jbmibrukómn f¡x praznikov. Itfued dally Sundaya and Holkiaya PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški In upravnilkl prostori: 1007 South Lawndala An Otflce ol Publication: •667 South Lawndala Ava. Telephone. Rockwall 4004 LETO—YEAR XXXIX Ona lisia J« SS4X) •t Calcará. 'S^^LTSÎ ¿T^dS^S S SLSfSft CHICAGO 23. ILL.. PETEK. 21. FEBRUARJA (FEB. 21!. 1S47 SubacHptlon MOO Yearly ŠTEV.—NUMBER 37 irray ostro obsodil protidelavske načrte Reakcija, ki ima oporo v kongresu, hoče kaznovati delavce. Svarilo pred depresijo Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in taction 1103. Act of Oct 3, 1017, authorised on June 4, 1010 Washington, D. C« 20. feb.— phihp Murray, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, je ostro obsodil protidelavske zakonske načrte, ki so pred kongresom. Označil jih je za zlobne in direktni napad na delavce, ko je nastopil pred senatnim odsekom za delavske zadeve. Načelnik odseka je senator Taft, republikanec iz Ohia. Pred kongresom so načrti za odpravo zaprte delavnice, prepoved kolektivnega pogajanja za industrije kot celote, revizijo Wagnerjevega zakona, ki garantira delavcem pravico do organiziranja in kolektivnega pogajanja, in Norris-La Guardijevega zakona, ki omejuje pravico sodišč v izdajanju injunkcij v stavkah in konfliktih med de-avci in delodajalci. Murray je dejal, da reakcija, ci ima oporo v kongresu, skuša razveljaviti vse zakone v prilog delavcem, ki so bili sprejeti v zadnjih letih, in kaznovati de-avce, ki so,v vojnem času in povojni dobi demonstrirali lojalnost in patriotizem. Odgovornost za stavke v jeklarski in avtni industriji pred enim letom je zvrnil na delodajalce. Unije sprejele vladne predloge gle-e izravnave konfliktov, delo-ajalci pa so jih zavrnili. Murray je opozoril kongres, da bo ustvaril pogoje m novo depress o v deželi, če bo sprejel proti-elavske načrte. Monopolisti bodo imeli proste roke. "Korporacije še vedno grma-ijo ogromne profite," je rekel Murray. "Glavni vzrok potež» koč v odnošajih med delavci in Bevin priznal polom pogajanj delodajalci je v padanju dohodkov delavcev na eni strani in gr-madenju profitov industrijskih korporacij na drugi.'' Taft je zavrnil sugestijo, naj njegov odsek pozove voditelje CIO in ADF na sestanek, na katerem naj bi razpravljali o končanju jurisdikcijskih stavk. Murray je dejal, da bi bil dogovor sklenjen in problem rešen, Seja članov odbora ADF sklicana Diskuzije o združitvi delavskih organizacij Washington. D. C« 20. feb.— William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je sklical sejo posebnega odbora, na kateri bodo razprave o odgovoru Kongresa industrijskih organizacij na povabilo in apel za združitev obeh organizacij. Odbor ADF tvorijo Green, John L. Lewis, William L. Hut-cheson, Daniel J. Tobin in George Mearfy. Ti se bodo sestali na seji jutri. Philip Murray, predsednik CIO, se je prej odzval povabilu če bi William Green predsednik. ADp in imenoval odbor> v ka ADF, prišel pred odsek. Mur-lterem s0 on WaUer p Reuther< ray je priznal, da ni moralne o- pravičbe za jurisdikcijske stavke, zaeno pa je naglasil, da jih CIO ne podžiga. Taft je odgovoril, da vprašanje jurisdikcijskih stavk ne spada v območje odseka, ker mora ta delati svoje zaključke. Kongresnik Landis, republikanec iz Indiane in član odseka za delavske zadeve, je v svojem govoru zahteval akcijo s strani vlade v svrho obnove pogajanj med rudarsko unijo UMWA in operatorji, da se odvrne rudarska stavka. Dejal je, da bo premirje, ki je bilo oklicano pred nekaj meseci, poteklo 31. marca. Vlada, ki je zasegla premogovnike v maju preteklega leta, jih bo morala vrniti lastnikom do 1. julija. Landis je pozval .predsednika Trumana in notranjega tajnika Kruga, naj storita korake obnovo pogajanj med ru d ar.s Ko' linijo in operatorji. Palestinski problem naj reši organizacija Združenih narodov London. 20. feb.—Zunanji minister Ernest Bevin je priznal v parlamentu, da so se pogajanja glede rešitve palestinskega problema izjalovila in da bo mora-la organizacija Združenih narodov odločiti o sporu med židi in Arabci v Palestini. Britska prizadevanja v iskanju srednje poli niso prinesla nobenega rezultata. Bevin je dalje rekel, da mandat, katerega je Velika Britanija prevzela pred 25 leti, ni iz-vedlj iv. Vsi poskusi za dosego kompromisa med židi in Arabci se izjalovili. Židovske organizacije zahtevajo. da mora Palestina postati suverena židovska država, Arabci pa se upirajo," je rekel Bevin. Diskuzije in pogajanja v zad-nJih »<e Oasperijem Argentina bi lahko sprejela pet tisoč italijanskih delavcev mesečno Scilingon je razkril, de Je misija dobila aplikacije od 100,000 delavcev, ki ao pripravljeni odpotovati v Argentino In postati i njeni drževljent. ncdJJv ncauäb PETEK, M. FEBRUAR ta ,jl|t Glas Primorske Mldway, P«*—Po dolgem času se oglašam v Prosveti, ki je želo zanimiv časopis. Posebno rada čitam članke Milana Medveška, ker so zanimivi fn poučljivi. On bi moral bolj pogostoma pisati, ker večina čitateljev rada čita njegovo kolono. Ne morem razumeti, zakaj je toliko grmenja proti novi Jugoslaviji, posebno pa se jezijo, ker je jugoslovansko ljudstvo ločilo cerkev od drŽave in dane« ni več obvezno poučevanje vercuka šolah. Spominjam se na čase, ko sem bila še v rojstni domovini Primorski, ki je bila tedaj pod italijansko fašistično vlado. Tam sem bila do leta 1935 in tako mi je še marsikaj v svežem spominu, tako tudi glede vere in šole. Tudi tedaj ni šmel duhovnik poučevati verouka v Soli. Zakaj ne? Zato, ker je mislila tista katoliška vlada, da bo na ta način prej zatrla slovenski jezik v naši mladini, a se je zelo zmotila! Tako je v splošnem glede vere. Ali mislite, da je bila vera svobodna na Primorskem? Kaj Še! Kadar smo imeli procesije, sta has spremljala dva karabi-nerja in dva fašista. Mi smo molili, oni pa so za nami glasno govorili in se nam* posmehovati, kar se ni nič prilegalo pobožno-sti. Zdaj pa bom vprašala, kje ste bili tedaj, medtem ko danes kričite In §e jezite na Jugoslavijo? Zakaj niste tedaj vpili čez Italijo? Ne iz vas ne iz vašega papeža ni bilo nobenega glasu. Seveda, tisto je bilo delo katoliške in verne Italije. Kar koli danes stori Jugoslavija, ni prav In v njo se zaletuje vsa reakcija, od kaplančka do papeža!! Da, kar pa je naredila Italija, ste pa odobravali, enako papež, k» Je najprvo Italijan. Vprašala sem sestro, Če je njen mož še vedno za organista in če se Še vedno nahaja košanski župnik v Košani. Odgovorila ml je, da sta oba še vedno na svojih mestih, pobegnil pa je župnik iz St. Petra na Krasu. On je menda edini župnik na Primorskem, ki je pobegnil. Sestra mi je tudi omenila v pismu, da je bil tam tudi neki duhov-nik-profesor iz Maribora, kateri Je zbežal na Primorsko pred Nemci in ustaši. Sedaj večkrat obišče Primorsko in pravi, da mu zato ugaja, ker med Primorci ni bilo toliko izdajalcev kot po drugih krajih Jugoslavije. Sestra mi niti z besedico ne omenja o kakem zatiranju vere, piše pa, da vsi obnavljajo domovino in da se razmere z vsakim dnevom izboljšujejo. Seveda, srčnih ran pa ne morejo zaceliti. Njena dva sinova pohajata v gimnazijo v Postojno, kar znači, da ima danes tamkajšnja mladina vso priliko do izobrazbe. Sestra gotovo ne bi zmotila plačevati za šolanje, torej ne plačuje šolnine. Nekdaj so pošiljali v visoke šole svoje otroke samo premožni ljudje, danes pa vse kaže, da imajo priliko izpopolniti se v izobrazbi tudi sinovi revnih družin. Torej ni tako kot piše cleve-landski dopisnik o jugoslovanski mladini, češ, naj se ji da prilika pohajati v Šole, ne pa kopati kanale. Ker pa se on pritožuje, da so vsa pisma iz Jugoslavije enaka, zato na tem mestu pri-občujem pismo, ki mi ga je pisala iz Trsta moja sošolka Amalija Stok. rojena Sušel, doma Is Gornjih KoŠan. Mogoče bo Bar-biča to pismo bolj zanimalo kot pisma iz Jugoslavije. V Trstu sejejo Amerikanci našo demokracijo, Angleži pa njihov socializem, toda vse kaže. da ni v Trstu ne prvega ne drugega, temveč več fašizma kot demokracije. kar meč* slabo luč na našo demokracijo, na katero smo tako pomeni. Pismo se med drugim glasi: Na sliki )e sodnik Frank k. Picard, ki fe podal odlok proti mani tožbi o plači od portala do portala v zadavi družbe Mt. Clemans Pottanr V Michiganu. Ta odlok pa na rilja sa oatala stična tožba. njem toliko novega kot sedaj, ko so tu Angleži — drugega ni kot prepir in sovraštvo med raznimi narodnostmi, poleg tega pa brezposelnost, glad in bolezen. Vse to so nam prinesli zavezniki ob koncu vojne. V Trstu še ni bilo nikoli toliko ljudi brez dela. Dela ni ne strehe. Vse drughče pa je v Jugoslaviji. Če greš tja, vidiš vsepovsod obnavljanje industrije, hiš in drugih stvari. Tam ljudstvo dela in gradi v bratstvu in slogi, dočim tukaj vlada samo prepir in sovraštvo. Povem Ti, da je usoda Trstu zelo kruta. Če ne bo rešitve, ne bo mogoče živeti tu. Tukaj je bila in je še danes zalega fašizma, katerega podpirajo zavezniki. V Trstu se bodo zbolj-šale razmere šele tedaj, ko bo upoštevan delavec. Pomisli, ali ni to sramota? V Trstu živim, sem vojna vdova, toda brez dela. Moj mož se je boril proti Nemcem in žrtvoval svoje življenje na bojišču za o-svobojenje domače zemlje izpod tujega jarma. Sedaj m^ nočejo dati ne pokojnine ne dela. Kadar iščem delo in povem, da je moj mož padel kot partizan, se mi smejejo v obraz in odgovorijo, da to njih nič ne briga. V Trstu bom ostala še to zimo, če pa se ne bodo razmere zboljča-le, bom pa šla na pomlad v Jugoslavijo, kjer bom laže živela kot pa tu. Drugič Ti bom kaj več pisala. Sprejmi najlepše pozdrave — Tvoja prijateljica A-malija Stok." Dopis se je Že preveč zavlekel, zato bom končala. Želim uredništvu mnogo uspeha v 1. 1947, čiteteljem pa dosti razvedrila s Prosveto. "Večnemu popotniku" pa gre vsa čast, ker je tako pridno nabiral nove naročnike. Mislila sem, da bo morda pridobil tudi "gospuda" Omana in kaplana GabrovAka. Morda bo imel to srečo pilhodnjič. "Ma strela", da ne boš hud, Tone, ker sem se malo pošalila.* Ponosna sem na naše pridne In napredne Primorce. Mary Urbancic. To in ono WMI Mlddlese*. Pa.-iJadnjič se je vrinila majhna pomota v mojem dopisu. Glasiti bi se moralo. da je Frank Praznik obiskal svojega svaka in ne zeta, kajti Locniškarjeva in Prazniko-va soproga sta sestri. Antonu Zugu iz Warrcna. O., je umrla žena 26. avgusta 1946. Gotovo žaluje za svojo dobro soprogo, morda še preveč, tako da se radi tega sedaj nahaja v zdravilišču v Arizoni, od kjer mi je poslal kartico. Na kartici je naslikan vol. ki Ima R čevljev doltfe roge. drugače pa je zelo mršav In suh. Zgleda, da živi* nI ne ugaja paftnik, ker se vsled velike vročine prehitro posuli, "Odkar Trst obstoji, ni bilo v' zato pa ji rogovje hitreje raste. misiji. I>ežc!a se bo veliko bolj varno počutila, ako s Pacifika in sploh povsod izginejo vse vojaške baze Priča nam je ameriško kanadska meja. ki od Atlantika do Pacifika ne pozna nobene featunge na nobeni stram in tudi ne vojaških straž. In v obeh državah se počutimo popolnoma varni in se niti najmanj ne tresemo pred sosedom Toda obdajte to mejo z utrdbami in bajoneti in tresli bi se na obeh straneh. Vsem, ki soršli tja iskat zdravja, želim, da se povrnejo domov zdravi in sveži, toda ne preveč rogati. Dne 24. januarja sva bila z ženo povabljena na praznovanje, katerega je obhajala Anna Jerc za svoj 65. rojstni dan. Njen sin je prišel po naju z avtom in zapeljal tudi domov. Ko sem vstopil v sobo, jih je bilo že nekaj skupaj zbranih, po veČini ženske, med njimi štiri vdove. Jack je izračunal, da znaša njihova skupna starost 275 let. To ni posebno veliko. Ako pa jih pogledaš in se podaš v pogovor z njimi, sodiš, da so mlajše. Med vdove smo se vrinili tudi moški in skupno zajemali dobrote. Seve, brez ječmenovca tudi ni bilo, ne brez "špage", ki pa je bila zakrita, da je ni vsakdo videl. Ženske so pričele igrati "bingo", z Jackom pa sva se raz-govarjala o tem in onnem. Jack mi je med drugim dejal, da smo mi toliko na boljšem, da lahko gremo svobodno pogledat v našo rojstno domvino, medtem ko nasprotniki nove Jugoslavije ne morejo, posebno ne tisti iz Cle-velanda. In tako je čas hitel, ob polnoči pa se odpravimo proti domu, pred odhodom pa sva z ženo še želela mnogo let življenja mladi Anni Jerc, ki je praznovala 65-letnico rojstva. , Joe Radelj iz Milwaukeeja mi je poslal božično voščilo in sliko iz Časopisa, ki kaže, kako se te peta dva srnjaka. Mlajši je starejšega do smrti pobil. Res čudno, kakor človek, tako se tudi žival sovraži radi ljubosumnosti. Jože pravi, kčr nisem šel letos na srnjake, naj se s sliko kratkočasim. Je res tako, Jože. Kratkočasim se tudi z raznimi pismi, ki jih prejemam od ne-poznancev. Kratkočasim se v zimskem času tudi z raznim ča- sopisjem. idnjlč sem vprašal nekega Hrvata, čemu Hrvatje na sveti večer tako močno dišijo po česnu. Povedal mi je, da se na sveti večer napijejo vina in najedo česna zato, da odganjajo čarovnice. Morda je kaj resnice na tem. Zdravniki pa so pronašli, da se iz česna napravi dobra zdravila. Torej je v česnu dvojna moč, obenem pa je tudi dober v klobasah. Anton Valnatlnčlč. V združenju je moč Rockwood. Pa—Ali ne bi bilo koristno za članstvo strokovnih organizacij v Ameriki, če bi se združilo v eno močno unijo? Po mojem mnenju bi bilo to zelo dobro in koristno za član stvo in splošno ljudstvo v Ame riki. Imeli bi večjo moč in vpliv na kongres >n zaeno tudi na delo dajalce. Najbrže ne bi imeli tudi toliko stavk in se ne bi tako za vlekle kot sedaj. Dandanes mo ra biti delavstvo kar več mesecev na stavki, da si pribori kaj boljšega. To bi bilo v dobrobit vsega ljudstva, kajti v stavki so prizadeti vsi. seveda, najbolj pa stavkarji. Vprašanje pa je. kdo bi vodil tako združeno delavsko organi zacijo? Morah bi imeti pravične 1 voditelje, kateri bi v resnici de lali za dobrobit članstva in delavstva v splošnem, ne pa samo za svoje stolčke in dobre plače. Recimo, da bi prišel na krmilo Lewis ali Green ali njima podoben voditelj. V takem slučaju ne bi imeli dosti "koristi od združenja, kajti oni bi gledali v prvi vrsti za svoje stolčke, kar pa pomeni diktaturo, dasiravno so vsi ti delavski voditelji proti diktaturi, (namreč proti rutfki diktaturi), v svojih unijah pa so sami največji diktatorji. Ako ne bi dobili z združenjem bolj liberalnega vodstva, potem je bolje, da ostane tako kot je, kajti sedaj se unije vsaj ženejo, katera bo pridobila več članov; tako bomo še zmerom napredovali- vsaj v članstvu. Unije imajo prav šedaj kampanjo na Jugu in sodeč po poročilih, prilično dobro napreduje. ■ Torej če bi prišlo do združenja, bi morali reakcionarne in koristolovske voditelje nadomestiti s poštenimi in liberalnimi. Drugič, potrebno bi bilo izdajati vsaj en delavski dnevnik v vseh velikih mestih. Tretjič, nabaviti bi morali radio-ppstaje v vseh industrijskih državah ter pobijati lažnivo propagando, katero nam Servirajo po radiu in v časopisih dan za dnem. Lahko bi navedel še več stvari, ki bi bile potrebne delavstvu. Star pregovor pravi, da je V ZDRUŽENJU MOČ. To naj bi bilo geslo delavstva. Ako je dobro za velike korporacije, da se združujejo, potem je združenje koristno tudi za delavstvo. Dokler pa imamo ta sistem, bi morali delovati v okviru izboljšanja za delavske mase in delati kolikor mogoče složno s kapitalom. Združeno delavstvo bi moralo naglašati, da je potrebno podrža-viti vse industrije, kakor je o-menil urednik Prosvete za čaša premogarske stavke. Ako bi tedaj prišel John Lewi«* s takim predlogom na dan, bi on imel "the upper hand in the bargaining power." Ker pa je Lewis nazadnjak prve vlrste, tega ni videl ne znal izrabiti in tako je zlezel v vročo kašo, v kateri se še sedaj nahaja. Še nekaj: unije bi morale pre-ustrojiti njihovo birokratsko in diktatorsko vodstvo v celoti. Prav tako potrebujejo reformiranja železničarske unije, katerih je menda 23 ali več. Ali ne bi bilo pravilneje, da bi se vse združile v eni veliki uniji. Železničarske unije so siecr V dobrih rokah in njihovo vodstvo je priznano kot najblj demokratično, vendar pa bi bilo bolje za delavce kot za železničarske magnate, ako bi bila samo ena unija. Delajte za združenje unij ob vsaki priliki, udejstvujte se v u-nijah in delujte za boljše vodstvo v vseh unijah. Frank Dormlsh. Zločinci ne ft*»l*žijo simpatij Bellingham. Waah. — V Prosveti z dne 30. januarja na tretji strani, tretja kolona, pod naslovom "Plebiscit krvi — ne plebiscit goljufije", mi je sledeči stavek nerazumljiv: "Reakcionarni avstrijski krogi nam hočejo ospo ravati, da smo se borili z orožjem v roki proti Hitlerjevskim tolpam. Toda to so gnusne laži." Seve, tukaj je pomota v izraža nju in uredništvo bi moralo pre delati, da bi se čitalo bolj jasno. ("Osporavati" pomeni oporekati. George, če še enkrat preči-taš stavek, boš videl da je jasen. — Ured.) Zdaj pa nekaj besed onim, ki sočustvujejo z ubeglimi rojaki, kateri bi se radi povrnili iz tujine. a se ne upajo . . . Razume se. da noben zločinec, ki bi se rad povrnil domov, ne bo razo deval svojih zločinov v pismih, ki jih piše temu ali onemu v A-meriko. Vse. kar hoče. je, da ne bo kaznovan. Tak zločin se je dogodil v šumi v Gorjancih. Gorjanci so gorovje, ki deh Belo krajino od nokranjcev", kot jih imenujejo Belokranjci. Ampak ta razlika ae ne tiče polti, marveč le obleke in «nekaterih drugih šeg in na -j vad. V Gorjancih so divjali hudi bo- ji leta 1944. Med bontelJ -svobodo je bil tudi Stanko a? " u"1!!^1 8in mt>j«*a Pokoj* ga brata Toneta. Nekega dnZ je prejela njegova mati stra£ vest — Stankota ni več iz Starega kraja pravi, da iZ zelo žaluje za njim, ker ji je 2 edina opora na stara leta m2 denič pa ni bil ubit v boju tel več iz zasede, ko je šel povodo Ubil ga je neki domači izda.. lec. Torej, ali tak zločinec L sljiži kake simpatije? ... Gaorge Gornik. Kronične bolezni Cleveland, O. - Ni lepše u zdravfejše lastnosti v človeške« življenju kot je zmernost. K« pa je človek čudna zmes, zau dostikrat ne pozna zmernosti Tako najdemo največje revei med kroničnimi pijanci, prav ta ko verske fanatike, domišljavo in nezmotljivce. Ako ste že kdaj opazovali pi janca, ste gotovo opazili tole kakor hitro zvrne kozarček o pojne pijače, že zahrepeni p< drugem, prav tako kot suha ro ža po dežju. Potem ga imi strast v objemu in ne vidi pr« Seboj drugega kot pijačo, razun mu odpove in pozabi na vse, i na pijačo ne. Morda pije ve teden, nekateri celo dva ali tr medtem pa ne zaužije skoraj no bene hrane. Pije toliko časa, d končno zboli in se trese kot tre petlika. Potem morda več me secev ne zaužije nobene pijači dokler ga ponovno ne pografa slabost—slast po alkoholu. Ti se ponavlja naprej in naprej Slovenski pregovor dobro zade ne pijančevo naturo z besedami "Pijanec se spreobrne, ko se i jamo zvrne." Pijancu so podobni verski U natiki. Utehe iščejo v cerkvi u ko vidijo pred seboj razne les« ne izrezke, mislijo, da so božj podobe, ki slikajo posmrtno živ ljenje nekje v onstranstvu. Go vorijo in pišejo lepe bajke in v» skupaj posladkajo z Bogom Človek moli in trati čas, kajt nebesa so na tem svetu. Tako je tudi z ljudmi, ki jin je v kri zašla laž. Danes je la gati moderno, fašizem in naci zem pa sta imela laž za visel vsega. Laži toliko časa, da boi sam sebi verjel, pa bo gotovi nekaj zaleglo. Tega patenta s je zadnje čase oprijela vsa sve tovna reakcija in za to bo goto vo dobila svetinjo sv. Jurija. V taboru Ameriške Domovini pa puhti na debelo domišljiji in nezmotljivost. Seveda, ura je družba oestitih gospodov katerih poklic je "farbanje" m če ne lažejo, niso zdravi. Zdri-vila za to kronično bolezen ni V krogu A. D. se nahajsjo Mcb večki", katerim nikakor ne g« v glavo, ker se je jugoslovanska vlada drznila ločiti cerkev od države in ukinila obvez« pouk verouka v šolah, poleg'tega pa nadomestila razpela s si' kami državnikov in katekizem z dobrimi knjigami. Da se up« jo kaj takega! Kdo jim je dal pravico? v J Da, ti gospodje ne morej« preboleti, ker je jugoslovansko ljudstvo ločilo cerkev od drzavt kajti domišljajo si, da imajo k oni pravico vsiljevati ljudem svojo robo, pa če tudi proti volji ljudstva. To Je predrzno« prve vrste. Kadar čitamo v A. D. drobne vesti iz Slovenije, ki prihajajo preko TrsU, lahko rečemo d« so ti "kampeljci" kronični 1« nivci. Dan za dnevom servw urno drobne laži in čltatelj • moral biti tele. če bi Jim verjd Na svetu so ljudje, ki * nik dar ne iznajdejo. Bden teh K elevelandski Jaka. oče krtfanf* družine, kateri bi moral biti * ponos. .»On ima odgovornost * svoje družine, dočim je nuntJ0 njegovi kolegi duhovniki. k*tod civilno oblastjo z nalogo, da prizadeta "zaostala" ljudstva dviga kulturno in gospodarsko in Jih usposablja za samovlado. Na drugem mestu pa predvideva tudi "strateško poverjeništvo", ki se razlikuje kot noč in dan od prvega in služi predvsem militarizmu—vojaškim bazam in podobno. Država, ki dobi civilno poverjeništvo nad kakšno kolonijo ali poseščino, je odgovorna zbornici Združenih narodov in poverje-niškemu svetu, ki sme vsak čas uvesti preiskavo razmer na prizadeti poseščlnt Z. N. Na drug» strani se v "strateško pover-Jeniško" oblast ne sme nihče vtikati. Čarter Z. N. sicer govori, da te vrste "poverjeništvo" spada v delokrog zaščitnega sveta, toda le v omejenem obsegu. Ameriški načrt za "strateško poverjeništvo" nad pacifiškimi otoki pa to omejeno oblast še bolj izničuje, kajti vsebuje točko, po kateri si Amerika pridržuje pravico. da bo sama presojala, o čem bo hotela poročati zaščitnemu svetu In o čem ne, Z drugo besedo: Pod krinko "strateškega poverjeništva" hoče postati absoluten gospodar ne samo nad temi otoki, marveč tudi nad vsam Pacifikom. To Je sicer odprta zahteva ameriških im-penalistov. Tisto točko o "strateškem poverjeniŠtvu" so sami izdelali v Ban Franctscu in Jo zanesli v pravila Z. N. Tista Igra takrat n« bila prozorna, danes pa izgleda, da Je lc krinka za bistveno aneksijo tuje poseščine. To Je razvidno tudi iz stalilča, ki sta ga zavzela državni department in generalni štab; In stališče obeh je, ako Amerika ne dobi takega "strateškega pover jeništva", kakršnega si je sama |>m!pisa!a, bo vseeno oatala go frpodar nad temi—in še nad marsikakšnimi drugimi!—otoki križem Pacifika To v bistvu pomeni, da bi ves Pacifik postal ame •riška "luža". Ker je Amerika največja sila na svetu, tudi nI dvoma, da bo dobila, kar hoče * Vse to seveda ni imperializem. Imperializem bi bil, ako bi Rusija ali katera druga sila kazala take ambicije. Prisvojitev vsega Pacifika severno od Ravnika in še pod Ravnikom tja do azijske obale, bodisi |*nl krinko "strateškega poverjeništva" ali pa tudi brez njega, Je nič diugega kot "zavarovanje" Amerike pred nevarnim zunanjim sovražnikom. V ta namen je seveda treba po vsem Pacifiku zgraditi vojaika baze. Kolike vrednosti so take baze v dobi atomske bombe in superraketnih bombnikov, k. bodo v nekaj urah lahko preleteli kontinente, je aeveda drugo vprašanje, s katerim pa si visoki diplomatje in strategi očividno ne belijo glave. Oboroževanje Pacifika pod krinko "strateškega poverjeništva" —ali pa tudi brez njega-ne bo prineslo nič drugega kot le še več trenja in sumničenja in nezaupanja med narodi. Amerika b. storila veliko bolje sebi in vsem drugim narodom, ako se <»d pove tej povsem zgrešeni in tragični impenalistično-militarlstični Saslav na vsa. kar ima stik s Ustoaai PROtVETA 2857-69 So. Lawndala Ava« Chicago 23, Illinois PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNI JEDHOtl Organ oi ud published br Sloves Nati seal BibiIH Ssalsty Subscription rates i tot the United States (except Chicago) and Canada SS.OO par year, Chicago aad Cook County 9fM par rata, foreign countries 18.00 par fMf. Cmm eflasor po dogovora—Rskuplsl dopisa* le ntaarnAsalh tlanko* se ne vsatejo. Rokopisi literarna vsablaa (¿rtiča, povesit drama, pesmi itd.) te mejo pošiljatelju la v slučaju, še ja priJaftU pottnlne. Advertising rates oo sgreement,—Manuscripts d msisankilkn end unsatieited «rticle* will aot be returned. Other ■laaiaurtjla. such as stories, piaffe, poems, etc« will be returned to sender only erben accompanied by mil-addressed and stsmpad envlsps. Naročnine sa Zdrulene driers (Urea CHcaps) In Kanada NN na lato. S3.00 m pol late. SI JO sa UM lete) aa Chicago In okaUee Cook C«~ $7J0 sa celo lato. UJi sa pal tete; aa lamirtvo NN. FEBRUARJA 1947 PR0BV1TA še bolj razdražil nemške koroške nasilntke. Toda kljub najhujšim nasiljem ni bilo na Koroškem več miru. Že poleti 1941 se je namreč rasvilo po sloven akih pokrajinah partizansko gi banje, ki je zajelo tudi Gorenjsko in Koroško. Med gorenjskimi partizani je bilo precej koroških fantov, ki so pobegnili pred nemško mobilizacijo v Jugoslavijo. Kljub neprodušno zaprti meji, ki je pred tem ločila Nemčijo od Jugoslavije, so spomladi 1942 partizanske pa trole, v katerih so bili po večini Korošci, često prodrle na koroško stran, da bi tudi tam za netile ljudski odpor. Iz partizanskih akcij manjšega obsega so se razrasle junaške bitke, ki so ob uspehih partizanskega o-rožja dvigale zavest koroškega delovnega ljudstva. Za enoten, načrten razmsh partizanskega gibanja na Koroškem je bila odločilne važnost» ustanovitev Koroške grupe odredov. V drugi polovici avgusta 1942 je prodrl na Koroško prvi bataljon Savinjskega odreda. Korošci so t navdušenjem pozdrav ljuli ta butaljon kot vojiko kralja Matjaža. Vzporedno pa no uvajali koroški nasilneži zmerom hujši režim ubijanja, mučenja, preseljevanja in pošiljanja v koncentracijska taborišča. Toda vse te metode niso strle odporne sile koroških Slovencev, ki to v fasu najbolj krvoločnih represalij jeseni 1944 z resolu-cijakimi Izjavami isvodll nov plebiscit, plebiscit krvi. Titov plebiscit, ki so ga zapečatile številne, žrtve koroških Slovencev po ječah, koncentracijskih taboriščih in s pregnanstvom. Presenetljivo je vplivala na Korošce vest o bitki pri Črni. Slovenski koroški, protifašistični borci so se sijajno iskszsli. V tem hipu so nemški, fašistični mogotci spoznali, kako se jim majejo tla j>od nogami. Živa, zdravu ljudska sila koroških Slovencev je bila, ki je vztrajno, usj)eŠno z orožjem v rokah napadala, majala in spodkopavala njihove postojanke. Nikjer se niso več čutili varne ti koroški germanski oholežl in kr volcčneii. Partizanski dlversan-ti, saboterji in minerji so poskrbeli za to, da niso mogli več mirno zstisnlti svojih oči. Od 1942 do 194» je bilo 9900 koroških Slovencev v psrtlzan-skih odredih, Izvedli so 788 vo-jaških akcij, pobili 3100 Nemcev, ranili 19.16, porušili 40 mostov. Slovetiakttn purtizanom na Ko roškem so se priključili sicer so-razmerno msloštevibil nemški prottflšUtiinl borci, S purtizanskimi akcijami, zmago programa Osvobodilne fronte na Koroškem, ki je zajela vse slovensko koroško ljudstvo, je Koroška dokazala, du se hoče o tresti fašističnega, germanskega jarmu, da hoče postati neločljiv del skupne domovine Slovencev ter ostalih nurodov Titove Jtt gosluvije. Prišel ym je temeljrt obračun s Hitlerjevo Nemčijo. Izpolnile so se Stalinove napovedi iz leta 1941. Zmagovite čete rdeče sr made so poiskale nacistično zver v njenem brlogu in jo užugale. Itajh se je zrušil. V valu dogod kov so se tudi na Koroškem na glo razvijale odločilne vojaške akcije. Koroški odred je H. maja zasedel Horovlje in Bistrico v Rožu, Naslednjega dne so hrabri pert ižanski borci, oven čuni s slavo zmage, vkorakali v Celovec, kamor sta prispeli čez dva dni še druga in trinajsta briguds V trenutku nemške kapitulacije so psrtizanske eno te pred prihodom zaveznikov zasedle Cospo Sveto m zest rešile spomenik, simbol srednjeve ške slovenske države, zgodovin ski vojWNiski prestol na («ospo-avetskitn polju V Celovcu se je rodila 8 maja 194A koroška deželna vlada, ki je sprejela po litično dedščino iz rok hitlerjev akega trinoga dr. Hainerja. Prevzela je nalogo nadaljevanja na cistične vlade na Koroškem s na novo požtvljeno pesmijo o ohra nltvi "svobodne in nedeljive" Komike, ¿aI je mogla biti partizanska zasedba v takratnem položaju samo začasna, Dne 21. maja so se pričele partizanske enote umikati. V nekaj dneh ao ae umaknile do stare jugoslovansko avstrijska meje, ne da bi se Jugoslavija odpovedala svojim uprsvičenim zahtevam po osvoboditvi in priključitvi slo venake Koroške k Jugoelaviji. —SANS Od naiega dopisnika iz Ljubljane ljudsko gospodarstvo Uvedba enotnih cen —velika pridobitev novega ljtidAega PROSVITA \mmmmmmm Povest o dolgem nosu i........hi IVAN CANKAR (Nadaljevanje) Tedaj, ko se je bila preierno zasmejala, je opazil strahoma, kako dolg in neokreten mu je nos. Ugledal ga je hkratu od obeh strani, prijel ga je z roko ter ga stresel nalahko. Obenem pa je zapazil še mnogo drugega. Prišlo mu je na misel,'kako smešna no bila tista ljubezenska pisma z okraski okoli nadpisa in z zlatim robom, kako neskončno neumni in ničvredni so bili tisti gladki, prijetno frizirani verzi in kako je bil ves on sam preglobokega zaničevanja vreden. Tudi svojo obleko je ob tistem trenotku prvikrat ugledal, preozke in prekratke hlače, ki so se spodaj smešno opletale okoli gležnjev, pomečkani klobuk, staromodno in zamazano kravato — zbogom mladost, zbogom življenje! Zavil je v tiho stransko alejo, kjer ni bilo nič rumenih cekinov na poti. Iz globokih večernih senc so se vzdigali kostanji v globoke večerne sence, šumeli so in se niso več smejali. Blodil je določi in nato se je vračal v mesto. Tam so bile ulice svetle, ljudje so se smejali in so bili veseli. Tudi ljudi je ugledal to noč prvikrat, živel je prej med njimi kakor med hišami; hodil je mimo, ali ni se zmenil zanje. In zdelo se mu je, da so se tudi ljudje nenadoma začeli zanimati zanj; čutil je na nosu vse polno ostrih, hudobnih In zbadljivih pogledov; bilo mu je celo, kakor da se je časih roka iztegnila proti njemu, kakor da so postajali in se ozirali za njim . . . Kanalje, brigajte se za svoje nosove! Ej, zakaj bi se ne smejali? Domislil se je, da so se smejali že prej, da so se mu rogali na očitni cesti; to je bilo kako je pač moralo biti; tako malo ga je žalil ta veseli nasmeh, kakor ga niso nič žalostile prekratke in preozke hlače, ki so se opletale okoli gležnjev ... Ali ona bi se ne bila smela zasmejati. Spomnil se je nanjo, lica so mu vzplamtela in pospešil je korake. Glavo je sklanjal globoko, najrajši bi si bil zakril z robcem neokretni nos. In iz tiste žalosti, ki je je bilo takrat njegovo srce polno, se je porajal neznosen čut. Zdelo se mu je, da mu nos raste, raste neprestano; napolnil je že vse njegove misli, duša je bila samo še prilepek na nosu, tudi tisto neznatno, neumno telo je bilo na svetu zategadelj, da je izrastel iz njega silen nos. Izrastel je in je rastel, sam svoje življenje je živel, iz same hudobije se je širil, iztegal v neskončnost, ker je vedel, da se mu ne more nič zgoditi. Tako se je zibal, pocincaval je prešerno in on je bil zaklet, obsojen, da živi v njegovi družbi vse to dolgo, žalostno življenje. Ko je Šel za vodo, kjer je bilo tiho in samotno, je postal in je iztegnil jezik, da bi videl, če doseže do nosu. Dosegel je. , • Vso dušo mu je napolnil nos, tisto dušo, ki je bila prej vesel dom čudnih sanj in še bolj čudnega upanja. Spominjal se je tistih sanj in rad bi jih časih priklical nazaj; toda nos je bil med njimi in med otožnim življenjem, ki ga je bil nastopil tisti večer. Srečal jo je kmalu; zamišljen in osoren je šel po Poljanskem nasipu, po tisti ozki in samotni ulici, kjer se je dogodilo že toliko lepega. In ko je šel, je prišla mimo z drobnimi koraki in njene rjave japonske oči so se ozrle nanj, ne zabavljivo, temveč sočutno in blago. Ali on ni videl sočutja, samo tisti skriti nasmeh je videl, ki je kakor hipna senca vztrepetal na ozki bradici ter precej ugasnil. Umaknil se je urno, potisnil si je klobuk na čelo, čisto nehote se je prijel za nos ter je pobegnil. Grenkoba se je bila razlila v njegovo ljubezen ter jo je vso oskrunila. Tudi ime Angela se mu ni zdelo več tako sladko. Kakšen je pač razloček med njim in med drugimi imeni, n. pr. Francko? Če sliši človek ime Francka, si misli takoj prijazen, okrogel obrazek in vesele oči, ki gledajo kakor dvoje golobic iz go-lobnjaka. Njene oči pa so poševne in skoro čisto japonske; pravijo, da je to interesantno, ali resnica je samo, da je grbec bolj interesan-ten nego naravno ustvarjen človek. Bog tudi vedi, zakaj si zakriva ušesa! Poznal je lepo žensko, ki je nosila nanosnik in so mislili, da je emancipiranka; naposled pa se je izkazalo, da ima eno oko stekleno ... Da bi nos vsaj ne bil sredi obraza, ko ga človek takoj ugleda in ga ni mogoče vsaj za silo prikriti! . . . Nezaupen je bil in sovražen; samo tedaj je bil zadovoljen, kadar je ugledal na človeku ka-koršnokoli napako. Veselili so ga šepavci in grbci in ni se jih mogel nagledati; oziral se je za njimi in se je smehljal. • Za silo se je zadovoljeval tudi z manjšimi hibami, ki jih je ugle-dal vselej že od daleč. Posebno so ga zanimale bradavice na obrazu ali celq na nosu; tudi mo-zolov ni zametaval. Nekoč je srečal človeka, ki je bil navidez popolnoma po božje ustvarjen. Toda glej, leva roka se mu je zdela sumljiva, preveč je bila mirna in rokav je bil preohlapen. Stopil je bliže, pogledal je natanko in se je sila razjezil. Človek nima roke, ali rokav pa ima in nagubal, Bog vedi, napihnil ga je bil celo tako umetno, da bi premotil najboljše oči! Tako, hodi po cesti in vara ppštene ljudi in se laže, na tihem se pa smeje . . . Stopil je že, da bi ga ustavil ter mu povedal v obraz nekaj raz-žaljivega, toda zamahnil je z roko, ozrl se je še enkrat zaničljivo za njim ter je šel dalje po svoji poti . . . Risal je še zmirom, ali nič okraskov več. Sama je plesala roka po papirju in je ustvarila čudne spake. Narisal je človeka, ki je imel dvoje grb, kar se vidi zelo redkokrat. Tudi človeka je narisal, ki je imel zelo dolg nos, na koncu preklan na dvoje. In še druge stvari, ki se jih ne da povedati. Čudno je bilo le to, da so bile tiste spake podobne resničnim ljudem, ki jih je bil srečal na cesti. Najmanjšo, naj nedolžne j šo hibico je pretiral tako grdo in brezčutno, kakor more delati kaj takega le človek, ki mu je duša že vsa oskrunjena. Pri miru ni pustil niti plešcev, niti spoštljivih, sključenih in betežnih starcev, lepo rejenih davkoplačevalcev, narodnih dam, ki imajo blaga in požrtvovalna srca, da, celo nekega dostojanstvenika, ki ga je srečal nekoč na Mestnem trgu, je preustvaril v svoji bolni domišljiji na tako hudoben način, da je izginila mahoma vsa spoštljivost in bi človek mislil, da stoji pred njim navaden žganjar . . . (Konec prihodnjič) PETEK, 21. FEBRUARJA 1047 Taki so sedaj naši obrazi Gaber Na sosedovem dvorišču je nekdo streljal s flobertom. Tsko sem zvedel, da je France doma in šel sem k njemu. "Nisem streljsl vrabcev," ie dejal. "Ti ptiči so vsi vražji. Če se le pokažem na dvorišču, se vsi porazgube. Ko pa sem v kuhh nji, jih cele Jate poseda po grmovju, drevju in strehah." Z očmi je begal po strehah in o braz mu je bil tesen, kot bt mi pripovedoval neko zelo pomembno stvar. Potem se je nasmeh ml. "Poskušal aem, č« mi je ro ka še dovolj mirna. Vidiš ono liso na hlevu."' Pokaral mi je kakor jajce veliko liso na zidu sosedovega hleva, ki je bil kakih ato metrov oddaljen. Pomeril je in sprožil. Drobci ometa, ki ao puškioptli od zidu, so nama pokazali. da je dobro /adel. Samo za hip se Je nasmehnil, a takoj ae je nekam zamislil in pogled mu je silil v daljavo. "Ti, v gozd bi šla. Zdaj je tam ie hladno in morda naletiva na ka ko lisico. Do Zadnjih dolin m niti pol ure. Nikjer nimaš do gozda tako blizu kot v Zadnjih dolinah ..." Če je prišel aamo za en dan domov, je gotovo prc bil polovico dneva v gozdu. Vzel je pufcko-dvorevko in po t*m sva šla Bil je jaaen po letni dan in na soncu je bilo vroče ter soparno. Toda dolge, po-znopopo)dan*ke M*nce so naju nekoliko hladile. Sls sva ob po-toku. čigar vodna gladina »e je Usketala kot zrcalo in tudi mirna je bila, kot bi ležalo pred nama čisto, prozorno steklo. Le listje dreves, ki se je zrcalilo v vodi, je nalahko vztrepetavalo, ker j« začel veti rahel večerni vetrič. In potem sva prišla med laze, kjer je zadišalo po pokošenem senu in kjer so se po širokih sončnih ploskvah plazile dolge sence dreves. Više pa je bil gozd in sončni žarki, ki so se skoraj vodoravno prodirali proti nama, »o zgošcali zrak v svetlobne megle, da se je videlo, kakor bi viselu pred gozdom prozorna, a vendar megliiasta zavesa. Na bližnji smreki se je oglasil golob. France se ni zganil ob kruljc-nju goloba. Zdelo se mi je, da ga je preslišal In prav tako se mi je zdelo, da ni opazil širokih sončnih lazov, ne gozda, ki je to nil za meghčasto zaveso. vedno mu je bil pogled zamišljen in bil je potopljen sam vase ter je rt*dko dal kako besedo od sebe. To je bilo prt njem nekaj nenavadnega. Skoraj vedno je bil glnsen in zgovoren. Kadar sva *la v Zadnje doline, "kjer imaš do gozda tako blizu." mi je vedno pripovedoval tiate čudovite lovske zgodbe, ki Jih je doživel I» pred vojsko ali pa v partira-nih. Teh zgodb mu nikoli ni zmanjkalo. Km je. da so si bile nekatere telo podobne med sabo. samo konec |e bil n.urda malo spremenjen, ali pa se je zgodba dogajala drugje kot pri prejšnjem pripovedovanju in )e bilo treba zato okolščine nekoliko spremeniti. Toda znal je tako zanimivo in napeto pripovedovati, da ga je človek rad poslušal in mu ni prav nič zameril tistih spremenjenih okoliščin. Včasih pa se je pri pripovedovanju kar nenadoma zasmejal: "Veš, tega mi ne smeš verjeti. Mnogokrat kakšno malenkost pozabim in potem moram iz svojega dodati, včasih pa je sploh potrebno, da iz svojega dodam, da zgodba ni tako dolgočasna." Ta dan sem pogrešal tega nje govega smeha in zgodb, ki bi jih iz svojega spopolnjeval. Slutil sem, da ga nekaj teži, pa nisem vedel kaj. Tudi pred nekaj tedni je bil tak, da ni opazil odseva trepetajočega listja v mirni vodni gladini. Toda takrat je kmalu prišel z besedo na dan. Se preden sva prešla prve laze, se je ustavil in me pogledal s svojimi svetlimi očmi. "Ti," je dejal, "včeraj sem naredil nekuj, kar ni bilo prav. Vem, da je prepovedano streljati srnjake, pa sem kljub temu ene ga ustrelil." Z očmi jc iMnskal prostor, kamor bi se v sedla in je pripove doval: "Sel sem gor pod Bukov vrh. Počasi, ker ae mi ni niks mor mudilo. Nisem mislil na srnjake in ne na lov. če ti rečem, mi lahko vet jame*. Vdajal sem se spominom Saj veš. kolikrat smo prehodili tiito pot. Večer za večerom. Ali se še spominjaš tistega večera, ko si prvi krat prišel na našo «tran proge* Takrat je bilo Joiefovo in jaz »em imel dve steklenici Italijanskega vina. tisti pleteni, dvelitr ski. Pod progo nismo smeli piti, čeprav so nam bila usta prašna in suha. Ko pa smo prišli čez, pa smo nekajkrat nagnili steklenico. Do tiste debele smreke smo prvo steklenico že spraznili in sem jo zagnal med grmovje. Včeraj sem baš premišljeval, če je še tam, ko je nenadoma počila veja. Takrat sem pozabil na vse, saj me poznaš. Ustavil sem se za grmom in »em napenjal oči in ušesa. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem pa je med grmovjem nekaj zašumelo. In spet in spet. Še dihati se nisem upal. Čez nekaj časa se je zazibala veja, komaj dvanajst metrov od mene in koj nato sem zagledal roge. Rečem ti, da 4»kih še nisem videl. Ti jih bom pokazal. Zaradi njih sem postal ves zmešan. Kar naenkrat pa se je pokazala izza grmovja rjava postava. Orjak, ti rečem. In komaj petnajst metrov je bil oddaljen od mene. Gledal je po poti navzdol in vohal, toda ni me opazil. Takrat se nisem mogel več premagati in sem dvignil puško. Pok! Skočil je nazaj "med grmovje, toda daleč ni mogel. Nekaj časa se je lomastilo med grmovjem, potem pa je bilo vse mirno." Umolknil je. Čez čas pa je tiho dostavil: "Vem da ni bilo prav, kar sem storil. Toda ne morem pomagati, nisem se mogel zadržati in se nisem mogel." Kaj naj bi mu rekel? Poznal sem ga. Že pred vojno je bil ves nor na lov. Ko je šel leta dvainštiridesetega k partizanom, je kmalu postal komandir kurirske postaje. Skoraj tri leta je potem zakladal z mesom vso postajo. Tisti dan pa si France ni dolgo težil vesti zaradi ustreljenega srnjaka. Od tega je koj prešel na druge lovske zgodbe. Ena je bila bolj čudovita od druge in nekajkrat sem se spomnil tistega njegovega nasmeha: "Včasih kako malenkost pozabim in potem moram iz svojega dodati . . » Toda danes ni bilo z njim nič. Kar naprej je bil pogreznjen vase in zdelo se mi je, da ga mora vznemirjati nekaj težjega. Sonce se je spustilo že zelo nizko in iz gozda ga nisva več videla. Le če sva se s kake višine ozrla nazaj proti Krimu in Žalostni gori, sva videla, da se Barje še kopa v soncu. Tudi cerkev na Žalostni gori je bila še vsa bela. V gozdu pa je postajala senca čim dalje bolj mračna in obdajal naju je prijeten hlad. *' Sprva sva šla vštric, ne da bi govorila, temveč sva se vdajala vsak svojim mislim. Nenadoma pa je planil čez pot zajec. Obstala sva.' "Po teh travnatih ja sah se radi pasejo," je zašepetal France. "Toda nisem bil pripravljen, da bi streljal." Vzel je dvocevko z ramena in odslej sva šla drug za drugim. Zaostal sem kakih ¿est korakov, da ne bi plašil divjadi, če bi nepravilno stopil na kamen. Nehote so se ml obujali spomini. Kolikokrat smo tako hodili, v primerni razdalji drug za drugim. France je bil takrat partizanski kurir. Kot tak je sto in sto ljudi prepeljal mimo najbolj nevarnih mest. "Tu je potrebna popolna tišina in medsebojna razdalje deset metrov," je šepetal. "Zadnjič je bila tu zaseda in so nam pobili dva tovariša." Samo to in že se je kakor volk plazil naprej. Nekaterim je tolklo srce in so jim drgetale mišice. On pa, kot da bi mu ne bilo nič. In vendar bi njega prvega zadelo, če bi zadrdrala strojnica. Toda kljub temu ni niti za hip Domišljal, da ne bi šel naprej. Človek bi mislil, da ni vse življenje o-pravljal drugega posla. Ko je prišel rja najbolj nevarno mesto, na progo ali na cesto, je počakal, da so jo vsi drugi prešli. Temu je dal roko, onemu zašepetal tiho besede . . . Spominjam se nekega večera, ko je vodil precejšnjo skupino ljudi čez železnico. 5e smo videli ravno črto, toda vse drugo je tonilo v mraku. Pri železniški čuvarnici je bevskal pes. France je obstal. Potem mi je namignil in sva se sama plazila naprej. Po kakih tridesetih metrih sva znova obstala. Prisluškovala sva v noč in zazdelo se mi je, da so zazvenele skale, kakor bi jih nekdo nalahko in previdno nakladal drugo vrh druge. Zadelo se mi je tudi, da sem ujel polglasno besedo. France mi je stisnil roko. Najbrž se je smehljal. Sam se je splazil še kakih deset metrov dalje. Opazoval sem njegovo senco, ki se je kmalu zlila s senco grma, ki je rastel tik nad progo. Zazdelo se mi je, da je zašumelo listje kot bi potegnil rahel veter. In zopet in zopet so skale nalahko zazvenele. Pridrževal sem dih. Takrat se je od grma zopet odtrgala senca in France se je plazil nazaj k meni. Niti enkrat ni zaškrtal kamen, niti ni počila vejica. Ko se je vrnil, mi je spet stisnil roko, toda rekel ni ničesar, ker bi naju že šepetajoče besede lahko izdale. Šele ko sva prišla k tovarišem, mi je zašepetal: "Tik ob stezi delajo zaklon za zasedo. Bil s^n jim tako blizu, da bi jih lahko prijel z roko." Tako je bilo takrat. Toda danes ni znal tiho hoditi. Stopal je po prstih in si prizadeval, da bi mu bila hoja čim bolj lahka in prožna. Toda zdaj je zako-talil kamen, zdaj mu je spodr-selo, da je cvileče zaškrtalo pod nakovanimi čevlji. "Ne znaš hoditi, kakor si hodil nekdaj," sem mu zašepetal, ko sva se ustavila na razpotju. "Saj vem, da ni danes z mano nič," je odvrnil. "Če greš na lov, se moraš plaziti prav tako tiho, kot če bi se plazil mimo za- sede, sicer te divjad prej zasliši, kot jo ti opaziš in se ji približaš na strel." Vsedla sva se pod debelo hojo. Spodaj je bila mehka trati-na in pod tratino so se cepile poti na tri strani. 'Tu rada pride lisica ali pa zajec," je zašepetal. Puško je naslonil na koleno in je čakal. Mrak se je čim dalje bolj gostil in sence so se stapljale z obrisi oddaljenih grmov. Poti pod nama so se še videle in tudi obrisi plotu bližnjega laza so bili še razločni, črte onstran plotu pa so bile že zabrisane in so tonile v mrak. Iz farnega zvonir ka se je slišalo večerno zvonje-nje in se je zgubljalo med drevjem. Nad glavama je nekaj z^pra-skalo in potem je padel s hoje storž. Veverica je prišla motiti najino razmišljanje. Nasmeh mi je legel na ustnice, zakaj spomnil sem se ene izmed tistih čudovitih Francetovih zgodb, "ki jim ne smeš vsega verjeti". (Konec prihodnjič.) Razni mali oglasi Razni mali oglasi SINGLE NEEDLE OPERATORS on Ladies' Dresses & Sports Wear. Highest Piece Work Hates Steady work - Vacations with pay Pleasant working conditions RAINBOW GARMENT CO. 1725 W. North Ave. VASI PRIHRANKI SO DOBRO DOŠLI PREM02ENJE NAD 12% MILIJONA L J SECOND FEDERAI I 1 Winqs & ameriški družinski koledar 1947 NAD SO RAZLIČNIH SPISOV IN PODATKOV NAD 40 RAZNIH SLIK IN ILUSTRACIJ Vač gradiva kot ga dobita v angleških knjigah, ki etanejo od S2.00 do S3.00 Letošnji Ameriški drušinaki koledar praeaga po vsebini VSE PREJ&NJE NAROČITE SI GA ŠE DANES Stana $1.50 Za stari kraj SI.SS NASLOVi PROLETAREC 2301 So. Lawndale A ve. . Chicago 23, III. --------- RAD BI IZVEDEL ZA NASLOV JOSEPH ROGEL, doma iz Potoka, fara Krka pri Zatični. ker mu imam zelo važne stvari za sporočat iz domovine. Pred več leti se je nahajal v Butte, Montana. Ako je komu znan njegov sedanji naslov, ali ako jc umrl, naj mi to sporoče; bom zelo hvaležen. Joseph Globokar, 986 East 74th Si., Cleveland, Ohio. SEWING MACHINE OPERATORS EXPERIENCED « $1.00 Minimum Wage Scale To work on the famous Windbreaker Jacket APPLY John Rissman & Sons 841 S. Blua Island Ave. Franklin 2620 Ask for Mr. Martin Razni mali ogla»¡ RAD BI IZVEDEL za moja dva strica Matija in M** Kocjan, ki se nahajata nek e v ¿2? njenih državah; ako bosta saaSt tala ta oglas, ju prosim, da s* <*£ sita, ali če kdo rojakov ve njih nT slov želim, da mi to sporoči u kT bom zelo hvaležen. Sporoči SI imam važne zadeve. ANDY Kor JAN, R.D. 1, Box 31, Cirard, Ohio. $200 MonthlylnTome Lawndale District, near West 24th street and South Central Pk Av" Ready to move in—2 story buck rooming house. 7 rooms—2nd floor will be sold with all the furniture. These 7 room bring $40.00 a week. First floor—6 room flat, newly dec- orated for owner. Garage - Wide lot - Furnace heat - Bus line passes door. Act quick. • CheaD $12,500. P KOPRIVA—Real Estate Broktr 3334 W. 26th Street Telephone Rockwell 4342 SMART GIRLS: LIKE TO WORK IN THE FRIENDLY ATMOSPHERE OF MOTOROLA! PERMANENT PLEASANT POSITIONS FOR DEPENDABLE YOUNG WOMEN ★ ORDER FILLERS ★ FILE CLERKS ★ TYPISTS ★ STENOGRAPHERS ★ BOOKKEEPERS 5% day week Good starting salary Opportunity for advancement APPLY IN PERSON SWARTCHILD & CO. 29 E. Madison Street 4th Floor Ask for Miss A. G. CONNOLLY V Proa vati ao dnevna svetov na la dalavska veetL AU jib ¿líate vsak dan* The Bast Radio Place in Town STARTING RATE 83c With Experience, 94c Automatic Raises to 4645 w. au6usta blvd. ALI GLEDATE ZA DOBRO PLAČO IN STABILNOST? Telefon kompanija ima neka] takih prilik hišnice (JANITRE88E8) Tako) od začetka plaža 72 Vi c os uro, po treh mesecih 77ttc na uro in po Ustih mesecih po 63tt o« oso ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 pop. do 12 ure ponoči. Oglasile sa pri illinois bell telephone c0mpany v uposlovalaem uradu sa šeaskt v pritličju 309 W. WASHINGTON 8T. naroČite si dnevnik prosveto orur.itjr ionT*nrfI* •• Uhko naroči na list Prosveto In Sr^ftLi!!: M' itW *UnoT k «al »aro*, in¡51!" ,t^MTM mko' " sli nečlane $6.00 sa Snlk LT^^**." iUml pla6lJo Prt asesmentu $U0 m 1 PrUx?,# k -'O*»1»«- Torej sedaj nI vsroka. ie«. „'¿ "V.pr#dTg® «• «NPJ. Ust Prosreta Je vala lastnina t» ™ki|d1rY4lnI U M rad ti i al Uat ruk dan. mJpiT5?2rV>e,eJ iakor hltro k,,erl teh Preneha biti ¿lan S " P«wli proč od družine in bo zahteval sam woj list 1)0(16 J"0'"1 tU* čkn * dotl*«« družine, ki Je tako skupno ii m-1* "a j,ne,v?Ik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniitvu lista, .Lidoplačttl dotično vsoto listu Prosveta. Ako tega n« siori, tedaj mora upravniltvo znižati datum za to vsoto naročniku. Cena Usta Prosveta Jat Za Zdrui. drŽave la Kanado $6.00 1 tednik In t tednika in 3 tednike ln ... 4 tednike ln I tednikov In 4J0 3 60 ¿40 1.30 nié Za Evrope Je Za Chicago In okolico Je.....$7.50 I tednik in______6.30 3 tednika ln ..._____$1® 3 tednike in___3 * 4 tednike in__171 3 tednikov ln____IM mÍÜÜÍÜ! •P0d1",t kupon' PrtloUte potrebno vsoto denar), sli Money Order v pismu la ai naročite Prosveto. liât, ki Je vate lastnina. PROSVETA, «If*J. 3667 So. Lawndale Ava. Chicago 33. IlL Priloženo poéiljam narotnino sa Uat Prosveto vsoto II--— L Im* - . ČL druétva Naslov Ustavita tednik la ga pripUite k moji naročnini od slede«* «anov moje druiinei --ČL drafeva M.