OKTOBER
1	C Remlgij
2	P Angeli vur. +
3	3 Tereiija M. C.
4	N Roženvcoska B P PlacM
« T Dionizij
,7 S SI&t. roinv. F
8 0 Brigita
» P Diomnlžij ♦
10	3 Frančiiek Borg.
11	N Mater. B. Dev.
12	P Kolumbov dan 18 T Edvard
14 S KaHst V 6 Terezija •
ERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST Yi AMERIKI
Geslo: Z« vero i* narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH.
C Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST y ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 198.
CHICAGO, ILL., SREDA, 7. OKTOBRA — WEDNESDAY, OCTOBER 7, 1936
LETNIK (VOL.) XLV

Roosevelt nastopi ta teden potovanje proti zapadnim drža- DDflTJlU A DA D vam, dočim bo Landon obiskal vzhod. — Razmere v| * «v/I lllArAU
VLADE?
Evropi ovirajo predsednika, da ne more iti do pacifič-ne obali. — Zadnji kampanjski govor bo imel 31. oktobra v New Yorku.
Washington, D. C. — Prve kampanjske bombe, ki jih je vrgel predsednik Roosevelt pretekli teden v svojih dveh govorih v Syracuse in Pitts-burghu, so tvorile nekako zna-Itnenje za splošni spopad in Vsebina govorov nekako podlago za nadaljnjo kampanjo. Manjše politične osebnosti so Re v govorih koncem tedna bavile v prvi vrsti na eni strani z razlaganjem točk, ki jih je izrekel Roosevelt, na drugi strani pa z njih pobijanjem, dočim sta oba glavna kandidata, Roosevelt in Landon, ta Čas mirovala.
Ta teden, in sicer v patek. pa se podata oba kandidata na novo potovanje. Predsednik se bo odpeljal proti za-padu, dočim jo bo Landon mahnil isti dan iz Kansasa proti vzhodu ter bo imel v ■petek govor v Chicagi, od ko-'der se bo podal v Ohio, od tam v Michigan in Tndiano, ha kar bo končno zavil proti New Yorku. Zdllo aktiven je tudi podpredsedniški kandidat republikanske strank'e,
DUHOVNIK ODLIKOVAN
Father Ponikvar prejel izred-
redno počastitev od papeža.
Cleveland, O. — Vztrajno in požrtvovalno delo, ki ga vodi župnik fare sv. Vida, največje slovenske župnije v Ameriki, Father Ponikvar, za slovenski narod na duhovnem in prosvetnem polju, je doseglo priznanje na najvišjem cerkvenem mestu. Cleveland-ski škof je namreč prinesel s svojega obiska v Rimu pape žev odlok, s katerim je omenjeni duhovnik imenovan papeževim hišnim prelatom s pravico, da sme nositi naslov Right Rev. B. J. Ponikvar. Odlikovanec je bil že eno leto po svojem posvečenju v maš-nika. namreč 1. 1907, imenovan župnikom fare sv. Vida, kjer še danes požrtvovalno pastiruje. Naj sprejme Rt. Rev. Ponikvar tudi v imenu našega
Španska vlada namerava prodreti fronto upornikov.
Madrid, Špaaija. — Srditi boji za Madrid so se nadaljevali vse zadnje dni, toda prinesli niso nobene posebne iz-premembe. Pričela pa se je vlada resno pripravljati, da udari z vseimi svojimi silami na sovražno fronto na jugu od Madrida in s tem prepreči popolno obkrožitev mesta od strani upornikov: kakor govora njena poročila, so prvi napadi v nedeljo imeli že lepe uspehe. Kljub temu pa se vlada pripravlja za morebitno obkolitev mesta in vozi v mesto tudi nove zaloge živeža.
-o-
BANDITI VEDO, KJE SO DRAGULJI
ZANIMANJE ZA KNJIGE POJEMA
Salt Lake City, Utah. — Zveza knjigarn v tukajšnji državi je ugotovila, da ljudje danes manj čitajo kakor so tekom zadnjih par let. To kaže, da so bolj zaposleni in nimajo toliko časa za knjige, j Ob času, ko smo vedno bolj lezli v depresijo, se je v javnih knjižnicah tudi več knjig izposodilo, da so si ljudje preganjali čas brezdelja.
Knox, ki celi ta teden vodi ;mogei §e dolgo vrsto let na-kampanjske govore po vzho- \jaijevati svoje koristno delo
Chicago, 111. — Ben j. Beris,
predsednik družbe American
Glass Co., je bogat mož in to
svojo "dobro lastnost" pred . .
svetom rad pokaže s tem, da	d*n
na se, ali na svojo ženo natak-	ozeml"	*
ne kaj dragocenega. Posledi-ite™ mnenJe' da ******* P?"
j	*	mladi moza, m s tem se je
ca tega je, da sta bila ze par-
lista Amerikanskega Slovenca !krat oropana. Zadnji tak do-iskrene čestitke z željo, da bi živlJ'ai sta imela zadnjo nedeljo zvečer, ko si je neki maskiran bandit prisvojil di-
ZA SPRAVO V
FEDERACIJ!
Lewisova skupina pripravljena končati spor z del. federacijo. — Odbor bo raz-motrival predlog.
Washington, D. C. — Porodilo se je novo upanje, da bo končno vendarle mogoče premostiti razkol, ki je nastal v ameriški delavski federaciji, ko je glavni odbor suspendiral deset unij, ki so potegnile z Johnom Leiwisom ter se priključile njegovemu odboru za industrij alno organiziranje. Upanje za spravo se je pojavilo, ko je načelnik unije de-rem so vsi zdravi in dela- llavstva v ženski oblačilni in-zmožni moški prisiljeni, da 'dustriji, D. Dubinsky, podal morajo delati. Dočim drugod izjavo, da je Le>wisov odbor vlada brezposelnost, je tam- pripravljen, opustiti nadaljno
kampanjo v svoj prid in proti federaciji, ako federacija dovoli, da se uvede za Jeklarsko delavstvo organiziranje po industriji in ne po strokah.
To izjavo je podal Dubinsky v imenu vseh deseterih unij,
KRIZEMJVETA
— Buenos Aires, Argentina. — Dve južnoameriški državi, namreč Paraguaj in Bolivija, ste sprejeli zakon, po kate-
t% Jugoslavije,
Javna dela v škofjeloškem okraju so dobrodošla mnogim nezaposlenim, katerim pomagajo do zaslužka. — Po statistiki je največ izseljencev iz kmečkega stanu. — Smrtna kosa. — Razne novice iz domovine.
kaj pomanjkanje delovnih moči.
— Georgetown, Britanska Guiana. — Neki moški, po imenu Mahangoo, je preteklo soboto praznoval svoj 106.
s tem, da se je
du.
Rooseveltov glavni cilj sedanjega potovanja bodo za-padne države. Šel pa ne bo iiič dalje kakor do Colorado in Nebraske in bo imel svoja dva glavna govora v Denver-ju in v Omahi. Izrazil se je, da bi šel rad do pacifične obali, toda obžaluje, da mu to ni mogoče, ker bi se s tem preveč oddaljil od Washing-tona; razburkane razmere v Evropi pa zahtevajo, da ima Vedno obrnjeno svojo pozornost na nje.
Pred koncem kampanje namerava predsednik šle enkrat hapraviti potovanje proti za-padu, ob katerem bo imel glavne govore v Chicagi in v Detroitu. Od tam pa se bo obrnil proti vzhodu in njegov Zttdnji kampanjski govor bo
z-a naš narod.
ŽALOSTNA ZGODBA DEKLETA
Chicago, 111. — O ropu, h kateremu jo je prisilila nujna potreba, je pripovedovalo preteklo nedeljo neko mlado dekle, ki se je samo prijavilo policiji. Rop se je izvršil v torek preteklega tedna v trgovini z ženskimi oblekami na 14 E. Adams st.; mlada napadalka je odnesla plena $9. Policiji se je prostovoljno prijavila v nedeljo 18 letna Marta Wilson iz Lima, O., in povedala da orožje, ki ga je pri tem rabila, ni bilo resnično, marveč samo igrača, za katero je plačala 10 centov. In tistih 10 centov je bilo tudi njen zadnji denar. Od plena $9 je porabila del za
tudi strinjala njegova mlada nevesta.
— Tokio, Japonska. — Strahovit vihar tajfun je raz-
jamantno zaponko, vredno sajal	pretek o nedeljo po m-
$7,500 in kožuhovinasto suk- ferni	Japonski v pasu 800
njo za $500.00. Napadel ju	širokem. Razdejal je
' ko sta se vrnila zvečer	2,700 domov m pobil,
je
domov. V letu 1931 pa je bil ta par na enak način oropan za $35,00 in letos meseca januarja za $3,600.
NAJBOLJ KOSMATA LAŽ
kolikor se more ugotoviti, okrog 70 ljudi. Potopila se je tudi neka ladja.
veji sedeti sedem puranov drugega poleg drugega. V puški je imel samo še eno pa-Herschler, 111. -- Preteklo 'trono. Prišla mu je izredna nedeljo se je vršil v tukaj- imisel v glavo. Pomeril je s šnjem mestu peti letni kon- tisto patrono v konec veje in
test lažnivcev, pri katerem je izmed 50 tekmovalcev odne-
je tako dobro zadel, da je vejo razklal na polovico, pri
sel Donald Me(yer, tukajšnji čemer so noge puranov kovač, prvo nagrado in na- [zdrknile v špranjo. Ni mu bi-slov prvaka illinoiških lažniv- l0 treba drugega, kakor stisni-cev. Njegova storija je bila ti razklano vejo in je imel sledeča: Nekoč na lovu na ,vseh sedem puranov ujetih za divje purane je videl na neki noge.
združenih v odboru za industrijalno organiziranje. Odbor federacije je bil takoj pripravljen, da prične tozadevne pogovore, ker pač tudi sam komaj čaka na priliko, da bi mogel kako poravnati nesrečni spor v delavskih vrstah, in je od več unij dobil vse prej kakor pa priznanje za odločitev, s katero je suspendiral "omenjenih deset unij. Ta četrtek se sestane odbor k svojemu četrtletnemu zborovanju in na njem . bo spor in njega poravnava tvorila glavno točko razprav.
Da je veliko upanja za spravo, se da sklepati iz tega, ker so se glavni uradniki federacije izjavili, da četudi federacija kot taka obstoji na podlagi strokovnih unij, vendar ni nasprotna ustanavljanju industrijalnih unij, in se torej odbor ne bo ustavljal zahtevi, da se jeklarji uvrste med industrijalne unije.
Obnova Gorenjske
Škofja Loka, sept. — Veli-' ka javna dela so bila odobrena za Gorenjsko, zlasti za • škofjeloški okraj, tako so na primer v Škofji Loki, na poti v predmestno naselje Viličarje, so izgotovili prvi del velike;, do 8 metrov visoke škar-pe, ki poteka tik samostanskega zidu v strugo Selščice. Delo je preračunano na četrt j milijona dinarjev. Steno so izdelali v prvi četrtini. Spodaj je betonska podloga, na njo pa so položili rezano kamenje, do poti. NoVa škarpa bo omogočila, da bodo pot razširili, pridobila pa bo tudi vsa okolica te priljubljene sprehajališke poti.
Veliko javno delo imajo pri Poljanščici v Škofji ■ Loki, pri Fužinah. Reko regulirajo. Znane povodnji so ozemlje ob sotočju obeh dolinskih rek tako zdelale, da je bila Škofiajjej0 Loka v tem prostoru pač revna na svoji lepoti. Zdaj gra,-|de 82 m dolgo betonsko steno od Jenkove hiše do mizar-:ja Okorna.
j V zvezi z regulacijo Polj anščine bodo posadili na obrežje drevje. Na vrsto pride tudi nasprotni del brega, kjer jbodo s fašinami očuvali Vol-kenspergovo zemljišče. Prihodnje leto se obeta zgraditev novega betonskega puštal-
, dravska, vardarska in zetska. Po poklicu so izseljenci večinoma kmetje. V evropske države pa se je izselilo 4,063 oseb, in sicer v Francijo, potem pa v Češkoslovaško, Turčijo, Nemčijo, Albanijo, Avstrijo, itd. Iz evropskih držav se je vrnilo domov 954 izseljencev.
-o-
Potrebno delo
Iz Podnarta pišejo: Z regulacijo Lipniščice, ki se vije* od Krope dalje skozi Lipniško dolino so že pričeli. Prebivalstvo je to sprejelo z velikim zadovoljstvom, ker bo z regulacijo odstranjena nevarnost, da bi navidez nedolžni potok še nadalje iz-podjedal plodno zemljo, zlasti pa sipine pod vasjo Brezovico, ki ji je grozilo, da zdrkne lepega dne z vsemi hišami in gospodarskimi objekti v globel nad 50 čevljev globoko. Reguliranih je že do sedaj več sto metrov struge in dela se še vedno nadalju-
—o-
Pod motornim kolesom
V ljubljansko bolnico je bil pripeljan trgovec Ivan Cotman iz Cikave pri Šmarju pod Ljubljano, katerega je že teden poprej podrl na tla neki motoci-klist in mu prizadejal precej hude poškodbe. Ranjenec je upal, da se bo ozdravil doma, pa se mu je stanje slabšalo in zaradi nastalih komplikacij, se je moral podati v bolnico.
-o-
UTRDBA, KI SO JO OBDRŽALI UPORNIKI
v New Yorku v soboto pred 'poravnavo svojega računa za
Volitvami, namreč 31. oktobra.
Me)d raznimi ; političnimi osebnostmi, ki so jih skušali republikanci vplesti v svojo kampanjo v prid Landonu, je bil tudi senator Borah. Kakor Pa se ugotavlja, se je ta mož izrazil, da se ne bo zavzemal za republikanskega kandidata.
SMRT PREHITELA POROKO
Chicago, 111. — 45 letni H.
Morili, eden glavnih urad-111 kov keimjčnega podjetja na 3140 So. Canal at., se je nameraval koncem tega meseca p°ročiti s 25 letno Mise Eliz. Gerard. Preteklo nedeljo je obiskal svojo zaročenko na ^Jenem domu v Logansport, da se dogovori glede poroke, toda med obiskom ga je ^-adela kap in je izdihnil vpri-
čo
svoje neveste.
prenočišče, ostalo pa za borne grižljaje. Ko ji je pošel ta denar, se je odločila, da se bo prijavila, ker se ni čutila zmožnim za nadaljnje zločinsko življenje. Od doma je od-šlla, pravi, ker je njena družina preveč revna, da bi mogla skrbeti za njo.
-o-
REDKA AMERIŠKA IZJEMA
Chicago, 111. — V nedeljo je umrl neki Otto H. Thiel ki je dosegel starost 80 let. Posebnost je bil ta mož v tem oziru, ker je celi čas živel v eni in isti hiši, namreč na 2046 Erie »t. Ako se vzame v poštev 'vandrovski duh,' kateremu so po večini podvrženi vsi Amerikanci, ko se tako pogosto preseljujejo, je bil ta' mož v resnici redka izjema in je dosegel poseben rekord, ko je prebival na istem naslovu cejih 80 let.
iskega mostu, ki so ga poplave
j pred leifci neusmiljeno zdelale	Smrtna kosa
jin odnesle.	V	Pri Novem mestu
j Velika javna dela se vrše je umrla grofica Albina Marg-tudi v Selški dolini, kjer te- heri di Commandona, graščaki-meljito renovirajo banovinsko (nja v Starem gradu, katero je cesto. Utrdili, valjali in pre-1že pred dvema mesecema zadela urejali bodo vse cestišče, od |kap. Umrla je v starosti 78 let. Škofje Loke do Železnikov in delo bo veljalo 3 milijone ,Din. Več ostrih ovinkov so že izravnali. Cesta bo znatno irazširjena, urejeni bodo pro-, p usti, jarki, pozidane škarpe, 'cestišče pa nabito s kameljem in posuto s porfirjem, ki ga lomijo kar doma. Dela okrog 50 ljudi v sektorju Dolenja vas. Tudi nekateri mostovi, med njimi oni na Pra-protnem, bodo novi. Ceste na Selško dolino so se lotili tudi tik Škofje Loke. Zoprni 'zob' tik šolske ograje so zdaj "iz-drli" ter ob svetu Jerice Po-kornove cesto v dolžini več desetih metrov lepo razširili in zamejili s prav lično ograjo.
--o-
Znamenita španska utrdba Alcazar v mestu Toledo, ki so jo oblegale vladne čete skozi deset tednov, a je uporniška armada prej prispel« na pomoč svojim tovarišem, kakor so jih mogli prisiliti vladni prista-
ši k podaji.
Naši izseljenci
Ljubljana, 11. sept. — Po statističnih podatkih se je letos do konca meseca maja izselilo iz naše države 5,412 oseb, dočim se jih je lani v istem času vrnilo domov 1,430 oseb. Največ naših ljudi se je izselilo v Severno A-meriko, Kanado, Avstralijo in Čile, nekaj pa v Južno Ameriko, Južno Zelandijo, itd. Izseljencev je bilo 445 iz savske banovine, za njo pa se vrstijo dunavska,
—	V Mariboru je umrl Franc Jug, poštni služitelj, star 45 let.
—	V Celju je zadeta od kapi u-la Ana Jug, kuharica pri trgovcu Jrgotiču, stara 52 let.
-o-
Otrok — živa plamenica V Latkovi vasi pri Sv. Pavlu v Savinjski dolini so pasli otroci živino in na travniku kurili ter se okoli ognja igrali. Med nje je prišel tudi 4 letni delavčev sin Stanko Plaskan, ki se je začel z ostalimi igrati. Po nesrečnem naključju je pa Stanko padel v ogenj, pri čemer se mu je vnela obleka, da je dobil nevarne opekline po vsem životu.
--o-
Avto ga je podrl Na Dolenjski cesti v Ljubljani se je dogodila prometna nesreča, ki k sreči ni prehuda. Ko se je namreč peljal na kolesu 23 letni Ludvik Pangoš iz Komna na Krasu in hotel prehiteti neki voz, je z druge strani privozil neki avto, ki je Pangoša podrl na tla, da je dobil precejšnje poškodbe in so ga morali odpeljati v bolnico.
-o-
Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine.
Stran 2
»AMERIKANSKI SLOVENEC9
Sreda. 7. oktobra 1936
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849. W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina;
..$•5.00 _ 2.50 . 1.50
Za celo leto ________________________
Za pol leta _____________________
Za četrt leta__________________________
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ______________________________$6.00
Za pol leta__________________________ 3.00
Za četrt leta .......................... 1-75
Posariierttia številka ----------------------- 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holixiv*.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Ph«ne: CANAL 5544
Subscription:
For one year --------------------
For half a year ____________
...$5.00 2.50
For three months ...................... 1-50
Chicago, Canada and Europe:
For one year _______________________-$6-00
For half a year ____________________ 3.00
For three months _______________1-75
Single copy ______________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani rta uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _
J. M. Trunk:
Kolonije
Italija ima zdaj Etijopijo. Menda je pozdravljalo Mussolinija miljon Rimljanov, ko je to razglasil. Imperij se je prikazal v sijaju nekdanjih rimskih triumfatorjev. Mi smo mi, Rimljani. Srce poskoči v glavo, naravno.
G. Clark na Columbia vseučilišču pa je izdal knjigo: "The Balance of Imperialism". Mož računa, ne kriči, in hladen račun pokazuje, da je kaka kolonija nekaj, kar kaže veliko večjo vsoto pri izdatkih in stroških, kakor pa pri dohodkih, toraj nekaj pasivnega, nekaj, kar žre, pa ne prinaša. Stric Sam je dober računar, hladen, ne kričav, pogleda vsak cent in samole zmigne z rameni in odda kolonijo za kolonijo. Morda ne pozna imperializma? He .. he . . saj pravijo, da je največji imperialist, ampak — računati zna.
Lahi so kričavi. Imperij . . imperij . . raztegamo se, stopamo za cesarji, triumfiramo, zdaj bo kave in banan in zejnlje, in zemlje so bili Italijani vedno lačni, kakor je povedal tako resnično naš Gregorčič, vsega bo dosti, tudi — dolgov, pa v navdušenju nihče ne misli na stroške. Tudi narodi imajo svoje psihopatično stanje, kar pomeni, da precej — norijo. Posebno že itak precej frknjeni Hitler cedi sline po kolonijah, in zdaj sta z Mussolini jem debela prijatelja, in vsaj prijateljica želi imeti klobuk, kakršnega ima prijateljica. Is the same pri narodih. V Etiopijo bodo naselili, kakor pravijo, do 400 tisoč Lahov, to in edi-nole bi utegnilo biti nekaj, Nemci pa niso hodili v kolonije, ko so jih še imeli, šli so raji v Ameriko, ker je to neslo, kolonije pa nič, ampak Hitler kriči naprej in naprej po kolonijah, ker taka kolonijska roba hudo mice in navdušuje ljudi, ki ne znajo računati. Vsak hoče biti "hišni posestnik", imeti avtomobil.. kaj ne, kako kaj takega prija srcu, ampak pri kaki hiši, pri avtomobilu itd. je prvo: platiti, poseži globoko v žep, morda celo stradaj . . pa griži hišo ali avtomobil, če hočeš.
radijske postaje in podobno. Te postaje imajo nadzorstvo nad lokalno upravo in na ta način prehaja čedalje bolj pod vpliv Japonske. Povsod se gradijo barake pod videzom za skladišča živeža in municije za mandžursko oziroma japonsko armado, ko bo te kraje zasedla.
Japonska pa se je že polastila vseh gospodarskih prometnih žil teh ogromnih pokrajin ter si je prisvojila trgovinski predmet med Kalganom in Čaharjem, tako da carinske pristojbine sedaj tečejo v japonsko blagajno namesto v Nanking. Obenem so Japonci zaprli vse prehodne točke, skozi katere se je dosedaj vršil trgovinski promet med notranjo Mongolijo in Kitajem ter ga usmerile v Mandžurijo oziroma Japonsko. Na ta način izkorišča Japonska veliko napetost med evropskimi državami v namene svojega imperijalizma in more zlasti z največjim zadovoljstvom beležiti dejstvo, da ji je prodiranje skozi Mongolijo proti ruskemu Zabajkalju in Altaju naenkrat in nenadoma olajšano po dogodkih v sovjetski Rusiji, kjer se mora Stalin boriti s čedalje bolj naraščajočo opozicijo in je obenem primoran, da zaščiti svojo zapadno mejo proti nemškemu in poljskemu vpadu.

Homatije v Evropi nudijo priložnost Japoncem
Ne da bi svetovna javnost veliko opazila, prodira Japonska počasi preko notranje Mongolije na zapad. Težnja Japonske gre za tem, da bi v smeri skozi notranjemongol-ski provinci Džehol in Suijan obkolila zunanjo Mongolijo, ki je vazalna država Moskve. Razmere v Evropi pridejo japonskemu cesarstvu kakor nalašč vedno v pomoč takrat, ko Japonska sama stoji pred notranjepolitičnimi težavami, ki izvirajo iz njenega težkega finančnega položaja. V sedanjem trenutku imajo Japonci to srečo, da morejo izrabiti needinost evropskih velesil, ki prekrižanih rok gledajo, kako se v Španiji razvija državljanska vojska do viška, ker so med seboj globoko sprte in ne morejo paziti na dogodke na Daljnem vzhodu, ker se same druga druge bojijo in morajo vse svoje sile koncentrirati na Evropo.
Pri svojem prodiranju proti zapadu so si Japonci ustvarili v notranji Mongoliji precej trdno operacijsko bazo. Princ Teh, poglavar notranje Mongolije, ki je svojčas spretno kolebal med Japonsko in sovjetsko Rusijo, se je sedaj postavil popolnoma na stran Japoncev, dasi na zunaj hlini lojalnost napram Kita ju, ki je formalno njegov suveren. Japonci imajo v provinci Džehol do 5000 mož svoje lastne armade, v provinci Čahar pa stoji njihova druga notranjemongolsko armada, ki šteje približno enako število vojakov. To so mandžurske čete, ki pa so pod poveljstvom japonskih oficirjev. Vse te čete tvorijo rezervo, ki ie namenjena za to, da ščiti japonski predor na skrajni sever v provincijo Suijan. Japonska namerava zasesti predvsem železnico, ki pelje iz Pekinga v Suijan tako, da bodo na ta način zabili ldin med Kitaj in med sovjetsko zunanjo Mongolijo.
V Suijanu, kjer ie dosedaj odločal samo vpliv domačih mongolskih poglavarjev, ki plačujejo Nankingu običajen davek, deluje sedaj japonska propaganda na precej prikrit način. Japonski inzenjerji gradijo ceste, mostove,
NEKAJ VAŽNEGA IZ PUEBLE
Pueblo, Colo.
Vprašujejo me, kaj da sem se vjezila, da nič več ne pišem v Amerikanskem Slovencu. — Nisem se vjezila ne, samo jezna sem od večera do jutra in od jutra do večera. — Minila je ta huda vročina in smo mislili, da bomo v hladnem vremenu se bolje počutili, pa nam spet ni prav. Nikdar nam ni prav, vedno se pritožujemo, pa ne vem ali iz navade, ali smo tako mehki, da nam nič več ne prija. V poletju smo jamrali nad prehudo vročino, sedaj bomo pa nad zimo, tako da nam še Bog ne more vstre-či.,Tako se časi spreminjajo.
Sedaj so se čč. sestre vrnile s počitnic in nam materam prevzele breme skrbi za otroke. Hvala Bogu, zdaj vemo vsaj kje so naši otroci, kadar jih ni doma. Naše čč. sestre so tako dobre, da jih otroci veliko bolj u-bogajo kot nas, njihove lastne matere. Pač jih znajo dobro podučiti. Zato lahko rečem, da kateri starši ne pošljejo svojih otrok v katoliške šole, jim bo prav gotovo še žal tega. 2e sedaj, ko srečam otroke, ki so hodili v publične šole, pa sedaj pohajajo v katoliške in vprašam katerega kje je bolje, pa mi vsak odgovori, da je bolje pri sestrah. Tako vidite, že otroci so veseli sester. Kako bomo mi enkrat veseli, ko nam ne bo treba glede tega dajati težkega odgovora, kako smo skrbeli za poduk svojih otrok. O, da bi Bog vse starše razsvetlil, da bi spoznali kaj je v srečo njihovim otrokom. — Pa tudi v cerkvi opazimo pri deveti sv. maši ob nedeljah, ko so prvi sedeži zasedeni od otrok in sestre pripeljajo vsaka svoj razred v šolo. Ne vem, kje so neki bili otroci poprej, med počitnicami. Vsi so se nekam razgubili, sedaj pa zopet prihajajo vsi skupaj in vlada lep red. Pa tudi lepo petje se sliši in tako bo sedaj vedno lepše, da se že sedaj veselimo, kako lepo bo od sedaj naprej pri cerkvi Marije Pomagaj.
Tudi moram omeniti, da bomo
pri nas obhajali prav lepo slovesnost. Naš častitljivi g. župnik Father Ciril, bodo obhajali svojo zlato mašo dne 28. oktobra. To bo za našo faro eden najlepši dan in takrat bomo tudi imeli 40-urno pobožnost. Vsa stvar se bo nad vse slovesno obhajala z mnogimi čč. škofi in duhovniki, ki bodo počastili našega pre-zaslužnega sivolasega zlatomaš-nika. Že sedaj ste vsi prav pri jazno vabljeni, iz vseh koloradskih gora in naselbin. Čim več nas bo, bolj bo slovesno in lepše bo za našo cerkev, za župnijo in za našega č. g. župnika zlatomaš-nika. To mu vsi farani iz srca želimo in mu kličemo:
i
v
Zlatomašnik, bodi pozdravljen! O'd Boga si bil k nam poslan. ■— Vaša pot, s trnjem biLa posajena, bodi zdaj z rožami postlana. Krona Vaša že lepo spletena, bo v nebesih Vam podeljena.
C. g. zlatomašnik so še precej pri moči in vedno veseli ter vsem faranom in vsakemu revežu radi dobro store. V veliko pomoč pri župniji jim je tudi sedaj to, ker imajo dobrega pomočnika, Father Bojca. Pa je ta pomoč tudi na mestu, ker gospod župnik so že priletni. Kakor je upati, bodo g. kaplan morda še kedaj pri nas za župnika. Vedno so na mestu, vedno pri delu, zato prosimo ljubega Boga, da jih ohrani pri zdravju in moči tudi za naprej.
Bolnikov imamo vedno kaj. Tako je Mary Kostek na bolniški postelji. Je mlada žena in ji želimo ljubega zdravja. — Berta Čolek se še vedno nahaja v St. Mary bolnici. Ona je zelo pridna dekle in ko je bila zdrava je vsako nedeljo pristopila k sv. obhajilu. Ker jo zelo pogrešamo, ji želimo ljubega zdravja. — Elsie Kostelec je tudi v Korvin bolnišnici. Zdravniki se na vse načine trudijo, kako bi ji pomagali da bi laglje hodila. Ne vem koliko operacij je že sirota prestala. Bog se je usmili in ji podeli ljubo zdravje, ker ga resnično potrebuje. Uboga deklica.
— Tudi naša zastopnica Mrs. Meglen se nahaja na bolniški postelji. Ker sedaj ne more od hiše do hiše, bi vsi srčno želeli, da bi Mrs. Meglen zopet kmalu ozdravila in kot zastopnica Ame-rikanskega Slovenca še veliko dobrega storila za list.
Zakonsko zvestobo so si obljubili Jože Anžlovar, ki si je zbral za družico Rozi Plot; Edy Koc-man, si je zbral za nevesto Cecilijo Steblaj. Tretji ženin Anton Medved, si je izbral za tova-rišico zakonskega življenja Angelo Kocman. — Spominjam se, ko sem bila še kot otrok v starem kraju na neki svatbi, ko so se oglasili sva tj e in rekli: Sedaj bosta prišla medved in medvedka, pa smo videli, da sta zaplesala ženin pa nevesta, ki sta se pisala Medved. To sem zapisala, ker je nevesta Angela Kocman, ko se je poročila postala medvedka. Omenim naj še, da ti vsi naši mlado poročenci imajo lepo navado, da so pred poroko vsi stopili k angeljski mizi in se pokrepčali v sv. obhajilu. Pri tem mi še en slučaj uhaja ob tej priliki v spomin. Ko se je poročila Angela Vodišek, je pred velikim oltarjem pustila svojega ženina in odšla k stranskemu oltarju, kjer je pred sv. Ano položila šopek cvetlic in nekoliko pomolila, nato spet pristopila k svojemu ženinu. Tako se je ta nevesta spomnila na sveto mater Ano. Bilo bi lepo, če bi vse neveste tako storile, ker sveta Ana je velika pomočnica vsem katoliškim ženam in materam, kot je to storila omenjena nevesta in so bili ob tem prizoru vsi navzoči močno ganjeni. — Vsem novoporočencem želimo mnogo božjega blagoslova in trdnega zdravja. — Pozdrav naročnikom in prijateljem Amerikanskega Slovenca.
Johana Starcer
.NA
OBISKU V DALJNEM WISCONSINU
Pueblo, Celo.
Pred 25. leti sem prišla v to deželo, naravnost sem v Pueblo in sicer iz vasi Prinča vas, fara Ambrus, na Dolenjskem. V Aspen, Colorado, sem imela ljubega očeta Antona Vidmarja in drago sestro Mary, poročeno Gode, tukaj v Pueblu pa sestro Ca-rolino, poročeno Merhar. Po eneni mesecu bivanja tukaj sem se poročila z Joe Jeršinom, ki še danes, že nad 30 let, dela v East Mill Boilers. — Pred 6. leti so nas obiskali moj svak in njegov sin, to je Mr. Joe Godec, ki so se preselili iz Aspan, Colo., na Willard, Wis., to je bilo pred 20. leti. Tistikrat sem videla mojo sestro zadnjič in od takrat sem vedno želela, da bi jo >še kedaj videla in z njo govorila. Pa sem končno dočakala tudi tega trenutka. — Dne 23. avgusta smo
smo prispeli tja, je bilo že zvečer in so že imeli prižgane luči. Ustavili smo poleg hiše in poslali v hišo sina Johna, katerega so vsi začudeno gledali, kdo neki je ta fant. Johny je pa rekel, če ga kaj poznajo. Ko so odgovorili da nič, je rekel, naj gredo ven, da sta zunaj ata in mama. Res so prišli ven in kmalu obkolili naš avto, v katerem smo sedeli. Ne morete si dragi čitatelji predstavljati, kakšno je bilo veselje, ko smo si po tolikih letih segli v roke in se objeli tam daleč na willardskih farmah v državi Wisconsin. Šli smo z njimi v hišo, kjer so nam z vsem postregli. Štirinajst dni smo ostali tam. O, kako imajo vse lepo vrejeno; hišo, štale in drugo, kakor pri kaki graščini v starem kraju. Veliko imajo tudi goveje živine, po večini krave. Pa tudi kokoši in prašiče. Prav z zanimanjem sem občudovala, kako so si farmarji na Willardu prijatelji med seboj. Takoj ko so izvedeli, da smo prišli iz daljne Colorade, je prišlo kakih šest družin nas pozdraviti. Kako smo preživeli vesele dni med slovenskimi rojaki na Willardu, ne morem natančno popisati. Vsega je bilo v izobilju in mize obložene z vsem, kar si človek loželi. Zapeli smo pa tako, da se je kar treslo. K sv. maši smo tudi šli. — Večkrat sem namreč brala v Amerikanskem Slovencu, kako lepo cerkev imajo na Willardu. Sedaj sem jo pa videla na lastne oči. Zares moram reči, da je krasna. Pa tudi gospoda imajo dobrega; in pevci? Ti so pa tako lepo prepevali, da bi jih kar naprej poslušala. Dragi VVillardčani, s katerimi smo prišli skupaj in preživeli med vami prijetne ure, vsem prav lepa hvala, posebno pa še družini Jos Godec, ki smo vam bili toliko časa v napotje in ste nam ves ta čas lepo stregli z vsem. Iz vsega srca vam izrekamo najlepšo zahvalo. Hvala lepa pa tudi Ba-jukovim, posebno materi, ki so mi podarili tako lepe blazinice, eno meni, eno pa za mojo sestro. Prisrčna hvala tudi družini Janežič, ki so nam dali golobe. Prav lepi so in so se koloradskega zraka že tudi privadili. — Na vse zadnje smo se pa še peljali z Godecovmi v Milwaukee, kjer sta poročeni dve njihovi hčerki in sicer ena z Mr. Pete Metkovich, druga pa z Mr. John Rihtar. Obema hčerkama sem jaz teta. Prav prijetno smo se imeli tudi v Milwaukee, zato prisrčna hvala tudi njim za vso postrežbo. — Omenim naj tudi, da smo obiskali na Willardu tudi tam poročeno Godčevo hčerko, ki je poročena z Mr. Frank Klančarjem. Prisrčna hvala tudi vam za postrežbo. — Še enkrat Ihvala vsem skupaj. Kadar pri-Idete vi k nam, bomo skušali, da [vam kolikor bo v naši moči, po-
Rafaela Jeršin
, . .	,vrnemo vaso gostoljubnost. Po-
se vsedli na avto jaz, moj soprog , ... . . . , .. . .	,.	zdravljeni vsi skupaj,
in trije sinovi. L veseljem smo
se podali na 1400 milj na dolgo
pot. Med potjo smo bili hvala
Bogu srečni, da smo se vozili
brez kake nezgode. Vedno smo
pa gledali, kedaj zapazimo cilj
našega potovanja in se snidemo
z našimi dragimi. Čudno se nam
je videlo, ko smo se vozili skozi
36 LETNICA MAŠNIŠTVA, IN SMRT UZORNECA OČETA
Milwaukee, Wi3.
Te vrstice so namenjene v
spomin še živečemu častitemu hosto, ki je bila tako slična oni j gospodu frančiškanu Ambrozij v stari domovini. Peljali smo se Remec, ki sedaj živijo in uredu-namreč k družini Godec in ko jejo na Brezjah pri Mariji Po-
magaj, kjer so za gvardjana, in bo sedaj 7. oktobra 36 let kar so prvo sv. mašo darovali in sicer v domači vasi, v Št. Jurji pri Grosuplju. Ta dan je bil pomemben in velik za našo vas Št. Jurje. Obenem pa tudi žalosten, za č. g. Remeca, ker ni bila božja volja, da bi Remecova mati videla svojega sina, ki je bil novo-mašnik. Božja volja je bila, da so mati nekaj tednov pred novo mašo mirno v Gospodu zaspali. Leta 1900 7. oktobra je bila ro-ženkranska nedelja. Bilo je lepo vreme ko smo korakali od domače hiše č. g. Remeca. Bila je velika množica ljudi in 6 nas je bilo deklet, vse v žalnih črnih oblekah in vencih na glavah; bila je sestra č. g. Remeca, stara 15 let, druge so bile sestričine in jaz soseda. Po domače se reče rojstni hiši č. g. Remeca pri Mejavčevih. Oče č. g. Remeca je bil stalni u-čitelj Ivan Remec, v Št. Jurju in je tudi že precej let kar so umrli, bili so v pokoju. Pri nas se reče pa pri Tronkju, smo bili sosedje. Ob novi maši so bili še živi oče č. g. frančiškana in mladi brat Josip Remec, kateremu je vojska vzela življenje. Zapustil je ženo in 4 male otroke, kateri so se vsi rodili, ko sem jaz že bila v Ameriki. Pred nekaj leti sem dobila malo sliko od doma, katera je bila vzeta pred našo hišo in so bili tudi č. g. Remec in naš oče, ki sta skupaj sedela. O kako se mi milo stori, ko pomislim, da jih zdaj več ni med živimi. Ljubi oče, pošteno in vzorno ste živeli in lepe poduke ste nam dajali: pošteno živeti in srečno umreti; molite, da se ne pogubite z dušo in telesom. Brat mi piše, da so bili tazadnji teden oslabeli, da niso mogli več sami z postelje.
Bilo je 16. avgusta v nedeljo zjutraj, ko moj brat je vprašal očeta: ali hočem biti doma pri vas, ali naj grem k sv. maši. Pa so mu rekli: le vsi pojte k sv. maši. Moj brat je dal očetu en glaž čaja, pa so šli k sv. maši. Ko so domu prišli iz cerkvi, so oče že težko govorili. In brat mi piše: in smo se še zadnjikrat od njih poslovili. Nato so mirno v sinovih rokah za večno zaspali. Dragi oče, že nekaj tednov ste počivali in mirno v grobu spali, predno sem jaz izvedela to pre-žalostno novico. O, kako solze zalivajo oči, ker vas več na svetu ni. Dva dni prej ko so se ločili od nas, so prejeli sv. zakramente. Dalje mi piše brat, da so že nekaj let, samo molili in k sv. maši hodili in že par let so ob dveh palicah hodili, ker so jih noge bolele.
Vem, da jih je veliko po tej širni Ameriki, ki so poznali našega, Trqnkljevga očeta Josipa Tome. Vem, da se še spominjate, kako so moj oče pred leti z dvema konjema vozili ljudi na božjo pot na Brezje k-Mariji Pomagaj, pa še delj, do Blejskega jezera in tam smo šli na čolne in se peljali do Marije na Blejskem jezeru. Jaz sem bila trikrat na Blejskem jezeru in 8-krat na Brezjah, kjer sedaj Mejavčev gospod stanujejo. Njih prvo ime je bilo Ivan in sedaj je njih ime Ambrozij Remec.
Moj oče je bil star 86 let in 6 mesecev, zapustili so ženo, ozi-(Dalje na 3. strani)
TARZAN IN OGNJENI BOGOVI
(129)
(Metropolitan Newspaper Servicb; Napisal: Edgar Rice BlllTOUghS
>0
>co
O
eu
uj
Uej CO S5
O
^
co
M -e
► S
O
"© £
^ t
is
"T V 4J 0-<
N — r '
u 's c o
jjt Š3
kt it o
c m
•rm
« Si
l< 13 **
"s r« >>
U C M
s; o
fcc «
"Ostanite tukaj!" je Tarzan zapove-dal dr. Jonesu in Lady Beth. "Pojdem sam nekoliko naprej pogledat kaj ss godi. Straža bo ostala z vami." — Predno so mu mogli odgovoriti, je že izginil vsem izpred oči v bližnji goščavi in hitel proti kriku Garcttovih, kateri bo c klikom naznanjali svoj prihod v dolino.
Ob robu gosto zaraščene džungle se je Tarzan ustavil in kmalu je uganil, čemu tolik krik Garettovih privržencev. Opazil je namreč, kako sta neki moški in ženska, ki sta bila Tommy in Ar-bela, na vso moč tekla proti džungli. Zadaj za njima je pa dirjalo lepo število roparjev, katere je vodil Nazir.
Tarzan se ni pokazal iz goščave. Ko sta pa Tommy in Arbela pritekla do roba gozda in zavila proti njemu, ju je pozdravil. — Kdo je bil pri tem bolj presenečen kot Tommy, toda tukaj ni bilo časa za dolgo razgovarjanjc. Tarzan je obema pomagal na drevo ter jima velel tam ostati, dokler se ne povrne.
Komaj je bil Tarzan dobro skril v vejevje drevesa Tommyja in Arbelo, se je spustil v divji tek naravnost tja, kjer ie pustil dr. Jonesa in Lady Beth. Tam je na kratko razložil vojakom, da so prišli barbari, ki mislijo napadati, ropati in moriti. Zato je zapovedal stražarjem, da ga ubogajo.
Sreda, 7. oktobra 1936
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
IMWIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIW
Zapadna Slovanska
Zveza
DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov.
g
URADA DR. WASHINGTON, ŠT. 32, ZSZ.
Cleveland. O.
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: Anton Kochevar. 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St Denver, Colo. j Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Co o. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg., Pueblo, Colo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo.
2.	nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St., Denver, Colo.
3.	nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PI., Chicago, 111.
2.	porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, umo.
3.	porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo.
4.	porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.
URADNO GLASILO:
"Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Fros-nje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika.	g
Z S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom dru- |? gih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. J i Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbliznjega dru- g i štva ZSZ Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede j ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila j in potrebne listine.
SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! |
■iiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiim
NOVOUSTANOVLJENO DRUŠTVO ZSZ.
Zavedni ter agilni sobrat, Frank M. Tomšič, predsednik dr. Coloradska Roža št. 44, v Walsenburg, Colo., je dne 9. septembra Ustanovil novo angleško poslujoče društvo Western Stai št. 53, v Aguilar, Colo, z 10. aktivnimi in dvema mladinskimi člani. Rečeni Ustanovitelj zagotavlja, da omenjeno novo društvo bo lepo napredovalo, ker to je edino angleško poslujoče društvo v Aguilar ju. V imenu Zapadne Slovanske Zveze, se iskreno zahvaljujem sobratu Tomšiču, ter upam in želim, da bi njemu sledili z lepim zgledom tudi po drugih slovenskih naselbinah ter ustanovili nova društva in jih priklopih pod našo nad sto procentno bratsko podporno organizacijo ZSZ.
Imena novopristoplih članov so: Angela Cattani, stara 30 let; James Federico, star 22 let; Joe V. Gioga, star 17 let; John Morgan star 24 let; Buford B. Nelson, star 31 let; Martin Perusek, predsednik, star 22 let; Tony Perusek, star 26 let; Edward Sabec, star 25 let; Harry Smith Jr., star 30 let; in Augustine Smolich, tajnik in blagajnik, star 23 let. Ml. odd.: Katheryn J. Gioga, stara 6 let in Buford Wayne Nelson, star 4 leta. I Za gl. urad ZSZ.,
ANTHONY JERŠIN, gl. tajnik.
OFFICE OF THE SUPREME VICE PRESIDENT
With great pleasure we happily announce the organization of another English Speaking lodge. It is the Western Star Lodge No. 53 at Aguilar,. Colorado and it starts with an enrollment of ten adult and two juvenile members. The officers are: Martin Perusek, President; Buford B. Nelson, Vice President; Augustine J. Smolich, Secretary-Treasurer and James Federico, Recording Secretary.
We extend our congratulations to this new lodge and wish them every success, reminding them that they have undertaken a Hoble and worthy work. The town of Aguilar is indeed fortunate 'n having now such a fraternal lodge through which they have available fraternal insurance and various benefits with a safe, sound and going organization, meeting and fulfilling all its obligations. The Western Slavonic Association has a record of more than twenty-eight years of successful operation.
The honor and credit for the organization of this latest lodge to join our fold belongs to Frank M. Tomsic, President of "Coloradska roza" Lodge No. 44, in Walsenburg, Colo. Brother Tomsic has done much good for us and we acknowledge his fine work Mth grateful appreciation.
Fraternally yours,
GEO. J. MIROSLAVICH, Supreme Vice Pres. --o--
...........................................................................
IZ URADA DR. WASHING- bi pristopil v odrastli ali v
mladinski oddelek. F rosi se vse starše, kateri imate ot.ro-! ke, da jih vpišete v naše dru-Cenjeni člani Jn članice na- štvo, oziroma v ZSZ. Sedaj,! šega društva, ste prav uijud- dokler traja kampanja, je no vabljeni, da se gotovo ude- prosta pristopnina in zdravni-ležite prihodnje redne društ- gika preiskava, asesment za vene seje v torek 13. oktobra,1 mladinski oddelek pa tako ni-katera se bo vršila v navadrih zek, saj znaša samo 15c na prostorih. Na tej seji se bo mesec in vaš otrok je zava.ro-ukrepalo glede veselice, kate- van za lepo svoto, v slučaju ra se bo priredila v počast nesreče, oziroma smrti. Prosi-desetletniee obstoja našega ja bi vse tiste člane ali člani-društva dne 14. novembra v Ce, ki spadate v naše društvo, SDD. Waterloo Rd.	J da, če imate otroke, pa jih
Dolžnost vsakega člana in nimate še vpisanih v našem članice je, da se gotovo ude-'društvu, da jih pripeljete na leži te važne seje. Vsakdo sejo, pa jih vpišemo v dru-lahko spozna, koliko dela je štvo, oziroma v Zapadno Slo-s pripravo veselice in ni se'Vansko Zvezo, pa bodisi v od-treba zanašati za vse samo na'rastii ali pa v mladinski od-odbornike. Moje mnenje je,jdelek. Apeliram na vse člane da vsi delamo, roka v roki, jn članice, naj pridobi vsak kot bratje in sestre za dobro-|p0 enega novega člana za to bit našega društva. Na pri- ^ampanjo, potem sem prepri-hodnji seji se bodo prebrali ^.ana, da bo naša društvo od-trimesečni računi, tikajoči se neslo prvo nagrado v tej kam-društva in Zveze ter bo tam panji, kar je moja iskrena že-še več drugih važnih reči, ka-'lja. Vsi na delo za napredek

Ta veliki, novi
ABC PRALNIK
Popolen s sesalko


SAMO $
našega ZSZ.
Dopisi lokalnih društev
namreč meseca novembra in _ decembra. — Nadalje opozar-I [jam vse člane, da redno pla-| čujete vaše asesmente, ker 1 - meseca
sv___jš <meseca decembra bo moral
toiiwiiiiiiuiiiiiiiiiMtJiiMimiMJiiiiHiiHHHMiuf'JMiuHmuMiiM' j vsaki član plačati vse društve-
12 URADA DR. ZAPADNA ZVEZDA ŠTEV. 16, ZSZ.
Fueblc, Colo.
No vem kaj je to, da se čla-"i našega društva tako slabo Udeležujejo mesečnih sej. Saj ^ seja vendar samo enkrat mesec in bi se je vsak član 'il'nko udeležil in prišel za par ^ na sejo, kjer bi videl in sli-poročilo uradnikov in tako poznal njihovo poslovanje, apeliram na vse člane, se udeležite prihodnje se-katera se vrši 14. oktobra 7. uri zvečer. Na tej seji '0Kt(> slišali mesečno poročilo ^'Ustvenega poslovanj« in dru-važne stvari, katere pride-na dnevni red. Po seji p«
ž;
b
«o dovolj čfjsa za kratko-
casne zabave, če nas bo večlc.'- — ----------T."'
upaj. - Torej člani, udele- oktobra. - Z bratskim
ne prispevke za to leto. Zato ne odlašajte vse za drugi mesec in še naprej, ker čas hitro beži, mi pa zaostajamo Kadar je pa treba poravnati zaostali dolg na asesment, se pa jezimo na tajnika, zakaj moramo toliko plačati ob enem, da je to preveč za enkrat. — Članom, kateri s0 pismenim potom opozorjeni, da so zaostali z asesmentom in da morajo plačati, pa se ne zglasijo pri tajniku do omenjenega dne, ni treba drugega pričakovati, kakor suspendacije. Potem se pa pritožite, kjer in kamor hočete. Pravila govore, da mora član plačati vsaki mesec svoj asesment in to do 25. dne v mesecu Torej'? — Prosim, vsi na sejo
se prav gotovo prihodnje ®eje v sredo
Ut'5 prihodnjih dveh mesečnih ki
se
14. oktobra in pa ih dveh mesečnih e bodo letos vršile,
pozdravom.
Joe Mencin, tajnik
--o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA
tere treba rešiti. Zato ne pozabite prihodnje seje v • torek 13. oktobra. Na zadnji seji je bilo tudi sklenjeno, da se dajo v tisk tiketi za nagrade, ki so purman in sodček piva. Sklenjeno je bilo, da se vsakemu članu in članici pošlje nekaj teh tiketov, da tako vsak pripomore društveni stvari do večjega uspeha. Tako je bilo sklenjeno na zadnji seji.
Upam in želim, da se ne bo noben član ali članica jezil ali jezila vsled tega. Če je pa kateri tak, ki se s tem ne strinja, je pa prošen, da se udeležuje, sej in tam pove svoje mnenje. Dobe se tudi člani, ki nikdar ne pridejo na sejo. Če pa pride kaj takega, kot je bilo na primer sklenjeno na zadnji seji, se pa jeze na tajnico. Toda, dragi mi bratje in sestre, tajnica ni prav nič pri tem kriva, kot tudi ne odbor, ki ne more vsega napraviti. Seje so sklepčne in večina zmaguje ter odloča. Zato, kateremu ni kaj po volji, naj se jezi sam na sebe. Moram, pa šel pripomniti, da ni veliko takih članov v našem društvu. Po večini so dobri in zlasti nekateri naravnost požrtvovalni, kadar je treba društvu pomagati, oziroma povečati društveno blagajno ali članstvo, nadalje kar se tiče pomoči pri društvenih veselicah, piknikih, ali podobnih prireditvah. Hvala lepa takim članom in članicam. Ne bom vas imenovala po imenih, ampak se vam v imenu celokupnega društva, kot tajnica vsem prav lepo zahvaljujem (za vse vaše dosedanje delo in pomoč, v prid društvu in za procvit Zapadne Slovanske Zveze ter vam kličem, da ostanete še za naprej tako požrtvovalni v vseh ozirih, kot ste bili dosedaj. — Vsa čast našemu sobratu Josephu France! nu, st., ki je tako priden pri prodaji raznih tiketov za našo desetletnico. Le tako naprej Joseph. Želim pa, da bi ga tudi ostali posnemali, kajti čim več bomo prodali, večji bo uspeh za našo društveno blagajno. Želim pri tem tudi, da bi Francel odnesel vsaj eno, ravno omenjenih nagrad, ker je tako požrtvovalen za našo blagajno in za pokritje stroškov veselice.
Še na nekaj bi rada opozorila naše članstvo, n.amreč, da se enkrat in za vselej vzbudi iz tega večnega spanja. Vem, da je vsakemu znano, da je glavni odbor ŽSZ. podaljšal kampanjo za pridobivanje novih članov bodisi v odrastli ali v mladinski oddelek. Zato člani in članice, na delo, oziroma na agitacijo za nove člane in članice. Naša naselbina je še veliko polje za pridobivanje članstva. Samo nekoliko požrtvovalnosti je treba, pa dobre volje in srčnosti, pa se še vedno katerega najde, ki
društva Anna je nad
in procvit Zaic, tajnica (
SAMO
$5
NAPLAČILA
Preostanek mesečno v malih obrokih z j vašim raču- J nom za elektriko.
ZSZ je nad stoprocentn^ (100%) solventna, kjer bi morala biti zavarovana cela vaša družina!
--o--
IZ URADA DR. SV. KATARINE ŠT. 29, ZSZ.
Cleveland, O.
Že precej dolgo ni bilo dopisa od našega društva v Glasilu. Vzrokov je za to več. Glavni bo menda, ker vsakdo raje bere kot pa piše.— Tem potom opozarjam članice, da bi se bolj redno udeleževale mesečnih sej. Ni dovolj, da se plačuje asesment, ampak je potreba da se zanimate tudi za poslovanje društva, njegov napredek in da k temu tudi sami pripomorete vsaka po svoji moči. Sedaj v jesenskem času bo primerno, da bi imeli po sejah kako zabavo, na primer igranje kart ali kaj drugega. Take vrste zabave so prav prijetne, posebno poleg tega še dobe kake koristne nagrade. Torej sosestre,
Avtomatična odtočna sesal-ka hrani čas in delo.
-k Novi veliki ABC pralnik, popolen z avtomatično odtočno sesalko, za samo $59.50. Oglejte si ta izredni	'—~
pralnik na razstavi v vaši najbližji ELEKTRIČNI PRODAJALNI.
'i o cover interest and other costs, a somewhat higher price is charged for Washers sold on deferred payments.
commonwealth edison
DOWNTOWN —72 W. AOAM5 ST.—132 S. DEARBORN ST. Telephone RANaolph 12C0, Locc:! £6 4834 South Ashland Avenue 3460 South State Street 2733 Milwaukee Avenue	4562 Broadway
4231 West Madison Street	2950 East 92nd Street
4333 Irving Perk Boulevard 852 West 63rd Street 11116 South Michigan Avenue
federal coupons given
OGLEJTE SI TE PREDNOSTI
-k Izrdno velik škaf — s porcelanom prevlečen
■k ABC mešalec—pere obleko bolj čisto z manjšo obrabo
*	ABC izžemaiec — s tre-notno varnostno popu-stitvijo
*	ABC vdevalec obleke
Bunco, checkers, Rumme and dozens of interesting games were played all day and even indoor races and sports were enjoyed by all. Prizes were awarded. The three-legged hobble was won by Kumar and Bezjak; John Ma-rolt and Frank Tezak won the blinfolded hunt; Elieen Butler and Mary Grande won the girls' and Ed Jersin and Kumar won the boys' hunt in the dark; Ruth Shaball won the shoe-hunt conge. se test and Viola Whatley won first and Raymond Jersin second in the feature fun making pridite"vse "na prihodn jo sejo> laugh maker of the day -- the
department by the children and keys and prizes galore, especially by the parents whose • Don't forget to attend the sincere cooperation and helpful monthly meetings of your lodge, spirit of late is being noted. This Send the kiddies each fourth loyalty to the WSA is indicative Sunday afternoon. The next Un-of successful growth and pro-1 ited Comrade meeting will be on gress bound to come to our orga- Sunday, Oct. 25. Speak occasion-
da kaj koristnega ukrenemo.
Kaj pa s pridobivanjem novega članstva? To vprašanje je v današnjih časih res težko. Ampak, vseeno, če se potrudimo, se še vedno da kaj doseči glede tega. Kampanja je podaljšana, zato apeliram posebno na vas matere, katere še nimate svojih otrok v našem društvu, da jih kmalu vpišete. Za malo svoto, 15c na mesec, pa je vas otrok zavarovan pri dobri organizaciji. Istotako skušajmo po svojih močeh, da pomnožimo naš odrastli oddelek aktivnega članstva.
Bolne so tri sosestre in si-Kostanjšek, Frances
nipple contest.
nization in the future
Reports have been coming in that there is a marked increase in activities and attendance of members within the three Denver lodges. This is fine and encouraging to the officers and leaders who are planning on a most successful period for the WSA in the city and vicinity. It would be well for our lodges all
ally to them at home about the WSA and they will grow up as good boosters and faithful members and leaders of the future. .»	One of the boy«.
Anthony Lesser, Frances Jer- ^ over the country to unite in one
sin and John Peketz, the hardworking supervisors, deserve a lot of credit and our appreciative gratitude for their efforts in this affair as well as for other activities of the Branch. Mary Kvas and Josephine Marring were present to share in the success of this party. Among other adults present were: Geo. J. Miroslavich, Anthony Jersin, Joseph Shaball, Mr. and Mrs. Frank Grande, Mr. and Mrs. John Trontel, Mr. and Mrs. Anthony Zalar. Many others dropped in at times to watch the festivities.
We wish to acknowledge with
thought, and that is for much good accomplishment for our splendid Association. Enrolling new adult and juvenile members, regular attendance at meetings and general work for your respective lodge will result in a bigger and better WSA.
People in and near Denver are requested to reserve November 15 for another big Trail Blazer Turkey Party. It will be the same as last year with tur-
cer Mary KostanjseK, rranče« ^^ ^ generogity of Rev. j Drobnich, katera prestala operacijo in Mary Krajc
Naj za danes zadostuje. Pa prihodnjič še kaj. — Po-, zdrav.
\	Frances Ponikvar. ta j.
i,.mmioimmiiiiEJiiiniiiimniMiiiiimraiiiMwiiiuimmiMinfg
ZSZ ENGLISH SECTION j
liiaiiiiiininHiiiniiinirjiiiiiiinintiwmmiiicjnmiiiiiHHMHiiMiii
THE WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Denver, Colo.
After making elaborate plans and special arrangements with city and park officials of Denver, the picnic of the United Comrades on Sunday, Sept. 27, scheduled for Washington Park, was called off and an all day frolic was held instead in the Slovenian Home. This move was made necessary by inclement weather, but that did not dampen the spirit or spoil the thrilling fun and entertainment of the day, nor was there any want for food and goodies, which was plentiful.
A short business meeting was also held during the afternoon.
Judnic and the Denver Dairy Company, also, to all those who
Ozdravil očeta revmatizma
Vodja Kotrich Laboratories, 934 Center St., Dept. 202, Chicago, 111., poroča, da njegov oče, ki je trpel na rev-matizmu veliko let in je potrošil nad $1,500 z zdravljenjem, je dobil predpis nekega tarega zdravnika z Dunaja, kateri mu je olajšal njegovo stanje. Ker pozna trpljenje, ki ga ta bolezen po-
in any way contributed tO this ivzroča, pravi Kotrich, da z veseljem
Are your children insured in the WSA? If not, do not delay till tomorrow, as it might be too late. Children who wiU join into the Juvenile Dept. of [the WSA before June 30,1937 are free from paying any as-sesments for the first two months!
!Z SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
roma našo mater, 76 let so stari in hčer Ivanko omožena Smre-'kar ter sina Toneta; vse v starem kraju. Tukaj v Ameriki pa poleg mene še dva brata, Josipa in John, oba na Ely, Minn, in več vnukov in vnukinj v starem kraju in tukaj v Milwaukee enega pravnuka. Žalujoča
Anna Kcpriveiz.
affair. We must not overlook the kindness of Mr. and Mrs. Louis Koprivic, caretakers of the Slovenian Home, for their good acts of helpfulness and aid in many ways during the day, -for which we sincerely thank them.
We also appreciate the increased interest in the juvenile
pošlje vsakomur ta predpis, vsem onim, ki trpe na revmatizmu in mu pišejo ponj. Nobenih stroškov in ne obveznosti.
Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"!
DR. F. PAULICH
ZOBOZDRAVNIK
2125 So. 52nd Avenue
(poleg Douglas Elevator)
CICERO, ILL.
Tel. Cicero 610
PAINFUL
telth
URE: vsaki dan izvzemši srede od 9 a. m. do 8 p. m. — Ob nedeljah po dogovoru.

Dinarji:
Za $ 2.65.................... 100 Din
Za $ 5.10.................... 200 Din
Za $ 7.40.................... 300 Din
Za $12.00.................... 500 Din
Za $23.50....................1000 Din
DENARNE POŠILJAT VE
odpravljamo v Jugoslavijo, Italijo in vse druge dele sveta po dnevnem kurzu. Včeraj so bile cene:
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75
Za $10.00 pošljite..........$10.85
Za $15.00 pošljite..........$16.00
Za $25.00 pošljite..........$26.10
Za -$40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite..........$51.50
Lire:
Za $ 4.65.................... 50 lir	Za $ 9 00....................100 lir
Za $43.00....................500 lir
Ker se kurz večkrat spreminja so cene podvržene, spremembi. Pri večjih svotah poseben popust. Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICI!
(V pisarni Amer. Slovenca)
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
Stran '4
''AMERIKANSKI SLOVENEC C

Sreda, 7, oktobra 1936
I
» •:
5
i i
f
.............-.........
USODNA ZENA
Ivan Slivnik.
i
i <
« < < < »
i i i
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere Ima v zalogi naša knjigama:
In spet so poletele njegove misli k Romani. Zdelo se mu je, da bi mu bilo mirneje in lažje pri srcu, ako bi mogel zreti v njene resne, temne oči. Mislil je na to kako ga je sprejela danes v tovarni. Stala je sredi svojih delavcev, baš ob malič-nem odmoru, in se prijazno razgovarjala ž njimi.
"Saj se trudimo vsi skupaj pri istem delu," je odgovorila, ko jo je pohvalil, češ, kako lepo je, da ima srce za svoje ljudi.
In nehote se je spomnil Beatrike, kako brezsrčno in zaničljivo govori o vseh, ki so nižji od nje. Tako ni bilo primer ne konca ne kraja.
/
15. POGLAVJE.
t
Ko je Kaluta-Baj prepodil Beatriko iz gospodarjeve sobe, je hitela naravnost k materi.
Brez sramu ji je priznala, da je preiskala Viktorjevo pisalno mizo, hoteč se prepričati, kaj je vzrok njegovega čudnega vedenja.
Gospa Sibila ni našla besedice graje. Vprašala je, gledaje Beatriki v obraz: "Nu — in kaj si dobila? Nekam razburjena se mi zdiš."
Beatrika je globoko zasopla. "Da, mama, našla sem nekaj. In zdaj mi je vse jasno. Vsa sem zbegana od samega ogorčenja! Pripravi se, mama, čudno vest boš slišala. Viktor je oženjen — več let že! Celo otroka ima, triletno dekletce."
Gospa Sibila je poskočila in srepo je za-strmela v hčer. "Ne! To ni mogoče. Vsaj jaz bi morala vedeti, če bi bilo res!"
Beatrika je skomignila z rameni. "Moral je pač imeti vzrok, da nam je zamolčal svojo ženitev. Njegova žena se zdi povsem nizkega stanu, čeprav je videti na sliki zelo čedna. To, da je bila vsekako revna, bi pač ne bilo zadosten povod, da jo skriva. In ker nas vendarle ni obvestil —"
Gospa Sibila je sedela kakor kip. "Povej mi vse natanko! Kako si izvedela to skrivnost? Meni kar ne gre v glavo," je ponavljala vedno iznova.
Beatrika je povedala zgodbo o listnici in njeni vsebini ter ponovila, kar je čitala v pismu.
"Pismo je bilo naslovljeno v Indijo, mama, in prav verjetno je, da mu žena zdaj, po njegovi vrnitvi, ni dala več miru in ga je rotila, naj nas obvesti o svojem zakonu. S tem namenom je pač prišel k nam, potem pa se je zaljubil vame in jel odlašati od dne do dne. Saj sem ti rekla, da je ves izpremenjen, odkar je dobil onidan tisto pismo. Žena ga je gotovo odločno spomnila njegove dolžnosti, in to ga je osvestilo. Zato se je skril za tišta stričevska čuvstva in hoče najbrže, da bi se stvar nekoliko pozabila, preden pride s svojim razodetjem na dan. Potovanje, ki ga naznanja zdaj, je seveda zgolj izgovor. Peljati se hoče k svoji ženi in jo potolažiti s kako pravljico o nepremagljivih zaprekah. Gotovo mu je zdaj zelo napoti, in morda bi bil še vesel, če bi se je mogel iz-nebiti. Vsekako mora biti velik don Juan; nič se ne bi čudila, ako bi se zdaj v izpre-membo igračkal z Romano, dokler ga tudi
ona ne potuhta, kakšen je. Verjetnost, da mu pojde tudi pusta Romana na led, je zame edino, kar vidim zabavnega v tej istoriji. Naj mu le nastavlja zanke, le naj zavija vanj oči! Nazadnje jo bo izplačal, da ga bo pomnila do smrti. Ali bo blami-rana, kadar se izkaže, da je njen sladki ženin oče in zakonski mož! In jaz, kadar pride do tega, si vsekako privoščim veselje ter ji povem v obraz, da je pri vseh svojih trdnih moralnih nazorih vendar ljubimkala z oženjenim dedcem."
Ob tej misli se je Beatrika škodoželjno zakrohotala. .
Gospa Sibila se kar ni mogla osvestiti. To ji ni šlo v glavo! Na vsem lepem je bila zagledala Viktorja v docela tuji luči.
Razen tega pa ji je bilo tudi neprijetno, da je Kaluta-Baj zalotil njeno hčer pri Viktorjevi pisalni mizi.
"To je silno mučno, Beatrika," je dejala.
Hči je skomignila z rameni. "Indijec se je vedel predrzno in nesramno; da bi ga le mogla pošteno izplačati za to! A seveda, Viktorju ga ne morem tožiti. On se vedno potegne zanj — morda zato, ker mu pomaga pri njegovih donjuanskih pustolovščinah. Sicer pa naj Kaluta le kar pove svojemu gospodarju, da sem imela pismo njegove žene v rokah. Dobro se bo premislil, preden nama kaj omeni o tem. In če se vendarle drzne, mu povem v obraz, kakšno je moje mnenje o njem."
Gospa Sibila je vzdihnila. "Da se je moči tako varati o Človeku! Skalno sem zaupala v njegovo poštenje."
Dami sta prerešetali stvar od vseh strani. Domenili sta se, da ne storita za zdaj ničesar in opustita vsako drezanje v to zadevo. Hoteli sta počakati, kaj stori Viktor.
"Morda je tudi on namenjen čakati, mama. Nemara misli, da nisem čitala nobenega pisma, ker mi je ubranil sluga še pravočasno. Vsekakor stojim zdaj na višku položaja in seveda ne bom zapravljala časa, marveč storim vse, kar je v mojih močeh, da pripravim Žitka do odločilne besede."
In ko sta sedeli tisti večer z Viktorjem za mizo, se je zdelo, da je spet vse po starem. Le Beatrika je ubrala napram Viktorju nekam hladnejše strune. Inženjer je ni hotel osramotiti in ni omenil niti besedice o tem, kar mu je bil povedal Kaluta-Baj.
Gospa Sibila se je venomer zvedavo ozirala Viktorju v obraz ter si ponavljala natihem iz dna svoje osupnosti, da se ni zmotila svoje žive dni v nikomer tako neizmerno, kakor se je v njem.
Viktor se je toplo poslovil od Romane za prihodnja dva dni. Odpeljal se je zjutraj zarana. — —
Za Viktorjeve odsotnosti je stopila Beatrika popoldne v bratovo sobo, da bi si izposodila od njega knjigo.
Janko je sedel pri učenju. Dal je Beatriki zaželjeno knjigo. Sestra je obstala pred njegovo pisalno mizo in zagledala na nji Viktorjevo sliko. Prečitala je napis:
"Najvišje je resnica."
Zasmejala se je porogljivo in potipala na fotografijo s svojim ostrim prstkom.-(Dalje)
TISKOVINE
vse vrste za društva, organizacije in posameznike izdeluje točno in lično naša tiskarna, — Prestavljamo iz slovenščine na angleško in obratno. Cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec •
POL LITRA VIPAVCA, D. Fei-
gl. Broš, 136 str. Kratke zabavne zgodbice iz življenja----------- 60c
POLJUB. K. Svetla. Broš. 97 str.
Interesantna povest iz gorskega
življenja češkega naroda ............ 50c
POSLEDNJI DNEVI POMPEJEV, E. L. Buhver. Trdovezana 355 str. Zanimiv roman v dveh delih, vsaka zase. Obe knjigi... $2.00
PO STRANI KLOBUK, D. Fei-gel. Broš 155 str. Kratke črtice vesele vsebine in zelo zanimive 75c
PETER MARKOVIČ, Iv. Pregelj. Broš. 201 str. Zgodovinska povest, ki pripoveduje, kako je strašilo ljubljanske šolarje.......... 73c
POTOP, H. Sicnkiewicz. Znamenita zgodovinska povest iz življenja poljskega naroda. Dva dela vsak v svoji knjigi. Prvi del ima 956 str. in drugi 495 cfr OIh- knjigi .........................$f>'00
POVESTI TN SLIKE, Ks. Me-
'Vrt. Broš 79 str. Kratke povesti iz življenja ............................ 45c
PRAVLJICE, F. Milčinski. Trdovezana 133 str. Ilustrirana z .••sbarri ............................................ 90c
PRAVLJICE IZTOKA, Iv. Vuk. Trdovezana, 125 str. Zanimive pravljice, vporabljive za zabavo in kratek čas ................................ 75c
PREGELJ IVANA ZBRANI SPISI. Broš 255 str. Dve krasni povesti v eni knjigi: Zgodbe zdravnika Muznika in Tolminske matere sveta noč ................$1.00
PRAVLJICE, O. Wilde, trdo-
vezana
50c
1849 WEST CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
PRIHAJAČ, Fr. Detela, trdovezana knjiga, 157 str. Povest iz
življenja ..........................................$100
Brošura ............................................
PRIPOVESTI O PETRU VELIKEM. Broš. 308 stf. zanimiva povest .................................. 75c
PRST BOŽJI ali izgledi božjih kazni, oz. slučaji, ki niso slučaji. Broš 78 str............................. 35c
PTIČKI BREZ GNEZDA, Fr.
Milčinski. Broš. 204 str. Ljubljanska povest, zelo zanimiva.... 45c
RABLJI, Fr. Bevk. Trdovezana, 106 str. Črtice iz trenotkov trpljenja. Zelo napeta povest........ 75c
RIBIČEV SIN, Pravljica ............ 23c
ROŽA DEKLET, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 56 strani ............r................................. 25c
SANGUIS MARTYRUM, L.
Bertrand. Broš. 206 str. Zelo zanimiva povest iz prvih časov kristjanov .............................. 60c
SISTO E SESTO, zelo zanimiva povest iz italijanskih Abrucev. Broš. 107 str................................. 35c
SKRIVNOST NAJDENKE, zanimiva povest o najdenem dekletu, ki se čita z velikim zanimanjem ........................................ 50c
SLIKE, Ks. Meško. Broš. 190 str. Kakor vse Meškove povesti je tudi polna zanimanja............ 65c
SLOVANSKA KNJIŽNICA, 57,
58 in 59 snopič. Dve zelo zanimivi povesti: Povesti s potovanja in Korotanske povesti. Zelo priporočljive ........................ 75c
SMRT PRED HIŠO, Fr. Bevk. Broš. 133 str. Roman iz našega kmečkega življenja, ki se s posebnim zanimanjem čita................ 65c
SORODSTVO, Iv. Sorli. Broš. 128 str. Interesantna povest iz
slov. življenja ................................ 45c
SPAKE, N. Korun. Trdovezana 151 str. Kratke Vesele zgodbice..$1.00
SREČA, povest spisal Janez Langerholz, brošura z 42 strani.— 25c
STEZOSLEDEC, pretresljiva povest iz ameriškega življenja...... 30c
SVETLOBA IN SENCA, Fr.
Detela. Broš. 176 str. Kakor druge Detelove povesti je tudi prav zanimiva ................................ 80c
SVETOBOR, P. Bohinjec. Broš. 279 str. Zanimiva povest iz konca 11. stoletja .............................. 60c
ŠOPEK SAMOTARKE, Mani-ca IComanova. Broš. 175 str. Kratke povesti, ki so priljubljene zlasti ženstvu ...................... 50c
ŠTIRI LETA V RUSKEM U-JETNIŠTVU, J. Grdina. Broš. 611 str. Zanimiva knjiga, ki opisuje doživljaje vojnega ujetnika $2.00
SELO STEPANČIKOVO, F. M.
Dostojevskij, nova knjiga. Broš. 243 str. Zelo humorističen roman iz ruskega življenja............$1.25
TARAS BULJA, N. Gogolj. Trdovezana 206 str. Zanimiva povest iz Rusije ................................ 75c
TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Trdovezana 308 str. Se ne spominjate kako ste z zanimanjem čitali povest Džunglo.
TARZAN KRALJ DŽUNGLE,
trdo vezana knjiga z slikami t 300 strani ....................................-$1.00
TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Mehkovezane, 274 str. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju.. Ta roman je prav tako zanimiv kakor druge povesti o Tarzanu.. 95c
TIHO JEZERO. Povest za slov.
mladino ............................................ 75c
Mehkovezane ..........................— 95c
To je nadaljevalni povest iste. Tu čitate, kaj se je z Tarzanom
oporoki ............................................ 85c
TATIČ, Fr. Bevk. Trdovezana 86 str. Zanimiva povest samo-obtoženca ........................................ 75c
TIK ZA FRONTO, D. Fsigel. Broš. 150 str. Vesele in zabavne črtice iz vojaškega življenja 80c
TESTAMENT, J. Krsnik. Broš. 78 str. Zanimiva povest o slovenskem gospodarju in njegovi godilo pozneje ..............................$1.25
TO KRAJ IN ONKRAJ^ SO-
TLE, ter tam preko. F. Žolna.
Trdovezana 68 str. Hudomuš-nice, ki se z zanimanjem čitajo 65c
TOLMINCI, I. Pregelj. Broš. 415 str. Zanimiva povest o Tol-mincih in njihovem življenju.... 95c
TRENUTKI ODDIHA. Več zanimivih povesti v eni knjigi........ 50c
TROJE ANGELSKIH ČE-ŠČENJ, J. Vošnjak. Zanimiva kmetska povest iz slovenskega življenja......................................... 35c
TUJSKI PROMET, F. Detela. Trdovezana 174 str. Povest iz življenja Dolenjcev iz novomeške okolice. Zelo zanimivo........$1.00
TUNEL, B. Kellerman. Trdovezana 294 str. Zelo napet roman, ki ga čitatelj ne odloži, dokler ga ne prečita ................................$1.20
UBOGI UŠTIN, SI. Slavec. Brošura 132 str. Zanimiva slovenska povest .............................................. 55c
VENEC SLOVANSKIH POVESTI J. Broš. 270 st. 6. knjiga. — Črtice z ogljem. — Ta tretja. — Poroka po pomoti. Vse tri povesti so vrlo zanimive, vse v eni knjigi ........................................ 60c
VERA, O. Waldova. Trdovezana 154 str. Interesantan roman iz ruščine ........................................ 75c
V	LIBIJSKI PUŠČAVI. A. C.
Doyle. Roman, ki vas popelje v burne zanimive slučaje libijske puščave .................................... 60c
V	OKLOPNJAKU OKOLI
SVETA, R. Krafft. Prvi in drugi del, vsak po................................ 80c
V	PETRO GRAD, L. Stiasny. Zanimive potopisne črtice .......... 75c
VSTAJENJE, R. Vrabl. Zanimiva povest ......................................... 25c
VSTAJENJE, roman v treh delih spisal L. N. Tolstoj; trdo vezana knjiga z 595 strani........$3.50
V	TUJIH SLUŽBAH, A. Jirasek. Broš. 270 str. Zanimiva povest
iz češkega življenja .................... 95c
VZORI IN BOJI, J. Debevc. Trdovezana 415 str. Popis dijaškega življenja, ki je prav zanimiv ................................................$1.50
ZAGORSKI ZVONOVI, Reim-michl. Brošura 234 str. Knjiga, ki se z velikim zanimanjem čita 75c
ZGODOVINA 17. PEŠPOLKA,
K. Capuder. Trdovezana 176 str. Ilustrirana knjiga, ki opisuje zanimivosti slavnega 17. regimenta .....................................................$1.00
ZADNJA NA GRMADI, Fr. Jaklič. Zanimiva povest iz ribniške zgodovine .......................................$1.00
ZA MILIJONI,.. A. K. Green. Trdovezana 253 str. Zelo napet in zanimiv roman .......—.......... 7lc
ZADNJA KMEČKA VOJSKA.
Trdovezana, 378 str. Zanimiva povest iz hrvatskega življenja in njih borbe proti tlačiteljem........$1.25
ZADNJA PRAVDA, J. S. Baar Broš. 184 str. Velezanimiva povest iz češkega življenja, ki bi jo moral citati vsak naš človek.... 50c
ZADNJI DNEVI V OGLEJU.
Roman iz petega stoletja po Kristusu. Trdovezana 120 str... 85c
ZADNJI DNEVI VELIKEGA MUČENIKA, M. Bambič. Broš. 80 str. Zanimiva povest iz misijonskega delovanja v Ameriki 45c
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA, A.. M. Dostojevski. Trdovezana 258 str. Napeta in zanimiva povest iz ruščine. Dva dela, vsak v svoji knjigi. Vsak
del ....................................................$1.25
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK, J. P. Planinski. Broš. 70 str. Prvi in drugi zvezek. Vsak po .......................................... $0c
^iniiimiuiiiuuitaiiiiumiiiuiiiiiimniiiiiiiiiin;
PISANO POLJE
J. M. Trunk
Kamnali bi nas...
Že pred leti je prišlo — naprednjaštvo v vrlo slabo luč. Bilo je to versko in politično naprednjaštvo, kakršno je tedaj reprezentiral liberalizem. Versko naprednjaštvo tistih liberalcev je bila najmanj čudna spaka, ko so taki — le naprednjaki pošiljali svoje; sinove in hčerke v katoliške zavode, pa so v javnosti silno napadali — klerika-lizem. Politično naprednjaštvo je bilo enako vrlo slabe vrednosti, in ko je začel socializem svoj pohod, je bil ta socializem enako zelo hud na to liberalno naprednjaštvo, dasi je socializem v naziranju le nezakonski otrok liberalizma. Politično naprednjaštvo je precej na tleh in pri koncu, versko naprednjaštvo liberalcev pa se je izpreme-nilo pri socialistih in končno pri komunistih v materializem in ateizem najčistejše vrste, tako da v bistvu to naprednjaštvo traja naprej, in so se vsaj v novejši dobi pri nas v Ameriki hudo prejeli za ta izraz, ker socializem in komunizem in materializem se je potegnil nekako v ozadje, pa se vsi ti elementi delajo zdaj napredne, le napredne
božična skupna potovanja
K božičnim praznikom je napovedanih več skupnih potovanj. Ako ste Vi namenjeni v stari kraj za te praznike, je v Vašem interesu, da takoj pišete ali osebno pridete na spodaj navedeni naslov za vsa nadaljna pojasnila o par-nikih, cenah kart itd. Mi zastopamo vse važne linije in parnike.
Sorodnike iz starega kraja je sedaj nekoliko lažje dobiti, ako se tukaj more nuditi zadostna finančna garancija. Pišite nam po tozadevne informacije glede vaših sorodnikov! Druge starokrajske zadeve Ako rabite kako notarsko listino, ako imate tam kako terjatev, ali ako imate kako drugo opravilo s starim krajem, se obrnite na moj naslov.
Cene za pošiljanje denarja: Za $2.55.... 100 din—Za $ 9.00.... 100 lir Za 5.00.... 200 din—Za 17.40.... 200 lir Za 7.20 ... 300 din—Za 26.00.... 300 lir Za 11.70:... 500 din—Za 43.00.... 500 lir Za 23.00.. .1000 din—Za 82.80...1000 lir Za 45.00....2000 din—Za 164.00....2000 lir
Te cene so podvržene spremembi doli ali gori. — Pošiljamo tudi v amer. dolarjih in drugih valutah.
Vsa pisma in druge pošiljke naslovite na:
Leo Zakrajsek
General, Travel Service, Inc.
302 E. 72nd Street, New York, N. Y
in se štulijo z naprednjašt-vom. Zdaj je vse Ie napredno, kar je še ostalo nekega liberalizma, in kar je socialistično ali komunistično, govori se zdaj le bolj o naprednih elementih. "Prosveta." "Enakopravnost," "Napredek," novo glasilo Svobodomiselne jedno-te, "Proletarec" e tutti quan-ti..vsi le — napredni, in zato v hudi borbi zoper — kleri-kalizem, ki je pa vsaj pri ti borbi v bistvu pač katoliška cerkev kot predstavnica čisto drugega in idealnega svetovnega naziranja. V borbi zoper cerkev se naprednjaštvo ni izpremenilo, le prejšnje liberalno naprednjaštvo je izgubilo ves kredit.
Toliko v pojasnilo za ume-vanje zgodovinskega razvit-ka.
Prihajam na naslov in posamezno fazo, ki je značilna. Kakor sem že omenil, je Mar>r Modrian malo štoknila pod nos — naprednjaštvo okoli "Enakopravnosti" radi farške gonje, in g. Jontez ji odgovarja. Pravi, da je Mary Modrian liberalka, in se udinja klerikalizmu. Naj se med seboj poglihata, kako je. G. Jontez pa je pri ti priliki hudo udaril na struno — napred-njaštva, na napredno delo in razširjenje naprednega mišljenja in pobijanje klerikalizrna.
(Konec prihodnjič)
Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
S 1849 W. CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
čitajte oglase in podpirajte tiste, ki podpirajo katoliški list "Amer. Slovenec!"
ŽENSKO ZA DELO
Kvačkarice korald in vde-Valke korald. Samo izurjene. 221 So. Market st. 2. nadst. Chicago.
naroČite si svoj premog zdaj — Črni "gold lump" $6.00; "Mine run" (drobni) $4.75; "Screenings" $4.75. — Grundy Mining Co., Chicago. Tel. CEDercrest 1131.
REVMATIZEM
Nikarte več obupavati. Napravite konec revmatičnemu trpljenju z Rhumbo-Tabs in Rhumbo-Rub, novo čudovito mazilo in tablete. To novo, odkritje se je izkazalo za zadovoljivo in imelo učinek na mnopre ljudi. — Preskrbito si en zavoj danes, da boste lahko jutri brez truda hodili. — Naročite b tem. da poSljete dva dolarja ali pa Money order. Nikakih COD.
FLORIAN DRUG CO., 2200 -E- So. Crawford ave., Chicago, 111.
NAROČILA ZA STENSKI KOLEDAR SPREJEMAMO
DO 1. NOVEMBRA 1936.
Razveselite zopet Vaše drage domaČe v starem kraju s stenskim koledarjem "Amer.
Slovenca" za leto 1937.
Znano je, da so v starem kraju zelo veseli stenskih koledarjev "Am. Slovenca" vsako leto. Tam v taki obliki stenskih koledarjev ne izdajajo, zato ga imajo še toliko rajši. Vsako leto ameriški Slovenci naroče veliko število naših koledarjev svojcem v stari kraj in vsako leto se jim oni iz stare domovine zahvaljujejo zanj.
Napravite jim to veselje zopet letos!
Da bo mogoče ustreči vsem, ki bi koledar v stari kraj radi naročili, istega oglasimo že v naprej in bomo tiskali v ta namen le toliko več, kolikor bomo v ta namen sprejeli naročil.
Naročila sprejemamo samo DO 1. NOVEMBRA 1936 in.se na poznejša naročila ne bomo mogli ozirati-Zato kdor hoče, da s svojim naročilom ne bo prepozen, naj stenski koledar za stari kraj gotovo naroči do 1-novembra. Takoj na to bo šel koledar v tisk in naročil ne bo mogoče sprejemati več.
Koledar stane s poštnino vred 20 centov
kar lahko pošljete v znamkah ali gotovini na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois