more zahtevati, da bi bila bolj dinastična In bolj avstrijska, nego so merodavni krogi v monarhiji11!! Ali ti merodavni krogi res ne more|o umeti globokega pomena tega glasu — re-signacije?! Ali res ne umejo narodne duše, ko izgublja vero, da bi na merodajnih mestih sploh hoteli poslušati njene tožbe in njene klice ?!! Epopeja na Balkanu Jih stavlja pred usodne odločitve....! Za občinske volitve. Še tri dni! V ponedeljek, dne 28. t. m., ob 2 po-po'dne se zaključi reklamacijsko postopanje. Priznati je treba, da so naši volilni in reklamacljski odbori delali prav pridno in da so tudi posamezniki storili veliko, da bi zsdobil volilski imenik za bližnje tržaške občinske volitve pravo lice, toda reklamacijsko delo za nas ni dovršeno popolnoma, dokler je le še eden volilni upravičenec med nami, ki nima še zagotovljene svoje volilne pravice. Prepričani pa smo, da Je še marsikdo med našimi ljudmi, ki se morda sploh še ni pobrigal za svoio volilno pravico, ki ni niti sam šel pogledat volilnega imenika in se prepričat, ali je vpisan v njem in ali je pravilno vpisan, niti ni naprosil kfkega svojega znanca, da stavi to namesto nJega. Poživljamo torej vse one, ki so tako odlašali prav do zadnjega, da vsaj sedaj poskrbe za to, da si zagotove vsaj sedaj v zadnjih trenotkih največjo pravico, ki jo daje ustava avstrijskemu državljanu, da namreč more sodelovati pri lavni upravi. Opozarjamo take nemarneže, da )e vendar pred vsemi v njihovi lastni korisii, da si zagotove to velevažno pravico, kajti le tako jim je mogoče soodločevati po svojih zastopnikih tamkaj, kjer se delajo zakoni in ukrepi, ki nalagajo občinarjem občinske davke, le tako jim |e mogoče dvigniti svoj glas proti onim, ki hočejo naprtiti ljudstvu vso silo bremen, ne da bi imelo ljudstvo za ta bremena tudi kaj koristi. Kdor se sedaj ne pobriga za svojo pravico, je tudi ne bo imel pozneje in ko bodo govorili drugi, bo on prisiljen molčati. Sramotno pa bi bilo tudi z narodnega stališča, da bi se naši ljudje ne zanimali za te volitve niti toliko, da bi si ne zagotovili volilne pravice. Naši nasproiniki delajo z vsemi silami, da bi združili na imena svojih kandidatov čim največje število glasov in potem kazali svetu svoje uspehe, češ, mi, edino mi smo gospodarji v Trstu, saj drugih sploh ni. In pravico bi imeli, da nam odrekajo, kar nam gre, če se sami ne pobrl- 4 115 gamo za to, da s čim največjim številom naših voiilcev pokažemo svetu in našim nasprotnikom, da ]e v Trstu slovenska manjšina tako velika, da jo mora priziavati vsakdo, tudi njeni nasprotniki. Stori torej vsaj sedaj v zadajem času svojo dolžnost, kdor je ni Še storil, vsaj tekom teh treh dai pred zaključkom rekla- macijskega postopanja! • * • Volilski sestanki v mestu. Shod volitev v Rocolusebo vršil nocol ob 7 45 v gostilni „Gospodarskega društva". V Rocolu se je vršilo tekom reklama-cijske dobe lepo Število volilskih sestankov in je treba priznati, da so se posebno zaupniki, pa tudi drugi volilci udeleževali vseh teh sestankov in shodov v prav častnem števiiu. Prepričani smo torej tembolj, da se udeleže v polnem številu tudi današnjega shoda, s katerim se zaključuje prvi del našega pripravljalnega volilnega dela. Na svidenje torej na shodu v najobllnejšem številu. Domače vesti. Imenovanje v policijski službi. Kontrolni nadzornik tajne policije v Trstu Karel Titz je imenovan za okrožnega nadzornika v XI. činovnem razredu. Smrtna kosa. Včeraj je premlnol tu v visoki starosti 80 let gospod Anton Vičič, administrator „Triester Zeitung"-e. Da-si nad 30 let v nemški službi, se Je pokojnik, dokler ga ni zlomila bolezen, živo zanimal za vse naše narodno gibanje. Pogreb bo v nedeljo ob 10 predpoldne izored hiše žalosti v ulici Sv. Nikolaja št. 10. Pokojniku bodi ohranjen blag spomin! Hristos voskrese! Našim pravoslavnim bratom k njihovim velikonočnim praznikom naša najboljša voščila. Vstajenje v srbski pravoslavni cerkvi. Jutri, na dan pravoslavne Velike noči se bo vršila svečana procesija „ Vstajenje* ob 5 zjutraj. Ako bi bilo vreme deževno, se slo-vestnost opravi v cerkvi. Med procesijo bo pel prigodne velikonočne pesmi zbor srbskih gimnazijcev iz Sremskih Karlovcev, ki pride danes v Trst z ravnateljem Vrhovcem in profesorjem Budisavljevlčem, znanim srbskim književnikom in urednikom „Brankovega Kola". Dobro došli! Nemška beseda o političnih perse-kucijah. Uvaževani list „Berliner Borsen-Kourir* se obrača proti političnemu denun-cljantstvu, ki se Je Jeto širiti na Nemškem. To da Je strupena rastlina, ki Jo treba Iztrebiti v namen zdravega razvoja. To potrebo označuje berolinski list kakor življen-sko potrebo. Zapirajo se ljudje na podlagi denundjacij, ki se pozneje izkazujejo za neresnične. Ta zistem denuncijantstva mora biti naravnost zopern vsakemu možu s pokončnim hrbtiščem. Odpira vrata hinavstvu, množi medsibojno razdražen|e, seje nezaupanje v prebivalstvo in ne v zadnji vrsti veča prepad med domačini in priseljenci. To sodbo nemškega lista priporočamo v pazno čitanje in uvaževanje posebno njim, ki si domišljajo, da s svojimi najnovejimi odredbami skrbe za interes države v naših južnih pokrajinah. Ne zastrupljajte src! Ker zastrupljena srca Je težko zdraviti. Sapienti sat! O sadovih avstrijske vnanje politike piše „Polaer Tagblatta" od 24. t. m. — četudi s svojega stališča in iz svojih razlogov — nastopno kakor pribito veijavno sodbo: „Odigrali smo. Vsi ugodni momenti so šli mimo nas. Naša ekspanzija na sever, vzhod in zapad je izključena. Dežela naših želja je bil edino Balkan z Albanijo. Albanija je morala biti naša radi našega maritim-nega položaja ; Srbi|a, Črnagora in Bolgarska naj bi bile ozemlje za naš gospodarski eksport, vir, iz katerega bi bili mogli dobivati cenene deželne produkte. Izgubili smo Sandžak s potjo v Solun; nič nismo zamenili za to, albanske obali si nismo osvojili ia sedaj smo prišli še ob Skader. Nismo pa dobrovoljno dali vsega tega, da bi si pridobili simpatije Bolgarov, Srbov in Črnogorcev. Ne, mi smo posledice teh strašiih Izgub uredili tako, da smo v onih deželah obsovražljeni brez primere, da se je celo nesdanja simpatija Romunov za nas spremenila v gnus in zaničevanje. Prešibki smo, da bi uresničili svoje želje in smo svoje prijatelje potegnili za seboj navzdol. To sovspehinaše vnanje politike". Ta sodba hiperpatrijotlčnega puljskega lista Je dragocen prispevek k današnjemu našemu uvodniku. Trijalizem — fata morgana. Državni poslanec dr. Tresić-Pavičić je priobčil v listu „Dle Zeit" članek, v katerem na prepričevalen način dokazuje z avstrijskega stališča vso nesmiselnost in pogubnost postopanja avstrijske politike na Hrvatskem in v Dalmaciji. Po takih poteh se ne pridobivajo srca narodov. Dve poti sta — pravi dr. Treslč —, da se kak narod naveže na narodnostno mnogollčno državo. Ali ga treba popolnoma zadovoljiti, aii pa mu vzeti z nasiljem vsako nado in moč do osvobojenja. Naši državniki pa so ubrali srednjo pot, ki je najnevarneja. Ali ni ta sentenca, ki nas zanima v prvi vrsti v Treslčevem članku. Njegova sodba o trijatizmu je, ki smo Jo hoteli tu posebno V Trrta, 26. aprila idlS. podčrtati. Čitatelji se morda še spominjajo, kako so nas svojedobao izvestai Hrvatje žalostnega kova nahrulili v neki obskurai, bog-ve od koga alimentirani reviji, ki mtrkira trijalizem — ali samo markira v svrho began|a jugoslovanske javnosti —, čel, da smo sovražniki trijalizma ia s tem izdajalci jugoslovan-stva. Ne ogrevamo se za trijalizem iz razlogov praktične politike. Kaj hisae, če je kak načrt v teoriji Še tako lep, Če bi pa bita njegova praktična izvedba pogubna za nas. la stvar Je v resnici taka, da bi uresničenje trljalistične državne skupine vzelo Slovencem najvažnejše d*le naše narodne lasti na Koroškem, Štajarskem in naš Trsr. Taka rešitev bi pomenjala: Slovenci kakor slovanska individuvallteta smo — bili! Zato nas v toliki meri zanima sodba dr.a Treslča o trijalizmu. Povdarjamo: dr.a Treslča, ker ta politik maršira — kakor znano — na krilu jugoslovanskega radikalizma. In tudi ta mož naprav-t|a debelo črto preko ideje trijalizma. Pravi, da ga danes □ i nljednega hrvatskega politika, ki bi veroval v trijalizem, oziroma, ki bi veroval, da se ta ideja daja uresničiti v okvirju te monarhije. Trda realnost je o d p i h n i I a f a t o m o r g a n o trijalizma! To so lastne besede dr.a T r e s i ć a-P a v i č i ć a. Torej vendar nismo izdajice na jugoslovanstvu ! Veselje v Dalmaciji. .Narodni List" v Zadru piše: „Splošno Je vesel|e med Hrvati, Srbi in drugimi Slovani na tem, da je slavna črnogorska vojska vstopila zmago-nosno v Skader. Ni vnanjih znakov, kar |e politična oblast v Dalmaciji zabranila kitenje hiš, razsvetljave, sprevede in slične manifestacije ; ali ni mogla zabraniti tudi radosti, ki odseva vsakomur z obraza. Danes je po vsej Dalmaciji dan splošne radosti in občega navdušenja". Interesantna razsodba. V vesti, ki smo jo priobčili v včerajšnji številki pod tem naslovom, naj se člta predzadnji odstavek tako-le: „Podpisan pod to razsodb? je za c. kr. okrajno sodišče za kaz. stvari, odd. V. v Trstu sodnik — Comel* (ne pa Cornel). V Trst pride na blnkoštao soboto, dne 10. majnika, pevski zbor „Glasbene Matice" iz Ljubljane in priredi v veliki dvorani „Narodnega doma" pod vodstvom koncertnega mojstra g, Mateja H ubada koecert. Izvajalo se bo veliko delo dr. Antonina D v o r a k a za sopran-, tenor- in has-so'o, mešani zbor in orkester: „MRTVAŠKI ŽENIN" (Svatbeni košile). Za danes to veselo naznanilo, natančneje podatke pa tekom tedna. Orkester češke filharmonije iz Prage priredi v ponedeljek, dne 5. majnika, v Trstu simfonični koncert s sledečim sporedom: 1.) Dvorak: overtura „Pust" (Karneval); 2.) Čajkovski: „Sinfonie pathet'q!je* ; 3.) Smetana: overtura opere „Prodana nevesta" ; 4.) W a g n e r : Predigra in Izol-dina ljubezenska smrt iz „Tristana in lzolde" ; 5.) Beethoven: Sinfonija št. 5, C-mol. Orkester češke filharmonije v Pragi, pod vodstvom dr. V. Z e m a n k a, Šteje 52 godcev-profesorjev In ga štejejo med najboljše orkestre na svetu. Natančnejše podatke glede dvorane vstopnine itd. priobčimo pravočasno. Na otroški veselici, ki se bo vršila jutri popoldne v dvorani „Delavskega kon-sumnega društva" pri SJakobu, bo sodelovala iz prijaznosti mandolinistična skupina „Viktor Parma". Vstopnina 40 vinarjev, sedeži 20 vinarjev. Nedeljski izlet vsega sokolskega naraščaja in slovenske dece sploh se bo vršil le ob lepem gorkem vremenu. Odhod od „Narodnega doma" ob 12 30, od Sv. Jakoba (CM šola) ob 1, iz Skednja ob 1 30. Otroci naj vzamejo kak mal prigrizek s seboj. Pot nas popelje po žaveljski dolini črezhrib Sv. Valentina v Boljunec. Med pot|o bo dovo'j prilike za živahne zdrave igre, katerih tako manjka ravno slovenskim otrokom. Starši, ptidite po možnosti tudi vi, da se sami oživite med veselo mladino. ,,Trgovsko izobraževalno društvo" priredi izlet na Artviže v Škocjan, k|er si ogleda podzemske krasote, nato odhod v Divačo in cd tam z vlakom v Trst. Opozarjamo nujno, da se vsi oni, ki se mislijo vdeležiti izleta, gotovo priglase do 4. ure popoldne pri slugi „Trgovsko Izobr. društva" ulica 3v. Frančiška št. 2, ker Je treba naroČiti zadostno število kosil. Izlet se preloži le v slučaju deževnega vremena in sicer na prihodnjo nedeljo. Zbirališče na državnem kolodvoru tečno ob 7 30 zjutraj. — Prijatelji! Ven v krasno pomladansko naravo! Slovensko ženstvo! Predavanje, ki se bo vršilo v soboto, dne 3. majnika zvečer, je namenjeno v prvi vrsti slovenskemu žen-stvu, zato upamo, da se tudi cdzove našemu vabilu in pride v prav velikem številu. Vstopnina Je samo 20 stotink. Vabimo sploh vse slovensko občinstvo, naj pride in pripomore z majhnim prispevkom aaši dični CM Družbi 1 Socialni Matici pristopila kakor ustanovnika gg. Tomo Š o r I i, c. kr. notar v Podgradu, Istra, in Janez Ev. Stuhec, posestnik na Murščaku pri Radincih v V Tr-tu, dne 26. aprila 1913 Slovenskih Goricah. Prisrčna hvala! Živeii posnemovalci ! Slovenski rimski romarji doma. Iz Trsta: f Kakor st® že poročali, so slovenski romarji odpotovali Iz Rima dne 16. t. m. Spotoma so že obiskali Assisi in Loret, odkoder so se mirno Ankone, Rlmini, Ravene, Ferrare odpeljali v Benetke, kamor so dospeli v četrtek 17. t. m. zvečer in tam pre-sp iti. Žal, da |e v petek vse dopoldne de-ževPlo, da si niso mogli malo bolj natančno ogledati Benetek; a že ob 1'30 popoldne so s svojim posebnim vlakom odrinili proti domovini, kamor so srečno prispeli zvečer. Naj tu še omenim, da so imeli romarji močan mešan pevski zbor pod spretnim vodstvom idrijskega dekana g. Arkota. Romarji so imeli v Rimu vsak dan v drugi cerkvi skupno mašo, ki Jo Je daroval ljubljanski knezoškof. (Skupno mašo so imeli tudi v Loretu in Benetkah.) Med mašo je pa pel omenjeni pevski zbor izključno slovenski oesmi. Tri slovenske 3 e s m i je zapel tudi na avdi-ienci, ki so Jo imeli romarji pri državnem tajniku kard. Merry del Valu. — Italijani so povsod pazljivo poslušali in občudovali krasno slovensko ubrano petje in Je niso mogli dovolj prehvaliti. " Naj tukaj tudi pohvalno omenim, da je „Olbor za rimsko romarje", ki sta mu bila na čelu idrijski dekan gosp. Arko in duh. svetnik Janez Kalan, poskrbel za udobno vožnjo po železnici. Reči se mora, da je dali italijanska želežniška uprava na razpolago romarjem prav dobre vozove, ki so bili med seboj zvezani, tako, da so bili romarji vedno v stikih med seboj. Tudi Je odbor povsod dobro preskrbe! za stanova-aje in hrano, da, lahko se reče, da Je v tem oz'ru dal več, nego le obetal. Pri tolikem številu romarjev (648) seveda ni manjkalo kakega incidenta, ali to so bile le malenkosti. Ekspresna vožnja Trst-Benetke. Jutri, v nedeljo, dne 27. t. m. prične brzi in ele-gartni parnik na turbine „V e n e z i a«, ki Je *ast paroplovne družbe Trlpkovlč in dr., svtje dnevne vožnje v Benetke. Parnik „Venezia" bo odhajal vsak dan od pomola sv. Karla ob 8 zjutraj In na povratku Iz Benetek ob 2 pop.; ob nedeljah pa bo odhajal iz Benetek nazal v Trst namesto ob 2 popoldne ob 8 zvečer. Izlet v Benetke. Jutri se bo vršila z elegantnim in brzim parnikom na turbine »Venezia" prva letošnja zabavna izletna vožnja v Benetke. Parobrod odrine od pomola sv. Karla ob 8 zjutraj. Tržaška mala kronika. Trst, 25. aprila. Samomor. Na cesti, ki vodi v Bane, ob strani v gozdu, so našli danes ob 11 dopoldne truplo samomorilca v vojaški top-ničanki obleki. Bil je ranjen na desni senci. Izvršil |e samomor s samokresom, katerega so tudi našli poleg njega. Usmrtil se Je baje pred dvema dnevoma. Truplo samomorilca so prepeljali v mrtvašnico vojaške bolnišnice. Ponoči smo zvedeli, da se samomorilec piše Oto Hecksmann, vojak 1. polka trdnjav-ske artilerije na Dunaju. Poskušen samomor. 281etni delavec Vincenc d' Ottavi, uslužben pri drožerllski tvrdki Meil, stanujoč v ulici Sccglio 15 je pogoltnil včeraj v samomorilnem namenu pastiljo nekega sublimata. Prenesli so ga takoj v bolnišnico. Ottavi je ona oseba, o kateri smo že pred nedavnim poročali, da Je sunil svojo nosečo ženo v trebuh, vsled česar Je rszgubiia. Žrtev poklica. V lazaretu pri sv. Jerneju je med bosenskiml izseljercJ, od katerih se je nalezla legarja, umrla 33 let stara strežnica Marija Zack. Ena z dolg mi prsti. Zaprli so brezposelno babnicu Frančiško Drachsler, sta-nujočo v ulici Geppa št. 8, ki je ukradla neki Mariji Matevžičevi denarnico s par kronami. _ Slovensko gledališče. „ZLATO RUNO". Dr::0i3 v t eh dejanlih. — Spisal Stanislav Przybyszew;>ki. Čast in hvala bogu, da sta izginila ta dekadentizem in ta simbolistika iz literature — tako je pač marsikdo hvaležno vzdlhnil po četrtkovi premijeri Przybyszewskega drame „Zlato runo". Nikjer nič dejanja, SDINOST" St. 115. Stran JU sami večno dolgo dialogi, samo abstraktno razmatranje ia vedno se skoraj dobesedno ponavljajoči izbruhi histerije ter ista onemoglost ia saraoobtoževanje. Vse drhti in vzdihuje, teži ia se muči v blatu graha, nikjer pa niti trohice moči, ki bi le za trenutek dvlgaila komu glavu iz tega b!aia. Ali Je mislil morda pisatelj vse to le simbolično? Ali ]e morda vse to slika njegove domovine Poljske, ki Je vedno, hrepeneč po najvišjem cilju, zlatem runu svobode, propadala in tudi propadla v svojem lastnem blatnem morju greha korupcije? Mogoče pa je tudi, da je pisatelj stikal po resničnem življenju, po resničnem vsakdanjem življenju poljske »boljše" družbe; potem pa ta družba zasluži svoj pogin, kajti življenske moči ni več v njej, kajti v njej je trhlo, gnilo vse od prvega začetka do zadnjega konca. Dr. Rembowsky, vodja bolnišnice, mož najboljših let, fe oženjen, ljubi svojo ženo in jo obenem goljufa s soprogo svojega prila-telja. Zaveda se svojega greha, muči svojo ženo in sebe, nima pa moči, da bi se iztrgal iz te mlakuže, laže In prisega pokriveni soprogu svoje l|ubice, in taji svoj greh. Človek, ki mu |e degeneracija izpila mozeg, človek brez moči, brez volje, ki najde končno odrešenje v sredstvu vseh slabičev — revolverju, tedaj, ko Izve, da se Je njegova soproga vdala drugemu pod njegovo lastno streho. To zadnje — pod njegovo (soprogovo) lastno streho — to Je namreč več, nego pa da se je sploh vdala drugemu. Irena, soproga Rembowskega, ne ljubi svojega moža, pač pa ga spoštuje. Pride pa njen prejšnji ljubimec, literat Przesiavvski, ki jo omami zopet s svojo ljubeznijo. Irena seže po zlatem runu svobodne ljubezni, se vda svojemu ljubimcu, a še vedno spoštuje svojega soproga, hcče proč iz njegove hiše, se trese strahu pred svojim grehom, pa se zopet potolažuje v tesnih objemih svo|ega ljubimca. Sedaj Je pripravljena vse priznati svojemu soprogu, a takoj nato Je je zopet sam strah in trepet ter jok in stok. Končno, ko je že njen ljubimec cinično priznal svojemu varanemu prijatelju vse, se ohrabri tudi ona in mu pove vse, a vendar ostaja v njegovi hiši, vzlic temu, da ve za njegovo razmerje s soprogo L^ckega. Stari Ruszczyc, ki hoče biti vsem drugim „vest", ki kliče k spoznanju in izpre-obraitvi, ki pa nima moči, da bi se ustavljal „usodi*, je sam grešnik, kakor drugi vsi in nič mu ni pomagalo, da je zidal bolnišnice v pokoro za svoj greh, da Je zapeljal soprogo svojega najboljega prijatelja, očeta Rembowskega, kajti ta je sad Ruszczyče-vega greha s soprogo starega Rembow-skega. In greh se maščuje na sinovih do devetega kolena: dr. Rembowsky Je končal, kakor njegov neoče, z — revolverjem. Zymunt Przeslawski Je literat, ki Je tudi izpil kupo življenja do dna in smatra za svojo pravico, da zapelje soprogo svojega prijatelja, ker jo ljubi in ker ga ljubi tudi ona. &Cinik, egoist, ki mu je lastni jaz in njega zadovoljitev vse, vse ostalo pa nič. Mogoče je, da mu njegov zločin na prijatelju prija le zato, ker bi sujet lahko uporabil za nov roman. Dr. L$cki Je prepričan, da ga njegova soproga vara z dr. Rembowskira, a vendar trpi to dolgo, dolgo, da se mu celo porodi sin. Šele tedaj izbruhne v njem strast, maščevati se hoče na zapeljivcem, a vendar nima prave moči. Pojasnil hoče, vedeti hcče, aH je otrok njegov ali ne. Dr. Rembovvski mu priseže, da že leto dni cl občeval z sjegovo soprogo, da otrok ni njegov, in L^cki Je potolažen ter pomiluje Rembowskega na njegovi nesreči. G. Toplak, ki ga je občinstvo za njegov Častni večer pozdravilo že ob njegovem prvem nastopu prav prisrčno In mu tekom vse predstave izkazovalo najodkri-tejše priznanje, se je vtopll v utogo dr. Rembowskega z najfinejšim umevanjem in jo podal umetniški dovršeno. Prav tako moremo tudi reči o g.e Dragutinovlčevi, da je bila izborna Irma. Uloga Ruszczyca le bila pri g. Dragutinoviću v rajspretnejših rokah. Ustvaril jo je, da zasluži na njej vse priznanje. G'. Ljubtč nam ni ugajal posebno. Smisel za lepoto in življ onska modrost rab tekata, da bo čevlji berzonirani. Berzonirati se pravi, da morejo biti čevlji oskrbljeni s pravimi, Dovimi BERSON gumijevimi podpetniki Berson«Werke, Dunaj VI. zoBov tzđfrtnje zškm Dr. J. ČarmSk V. Tusoher sofcex4rarnik t ob ni tiks^': TRST SSEES53B Hllea tftlla Caserma lt«v. <3, II. r ZDRAVNIK Rled. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). i „Slavija" raj. za«arw. tanko o Prag f*a« K &3,7&&JHr24. Izplrtjurc fn kapiUUJe Km Dividend se Je deslej Izpl. K U«H m M P* y>Bho»ti drmt* viajetm um. —f-fakm s t*esk*ci sLov.-b*to4im» ipnm. Sprejema zavarovanja Človeflcega žhrijeaia po najraznovrstnejifa koasbf- naešjah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena diru ga zav ar oralni ca. Zlasti Je ugodno lavar. na doživetje in smrt z manjkajočimi s« vplačUi. Zavaruje poslopja in preoribrioc preti požarnim škodam po cenah. Škode cenfuje takoj la tratastanfe. UHva nafbof^J rtre* koder postaje. Zavaruje tudi proti vtomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trata a ?. CKRJU, titce Csserna 12, TELEFON M. 31-47 Oglase, poslana, osmrtnice in vsakršna razglasna ali reklamna naznanila je pošiljati le „Inseratnemu oddelku Edinosti" Odlikovana pekama in slaščicama Vinko Sherk - trst £ -M KO O 4-» O ■o o 3 O* o < « > T3 o c- < D> 09 3 05 ^ CP< Trikrat na dan svež kruh. Prodaja vsakovrstnih biškotov, posebno za čaj in bonbonov. Sprejema naroČila vsakovrstnih tort, krokantov in vse predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinev po najnižji ceni. Fina inozemska vina in likerji v steklenicah. Brezplačna postrežba na dom. Kruh in sltdčiče se izdelujejo s higijeničn>m električnim strojem. Odlikovana to~ ^mDJ Ivan Varna sodaviee pri Trstu, Via S Cilino št. 541 (edina slovanska in izven kartela) Tel. 566. ae priporoča najtopleje slovanskim gostilničarjem, kavarnarjem in drugim odjemalcem sodavičarskih izdelkov v mestu in okolici. Za birmo! Dolžnost vsakega zavednega botra in botre je, da se posluži v edini slov. urami in zlatarni ALOJZIJA POVHA Trst, nI. del Rivo 26 (Sv. Jakob). Cene nizke. ' Bogata izber. .............................................. V zdraviliščih za bolna na pljučih j« Sirolin „ROCHE" m »d dfiiglml ▼ Darom, Arozi ia Leyeiiiiitd. kot priznano sredatvo v stalni uporabi. Siroti* „ROCHE^ "ublažuje in odpravlja obolelosti dihalnih organov t razmeroma kratkem Času. Je dobrega okusa, vzbuja tok in izredno ugodno vpliva na sploino stanje Originalni zavej K 4. Dobiva sa v vseh lekarnah Ponehale bodo vse krltlbe o Colstovrški slatini ® Kadilci! odpravite kakor če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo, ako Jo sedaj poskusite, ko se Je posrečilo vrelec moderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, temveč se je našel in spojil nov, močno ogljikovokisel pritok. Sedai lahko tekmuje folstovrška slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker čvrsto muzira in ima zelo rezek okus tir ostane tudi Čista fn dobra. Naročite in prepričajte se. Zaboj s 25 steklenicami, 38 1, velja le 5 kron. Razpošilja se v s/s h V« ' m 1 Vi 1 steklenicah. — Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. — ToUtovrsko slatino najočajo odlični zdravniki za se in za svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna In namizna osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higijeničmh razstavah. — Del čistega dobička gre v narodne namene. Naroča se pri podjetju Tolatovrška slatina, pošta Guštan), Koroško. — Kupi se vsaka množina 1 '/, / steklenic. — 1 ^ * " 1 tinn Iri ni-ii^tnAors nlnica narIrimAČpa Tre n\rr\ rlriiorr. niiarn t Pn«lri!cita 1 Rnstfl hvalili! Abstineritje ! Pijte le Tolstovrško slatino, ki vsled prijetnega okusa nadomešča vsako drugo pijačo! Poskusite ! Boste hvalili! Velika zaloga vsakovrstnega sira, masla in slanine. Priporočam trgovcem in gostilničarjem parmezan l.a po K 2"SO in naprej. Kakor gorgonzola, ementalski, ovčji, trapistcvski sir in vsakovrstne slanine. — Priporoča se vdani J J. Subon, Trst ulica Glottlo Vasarl ti 10, Stran IV. „EDINOST" St. 115. V Trstu, dne 2G. aprila 1913. Oni nenaravni glasovni skoki v hipih ljubavne ekstaze so bili mučni in mnogo mu je manjkalo one nežnosti, ki privlačuje žensko k moškemu. Literata, ki bi bil vsaj po svoji odkritosti — edini med vsemi — lahko simpatičen, je napravil odurnega. Dober, posebno v končnem prizoru, je bil v ulogi L^ckega g. PodkraJŠek. Splošno moramo reči, da Je igra kot taka uspela prav dobro, toda prav tako pa le tudi res, da se je občinstvo globoko oddahnilo, ko Je padlo zagrinjalo na koncu tretjega dejanja. Za ljudi količkaj normalnih živcev, stvar premučna. Mi si pač želimo ljudi, moči, življenja, ne pa človeških po-drtin, gnilobe in poginjanjal —r. * * * V nedeljo, 27. t. m., ob 4 popoldne se ponovi ob znižanih cenah Smetanova opera „PRODANA NEVESTA«. Vodstvo Slov. gledališča Je smatralo za svojo dolžnost nuditi predstavo te sijajne opere tudi onemu občinstvu, ki mu ni dana prilika prisostvovati večernim predstavam, v prvi vrsti občinstvu iz bližnje in daljne okolice. Mnogo ljubiteljev gledališke in glasbene umetnosti je povpraševalo, če se vprizorl predstava „Prodane neveste" tudi popoldne; tej želji se je ugodilo. Predstava se konča ob 7 zvečer; tako stoje na razpolago tržaškim okoličanom vse tramvajske mestne zveze in openski tramvaj; občinstvu iz sežanskega, komenskega in koperskega okraja in Goričanom pa vsi večerni vlaki. Vstopnice so na prodajo pri gledališki blagajni v veži „Narodnega doma" ; zunanji gosti si morejo na naslov „Dramatično društvo v Trstu, gledališka blagajna" re-servirati sedež, tako da so gotovi, da ne pridejo zaman. * • V četrtek dne 1. majnika bo zadnja operna predstava v tej sezoni. Zadnjič se ponovi Smetanova opera. „Prodana nevesta", kot Častni večer velezaslužnega kapelnika g. Mirka Poliča. Sezona se zaključi v nedeljo dne 4. majnika s poslovilnim in častnim večerom g. R a j n e r j a, ki se loči od gledališča po Šestletnem uspešnem delovanju. G. Rajnersi Je izbral za slovo eno svojih najboljših ulog v komediji „Katakombe", v kateri nastopita kot gosta tudi gospa Danilova in g. Verovšek. D rušilen & vesti. Tržaška sokolska župa. Danes ob 6 zvečer skupna telovadba župnega vaditeljskega zbora. Članice. DH^OVI. — V izraz priznanja hrabrosti črnogorske armade, so nabrali dijakinje in dijaki „Slov. trg. šole" v Trstu K 24 84 v prid moški podr. CMD. Denar Je vknjižen pod št. 1781 Trg. Obrt. Zadr. Trst. — Za ČMD je daroval g. Leopold Mi-Iič iz Sv. Ivana K 2 20 moški podružnici v Trstu. (ii. blagajnik). — Ženski podružnici CMD so darovale slovenske učenke 11 K namesto venca pokojni g. Olgi Pi.horjevi, mamici njihove so-učenke. Osrednji izuršeualni odbor KDO vabi slovensko delavstvo v Trstu na veliki lavni shod, ki se bo vršil jutri, 27. t. m. ob 10 predpoldne v veliki društveni dvorani, ul. sv. Frančiška št. 2. DNEVNI RED: r. Poročilo o izidu kongresa NDO. 2. Razmere slovenskega delavstva v Trstu in pomen strokovne organizacije. Slovenski delavci! Pričakujemo, da se udeležite shoda v častnem številu. Osrednl Izvrševalni odbor NDO. Na r. dal. organizacija. Skupina čistilnice petroleja v Šked nju sklicuje za J u t r i, 27. t. m. ob 4 popoldne javen shod v kcnsumnem društvu pri S'J. Ani. Dnevni red. Odgovor ravnateljstva čistilnice petroleja. Skupina postiljonov NDO sklicuje za danes, cb 9 zvečer društveni shod v kons društvu v Rcjanu. Zidarska skupina NDO sklicuje za Jutri, 27. t. m. cb 6 zvečer javen shod v konsumnem društvu na Kolonkovcu. Dnevni red: Položaj zidarjev in organrzacija. Ženska skupina NDO vabi Članice na sestsnek, ki se bo vršil Jutri, v nedeljo, ob 6 z7cč:r v drj?t"cn!h prostorih, ulfca S* Fre .? 1. Slovenski pekovski obitniki! Ker se je posredovalnica dela NDO že precel dobro upeljala in ker veleva narodna dolžnost slovenskega delodajalca, da daje prednost narodnemu pekovskemu delavcu, se NDO obrača do vas z željo, da se obračate, kadar potrebujete pekovskih delavcev, učencev itd., na posredovalnico dela NDO. Telefon št. 27-53. Uradne ure od 10 do 12 dopoldne in od 4 do 8 zvečer. Slovenski pekovski delavci! V slučaju brezposelnosti se obračajte na posredovalnico dela NDO, ki vam delo takoj preskrbi. Odbor skupine pekovskih pomočnikov. Jutri, v nedeljo, točno ob 9 predpoldne zelo važna odborova seja. Nujno Je potrebno, da se je udeležijo odborniki in tudi namestniki. Vesti iz Istre. »On in njegova sestra" v Opatiji. Slov. izobraževalno in podporno društvo v Opatiji uprizori v nedeljo dne 27. aprila burko v 4. slikah „On in njegova sestra". Predstava se bo vršila v „Narodnem domu" v Voloskem. Začetek ob 7*9 uri- Disciplinarni proces proti nekdanjim občinskim uslužbencem v Puli. Dne 23 t. m. je začel disciplinarni proces proti nek danjim občinskim uslužbencem v Puli, ki smo jih videli na zatožni klopi v Rosiaju. Ti nameščenci dobivajo, dokler jih ne obsodi disciplinarni svet, polovično plačo. Vsled posebnih odredb Je sedaj občinskemu za-stopu omogočeno, da more postopati proti tem ljudem tudi brez sodnijske obsodbe. Disciplinarni odbor sestoji iz gospodov dra. Benussija, deželnega poslanca S t i h o v i ć a in Lirussija (socijalnega demokrata). Postopanje je že zaključeno in je prišlo v seji sosvetovalstva dne 24. t. m. do sklepov, ki pa še niso znani. ¥esti Iz Qcn§ke. Nov poštni urad. Dne 1. majnika 1913 se otvori v Mcši politični okraj Gradiška nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter bo obenem služboval kot nabirainica pcštno-hranilnič-nega urada. Ta urad bo imel zvezo s poštnim omrežjem po dnevno Štirikratni pešpošti do postajališča MoŠa na žel. progi Kormin-Trst in po obstoječi pošmi vožnji Gorica 2 Kozana. Istočasno se opusti dosedaj v Moši obstoječa poštna nabirainica ter služba sel-skega pismonoše na postnem uradu v Loč-niku. iDDDDDDomoDDDDDnDDDnnnononDnaoan □ MALI OGLASI MALI OGLASI M r*čani)o p* 4 »i«. b«Mdo. Mtitia tiikiM buril Mirit v«£ Njlasnu prMD»Mu « *». Plača m takti ' rTru-irn~mr Fotografa olica 7.< Antona Jerkiča naslov: Trat, o.: delle Poste 10 ; Gorica, Goeuoak? '444« Repentaborska mladina S?? ple9 pri g. Štefana Ozbiču. Svirala bo Lonjerska narodna godba. 849 Ifnčnia Da veliki' približno 20.000 štirj. aežnjev IMIOllJa obsegajoči senožeti na OpČir.ah ae odda. Pojasnila: Opčine, postaja eleltrične železnice. 884 Proda s g obleka krem barve za °d 10 inseratni oddelek Edinosti do 12 let za birmo. Naslov pove 999 Mlekarna z raznimi prodajnimi predmeti, z 200 K čistega mesečnega dohcdka, ae proda za 1C00 K. Pojasnila: Coll»rsich, kavarna Corio. 100 Bodbeni odsek N00 iaral p,ea gostilni „Jadran" pri Sv. Jakobu. jutri, v nedeljo, v 907 A j j. v najem lepo meblovana soba, Campo U U ud Sc s. Giacomo št. 5, III, v hiši konaum-nega društva, izključine ženske. 910 MladTinteligenten gospod dolgočasja stopiti z mlado, vedelo Slovenko v prijateljsko korespondenco in zamenjavo razglednic. Cenjene ponudbe, če mogoče b fotografijo, se naj blagovolijo doposlati na naBlov: »Amicus", 6./16, Geb. Tr. Esk. Ne\eainje, Hercegovina. 899 Gospodična Janislava T. v T. Te najpriirčoejSe pozdravlja in proai za brzi odgovor — Tvoj Zlatoslav v V. 900 AnnoniP!l staroznana, odlikovana, prej L. Hpilcllludj Bcscbetti & Co., Nabrežina, je zopet v obratu. Apno najboljše kakovosti. Najnižje cene. Prekupcem popust. Lastnik J. Wild. 902 QlnvRnclrn p°šteno dekle želi vstopiti vsiuž OlUvClIoKU bo k slovenski družim. Izvežbana v vsem h gospodinjstvu spadajočem delu, tudi kuhanju. Pismene ponudbe na inseratni oddelek tega lista pod Šifro „A. S. fit. 198.' 8y4 Dr M i moinilf v8i na Greto na javni ples v ■ IVI IliajlllK gostilno Bulo. 897 Moln če£*no atanovanje se odda v nBjem, tudi IflalU takoj. Scala Santa 238. 917 ■ v v Isce aq majhna dobra trgovina z mešanim bla v D gom na deželi. Vstop takoj ali pozne-. --------------. 0 ^ g95 « 895 je. Ponudbe naj se vpošijejo pod Šifro Da inseratni oddelek nEdincBtiu. Slovenska družinažeU oddati sobo za Scalasanta Št. 186. eno osebo. - Rojan 904 Odda Vladimir Fetrič urar in mehanik v NABREŽINI pri cerkvi Prodaja in popravlja vsa v njegovo stroko spadajoče predmete. Cene zmerne. Na žejo popravlja šivalne stroje na domu. Botre! Botri! Vsakovrstna darila za svoje birmance dobite v dobroznaiii urarni in zlatarni m al. Vlnocnzo Belllnl it. 13. jfc UPIO nasproti cerkvi sv. Antona novega Pi>3mnfntli Zan«tti, največja dovršenost, sa UrctmUlUi l garancija. velikaDSta i ber. Slovenske ploče. Novosti. Trgovina z gramofoni Zanetti, nI. Ca?ana 6. 690 Hsrflrinilr zmižen vseh pi^a-niških del; popol U t Čl UIIIIV noma slovenščine, deloma italijanščine in temščine, želi primerne službe za 10. maj. Naslov pod „Vesten" na inseratni oddelek Edinosti. 815 Za Konsumno društvo natakarja (stalno) vsako nedeljo in praznike. Oglasiti se je istotam pri J. Katalanu. 893 Josip Štolfa fiSl Tr,t uUc* vsakovrstna mizarska dela. Belvedere it. 10. — Izvršuje 735 Riccardo Baldassi Bojan, ulica rojil i Ju 7, (polag „Koa-sumeega društva") priporoča svojo mesnico. Urarna in zlatarna iSZ&SrZ najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti. Popravljajo se budilniki z garancijo po K 1 —. Caio Squadrani. 909 VIlI&Ol fjronde 36 se prodaja velika mno- Ulliti iiEa pristnega refoška iz kleti Vincenca Sestana v Vr3arju (Istra) po ceni 88 viharjev liter v točilnici ali na dom. Prekupcem popust — Vodja Fernetič. 789 Konsumno društvo pri Sv. Mariji Mag daleni spodnji regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na redni občni zbor ki ee bo vršil y društvenih prostorih t nedeljo, dne 5. maja 1913 ob 0 predp po sledečem dnevnem redu 1. Odobrenje računov za leto 1913. 2. Volitev novega ravnateljstva in nadzorstva. 3. Razni nasveti in predlogi. Ravnateljstvo. Franc Strancar gostilničar v Trstu, uf. Giuliani 32 priporoča cenjenemu občinstvu svojo GOSTILNO v kateri toči pristno vipavsko domače vino lastnega pridelka, ter istrsko In druga vina. Domača kuhinja. Vse po zmernih cenah. Priporoča se cenjenemu občinstvu za obisk. Avgust Holtl Trst, ul. Stadion 35 priporoča za birmo svojo prodaja no ur vseh vrst} zlataiine in srebrnlne ter drugih predmetov. CENE ZMERNE. V Opatjemseiu pri Gorici se proda hiša takoj. Hiša ima: 5 sob, veliko kuhinjo z modernim štedilnikom, 2 magazina, konjski hlev, senik, 1 magazin za olje in petrolej, vrt nasajen b trtami, kjer se pridela 300 1 vina na leto, veliko dvorišče, v hiši je stara in dobro idoČa trgoviua, ki ima za 40.000 do 50.000 K prometa na leto. Hiša se proda za jako ugodno ceno za 15.000 kron, 8000 K takoj na račun, drugo se počaka. Hiša je tudi pripravna za gostilniško obrt. Izredna prilika! 500 kokoši pc? K 2 - kg v trgovini perutnina v Trstu ul. Campanlle 15. - Telefon 759. Proti kašlju, grlobolu, katarju, hripa vosti, upadanju glasu itd. itd. zahtevajte vedno Čudavit učinek pri pevcih, govornikih, propovednl-kih, učitiljih itd. — Dobivajo se v $katlji