PoSfnfnm phtet v lotovinl Leto XIL, štev. & Ljubljana, petek 1C. aprila 1931 Cena 2 Din Uprarništvo: Ljubljana, fCnafljeva ollca 5. — Telefon Št 3122. 3123, 3124 3125. 3126. fnseratni oddelek: Ljubljana, Selen* bnrgonra oL 3. — Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta §t 13. — Telefon §t 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št 190. Ra6um pri pošt ček zavodih: Ljub« ijana St 11.842 Praha čislo 7S1M Wien St 105 241 Naročnina znaša mesečno 25,— Dm, za inozemstvo 40.— Dm. Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefo« St 3122 3123 3124 3125 ia 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te« tefon 5t 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova al 8 Teief $t 190, Rokopisi se ae vračajo. — Oglasi po tarifu Ojačena aktivnost Francije v evropski politiki Važne konference francoskih državnikov — Podpora državam v vzhodni In jugovzhodni Evropi — Pristanek na preferenčni sistem Pariz, 9. aprila č. Usti so splošno zado-voljni, ker je angleška vlada odgodila londonski sestanek z nemškimi državniki. »L' Ouevre« naglasa, da je Anglija zavzela ko-re-ktno stališče. Sauervvein objavlja v »Ma-trnu« daljši članek, v katerem dokazuje, da bi bili mnogo bolj potrebni razgovori med francoskimi in nemškimi državniki kakor pa med nemškimi in angleškimi, ker so v nevarnosti francoski interesi ki so mnogo bolj važni kakor usoda angleške delavske stranke pri bodočih volitvah. Francoski odnošaji do Nemčije predstavljajo važno poglavje v problemu varnosti. Bilo bi zato pametneje, da se o razorožitvi razpravlja med Nemčijo in Francijo. Henderson ie napravil napako, ko se ie pustil zapeljati od tvorcev dunajskega sporazuma namesto, da bi prišel kot popolnoma nepristranski sodnik v Ženevo. Posebno zadovoljstvo izražajo današnji fisti nad sporazumom med Briandom in Lcivalom, ki sta na svoji snočnji konferenci sklenia. da se uvedejo v francosko politiko čvrste enotne smernice. Z zadovoljstvom podčrta vajo, da se je vlada odločila ojačiti gospodarski položaj južno-vzhodnih evropskih držav s tem, da jim namerava priznati preferenčni sistem namesto dosedaj običajnih največj-ih ugod- nosti. Na ta način bodo te države na naj- naravnejši poti obvarovane pred privlačnostjo dunajskega pakta. To znači tudi odpoved svoječasnega načrta, da bi se Francija jn države Male antante pridružile av-strijsko-nemškj carinski uniji. V »Ere Nou-velle« obžaluje Herriot postopanje berlinskih in dunajskih državnikov, ki so znova zasejali nezaupanje med evropskimi narodi in s tem ustvarili novo oviro za konsolidacijo Evrope. Pariz, 9. aprila AA Politični krogi se zelo zanimaj za konference med vojnim, finančnim, trgovinskim in poljedelskim ministrom ter menijo, da so državniki razpravljali o podrobnostih načrta za gospodarsko konsolidacijo srednje in vzhodne Evrope. Načrt bo predložila Francija svetu Društva narodov kot nekak protiutež av-striisko-nemškemu carinskemu dogovoru Tudi Mussolini povabljen v London Rim. 9. aprila AA. Tukajšnji listi so prinesli vest, da je angleška vlada povabila Mussolinaja, naj se udeleži političnih razgovorov med angleškimi in nemškimi državniki, ki se bodo vršili od 5. do 9. junija v Chequersu. Uradni krogi niso doslej zanikali niti potrdili te vesti. Nemško-francoska napetost traja dalje Pesimistično presojanje situacije v Franciji - Disharmonija tudi med Londonom in Parizom Pariz, 9. aprila AA. Francosko-nem-ška napetost zaradi avstrijsko-nemške-ga carinskega sporazuma traja dalje in ni nobenega upanja, da bi popustila. Znamenja kažejo, da se bo položaj do zasedanja sveta Društva narodov meseca maja še poslabšal. Briandova napoved, da bo na-sia-l presledek v spravni politiki, se je naglo izpolnila. Današnja >Midi< pravi, da so odnošaji med Nemčijo in Francijo skrajno napeti, kakor je bilo ob likvidaciji zasedbe Porurja. Francosko časopisje ostro napada nemške in angleške liste, ki pravijo, da je francoska bojazen zaradi posledic angleškega povabila nemških državnikov neosnovana. >Dailv Heraldc gre celo tako daleč, da očita francoskemu časopisju pomanjkanje takta. Francoski listi omenjajo govor predsednika Doumergueja v Niei, kjer je poudaril, da je francoski patriotizem miroljuben, da pa ne bo trajnega miru brez popolnega jamstva za varstvo francoskih meja. Ženeva, 9. aprila, d. V listih zapadnih kantonov se pojavlja vedno jasnejša tendenca proti nameravani avstrijsko - nemški carinski uniji. Prvi protest proti njej je objavila »Tribune de Genevec, ki vidi v osnovanju germanskega bloka direktno ogrožanje neodvisnosti švicarske države. Tudi konzervativna »Gazette de Lausanne« se izreka zelo energično v istem smislu. Prav tako zastopa isto mnenje tudi list >Suise< in končno je zavzel »Učno stališče tudi »Journal de Genevec, ki izjavlja, da Švica k nameravani carinski uniji nikakor ne more pristopiti Ker Švica ni zastopana v svetu Društva narodov, naj zato izrabi svoje zastopstvo t študijski komisiji evropske unije. Vzroki zastoja v pomorski razorožitvi Zanimiva francoska informacija o italijanskem razočaranju — Angleški Usti apelirajo na Francijo Pariz, 9. aprSa. č. V »Populairu« objav-*ja Leon Blum članek, v katerem naglasa, da spor med Francijo in Italijo glede na pomorski sporazum ni nastal zaradi za-meajave starih vojnih ladij z novimi, marveč zato, ker Francija in Anglija nista dovolj odprli svojih blagajn. Italija je ob priliki rimskih pogajanj zahtevala kot koncesijo za svoj odstop od zahteve po pomorski pariteti s Francijo večje posojilo. Zdi pa se. da je sedaj razočarana in hoče na ta način pritisniti na Francijo in Anglijo. London, 9. aprila d. V merodajnih krogih presojajo zelo pesimistično položaj, ki je nastal zaradi težkoč pri končni redakciji pogodbe v pomorskem sporazumu med Francijo in Italijo. Splošno mnenje je, da bo treba še prebroditi mnoge težkoče, nreden se bo dosegel popoln sporazum. Listi objavljajo daljše članke o zastoju v pogajanjih o pomorski razorožitvi m »Dai- Iy Telegraphc celo ugotavlja, da je pomorski sporazum v resni nevarnosti. Po mnenju diplomatskega dopisnika tega lista so ustvarile ta položaj francoske zahteve na katere Anglija in Italija ne moreta pristati. London, 9. aprila. Henderson J® imel snoH na nekem zborovanju govor o angleški zunanji politiki ter je med drucjnTiz-javil: ~ Odločeni smo storiti vse, kar moremo da se z mednarodnimi pogodbami doseže razorožitev. Upanje na uspeh je danes mno^o večje, kakor kdaj prej. Konferenca, ki se bo vršila meseca februarja prihodnjega leta, bo največja, kar iih je bilo doslej % svetovni zgodovini. Cilj te konference je prepričati narode, da je vojna najbolj škodljiva in največja neumnost, ki se mora za vsako ceno odpraviti. Ponesrečena vstaja na Maifeiri Padec revolucionarne vlade se pričakuje v najkrajšem času _ Odredbe portugalske vlade Madrid, 9. aprila. AA. Po zasebnih vesteh, ki so jih tu dobiH iz Portugalske, se zdi, da so bili revolucijonarji na Madeiri v zvezi s svojimi pristaši na kontinentu. Zato so bili izdani posebni varnostni ukrepi. Lizbona, 9. aprila. A A. Mornariško ministrstvo je odredilo, da čete, ki so odšle na Madeiro, ne smejo bombardirati mesta Futicbal. Če bi se uporniki branili, naj mesto blokirajo ter ga prisilijo k predaji. Pred odhodom je predsednik Carmona v spremstvu ministrov pregledal čete in jih pozval, naj branjjo čast portugalske^ armade in zlomijo revolucijo. Po poročilih iz Funchala, je tamkaj vse mirno. Mnogo prebivalcev je zbežalo iz mesta, ker se boje, da se ne zapletejo v sovražnosti- Lizbona, 9. aprila, g. Po oficijelnem sporočilu se je vojaški prevrat na otoku Ma-deira izjalovil. Posadka v Ponti del Gada se ni hotela pridružiti upornikom, zaradi česar bodo morali uporniki v prihodnjih urah likvidirati svoj kratki režim. V Funchalu vlada mir. Lizbona, 9. aprila. AA. Ker je položaj na otoku Madeiri zelo resen, je portugalski ministrski svet sklenil blokirati vse luke te» ga iTtoka. Prepovedal je vse stike s prebi> valci in zagrozil z drakonskimi kaznimi onim, ki bi tihotapili na otok orožje n stre« fcvo. Vse ^prestopke tega odloka bodo sodila izredna sodišča na portugalskih vojnih Jad« jah, ki bodo sodelovale pri bojnih operaci« jah proti upornikom. Nad otokom so pro. glasili najstrožjo blokado. Up*mriki so br-2»javili brezžično, da se ne bodo vdali in da se bodo upirali vladi v Lizboni z vsemi sredstvi. Spor med italijansko vlado in Vatikanom Rim, 9. aprila, g. Med Vatikanom in ita« Iijansko vlado je izbruhnil majhen spor. Italijanske oblasti so namreč prepovedale kongres katoliških omladinskih organizacij Vatikan namerava sedaj prirediti kljub pre« povedi italijanskih oblasti tak kongres v svojih eksteritorijalnih palačah v Rimu ali pa na ozemlju Vatikanskega mesta. Imenovanje novih kardinalov Rim, 9. aprila s. Kakor se govori, bo papež meseca maja sklical konsistorij, na katerem bo imenovanih nekaj novih kardinalov. Med temi bo 6 Italijanov, med njimi madridski nuncij Tedeschini. Govori se tudi o Švicarju Bessonu, o Mehikancu Luaezu in o Američanu Fumassonu, RUMUNIJA NA RAZPOTJU Možnost izvenparlamentarne rešitve vladne krize in izločitve parlamenta - Prihod Titnlesca v Bukarešto Bukarešta, 9. aprila. M. Rumunija stoji na pragu velevažnih, morda zgodovinskih odločitev. Vladna kriza, ki je izbruhnila po ostavki Mironescovega kabineta, ima mnogo globlji pomen, kakor pa bi se dalo na splošno soditi. Politične razmere v državi so take, da resno ogrožajo nadaljnji razvoj Rumu-nije, ki preživlja prav tako kakor drage agrarne države težko gospodarsko krizo. Kriza je tem bolj občutna, ker jo podčrtavajo še razrvane notranje politične razmere in hudi strankarski boji. Že dalje časa so v teku prizadevanja, da se reši ta latentna kriza s sestavo vlade, ki bi uživala zaupanje vsega naroda in ki bi predstavljala vsaj za daljšo dobo ustaljen režim, ki U se osvobojen strankarsko-političnih bori), mogel popolnoma posvetiti konsolidaciji države na političnem in gospodarskem polju. V načelu so vse stranke nak'0-njene takšni rešitvi krize in se izjavljajo za vlado široke narodne koncentracije, toda kakor vselj doslej ogrožajo tudi tokrat strankarski interesi tako rešitev. Rumunski poslanik v Londonu Titulescu, ki je bil brzojavno pozvan v domovino, je davi ob 7. prispel v Bukarešto. Z njegovim prihodom se pričenjajo razvijati dogodki in kmalu se bo pokazalo, za katero pot se je odločila Ru-munija. V političnih krogih pripisujejo veliko važnost izjavi, ki jo je podal Titulescu dopisniku bukareškega lista Dimineatsa«. Med drugim pravi: »Kriza vlade je prišla nepričakovano. Dogodki so nas prehiteli, kajti ra- čunali smo z ostavko vlade g. Mirone-sca šele po pravoslavnih velikonočnih praznikih. Nimam še mandata za sestavo vlade, niti ne vem. aH ga bom dobil in ali ga bom sprejel. Na vsak način gre za najpomembnejšo krizo, ki io beleži povojna zgodovina Rumunije. Lahko pa rečem, da je konec dobe intrig in izigravanj. Napočila Je doba resnega dela, ki bo trajalo več let Nočem delati eksperimentov in prevzel bom oblast samo, če mi ne bodo postavljeni kaki pogoji. Če bo treba, bomo rezali tudi živo meso, samo da rešimo državo.« Ko so ga novinarji vprašali, ali smatra, da bi mogel parlament ovirati to delo, je Titulescu naglasil, da je sicer pripravljen sodelovati s parlamentom, da pa bo šlo tudi brez njega, ako bo treba. Nič manjše pozornosti ni vzbudila izjava, ki jo je podal novinarjem kmalu po prihodu Titulesca dosedanji ministrski predsednik Mironescu. Naglašal je potrebo »vlade narodnega edinstva«, poudarjajoč, da more samo taka vlada nuditi jamstvo za rešitev hude politične in gospodarske krize, ki jo preživlja Rumunija. Samo vlada narodne unije bi bila dovolj močna, da se upre poizkusom, ki streme po izpremembi sedanjega položaja v srednji Evropi. V sedanjih težkih razmerah lahko samo vlada, ki uživa zaupanje vsega naroda, izvrši to veliko nalogo. Poudaril pa je, da si predstavlja pod vlado narodnega edinstva tako vlado, v kateri bi bife zastopane vse stranke. Bilo bi zelo nevarno delati eksperimente s sestavo ne glede na določbe ustave. Titulescu je bil ob svojem prihodu ▼ Bukarešto sprejet zelo svečano. Navzoči so bili člani vlade, zastopniki vseh parlamentarnih strank, pa tudi mnogi diplomati. Na kolodvoru je pričakoval Titulesca kraljev adjutant, ki ga je takoj pozval v avdijenco h kralju. Avdi-jenca je trajala nad dve uri, toda novinarjem Titulescu po avdijenci ni hotel dati nikake izjave. Bukarešta, 9. aprila, g. Poslanik Titulescu je imel danes dopoldne informativen razgovor z bivšim ministrskim predsednikom Mironescom. Popoldne je bilo sporočeno novinarjem, da je Titulescu na današnji avdijenci dob-il od kralja nalog, da sestavi vlado na bazi nacionalne koncentracije. Titulescu bo takoj začel svoja posvetovanja s političnimi voditelji. V političnih krogih se govori, da se more za jutri zvečer pričakovati sestavo vlade nacionalne koncentracije. Tudi Manlu se vrača Subotica. 9. aprila č. Na povratku iz inozemstva v Bukarešto, se je peljal danes skoz? Subotico predsednik narodne kmečke stranke Maniu. V razgovoru z novinarii je izjavil, da zaradi svoje večmesečne -odsotnosti ne more izreči svoje sodbe o političnem položaju v Romuniji. Naglašal pa je, da bo položaj razčiščen v par dneh Naj pride kakršenkoli režam, odnošaji med Rn-muffiio in Jugoslavijo se ne bodo rzpre-metiii. marveč le še pogiobiM. ker prevladuje tudi v Rumtmiii prepričanje, da ie mogoče rešiti agrarno krizo samo v tesnem sodelovanju z drugimi agrarnimi dr-ža\ami. Demokratska diktatura v Nemčiji Po odgoditvi parlamenta uvaja Bruning diktatorski režim — Spori med hitlerjevci se še nadaljujejo Schulte, ki ga je Hitler imenoval za nasled« nika Stennesa. je spričo velikega odpora v narodno*socialističnih vrstah popolnoma London, 9. aprila č. »Times« objavlja dopis Svojega berlinskega dopisnika, ki se bavi s položajem v Nemčiji in naglaša. da je Bruning po odgoditvi parlamenta, podprt od obeh demokratskih strank, uvedel v Nemčiji diktaturo. Nemški demokratski krogi so morali sprejeti njegovo diktaturo, ker je bilo samo na ta način mogoče preprečiti diktaturo levičarskih ali desničarskih ekstremistov. Jasno pa je. da se bo morala ta diktatura naknadno opravičiti z uspehi. Prvi poizkus v tej smeri predstavlja dunajski sporazum o carinski uniji. Toda tu je Briining doživel neuspeh. Vsekakor pa je bfilo to mnogo bolje, kakor pa če bi bil postavil na dnevni red vprašanje reparacij. Položaj je tok. da je treba Nemčijo kljub temu resno opomniti, naj nc ogrožn miru in reda v Evroni. Berlin, 9. aprila, d. Kakor izjavlja pravni zastopnik stotnika Stennesa dr. Kurt Be« cker v »Vossische Zeitung«, je bilo v Ber* linu v teku enega samega dne izključenih od vodstva v Monakovem 900 članov iz na» brez moči in se bavi sedaj z načrtom, da bi hitlerjevske napadalne oddelke kratko« malo razpustil. Stennes je v zadnjih dneh dobil potrebna denarna sredstva, ki so mu jih dale na razpolago razne narodnosocia« listične opozicijske skupine, katere je mo« nakovsko vodstvo stranke skušalo že prej zatreti, ki pa so na skrivaj še nadalje ob« stojale. Stotniku Stennesu, ki so ga hitler« jevci z njegovimi pristaši pregnali iz na« rodno«socialističnega doma v Berlinu, se je zato posrečilo dobiti nove prostore za svo« jo organizacijo BerPn, 9. aprila g. V Hedemannovi ulici, kjer se nahaja glavni stan berlinskih narodnih socialistov, je prišlo danes do resnih spopadov med pristaši Hitlerja in Stennesa. Intervenirati je morala policija. Berlin, 9. aprila g. Stennes je danes izdal prvo številko svojega lista pod imenom »Delavci, kmetje, vojaki«. V listu napove- rodno*socialistične stranke. Nadporočnik <*uje ostro borbo proti sedanji vladi. Ustanovitev fašistične stranke v Španiji Jedro stranke tvorijo bivši pristaši Prima de Rivere — Prve volitve po uvedbi diktature — Ogorčena volilna borba med monarhistt hi republikanci Madrid, 9. aprila. AA. Lista »El' Libe-ral« in »BI Socialisto« poročata, da se je ustanovila španska fašistična stranka, v katero so vstopili nekateri pristaši delavske stranke monarhistov in katoliške stranke, katalonski liberalci in pristaši bivšega španskega diktatorja Prima de Rivere. Vodja gibanja je bivši notranji minister v kabinetu Prima de Rivere, general Martinez de Anido. Nova stranka ima že nad 10.000 članov in razpolaga z velikimi fondi, ki jih je dobila od industrije. Pariz, 9. aprila d. Liste poročajo iz Madrida, da je imel v torek vojni minister general Berenguer z začasnim predsednikom vrhovnega vojnega sveta generalom Enriquezom in z generalom Forom daljše posveto /anie zaradi morebitnih novih nemirov v šoaniji. Pri tej priliki se je razpravljalo o raznih ukrepih, ki naj bi se uporabil pri novih izgredih. Razen tega je imel v torek daljše posvetovanje z višjimi oficirji tudi generalni kapetan madridske garraziie. Domnevajo, da so oficirji preje- Rusko-ameriška gospodarska vojna Washington, 9. aprila, g. Iz pravkar ob« javljene trgovske statistike je razvidno, da so ruski nakupi v Ameriki padli v prvem četrtletju 1931 proti lani za 30 odstotkov. Pričakuje se nadaljnjih naročil ter prevla« duje vtis, da se pripravlja ameriško=ruska tr» govinska vojna. Sovjeti so zelo ozlovolje« ni zaradi zadnjih ukrerpov ameriške trgov» ske politike, ki so izključili mnogo ruskega blaga od uvoza, ter nameravajo izvesti re» presalije Poostritev trgovinskih odnosa jev med obema državama bo imela svoj odmev tudi v reprezentančni zbornici. Senator Bo« rah je že napovedal interpelacijo, v kateri bo zahteval de iure priznanje sovjetske Rusije. ^ li povelje, nai strogo pazijo na položaj v madridskih vojašnicah. Madrid. 9. aprila AA. Do občinskih volitev je samo še tri dni. Volilna propaganda se biiža polagoma vrhuncu. Pri tem ne igrajo, kakor je naravno, gSavne vloge lokalni interesu ker gre pri teh volitvah za vprašanje, ali nai bo Španija republika ali naj ostane še monarhija. Vse stranke smatrajo te volitve za pripravo volitev v pokrajinske zbore m v ustavodajno skupščino. Zato so razvile velikansko volilno propagando m si skušajo na vse načine pridobiti simpatije volilcev. Monarhisti so razvili izredno živo volilno propagando, ki io podpira visoka katoliška duhovščina. Ta je pozvala volil ce, naj ne volijo socialističnih ali republikanskih kandidatov. Republikanci so tako potisnjeni v defenzrvo. Raz-burienje je zelo veliko, ker se vedno širijo nepotrjene vesti o monarhističnj diktaturi, ki da bo obnovljena pred volitvami ali pa po volitvah. Mflijardni dobiček užigalicinega trusta Stockholm, 9. aprila. A A. Kreugerjev užigaKčni trust je imel lani 122 milijonov švedskih kron (1.8 milijarde dinarjev) do« bička, proti 108 milijonov L 1929. Te ste. vrlke dokazujejo, da svetovna kriza ni ško» dovala industriji užigalic. Poročilo omenja, da bo letos dobiček še večji. Aretacija italijanskega bančnika MIlan, 9. aprila C. Z' M turinski bančnik Panzaras. ki je vodil več bank ln industrijskih podjetij, je pobegnil v Francijo. Italijanske oblasti »o Izdale za nJim tiralico ter Je bil aretiran v Nizzi. S svojim polomom je upropastil pet bančnih zavodov in šest večjih industrijskih podjetij. Benesev odgovor * tu Demetrovicu 111 11M Beograd, 9. aprila. AA. Kot odgovor na svojo brzojavko, ki jo je poslal praški vladi po podpisu trgovinske pogodbe in po odhodu s češkoslovaškega ozemlja, je prejel minister za -trgovino in industrijo Juraj Demetrovič tole pozdravno brzojavko češkoslovaškega ministra za zunanje zadeve dr. Eduarda Beneša: »Prisrčno se Vam zahvaljujem za ljubeznive besede pri Vašem odhodu iz češkoslo-Ta°kf,. Vaše bivanje v Prag! je okrepilo prijateljske stike med obema bratskima narodoma. Delo, ki je bijo pri ted priliki ■izvršeno, bo gotovo rodilo dobre sadove.« Beograd pred prazniki Beograd, 9. aprila, p. V prestolnici so se danes ze zaceli praznični dnevi ob priliki pravoslavnih velikonočnih praznikov. V vseh cerkvah se je vršila danes svečana »o« svetitev miru. V saborni cerkvi je opravi! cerkvene obrede osebno patrijarh Varnava ob veliki asistenci duhovščine. Nocoj se bo-do vršile v vseh pravoslavnih cerkvah mo« htve, takozvano »bdenje«. Tudi na zunaj se ze precej poznajo bližnji prazniki. Urad« nistvo odhaja na dopuste, trgovine so po« polnoma v znaku predpraznične sezone, to-aa kupčija ni posebno živahna. Poslanik dr. Kramer v avdijenci Beog^i, 9 apn-la p Danes dopoldne ob 10 Je Nj. Vel. kralj v svojem dvorcu na Dedinju sprejel v daljši avdijenci praškega poslanika g. dr. Alberta Kramerja. Povratek finančnega ministra Beograd, 9. aprila AA. Danes ob 10.50 se je vrnil s simplonskim ekspresom iz Pariza finančni minister dr. švrljuga z gospo. Tirolski protest proti fašističnemu teroriu Dunaj, 9. aprila. AA. Korbiro poroča: V Innsbrucku je bila protestna skupščina na« rodnih društev zaradi ponovnega preganja« nja voditeljev nemških narodnih manjšin r Italiji. Na skupščini so izrekli pozdrav ju« goslovenski narodni manjšini v Italiji, kate« n zagotavljajo svojo solidarnost v borbi za pravice narodnih manjšin. Slovanski gospodarski blok Varšava, 9. aprila, s. Največji list vladnega bloka *Kurier Codziennyc v Krako-vu javlja, da se bo ustanovila, ako prid«? do osnovanja avstrijsko - nemške carinske unije, ki bi se ji pridružila tudi Madžarska, kot protiutež poljsko - češkoslovaška carinska unija- Tako bi stal nasproti 73 milijonom prebivalstva nemško - avstrijskega gospodarskega bloka slovanski gospodarski blok, ki bi štel 45 milijonov prebivalcev. Na ta način bi Češkoslovaška dobHa preko poljskega ozemlja dohod k morju ter bi si mogla obenem utreti pot za gospodarsko ekspanzijo proti severu in zapadu. Edina težkoča bi obstojala v medsebojni kon-curenci sladkornih rafinerij, tekstilne, kovinske in steklene industrije, vendar pa bi se mogla ta zapreka potom industrijskega sporazuma odstraniti. 43.000 delavcev izprtifi Oslo, 9. aprila AA. Davi so v tekstilni industriji in v jeklarnah na Norveškem iz->rli 43.000 delavcev, ker niso pristali na znižanje plaf Jugoslavija je glavni tvorec miru" Francosko katoliško glasilo o naši državi - Zvonovi ne prihajajo samo iz Rima, nego tudi iz Pariza Pariz, 9. aprila AA. Francoski katoliški list »La Croix« prinaša članek pod naslovom »Jugoslavija«. List naglaša, da je av-strijsko-nemška pogodba vznemirila Evropo. Da se prepreči ustanovitev takega gospodarskega bloka, je češkoslovaška politika že prej delala za naslonitev na Maio antanto. Zato je češkoslovaška tudi -.ačela pogajanja o trgovinski pogodbi z Jugoslavijo in to pogodbo sklenila ter tako dopolnila prejšnja pogajanja, ki so bila v Bukarešti in Beogradu. Osemnajst milijonov agrarnega prebivalstva v Rumuniji in 14 milijonov agrarnega prebivalstva v Jugoslaviji, ki tvorita skupno blok 32 milijonov konsumentov industrijskih predmetov, se lahko sklicuje na svojo moč pri pogajanjih z industrijskimi državami. katerim daje veliko tržišče. Ta gospodarska Mala antanta se bo seveda potrudila, kakor je bilo že napovedano, da sklene z Madžarsko in Bolgarijo take pogodbe, da bo v njih vsa Evropa" imela gospodarsko kontrolo na vzhodu. Krivo bi bilo pri tem zapostavljati glavnega delavca pri tem delu za mir — Jugoslavijo. List poudarja, da vežejo najgloblje zveze Francijo z Jugoslavijo in da so se te zveze še učvrstile s politiko velike modrosti in odločnostjo kralja Aleksandra. Zato se ni treba čuditi gospodarskim in kultur- nim zvezam med Jugoslavijo in Francijo, saj je minister zunanjih zadev kraljevine Jugoslavije doktor pariške univerze Ma-rinkovič, vojni minister pa ljudje, kakor general Stevan Hadžič in general Stojadi-novič, ki je eden izmed verdunskih junakov. Srečna struktura Jugoslavije se je še okrepila z vlado kralja Aleksandra, prvega stvaritelja, ali bolje, prvega združitelja svojega naroda. Tam zdaj vsakdo ve, da brani, kadar brani svojo državo, tudi svojo hišo in vsakdanji kruh. Jugosloveni so francoski zavezniki od vsega začetka in to najpomembnejši zavezniki. Njihovi Ideali so tudi francoski ideali, in Jugosloveni so pravi borci za mir. Francija ima dobro voljo, da v soglasju s svojo latinsko sestro Italijo reši probleme na Jadranskem morju v pravcu pomiritve tam, kjer so sosedje med seboj še nezaupljivi: ta politika je v Jugoslaviji deležna polnega razumevanja. Zveze med Francijo in Jugoslavijo segajo čez državne meje, kadar gre za jearo skupne vere in skupnih nad. List naglaša, da je nedavno beograjski nadškof Rodič pr ■svetil štiri zvonove ki so jih jugoslovenskim katoličanom darovale francoske misije. Ne prihajajo torej po sveti legendi zvonovi samo iz Rima, nego tudi iz Pariza, in to bodo jugoslovenski katoličani mali cenitL šasaessSS?'* Prva jugoslovenska letalska razstava Vršila se bo meseca maja v Zagrebu ter bo podala točno sliko razvoja civilnega in vojaškega letalstva v naši državi Zagreb, 9. aprila AA. Oblastni odbor aerokluba »Naša krila« v Zagreba izvaja striktno program svojega dela pod viso» kim p rok rovi t el j st vom Nj Vis>. princa Pav. la ter priredi od 14. do 24 maja t L v raz* stavnih prostorih zagrebškega Zbora prvo aeronavtično razstavo večje vrste ne samo v naši državi, temveč na celem Balkanu Ta razstava bo v prvem redu propagandna prireditev, da se naše meščanstvo seznani z jugoslovenskim vojnim in civilnim letal« s t vom in vidi delo jugoslovenskih tovarn m kpnstrukter jev, ki se lahko s svojim delom merijo z inozemskimi tovarnami in kon. strukterji Razstava bo imela tele oddelke: 1. vojno letalstvo. 2 oddelek jugosloven« ske aeronavtične industrije. 3. oddelek Aerokluba in 4 oddelek inozemskih tovarn V vojnem pddelku bodo s 6trani letalske .... _ -rii«. T . V. J .. --------- - - ^ kom-.nde razstavljeni vsi tipi vojaških ,e tal in ostali materija! vojaške narave. Ves oddelek bo razmeščen v posebni dvorani K sodelovanju na razstavi so pozvane vse jugoslovenske tovarne in konstrukterji Ve. črna je svoje sode'č>vanje že najavila io go» tovo je. da bo oddelek jugoslovenskih kon. strukterjev kompleten. V oddelku Aerokluba kraljevine Jugosla« vije bodo razstavljena letala beograjskega, ljubljanskega, sarajevskega in zagrebškega Aerokluba. V oddelku inozemskih tovarn bodo za* stopane Nemčija. Anglija, Češkoslovaška, Avstrija in Po!'ska. Razen letal bo razstavljen tudi ta mate« rijal: radioaparati, fotografski aparati; raz. lični instrumenti itd Razstavljeni bodo tu. di razni posnetki z letal iz vse naše kralje, vine. Dozdaj je prijavljenih 40 aeropla« nov, nadalinje prijave pa še dospevajo Da bi se olaišalo delo organizacije, se je se. stavil poseben odbor vojnih in civilnih stro. kovnj~kov in uslednih zagrebških mešča« nov, prijateljev Aerokluba. Vojna napoved novega chicaškega župana Češki župan Čermak je napovedal brezobzirno borbo banditstvu in korupciji - Nevarno čiščenje Avgijevega hleva - Veselje v Chicagu Praga, 9. aprila, d. Zmaga demokratskega kandidata Ceha Antona Cermaka pri zu* p-inskih volitvah v Chicagu, drugem naj* vcejem mestu Amerike, je zbudila pozor, nost po vsem svetu in razpravljajo o nje] obširno vsi listi tako v Ameriki kakor tudi v Evropi. Njegova zmaga se tolmači kpt zmaga reda in poštenosti nad banditstvom in korupcijo. Čermakovj pristaši nosijo kot znake met* le, s katerimi bo po stari in v volitvah ze dovolj obrabljeni frazi pometen Avgijev hlev starega režima. Metla je dobra m ce bp znal novi chicaški župan dobro ravnati z njo, lahko postane Chicago navzlic svoji ogromnosti mnogo bolj snažno mesto, k kor je bilo doslej Racketeers pravijo v Ame. rik sovražnikom prohibicije. ki so si na. pravili iz borbe proti nji zločinski zlati rudnik. Zločin se vrsti za ztočinom in noben se ne da dokazati Chicago je mesto amen. škeoa tempa in ima tudi ameriško policijo z najmodernejšo opremo in najširšim* mf>z. nostmi. A vpričo te policije morijo zlocinci ljudi po ulicah pri belem dnevu, strojne puške tihotapcev alkohola streljajo iz rde. čih avtomobilov po glavnih ulicah Chicasa Danes ves dan govorea film Z. K. D. ob V23., 4., m in 9. wri Vsled ogromnega zanimanja vse Ljubljane! AFRIKA GOVORI! Največji živalski zvočni film črnega kontinenta. Rjoveči levi — sloni, žirafe, leopardi, vse kot v Ljubljani! Velesenzacija o kateri govori vsa Ljubljana! Z ozirom na kulturnost filma pr! vseh predstavah globoko znižane ljudske cene od 4.— do 10.— Din (lože 12*— Din) Elitni kino Matica Telefon 2124 Al Cappne, ki je zaslužil z banditstvom in nezakonito trgovino milijone in milijone, je osumljen 14 umorov, policija pa- ne more dokazati temu možu niti enega zločina in zapre ga le, kadar in kakor dolgo to hoče Al Capine sam. Ko ga je hotel tolovaj Buggs Moran umoriti, se je dal sam zapreti za tri mesece zaradi nedovoljenega nošenja orožja, proti kavciji v znesku 50.000 dolar, jev je pa prišel takoj iz zapora, čim je ne. varnost minila Policija je podkupljena, mestni uradi so podkupljeni ali pa stoje pod grožnja banditov Sistem izsiljevanja je zavzel neverjeten obseg, kamor pa ne more podkupovanje in kjer tudi 2 izsilje. vanjem ne gre, stopijo v akcijo revolverji in hombe. Ni še gotovo, ali ne čakajo novega era« eaškega župana mnoge nevarnosti, ne pol4« tične. temveč osebne, smrtne nevarnosti. Ne\worški župan Walker je morai ko je Kil odkrit policijski škandal z izsiljevanjem denarja od mladih deklet, hitro odpotova" na počitnice. Nikjer ni rečeno, .a tudi chi« caških banditov ne bo mik a'o p.oslati svoje« ga sovražnika v osebi župina Čerma*« na daljši ali celo večni »dopust« Novi chica« ški župan je namreč proglasil za svoj pro. gram neizprosen boj proti banditom: s tem je začel vojno v pravem pomenu besede Zločinski vplivi s,o se pokazali takoi v za. četku volilne borbe: mnoge volilne komisije so bile podkupljene in terorizirane in bandi« ti so ugrabili enega glavnih Čermakov h propagatorjev. Na mnogih krajih je prišlo do srditih spopadov Chicaškp dno le po« kazalo, da se boji Čermaikove metle Toda pretežna večira prebivalcev si tudj v Ch.« c?gu želi reda in miru Zato je večina gla« sovala za moža ki s svojim dosedan rim de. lom ni -amo dokazal, da je priia^elj reua in mini. temveč da ie tud; sposoben, ga mestu priboriti Realni program proti zlocnstvu in korupciji je moral potegniti za seboj vse pošteno misleče ljudi. Demokrati so začeli dajati duška svoje* mu veselju nad zmago kandidata Cermaka takoj, ko je bil znan izid volitev. In vso noč so hodili Čermakovi pristaši po mestu in prirejali novemu županu navdušene ova« cije. Zlasti pred magistratom <0 se nepre« stano zbirale velike množice Čermakovih pristašev -Zmaga novega župana je največ* ja, kar jih je kdaj izvojevalo mesto pri žu« panskih volitvah. V občinskem svetu bo imel Čermak za seboj veliko večino občin« skih svetovalcev Kmalu potem, ko je bila njegova izvolitev že gotova, je govoril Čer« mak po radiju. Naglasil je. da pomeni nje« gova zmaga konec zločinstva v Chicagu. Banditom je po radiju povedal, da bo naj. bolje zanje, če se izselijo iz Chicaga. če se pa ne izseliio, naj bodo pripravljeni na to. da jih zgrabi roka pravice. Nadalje je novi žuoian izjavil, da ie gledal ves svet z velikimi na da mi na Chicago in da bo zdaj konrociie koLisinski<. »Totni-slav? (Varaždin) in > Zagreba čka Filharmonija. O prvi izvedbi je že bila beseda na tem mestu. Tudi repriza ?e dobro potekla. Tenorski solo je pel Božidar Vičar, a res umetniški aparat je dirigiral Milan Sachs. »Requiem< se je izvajal na Veliki petek v gledališču. — V Malem gledališču so ko-privniški kmetje igrali pasi jonsko igro in vzbudili veliko zanimanje. Znana filmska igralka Olea Cehova je z berlinskima igralcema H. Kaufmannom in H. Klubertanzom nastopila v W. Sterka komediji »Liebe unmodern<. Lepa, elegantna postava Olge Čebove je tudi na odru učinkovala prav po voljno; umetnica je pokazala inteligentno in neprisiljeno igro, nje partnerja pa veliko rutino. Gledališče ni bilo najboljše obiskano: Velika noč in previsoka vstopnina! Sedaj pa nekoliko gledaliških novie: Pno 24. pr. m. ob 63-letniei rojstva Stjepana Mi-letiea je bil v vestibulu Nar. gledališča odkrit njegov doprsni kip, delo Iv. Meštrovi-ca. V septembru t. 1. bo 25-letniea smrti tega preporoditelja zagrebškega gledališča, ki bo seveda proslavljena kar najbolj slovesno. — Premiera, hkrati krstna predsta- va Konjoviceve opere »Koštane« bo 15. aprila pod takt. Krešimira Baranoviča in v režiji Margarete Fromanove. Nova insee-nacija se pripravlja po osnutkih Marijana Trepše. Prihodnje dramske premiere: Mite Diml-trijeviča »Sestre Leke Kapetana in Tita Strozzija >Zrinjski< (slednje popolnoma predelano; komad se je namreč uprizoril že pred petimi leti). »Žrinjskega« bodo dali S(0. aprila ob obletnici tragedije v Dunajskem Novem mestu. Slavni poljski pevec in sedanji ravnatelj lvovske opere Zvgmund Zalewski pride zopet gostovat v Zagreb. Pred leti je imel tu odlične uspehe. Nastopil bo tudi tokrat kot Boris Godunov in Mefistofeles. V drami pravkar z uspehom gostuje beograjska drama, nato pa nastopi »Teatr Pol-ski« iz Varšave, ki je prvo poljsko gledališče, katero prihaja v našo državo. Gostovalo bo tudi v Ljubljani. Popularna zagrebška pisateljica Zagorka je dovršila in izročila uravi Nar. gledališča svoje najnovejše dramatsko delo »Kei Lo-trščaka«. V drami se odigravajo romantični in hkrati zgodovinsko verni dogodki v prvi polovici 16. stoletja na našem GriSu in v Turopolju. Sredi maja bo že premiera. Žiga Hirsehler. Vilovie ▼ svetovni književni tekmi. Zagrebški Pen-klub je sklenil, da predloži iz- Ia 16 sirovih jajc: zanimala sta se tudi še za to, kam pri Lobnikovih zapirajo koko* ši nakar sta odšla proti Slivnici. Nastala je medtem tudi že tema in ob* stojala je nevarnost, da bo Mohorko, o ka* terem se je zdaj po orožnikih zaznalo, da je kriv tudi umora v Jelovcu, pobegnil, kajti orožnika ga nista poznala in bi ga v temi morda zgrešila, ako bi ga sama zašle* dovala. Zato se je podal tudi g. Rečnik s kolesom z njima. Dogovorili so se, dn se bo Rečnik, ako Mohorka dohitijo, najprej peljal mimo njega in bo nekaj metrov pred njim stopil raz kolo, tako da bosta orož« nika ,ki sta se vozila v gotovi oddaljenosti za Rečnikom. natančno vedela, koga naj primeta. V Slivnici so Mohorka dohiteli, ko si je pri Falcževem plotu ob cesti (ne v gostilni) prižigal cigareto. Aretacija se je potem izvršila po dogovoru. Ker je železniška uprava medtem obve* stila o telefonskem pozivu, oddanem iz Orehove vasi v Rače, tudi policijsko rav« nateljstvo v Mariboru, sta okrog 21. ure prispela na avtomobilih v Orehovo vas po« licijski upravnik Kerševan in orožniški ka* petan Džemidžič z orožniki in detektivi. Zasluga, da je prišel morilec Mohorko ta* ko naglo v roke pravice, gre v prvi vrsti g. Rečniku iz Rač rn njegovi ženi. Pogum« no dejanje obeh zasluži tem večje prizna* nje, če pomislimo, kak strah ima podežel« sko ljudstvo pred kriminalnimi tipi zara« di eventualnega maščevanja. Velika angleška dvoživka nad Ljubljano Ljubljana, 9. aprila. Danes ob 16. je na aerodromu pri Devici Mariji v Polju pristalo veliko angleško le* talo »Saro cuttv sark«. Letalo je startalo ob 11. dopoldne v Zagrebu in poletelo na Sušak, kamor je prispelo ob 12. Po krat* kem pristanku je nato ob pol 15. nadalje* valo polet na Bled, odtod pa naravnost v Ljubljano. V krasnem in modernem letalu so se pripeljali lord M. P. Lywington, po« slanec angleškega parlamenta, član konser* vativne stranke ter M. Mapplebeck kot za« stopnik tvornice De Haviland Mots, letalo pa je upravljal kapetan Scott, eden naj« boljših in najsmelejših angleških pilotov. Scott in Li\vington sta na zračnem izletu po Jugoslaviji. Poletela sta direktno iz Londona v Jugoslavijo, kjer ostaneta še nekaj dni. Letalo je amfibija, dvoživka, ki lahko pri« staja na suhem in na vodi ter je opremlje« no z dvema motorjema, tif*a »Gipsv« po 120 ks. Skupaj torej razpolaga z 240 ks., njegova teža pa je 2644 kg. Je izdelek Ion* donske letalske tvornice Saunders Roe Ltd. Letalo je gladko pristalo, odlični angleški gostje so izstopili ter se pozdravili z za« stopniki ljubljanskega Aerokluba m drugi* mi navzočimi. Angleži so vzeli nekaj ben* cina in nato ob 17. startali k povratku v Zagreb. Lep m udoben je novi tramvajski voz Ljubljana, 9. aprila. Popoldne je prispel prvi novi, res mo* derno opremljeni voz cestne železnice, iz« delek Tovarne vagonov v Brodu na Savi. Vest, da je novri voz na ljubljanskem glav« nem kolodvoru, 6e ije kmalu razširila po mestu in hiteli so ga ogledovat ne samo železničarji, marveč se je zbiralo tudi mno* go drugega občinstva. Okrog 15.30 sta si ogledala voz tudi predsednik maložetezni« ške družbe g. dr. Fettich ter obratovodja g. inž. Ženko. Voz je za enkrat še na vagonu, ki stoji poleg železniških skladišč. Je 9.40 m dolg dn 6ila komfortno opremljen. Spodaj je zeleno oipleskan, dočim je zgornji del med okenskimi šipami s streho vred belo pre* pleskan. Na vrhu ima varnostno pripravo, brzosfcikalo, ki bo služilo za primer potre* be hitre ustavitve na progi. Voz ima v no« tranjosti 20 sedežev in 20 stojišč, dočim bo zunaj na platformi, ki sta obe zelo pro* storni. tudi še prostora za 15 stoječih go* stov. Električna oprema voza je de'o tvrd* ke SiemenssSchuckert. Voz bo zvečer lepo Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeče klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. brane novele Gjura Viloviča, avtorja lani izišle zbirke »Hrvatski sjever i juge, za svetovno književno nagrado PEN-klubov. Novele se bodo prevedle v francoščino in v 40 izvodih dostavile PEN-klubom po vsem svetu. Premiera »Cirkuške princese« v Mariboru je bila minule dni v Mariboru. Iz poročila našega A.—c. dopisnika posnemamo: To predstavo odlikuje bogata radodarnost naše tokrat presenetljivo ženerozne uprave. Vprežen je bil ves razpoložljivi aparat. Reži ral g. Trbubovič. Zakaj neki se ne more odločiti, da bi privalnemu, razločnemu, hkratu lepemu govoru posvečal nekoliko več pozornosti?! Tako mu padajo baš vse dojemljive domislice pod mizo. Za mariborsko gledališče znači neoporečna izgovarjava nujno zahtevo našega prestiža! — Dostojen scenični okvir pomeni v dobri predstavi mnogo, toda ne vsega. Scenični okvir zahteva stilno ustrezajočo opremo, na kar bo tudi treba misliti. Fover cirkusa dičijo učinkovite atrape, premasivno stopnišče pa ne, ker je zgoraj preveč potisnjeno pod strop. Prostor v restavraciji v 3. dejanju ni srečno razdeljen; središče bi moral tvoriti prostor, na katerem se odigrava dejanje. Tudi portirska loža ne ugaja. V splošnem pa: ženerezno opremljena inscenacijal — Grofico Pavlinsko je igrala z dramatskim poudarkom edč- Udovičeva. V 2. dejanju jo je režija oblekla v tako nemogoče svečano odelo, da sem se kar čudil, kako mojstrsko se je pevka obvladovala in se znala varovati smešnosti. Igralsko ume g. Trbuhovič podati zajemi j i vega »Mister Ha princa Pav- Musvetljen s Sfiiim vefatimi žarnicami. Preskrbljeno je tudi za zadostno ventila« cijo. Da ne bodo stoječi g06tje preveč orna* hovjiii, bodo to preprečevala številni drža« ji, pritrjeni deloma na strop voza, deloma pa na lesene palice. Voz, ki nosi številko 15, bodo spravili iz vagona delavci špedicije Rajka Turka, ki ga bodo po valjarjih porinili na cesto in ga natp spravili na tir, kjer bo priklopljen za enkrat na stari električni voz, s katerim ga potegnejo v remizo. Tam bo počakal še drugih štirih tovarišev, ki jih bo dobavila Tovarna vagonov v Brodu na Savj do kon* ca aprila. Vsi novi vozovi bodo sluzih za promet samo na novih progah. Poziv prebivalstvu Ljubljane Ljubljana, 9. aprila. Mestni popisni odbor objavlja: Osebe, ki so bivale v Ljubljani o polnoči od 31. lil. na 1. IV. 1931, a do danes še niso prejele popisnic za ljudsko štetje, vabimo, da se nemudoma zglase v mestni posvetovalnici na magistratu ,soba št. 22. V interesu vsa* kega posamezftika je, da bo za časa ljud* skega štetja popisan, ker bo imel sicer za primer, če bi potreboval kdaj kake listine, nepotrebne težkoče. Osobito pozivamo lastnike hiš, barak, ka* kor tudi zavode in druge ustanove, naj ta« koj prijavijo mestnemu magistratu, ako bi kdo njihovih stanovalcev ne bil popisan. To velja osobito za lastnike novih zgradb in barak, ki še nimajo hišnih številk, v ka* terih pa vendar že kdo stanuje. Naposled opozarjamo še na § 11 .zakona o popisu prebivalstva, ki določa: Kdor se nalašč iz* ogne popisu ali zataji katero osebo v svo« jem hišnem gospodarstvu ali odreče podat* ke (katere s tem zahtevamo) in katere je dolžan dati, se kaznuje z denarno globo 10 — 500 Din; če denarne kazni ne plača, pa z zaporom od 1 do 20 dni. Vrhutega od« govarja za morebitno prizadeto škodo. Vse prebivalstvo Ljubljane naprošamo, da po svoje pripomore, da se ljudsko štetie izvrši povsem točno in da ne ostane nihče nepopisan. Nesrečna^ smrt starega prijatelja pipice Ljubljana, 9. aprila. V pretekli noči je našel v svoji hišici na černučah nesrečno smrt 80 letni posestnik Josip Dobrave p. d. Dane. Dedek je bil strasten kadilec pipe. ki jo je žuli! podnevi in tud! ponoči. Snočj je odšel, kakor po na« vadi, že zgodaj spat v svojo hišico nad ce« Brazililanci odstranjujejo strup iz svoje hrane. Nihče bi se ne upal uporabljati manioka, kl spada med najvažnejše tropične hrane, preden mu ne bi odvzela strupena snov. Tudi kajfi-marona, priljubljen brazilijanski sadež, obsega strup, kateri se pa izgubi pri praženju. Kako je pa z zrnato kavo? Kofeina, katerega je v 1 kg kave okroglo 12 gr, ne moremo izločiti iz kavnega zrna s procesom praženja. Mnogi ljudje ne prenašajo kofeina, ker jim povzroča nemirno spanje ter vpliva na njih srce, živce in ledvice. Tem prijateljem kave omogoča popolnoma neškodljiva kofeina prosta kava Hag zopet radost pitja kave. Kava Hag je najfinejša prava zrnata kava, neprekoslji-va po okusu in aromi, razen tega pa brez mnogokrat neprijetnega razdražljivega delovanja kofeina. Tudi na turški način pripravljena kava Hag izredno ugaja. že prvi poizkus Vas o tem prepriča, V vseh dobrih trgovinah se dobiva kava Hag; servira se pa tudi v hotelih in kavarnah. sto na černučah. Ponoči se mu je zopet zijubilo prižgati pipo, a se je med kajo utru* dil in slednjič z gorečo pipo v ustih zaspal. Starček pa se je med spanjem najbrže pre« maknil, zaradi česar se je tleči tobak v pi« pi iztreesl in užgal odejo. Tlelo je najbrže vso noč in se je stvoril hud dim, ki je sta« rega Dobravca zadušil. Zjutraj je prišla starčka klicat sinova dekla, a je našla vrata zaprta. Ker se le ni odzval, je stopila k oknu ter utrla šipo, pa ji je pušnil v obraz dušeč dim. Dekla se je tedaj zavedla, da gre najbrže za nesrečo. Urno je poklicala sosede, ki so vdrli v sobo in našli starčka že mrtvega. Na černučah, kjer je bil ponesrečeni Dobrave zaradi svoje šegavosti in originalnosti splošno pri« ljubljen, je povzročila tragična smrt sploš« no obžalovanje. Nočni napad podivjanih fantov Škandalozen dogodek v Podhruški pri Kamniku Kamnik, 9. aprila V Podhruški v kamniškem okraju se je pripetil danes ponoči krvav dogodek, ki je razburil vso okolico. Snoči so imeli fantje skušnjo za neko gledališko igro. Po skušnji, ki je trajala precej dolgo, so odšli fantje v gostilno, le 28-letni Ferdinand Vrankar se je odpravil domov. Ko je že sladko spal, je nastal zunaj na dvorišču nenadoma velik kraval. Ferdinand se je zbudil in stopil venkaj pogledat, kaj se dogaja. Ugledal je na dvorišču zbranih kakih 5 fantov, ki so razbijali po hlevnih vratih. Vrata so se jim kmalu vdala, nakar so med pridušanjem vdrli v hlev in iskali Ferdinandovega bratranca, na katerega so imeli piko. Ferdinand Vrankar je tedaj za vpil nad njimi: »Kaj pa počenjate?c »Tebi nič mar, — onega iščemo!« Ferdinanda je obnašanje posurovelth fantov razljutilo. Zakadil se je med nje ter jih tudi prepodil. Nato se je v prepričanju, da bo sedaj mir, vrnil nazaj v hišo in se je vlegel v posteljo. Komaj pa je ponovno zaspal, ga je že zopet zbudil nov ropot, ki je prihajal od zunaj. Fantje so se vrnili in razbili s koli vežna vrata, nato pa še šipe v oknih. Ferdinand Vrankar je tedaj ponovno vstal in zopet odhitel na dvorišče. Tam pa so ga fantje mahoma obkolili in se je vanj zapodil 22-letni posestnikov sin Janez Burja ter ga napadel z odprtim nožem. Zamahnil je večkrat proti Ferdinandu in ga ranil na desni roki in zadaj na tilniku. Ves okrvavljen se je Ferdinand opotekel v stran in se komaj zavlekel nazaj v hišo. čim so napadalci uzrli kri, so med pridušanjem zopet izginili in se raz-gubili po vasi. Ranjeni Ferdinand Vrankar je moral še ponoči v Kamnik k zdravniku, ki je odredil, da so žrtev fantovskega pretepa odpravili v ljubljansko bolnico. Vrankarjeve rane so zelo težke in bo treba dolgotrajnega zdravljenja. Napadalce so že v teku današnjega dne zaslišali orožniki. Janeza Burjo so aretirali in ga odvedli v zaporo kamniškega sodišča. Cene mesu znižane, sladkorju zvišane Novosti z ljubljanskega živilskega trga Ljubljana, 9. aprila Med mestnim tržnim nadzorstvom in mesarsko zadrugo so se že več tednov vodila posvetovanja za nadaljnje znižanje cen mesu. Kakor čujemo, je pričakovati z gotovostjo, da se bodo cene govejemu mesu in teletini znižale za 1 do 2 Din pri kg. Sporazum med tržnim nadzorstvom in zadrugo je v načelu že dosežen in bodo v kratkem objavljene podrobne cene. Le v pogledu znižanja cen svinjskemu mesu posvetovanja še niso zaključena. Dočim je zadnji čas opažati tendenco obla s t ev za znižanje cen, je na drugi strani dobro organizirano stremljenje za povišanje cen sladkorju. Sladkorni kartel je že s 1. aprilom povišal cene na debelo. Detaj-listi so bili sedaj pač primorani poskočiti za 25 in več par pri kg, kar je vzbudilo med konsumenti splošno nevoljo. Mnogi se jeze na male trgovce, toda potrebno bi bi- lo, da se pokličejo na zagovor predvsem veliki. V marcu je vladala na ljubljanskem trgu splošna stagnacija, ki je postala osobito očitna v dneh pred prazniki. Mesarji so morali polovico prekajenega mesa spraviti s trga nazaj v shrambe, čeprav so bile gnjati letos za 13 do 18 Din cenejše kakor lani in so veljale od 20 do 25 Din kg. Pa je šlo gnjati za polovico manj kakor lani. Pred prazniki je bila na trg postavljena ogromna množina jajc, nad 50.000 komadov. Cene so nekoliko padle in sta bila 2 komanda po 1.75 Din. Jajca so se, kakor običajno, dobro razprodajala. »Mesta in leta" pridejo! lin skega« s petjem pa so težave. Nastopili so še gg.Skrbinšek, Hara«tovič. Pavle Kovic, Rasberger in drugi. Gdč. Barbičeva je bila kot Mis Mabel Gibson v smislu vloge malo prešibka. Od mlade dame pričakujemo bolj vzdržnega, prepričevalnega napredka, ki je mogoč le z delom in naporom. Muzi-ka pa se ob Kalnianovem ognju ni ogrela in razcvela. Skrbno jo je dirigiral g. kapel-nik Herzog. Razstava poljske grafične umetnosti Je bila otvorjena prre dni aprila v salonu Ul-rich v Zagrebu. Razstava bo trajala me^ec dni. Po svojih skrbno izbranih, kvalitetnih, za poljsko grafično umetnost značilnih delih vzbuja oboo pozornost. Jagoslor. Ex lihris na praski kolonialni razstavi. »Udruženje jugoslov. grafičkih umjelnika' v Zaerebu je poskrbelo, da bo zbirka naših Ex libris. ki je bila poslana na mednarodno razstavo v Los Angele«, izlo-žena tudi na pariški kolonialni razstavi, kamor je bila že odposlana. Tretja izdaja Finšgarjerega romana »Pod svobodnim solncem«. »Nova izložbe« je pravkar objavila tretjo izdajo romana »Pod svobodnim solncem«. To je pri slovenski knjigi tako redek dogodek, da ga moramo posebej zabeležiti. Roman stoii trdno v naši književnosti in niti sam Finžgar ni več spisal dela, ki bi se bilo tako zelo priljubilo najširšemu občinstvu. To je eden redkih naših »velikih tekstov«, ki ga povprečen čitatelj še vedno prebira z enakim zanosom kot ga je pisec ustvarjal. Nova izdaja je jezikoslovno še bolj izeiščena. Jezik je določen tudi po naglasu. Roman je izšel v dveh zvezkih (43 tisk. pol) in vsak zvezek je vezan za se. Oba dela staneta broš. 80 Din, v polplatno 00 Din. Dobivata se tudi pri Tiskovni zadrugi. Icbrani spisi Ivana Cankarja se vztrajno nadaljujejo; za veliko noč je založnica (Nova založba) poslala na knjižni trg že dvanajsti zvezek. Knjiga obsega poleg uvoda znamenito farso »Pohujšanje v dolini šent-florjanski« in »Zgodbe iz doline šentflorjan-skec. Nadalje prinaša ta 256 strani obsegajoči zvezek novelo »Novo življenje«, globoko občuten spis. ki je nastal iz Cankarjevega osebnega doživetja. To je najbolj strastna. najbolj osebna, najbolj neumerjena Cankarjeva povest, pravi Izidor Cankar v uvodu. Zvezek zaključujejo obilne in prav zanimive opombe. Stane broš. 68 Din in vezan v polplatno 80 Din. Naroča se tudi pri Tiskovni zadrugi. Srbska knjiga o Društvu narodov. Srp-ska književna zadruga je izdala kot šesto knjigo svojega Poučnika spis: »Liga naroda«, delo drja Gjure Popovica in s predgovorom Jovana M. Jovanoviča. Dr. Popov ie je že deset let funkcionar Društva narodov v Ženevi, zato pozna njegov ustroj in delovanje podrobno in iz bližine. Jasno in strokovno je opisal v tej svoji knjigi historiat, ustroj in delo Društva narodov ter razložil njega pomen za omikano človeštvo. Prav zaradi svoje avtentičnosti ntegne spis drja Popoviča zanimati tudi pri nas; priporočamo ga zlasti mlademu izobraženstvu. Knjiga (300 strani) je dokaj dobro natisnjena in v platno vezana. Stane 30 Dia. TRADICIONALNA DOMAČA VESELICA (HAUSBALL) S. K. ILIRIJE se vrši jutri 11. t. m. ob % 9. uri zvečer v areni Narodnega doma. Domače vesti * General Živkovič častni član AD »Jugoslavije« v Brnu. Iz Brna nam pišejo: Zaradi zaslug, ki jih ima za društvo s tem, da je omogočil s svojim visokim protekto-ratoin I. jugoslovenski reprezentančni ples, o katerem ie »Jutro« že poročalo, in zaradi zaslug, ki jih ima za državo, je Akademsko društvo »Jugoslavija« v Brnu imenovalo predsednika jugoslovenske kraljevske vlade generala Zivkoviča za svo-iega častnega člana. Diploma častnega članstva, ki je umetniško delo slušatelja arhitekture Bleičana Frana Svetine, je bia te dm poslana g. vladnemu predsedniku. Naše društvo, ustanovljeno leta 19u9.. prvo društvo sploh z imenom »Jugoslavija«. si je že pred svetovno vojno izvolilo za častnega člana takratnega vse-učiliškega profesorja in sedanjega predsednika češkoslovaške republike dr. Ma-saryka zaradi zaslug, ki jih je imel dr. Masaryk za društvo in jugoslovenstvo. Nadaljni častni člani društva so še: dolgoletni predsednik CSL inž. Hlavinka. inž. Arziny, k' ie leta 1909 kot takratni rektor češke tehnike dal pri takratni nemški policiji garancije za društvo in s tem omogočil ustanovitev društva, dr. Lukež. vsi trije univ. profesorji in jugoslovenski konzul* Viskovič. . ... * Liga za pospeševanje ciljev Društva narodov v Ljubljani je imela nedavno 6voj občni zbor, na katerem je bila izvoljena na» slednja uprava: predsednik ban dr. Drago Marušič, podpredsednik univ. prof. dok* tor Matija Siavič in prof. dr. Janko Pret* mar, generalni tajnik odvetniški pripravnik dr. Marjan Zajec, blagajnik ravnatelj Fr-n Jeran, odborniki pa univ. prof. dr. Lambert Ehrlich, univ. prof. dr. Franc Lukman, od« vetnik dr. Marko Natlačen, župan dr Din* ko Puc, odvetnik dr Vladimir Ravnihar in univ. docent dr. Ivan Tomšič. * Napredovanje v vojaški službi. Napredovali so med drugimi naslednji aktivni oficirji: v čin kapetana I. ki. pri pešadiji Rudolf F. Zaic, pri letalstvu ttinko V. Hauer in Hinko Mihajlo H-ubl, pri orožni-štvu pa Anton A. Drobec. Poročniški čin so dosegli pri pešadiji Ivan S. Šajn, Pavel I. Potokar, Milan T. Bradač, Stanko F C vim, Ivan N. Srakar, Božidar F. Ta-boršak in Ivan I. Bizjak, pri artiljeriji Frančišek J. Zidar. Maksimilijan Lj. Ja-peli Ivan j. Prelog. pri konjenici Boris R. Plavšak in Stanislav J. Škoberne. pri inženjeriji Ante L. Skok, Branko M. Po-ijanec, Ivan R. Velikonja. Avgust F. Kra-pež in Marko M. Mesarič, pri letalstvu Franc R. Jereb in Albin N. Vesel, pri ekonomski stroki pa v čin nižjega vojaškega uradnika I. ki. Anton A. Rodošek in pri artiiieriisko - tehnični stroki Ivan I. Rozman* in Roman I. Lah. — Za adjutanta 46. pehotnega polka v Bitolju je imenovan poročnik g. Ivo Fregl. NA VEČER dve ARTIN-dražeji, zjutraj normalno, milo iztrebljenje Zavoj za 8 Din krat. zadostuje za 4—6 112 Za inženjerja kemiie je diplomiral na ljubljanski univerzi g. Evgen Pehani iz Ljubljane. Čestitamo! * Izlet češkoslovaških železniških uradnikov v Jugoslavijo. V začetku maja pride čez Maribor s svojimi rodbinami na izlet po Jugoslaviji 30 do 40 članov Društva češkoslovaških železniških uradnikov v Pragi. Izlet bo trajal kakih 15 dni in železničarji si bodo ogledali Ljubljano. Zagreb, Beograd, Dubrovnik. Sarajevo in Split. V domovino se vrnejo čez Zagreb in Maribor. 15. maja pride v našo državo čez Bukarešto druga skupina železničarjev, članov »Jednote« v Pragi 16. t. m. dopotuje v Beograd, potem pa si ogledajo ista mesta kakor prva skupina. Naš prometni minister je železničarjem dovolil brezplač. no vožnio po Jugoslaviji. * Društvo državnih upravnih pisarniških u-adnikov Dravske banovine bo imelo občni zbor v nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne v kletnih prostorih hotela Miklič v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. * Slovenski pravnik«. Izšla je 3.-5. številka 45. letnika te znanstvene pravne revije z vsebino: Boris Furlan prinaša doljšo razpravo Naravna pravna načela (§ 7 av-str. drž. zak.). Dr. Rudolf Sajovic na 20 straneh* Vpliv kazenskeea postopanja na civilno "ravdo. Konec orih. Dr. Metod Dolenc: Ali se sme določba § 376 k. z. uporabljati za dražbe lovišč? Krajša razprava, ki bo zanimala lovce. Dr. Aleksander Bilimovič: Kari Biicher in njegovo znan- Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani 9. aprila 1931. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, 3. temperatur j. 4 relativno vlago v 9*. 5. smer in brzino vetra. 6 oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin 8 padavo predvajal Radio - Ljubljana program iz Litije. Da se prikaže čim bolj popolna in objektivna slika litijskega dela in življenja, vabi šolsko upraviteljstvo vse krajevne činitelje in predstavnike posameznih društev na skupni sestanek, na katerem s-5 bo določil program. Vabljeni so tudi vsi. ki so pripravljeni sodelovati. Sestanek se bo vršil drevi, 10. t. m. ob 20. v osnovni šoli v Litiji. Vsled ogromnega zanimanja vse Ljubljane se predavaja grandiozni film Afrika govori ves dan t. j. ob y2 3., 4., '/i 8. in 9. uri zvečer v Elitnem kinu Matici * Novi grobovi. Umrl je g. Štefan Gru-b a r, železniški sprevodnik v p. Pogreb bo jutri ob 14. s Sv. Petra ceste 77 v Ljubljani. Železniške vpokojence vabi njih društvo, da se pogreba polnoštevilno udeleže. — V novem mestu je umrl strojnik in šofer g. Alojzij Os ter man. star komaj 26 let. Pogreb bo jutri ob 15. — Na Poljanski cesti 54. v Ljubljani je umrla gospa Terezija Ivančeva, bivša mesarica, stara 69 let. Blago ženo bodo spremili k večnemu počitku jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno s-)ždlje! * Telefonski promet Ljubljana^Bologna. Kakor se uradno razglaša, je bil te dna otvorjen telefonski promet Ljubljana*Bolog* na Pristojbina za navadno govorilno eno« to znaša 31.35 Dm. Dne 1. aprila je bil otvorjen telefonski promet med Sevnico m vsemi centralami v Franciji. * Cetrtinsko vožnjo na državnih železnicah in ladjah je dovolil prometni minister vse-m delegatom društev Kolo jugoslovenskih sester, ki pridejo na proslavo desetletnice narodnega in humanitarnega dela Kola v Ljubljano 25. in 26. t. m. Olajšava velja od 21. t. m. do 2. maja za drugi in tretji razred potniških vlakov in za drugi razred na ladjah. * Razstava del slovenskih likovnih umetnikov bo ob priliki letošnjega Ljubljanskega velesejma. Razstava naj po dolgem presledku zopet združi slovenske likovne umetnike vseh struj v harmonično celoto, de se ta.KO ponovno in glasno dokumentira obstoj osobite slovenske umetnosti. Združena b>do v impozantni reviji slovenske likovne umetnosti kvalitativno neoporečna dela nt glede na pripadnost k strujam. Razstava bo odprta vsem in prosta posebne vstopnine. Umetnine se bodo odproda-ia'e na 'icu mesta * Koliko je v Dalmaciji Italijanov. Pod naslovom »Italijani na pnmorju kraljevine Jugoslavije« je nedavno izdal zanimivo knjigo dr. J. Rubič v Splitu Knjiga z znan. stvenimi dokazi ugotavlja pravo število Italijanov, ki žive vzdolž obale Jugoslavi* je. Pisec je v 6vojem delu sijajno dokaz "1, da vzdolž naših obal živi kvečjemu 4900 prebivalcev, kii se sami smatrajo za Italija* ne. a tudi ti so večinoma po poreklu Jugo* sloveni. Pa če bi ti bili tudi v resnic Itali* jani, bi jih bilo napram našemu narodu, ki vzdolž obale šteje 764.669 prebivalcev, le 0.64 odst. 87 Za poslado: Mirim coGclado * Mučilca otrok pred sodiščem. Pred malim senatom ljubljanskega deželnega sodišča se bo danes vršila razprava preti kovaču Jakobu Bratunu iz Besnice pri Litiji in njegovi gospodinji Frančiški, ki sta obtožena zločinstva zoper življenje in telo. Kakor znano, je orožniška patrulja iz Litije ob koncu januarja našla v Bratuno-vem hlevu dve onemogli 3 in 6 'et stari deklici Mico in Frančiško. ki sta bili popolnoma nagi in sta ležali .>rva na tleh. druga v lesenem zaboju. Triletna deklica ni mogla hoditi, 6-!etna pa je post.i'a gluha. Otroka sta bila zaprta v hlevu že od novembra lani. torei v najhujšem mrazu. Bratuna in gospodinjo so orožniki odvedli v litijske zapore, a po končani oreiskavi sta bila izpuščena. Med litijskim prebiva! stvom vlada veliko zanimanje za sodbo. ♦ Žitev razdraženega finančnega stražnika. K našemu članku pod tem naslovom nam piše gostilničar g. Bogataj, da se incident ni pripetil pri njem. Prizadeti so bili sicer najprej v njegovi gostilni, kjer se pa niso niti prepiral:. Žalostni dogodek se je odigral pozneje na Racovniku. Vnetje v vratuT Samo PANFLAVIN pastile ♦ Prodaja žrebcev v banovlnskj žreb-čarni. V torek 14. t m. ob 15. bo v žreb-čarni na Selu pri Ljubljani prodaja izločenih skopljenih žrebcev: 2 ameriških kasačev. 2 arabcev in 1 noričana. ♦ XII. dražba kož divjačine bo 13. L m. na velesejmu v Ljubljani. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Iz Ljubljane u— Bolgarska pianistka Lilian Dobri Hristova je odpovedala svoj prihod v Jugoslavijo. Zato odpade koncert v Ljubljani, napovedan za drevi. Denar za kupljene vstopnice vrne Matična knjigarna. u— Med vsemi narodnimi nošami, kar jih je v naši kraljevini, je gotovo najbolj si.'kov^ta in pestra ona iz južne Srbije. Te originalne noše bomo imeli priliko občudovati na koncertu pevskega društva Mokraniac iz Skoplja. Zbor pride v Ljubljano v ponedeljek in priredi zvečer v Fil-harmonični dvorani koncert z izbranim jugoslovenskim programom. »Mokraniac« ie pod pokroviteljstvom Ni. Vel. kralja in bo prineslo seboj tudi zastavo, ki jo je društvu daroval pred 2 letoma kralj, ku-moval pa je prestolonaslednik. Zbor ie glasovno in tehnično izvrsten in sploh na glasu kot najboljši zbor južne Srbije. Vabimo vse na koncert, predvsem pa člane naših pevskih zborov. Vstopnice po običajnih cenah v Matični knjigarni. u— Iz gledališča. Drevi ob 20. bo gostoval na našem odru član beograjske drame g. Raša Plaovič v vlogi Leona v drami »Gospoda Giembajevi«. G. Plaovič je eden najodličnejših članov beograjske dramske družiine, ki zelo pogosto gostuje po raznih odrih. V soboto ga bomo pozdravili prvič na naših deskah. Predstava bo za red D. »Pri belem konjičku« se uprizori v nedeljo zvečer v drami. Predstava bo na korist Udruženja gled. igralcev in se vstopnice rezervirajo lahko v pisarni Udruženja v operi ali pa po telefonu pri dnevni blagajni v operi (2231). — V torek bo v naši operi baletni večer, ki ga priredita prva soloplesalca beograjske opere. ga. Ksenija Grundtova in g. An atol Žikovski. Prihodnji teden počasti naša opera 50 letnico smrti enega največjih ruskih komponistov, Mo-desta Petroviča Musorgskega. Izvajala se bo muzikalna drama »Boris Godunov«. V naslovni partiji nastopi slavni bariton S. Zalewski. To nedeljo pa bo prva repriza uspele Rtimski-Korzakove opere »Snegurka«. Melodijozna glasba, pravljična vsebina slikovitost scene i« vzorna izvedba — vse to je pripomoglo predstavi do lepega uspeha. Zasedba premijerska. le naslovno partijo bo pela prvič ga. RSbičeva. u— Koncert Brandlovega trla 17. t m. bo k oncertirala v Ljubljani izvrstna komorna družba, znano pod imenom Brand-lov trio. Članice tria so: ga. Fanika Brad-lova, violinska virtouzinja, gdč. Kilda Foglerjeva (čelo) in gdč. Herta Reissova (klavir). Kaerkoii je ta trio do sedai še nastopil je žel nedeljeno priznanje kritike in publike. V Ljubljani nastopi s programom Brahtns. Beethoven, Marx. Pred-prodaja po običajnih cenah v Matični knjigarni. u— Ljudska univerza za obrtniške vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani prtredj v ponedeljek 13. t. m. ob pol 19. v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani vajensko predavanje. Predaval bo profesor g. dr. Valentin Rožič o jadranskih biserih s skioptičnimi slikami. Vstopnina prosta. Vabljeni tudi obrtniški mojstri in pomočniki! u— Obrtno gibanje v LJubljani. V marcu je bilo pri mestnem magistrata prijavljenih 29 novih trgovinskih >n drugih obratov, odjavljenih pa jih je bilo 15. Med prijavljenimi je bilo 13 novih trgovinskih agentur in trgovin. —u Narodni muze) bo od 12. t m. odprt za splošni brezplačni ogled zbirk vsaiko nedeljo od 10. do 12. u— Stavbinski delavci! V nedeljo 12. t m. ob 9. bo v dvorani Mestnega doma sestanek odseka stavbinskih delavcev pri Narodni strokovni zvezi. Pridite! u— »Afrika govori« danes ves dan v Elitnem kinu Matici. Ker vlada za film »Afrika govori« med občinstvom tako veliko zanimanje, da so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane, ker mora ZKD *lm žp v ponedeljek oddati naprej v Maribor, se je ZKD odločila predvajati film danes ob ool 3., 4., pol 8. in 9. zvečer. Pri vseh predstavah znižane ljudske cene od 4 do 10 Din za sedež: Iožni sedeži po 12 Din ZKD hoče s tem omogočiti najširšim krogom ogled tega velepoučnega filmskega dela. u— Led hi ledene sveče v aprilu. V noči od torka na sredo je nekaj časa divjal čez Barje silen mrzel veter Včeraj zjutraj je V gledališču in na koncertu Vas obvarujejo nalezljivih klic okusne Dobivajo seN? v vseh lekarnah Cena malega za-vojčka Din 8.--, veli-kega zavojčka Din 15.- UMETNO GNOJILO za cvetlice stalno na zalogi drogerija KANC — Ljubljana, Maribor 5534 01 JLEK EPO iVRŠN IK L NAJUGODNEJE PRI JOS. ROJINA, Ljubljana Velik roman »Mesta in leta« dotiskan! Vojna, revolucija, sovjetska Rusija! Izda »Tiskovna zadruga«. b-3o zato prav hladno. Po barjanskih stoječih vodah se je napravila za 1 do cm debela skorja. Ponekod so imeli celo ledene sveče. Včeraj pa smo imeli krasen pomladni dan. Solnce je toplo prigrevalo in v vsej svoji prelesti so se razkazovale zasnežene planine. u— Organizacija diplomiranih tehnikov javlja članom, da bo redni občni zbor 12. t. m. ob 9. v posebni dvorani hotela Miklič v Ljubljani. —o— u— Dan bonbončkov v Ljubljani bo 11. in 12. t m. Gospe in gospodične se zbero v soboto popoldne ob poi 3. v Ciril Metodovi pisarni. Beethovnova ulica 2. u— Tramvajska deia na Tržaški cesti Dela za tramvajski tir na Tržaški cesti so v polnem razmahu. Z vozovi in tovornimi avtomobili so navozili doslej že ogromno kamenja in gramoza, s katerim nasipajo cesto, ki jo morajo dvigniti od mitnice do tobačne tovarne za okrog 45 cm. Polovica ceste je ze nasuta in je tamkaj že mestni cestni valjar, ki izravnava in utrjuje cesto. Tirnice so napeljane po levi strani že do starega nntniškega poslopja, kjer bo og-bališče Temelj za tračnice je položen tudi že dalje na Tržaški cesti v smeri proti mestu in so pričeli s kopanjem ceste tudi že v oričetku Rimske ceste. V Gorupovi ulici je ogromna zaloga kamenja in kame-nitih kock. ki bodo položene med in nai-brže tudi zunaj tirov. u— Stavbna sezona v Rožni dolini. V prijazni Rožni dolini bo letos zrastio iz tal zopet okrog 30 novih hčš. Stavbna sezona je izredno živahna in rasto počasi tudi enonadstropne hiše. Ze sedaj je v delu okrog 15 novih h»'š, zlasti na prostoru pod Habijanovim ribnikom. u— Verstovškovo ulico na Mir ju so pričeli delavci urejevati in jo izravnavati. Na posameznih mestih kjer je bila cesta doslej močno vegasta. so razkopali vzbokline. drugod pa zasuli velike kotanje. Ob desni strani so uredili tudi hodnik, ki bo pozneje najbrž asfaltiran. Ko bodo na levi kakor tudi na desni strani ceste, kjer se nahaja sedai še jamast travnik, izravnali svet s cesto in bodo parcele zazidane, bo tudi ta ulic? dobila nrijazneiše lioe u— »Ženski pokret« priredi v nedeljo 12. t m. zanimivo predav nje. Govorila bo zdravnica in šef dečjega dispanzerja v Sa* rajevu dr Maša Živanovičeva o snovi: »Fe» minizam za zaštitu rasa i naroda«!. Kraj in č 6 predavanja bomo objavili jutri. K obilni udeležbi pa vabi že danes »Ženski pokret«. u— Usoda sirote. Magistratni ječir g. Jezovšek ie privede! v sredo zvečer iz daljnega Raljeva. kjer se nahaja Dečji dom. siroto dečka, ki je vzbujal s svojo sivka-sto uniformo in šajkačo splošno pozornost. Deček je sirota in se je nahajaj že od 1. 1920. v raljevskem Dečjem donm pri Sarajevu. Rojen je bil 20. marca 1913. v Sarajevu kot sin Ljubljančana Ferda K. Starši so mu kmalu po vojni pomrli. Deček vzbuja splošno sočutje, a je velika težava z njim, ker je duševm in f;zično močno zaostal. Uprava Dečjega doma v Raljevu je ukrenila vse. da bi dečku dobila kako obrtno zaposlitev, a ga nihče ni hotel vzeti. Naposled se je uprava obrnila na okoličanske kmete, a tudi ti ga niso hoteli sprejeti, ker deček ne kaže prav nikakega zanimanja. Sooijalnopotftični oddelek mestnega magistrata bo imel sedaj mnogo skrbi. da spravi siroto ki je po očetu pristojna v Ljubljano, v kako primerno oskr-bovališče. o— Nesreče otrok. Iz Velikih Lašč so včeraj prepeljali v bolnico 8-letno Vodo Znideršičevo. ki se je doma pri igri ponesrečila. Padla je tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Enako nesrečo je doživela 74etna Ivana Uršičeva, hči delavca v tobačni tovarni, doma iz Brezovice pri Ljubljani. Pri padcu si je zlomila levo nogo. 13Jetni rejenček France Vidmar iz Zadvora pri Dobrunjah je prisostvoval dne 6. L m. v Št. Lenartu neki gledališki igri. Po igri se je gnetlo na odru več otrok in je eden izmed njih pahnil Vidmarja z odra v dvorano. Dečko je padel talko nesrečno. da je doba! izredno težke notranje poškodbe in se zdravi v ljubljanski bolnica. u— V Dečjem domu kraljice Marije je bil dne 7. t. m. med 16. m 18. uro zamenjan damski dežnik Gospa, kj ga je pomotoma zamenjala, se vljudno prosi, da ga odda v Dečjem domu, kjer dobi svoj dežnik vt* njen. a —Aretatfja dveh posiopačev. Policijski organi so aretirali 38-letnega Ignaca Aiijančiča iz Kovora pri Tržiču in 21-let-nega Alberta Lukanca iz Sv. Križa pri Duplah. ki sta tavala po Ljubljani ter si ogledovala razne lokale, pripravne za vlom. Aljančič je prišel šele pred mesecem iz mariborske kaznilnice. Na prostem pa ni miroval ki je pred dnevi vlomil v trgovino Petra Arenška v Kranju. Lukanca zasledujejo orožniki zaradi neke manjše goljufije in kot vojnega obveznika. Oba are-tiranča ie policija izročila sodišču. o— Z ukradenim klobukom na glavi. Detektiv je na ulici ustavil neko Julijo Z. in jo povabil na policijo. Julka ga je sprva gledala nekam presenečeno, počasi oa se je vsekakor spomnila zaJtaj koraka v družbi policijskega organa. Imela je namreč na glavi klobuk, ki ie bil na veliki petek ukraden v neki modni trgovini. a— Tatinski drobiž. Izpred trgovine Ivana Jančarja na Miklošičevi cesti je bil te dni ukraden 400 Din vreden suknjič. — 7. t. m. zvečer je bilo kleparskemu pomočniku Petru Šteru ukradeno z dvorišča v Slomškovi ulici 12, 1200 Din vredno kolo. na katerem je bila pritrjena tudi električna svetiljka. — Gostilničarju Josipu Bar-boriču na Dolenjski cesti je nekdo ukradel iz gostilniške sobe 7 gramofonskih plošč, vrednih 380 Din. — V baraki Jere Urbi-čeve na Grajski planoti se je lačen tat na-užil za 170 Din pomaranč in slaščic. Iz Celfa e— Mestni kino bo predvajal danes, v nedeljo in ponedeljek krasni film »Ljublje« nec bogov« z Emilom Janingsom in Olgo Cehovo v glavnih vlogah. V soboto bo kino zaprt. Predstave ob delavnikih ob pol 21., v nedeljo pa ob pol_ 17., pol 19. in pol 21. e— Primorski rojaki bodo imeli jutri v soboto ob 20. v vseh gornjih prostorih Na* rodnega doma svoj »Primorski večer«. Na» rodno občinstvo bo prireditvi gotovo priso* stvovalo v čim lepšem številu. e— Sokolska druitva v celjski okolici se vedno bolj poživljaijo. kar dokazujejo v prvi vrsti lepe telovadne in prosvetne pri» reditve. obenem pa tudr neprestano n*™ ščajoče Število članstva in naraščaja. Zla. sti mladina se je z vso ljubeznijo in na« vchisenjem oklenrla zdrave, nezmasljive so* koiske ideje. Tako n. pr. šteje naraščaj vojniškega Sokola že nad 100 Sokoličcv, la se prav pridno vadijo in pripravljajo za letošnji žvpm zlet v Celju. Težkoče so za« enkrat še s telovadnico, ker je premajhna. Zelo pripravna bi bila telovadnica v bivšem Orlovskem domu, kjer pa ima svoje sKla» dišče z nekaj vrečami umetnega gnojila vojniška podružnica Kmetijske družbe. Mo* goče se bo v bodočnosti dalo spraviti te vreče v kako drugo skladišče in se bodo vrata telovadnice lahko odprla Sokolske* mu društvu. V nedelio ob 15. bo društvo proslavilo 60 letnico pisatelja Finžgarja s posebno prireditvijo v oosojilnični dvora« ni v Vojniku. Na 6poredu je predavanje o življenju in delovanju pisatelja in pa u-pri« zoritev »Divjega lovca« e_ Dva potujoča »lekarnarja«. Celjska policija je aretirala v Gaberju 43 letnega nrezpo6elnega brivskega pomočnika Mirka M. iz Krapine in 47 letnega brezposelnega čevljarskega pomočnika Franca K. iz Poni« kve. ker sta prodajala zlasti na deželi, lah« kovernim ljudem razne kaT>'jice in praške po precej visokih cenah. Recepte je p'«a! Kar čevljar France!; sam. Vloženih je bilo proti njima več ovadb. Ponujala sta tudi sredstva za odpravljanje. \'a steklenic1 ce sta lervla etikete zagrebške lekarne Jiin* cker. Tudi pr.ospekte za prodajo obveznic vojne škode je zaplenila policiia pri njiju pole<» množice stekleničk zdrav5! in ra^n^h praškov. Nedvomno sta oškodoval« večje število kmetov v celjski okolici Kdor Veriga<. Igra je obenem posvečena proslavi pisateljeve GOletnice in se vrSe še zadnje skušnje; predstava bo najboljša v tej sezoni, ker je v rokah poklicnega igralca in novega društvenega člana brata Luja Drenovca kot režiserja in odsekovih najboljših igralk in igralcev. Opozarjamo že to predstavo poseti v čim večiem številu, danes našo javnost in jo vabimo, da tudi Velik roman v>Mesta in leta« dotiskan! Vojna, revolucija, sovjetska Rusija! Izda »Tiskovna zadruga«. f— Cfril Metodova podružnica priredi v nedeljo, 12. t. m. v Sokolski dvarani »Svetčev večer«. Iz Novega mesta ti— Neresnična vest. V 6redo 6e je raz« širila po mestu in okolici vest, da je bila v svoji hiši v Razburah na Trški gori umor je* na viničarka Jožefa Žagarjeva. Razumljivo je, da so njeni sorodniki, ko so culi vest, prestrašeni odhiteh na njeno domovanje, kjer pa so jo na svoje veselje dobili vedro in zdravo. n— Ženska podružnica CMD je povabila Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani na uprizoritev veseloigre »Extemporale«. Igra bo v spboto 11. t. m. v Sokolskem domu. n— V spomin 1700 letnice mučeniške smrti zaščitnice glasbe sv. Cecilije priredi na belo nedeljo v frančiškanski cerkvi cer« kveni zbor frančiškanske župnije iz Ljub« ljane cerkveni koncert pod osebnim vod* stvom p. Hugolina Sattnerja in višjega vo* ijaškega kapelmka g. dr. Josipa Cerina. n— Šentjakobski oder v Novem mestu. V soboto 11. t. m. bo gostoval pri prireditvi CMD Šentjakobski oder iz Ljubljane z izvrstno študentovsko veseloigro »Extemporale«. ki je imela v Ljubljani sedem polnih dvoran. Vsi posetniki so se pri tej ljubki veseloigri izvrstno zabavali. Upamo, da bodo tudi naši posetniki, ki poznaio izvrstno igro Sentiakobčanov, popolnoma zadovoljni. Predprodaia vstopnic kakor običajno. _ n— Vandalizem. Olepševalno društvo se prizadeva kar je v njegovi moči, da okrasi mesto z rastlinskimi in drevesnimi nasadi. Pred prazniki pa je zlobna roka v poznih nočnih urah porezala na šetaiišču ob Krki 14 skrbno gojenih kanadskih topolov, enega pa izruvala. Topoli so bili že po 4 cm de. beli in 4 m visoki. Kakšni motivi so napotili storilca, da je izvršil to zlobno dejanje, je povsem neumljivo. n_ Po 42 letih smo Npvomeščani zopet videli pri velikonočnih obredih ob božjem grobu vojaško stražo. Poleg predstavnikov rainih uradov in mnogobrojnega občinstva, se je udeležilo obeh velikonočnih procesij tudi vojaštvo z gg oficirji. Občinstvo je z največjo simpatijo opazovalo pred nebom strumno korakajočo častno četo vojakov v pplni opremi. Na vel;ko nedeljo zjutraj je inspiciral garnizijo divizijonar g- Iljič v spremstvu načelnika štaba Miličeviča. Iz Murske Sobote mr— Kaj je z otroškim vrtcem? Malokje je potreba po otroškem vrtcu tako akutna kakor pri nas. Otroci v narodnostno meša. uib pokrajinah potrebujejo mnogo več po. urnosti kakor kje drugje. Starši tudi že komaj čakajo, da oddajo enkrat svojo de. co v dobre roke. Tudi oblasti so morale uri det i nujnost vrtca v Soboti (tudi pred vojno 60 ga že imeli) in imenovana je bila /e otroška vrtnarica, ki pa vrši sedaj služ. bo — v pisarni. Vrtec bi moral biti nas t a* njen v poslopju, ki ga je zasedlo vojaštvo. To plačuje sedaj najemnino in s tem denar, jem bi se prav lahko dobili primerni pro. stori drugod. Okrajnemu šolskemu odboru je seveda nemogoče {»tvoriti vrtec brez te« ga denanja. Vsekakor bi bil' starš: hvaležni oblastvam, da zadevo čim preje urede. Z Jesenic s—* Odlikovanci. V poročilu od 3. t m. naj se glasi namesto Kobentar Marija pra« vilno Kobentar Matija, namesto Šrovs Jan« ko pa Šranc Janko. s— Tečaj za avtogensko varjenje se Je vršil v tovarni Kranjske industrijske druž« be. Vodil je tečaj strokovnjak g. inženjer Knez iz Ljubljane. Tečaj je obiskovalo okrog 20 ključavničarjev in kvalificiranih delavcev. Šport Službene objave LNP (Iz seje u. o. dne 8. IV. 1951.) Prisotni: gg. Stanko, inž. Debelak, inž. Kuljiš, Šetina, Novak, Buljevič, Malovrh, Logar, Friedl, Kovač, Kralj, Bostič, Vospcr* nik. Na znanje se vzame novi odbor ISSK Maribora: predsednik dr. Stamol, tajnik I: dr. Planinšek. Klubov naslov: Radovan Sc* pec, Maribor, Grajski trg. V medklubskem odboru Maribor se raz* reši kot odbornik g. Jančič ter imenuje v odbor g. Ke>meny Ferrv. Za podsaveznega kapetana se imenuje g. dr. Buljevič Zvonko. Vrstni red prvenstvenih tekem L razre* da v Ljubljani se določi čim prejme LNP zaključek JNS, kako je postopati z onimi khsbi, ki pridejo sedaj v ligo. SK Ilirija in ASK Primorje se pozivata, da predložita do 13 IV. podsavezu načrte svojih igrišč, katere zahteva JNS. — Ta j* nik IL (Seja p. o. z dne 8. IV. 1931.) Prisotni gg. Stanko, Noavk, Šetina, Ka* čar, Accetto, Kovač J., Rovan, Zupane. Zapisnik zadnje seje p. o. se odobri. Vzame se na znanje zapisnik MO Trbovlje št. 22 od 3. IV. in št. 33. od 7. IV. nadalje doniš SK Javornik od 31. III. Odobri se prijateljska tekma dne 11 t. m. SK Grafika, Lj. : SK Amater, Trbovlje v Trbovljah. — Naknadno se^ odobre pri* iateljske tekme: dne 5. IV. SK Železničar, rez. : SSK Maribor, rez. — dne 6. IV. SK Rapid rez. : SK Svoboda, Mrb. komb. — SK Železničar, Zagreb : SK Železničar, Mrb. dne 5. in 6. IV. vse v Mariboru. — SK Rapid, Mrb. : Varaždinski SK dne 5. in 6. IV. v Varaždinu. Verificirajo se s pravom nastopa 5. Iv. za SK Rapid, Mrb.: Baumel Ervrin- dne 18. IV. za TSK Slovan, Lj.: Krek Stane. Wi» siak Hinko; za SK Natakar, Lj.: Vrhovec Ivan, Repotočnik Avgust; za SK Reka. Lj.: Granič Josip, Spreitzer Bojan — za SK Ja* dran, Lj.: Zajec Franc, Šavs Peter; za SK Svoboda, Lj.: Podbevšek Franc. S pravom nastopa 5. IV. za mednarodne. 27. VI. za prijateljske in 27. IX. za prven* stvene sc verificira igr. Uršič Emil za SK Ilirija. Za prijateljske in mednarodne se verif i* cira po § 10 o. p. s pravom nastopa 18. t. m. igr. Koren Franc za TSK Slovan Lj., dočim ostane še nadalie verificiran za pr* venstvene tekme za ISSK Maribor. — Taj« nik H. V reprezentančno moštvo LNP za proslavo BLP v Beogradu dne 12. in 13. IV. določam naslednje igralce: Korče, Svetle, HassL Zemljak, Slamič, Pišek T, Jug I, Sla« par, Erman, Sočan (vsi ASK Primorje), ZVE NEPRECENLJIVO POMOČ Vam nudi Schichtova metoda na dan pranja. K temu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate. L O ZJ UTRAJ SchicHF ferpentinovo milo OVO © ov i Strehovec, Pfeifer, Pogačnik, Košak (vsi SK Ilirija), Pepeek (ISSK _ Maribor). Vsi nominirani igralci se morajo javiti podpi« sanemu v soboto dne 11. t. m. točno ob 9. ur na glavnem kolodvoru. Pepček naj pride v Zidani most z vlakom 515, ki gre iz Ma« ribora ob 5.30 uri. Vsi igralci morajo pri* nesti seboj kompletno opremo razen hlačk in dresov. Golman prinese seboj vso opre« mo. Eventuelne zadržke morajo nominirani igralci javiti najkasneje do 14. ure v petek na naslov podpisanega pri blagajni kavarne Emona. — Dr. Zvonko Buljevič, podsavez* ni kapetan. Smučarji o Veliki noči. Za praznike so bile vse planinske koče v Alpah izred> no dobro posečene. Tako Kamniške pla» nine kot Karavanke so imele polno sram carjev, dočim je bilo Triglavsko pogorje naravnost prenapolnjeno. Smučarji so bili v Staničevi koči in na Kredarici natrpam, pa tudi Vodnikova koča in koča pri Sed» merih jezerih sta imeli mnogo posetnikov. Poleg koč SPD so bile zasedene tudi mno* ge privatne lovske koče. Med smučarji je bilo opaziti tudi Avstrijce in Nemce Vre* me o Veliki noči ni bilo baš najugodnejše. V Triglavskem pogorju je razsajal v po* nedeljek hud vihar, v Kamniških planinah pa je snežilo. Otvoritvene pomladanske kolesarske dirke. SK Vrhnika, kolesarska sekcija pri' redi v nedeljo dne 12. t. m. otvoritvene ko« lesarske d;rke na progi Vič«Logatec«Vrhni> k a.Log. Vrh nik a. 50 km. Start pri km 4 na Tržaški cesti ob 13 uri. cilj na Vrhniki na Cankarjevem trgu Po dirki sestanek in razdelitev nagrad SK Vrhnike iz sezone 1930 v restavraciji »Mantua«. Prijave spre* jma vodstvo dirke na startu. I. Hrv. Motok!"h Zagreb sporoča, da se motociklistične dirke, razpisane za 12. t. m. vrše po istem sporedu v nedeljo dne 3. maja t. 1. SK Ilirija (nogometna sekcija). Važna seja načelstva bo danes, v petek ob 20. v klubski sobi v »Evropi«. Nogometni tre* ning je vsak dan od 15. dalje na igrišču, in sicer za I. moštvo ob vsakem vremenu, za ostale igralce le ob povoljnem vremenu. Vsak igralec mora absolvirati tedensko vsaj dva do tri treninge. — Nove člane sprejema pn treningu trener in službujoči odbornik. — V nedeljo 12. t. m. igra 1. mo* štvo prijateljsko tekmo s Hermesom. re* zerva pa s SK Hrastnikom v Hrastniku. SK Ilirija (bazenska sekcija). Danes ob 18. in v nedeljo ob 10 30 za vse članice strogo obvezen trening na igrišču. V pn* meru slabega vremena se vrši trening na ve-lesejmu. Smučarski klub Liubljana. Danes ob 19.30 sestanek tekmovalcev v damski sobi kavarne Emona. Obvezna seja tehničnega odbora. SK Ilirija (teniška sekcija). Dela na prostorih pod Cekinovim gradom z vso na* glico nanreduieio. Trda podlaga no vzoru svetovnih igrišč bo imela tudi zelenkasto* sivo b*rvo. kar bo posebno vplivalo na svetlobo in bo zdravo za oči. Garderoba je za letni čas znotrai popolnoma nreurelcna ter udobno opremljena. O^cbito nriiazen vtis nanravi steklena stena, iz katere je nailemši n»^?62. Zagreb- Amsterdam 22.785 — 22.845, Dunai 798.28 _ 801.28. Berlin 13.5325 do 13.5625. Bruselj 791.29. Budimpešta 990.83 do 993.83. London 275.97 — 276.77, Milan 296.7 — 298.7, Nevvork ček 56.67 — 56.87, Pariz 22149-223 49. Praga 168.16-168.06, Otrih 1094.1 - 1007.1. Curih. Zatrreb 9.1280. Pari* 20.3050. London °°375. Newvork 51910. Bruselj 722260. Milan 27.1750. M»dHd 57.10. Amsterdam 20R.10. Berlin 123 «6. Dunai 72 9«. Sofi!a 376. Pr*«r» 15.3775. Vn^nva 58.15. Budimpešta 9055. R«v«reSta 3.0©. Efekti Ljubljana. 8% Blair 93.5 bL 1% Blair 83.25 bi.. Celjska 150 den.. Ljubljan. kreditna 120 den, Praštedioaa 920 den., Kreditni zavod 160 - 170, Vevče 12S den., Paše 220 den.. šešir SO bi. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda aranžma 424 — 424-25, kasa 424 — 424 o, za junij 425 bL, investicijsko 88.75 — SO. agrarne 51.5 — 52, 8% Biair 92.5 — 93.25, 7% Blair 82.25—82.75, Drž. hip. banka do 83.5, 67o begluške 68—68.25; banč. vred. Praštediona 020 - 022.5, Union 174 — I7G, Jugo 74 — 76, Srpska 186 — 188, Zemaij-ska 141 — 144, Ljubljanska kreditna 120 den., Poljo 52 — 53; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 den., Gutinann 126 do 128, Slaveks 40 — 45, Slavonija 200 den., Danica 93 — 95, Drava 235 den., Šečerana 290 — 295, Brod vagon 62 den., Union mlin 70 _ 90, Vevče 133 den., Isis 43 — 46, Du-brovačka 375 — 390. Jadranska 530—545, Trbovlje 307 — 310. Beograd. Vojna škoda 423 — 423.75, Investicijsko 88 — 89, agrarne 51 — 52, 77» Blair 82.875 — 83. 7% Drž- hipotek, banka 83 — S3.25, Narodna 7850 — 7900. Blagovna tržišča LES -4- Ljubljanska borza (9. t m.) Tendenca za les nespremenjeno mlačna. Zaključena s,ta bila 2 vagona oglja. Povpraševanje je za hrastove hlode (v "raznih dolžinah iu širinah), za žagane trame (na živ rob, 205 X 295, 395 X 305, 495 X 405 mm in iu«li višje dimenzije, dolžina 10 ra in več, vse-ga 100 kub. m, eno tretjino za takojšnjo dobavo), za 300—400 kub. m škuret (polnih, 14 mm, I, II., III., paralelnih, obrobljenih, očeljenih, vezanih, v fiksnih širinah 20, 22, 25, 28 in 30 cm) in za 10.000 do 15.000 bal tavolet (bukovih, dolž. 2.25 m, deb. 5 mm, dobava avgusta). ŽITO 4- Ljubljanska borza (9. t m.) Temdenra za žito nespremenjena. Zaključeni so bili 3 vagoni, in sicer 2 vagona pšenice in 1 vagon koruze. — Nudi se (franko slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh) pšenica: baška, petiska SO-81 kg po 212 5 — 215, baška, srbobran., 79-80 kg po 210 — 212.5, gornjebaški, 79-80 kg po 20o do 207, baška. okolica Sombor, 79 kg in ba-ranjska, 79-80 kg po 192.5 - 195; koruza: baška, stara po 147.5 — 150, nova, času primerno suha po 137.5 do 140; oves: baranj-ski, navadna voznina po 192.5 — 195; moka: banaška *0« po 335 do 340 4- Novosadska blagovna borza (9. t m.). Tendenca mirna. Promet: 16 vag. pšenice, 2 vag ovsa, 10 vag- koruze, 3 vag. moke, 5 vag. otrobov. Pšenica: okol. Novi Sad vagone otrokov. Pšenica: okolica Novi Sad 79-80 kf 152.5—155; okolica Sombor 79-S0 k® 142.5—145, sred.-baška 79-90 kg 155 do 157.5, baška potiska, 79-80 kg 157.50 do 162.50, sremska, 78 kg 142.50-145; slavonska, 78 kg 140-142.50. - Ove?. baški loO do 155. Ječmen: baški in sremski, 63 do 64 kg 120_125. Koruza: baška in sremska 87 50—90, ladja Dunav, predč. suha 87.50 do 92.50, za mai 90—95. Moka: baška >Ogc in >Ocg< 240-260, >2« 210-220, >5« 185 do 195, >6t 175-185, >7< 140—145, >8c 127.50—132.50. Otrobi: baški, sremski m banaški 120—125. , + Budimpeštanska termmska borza t m) Tendenca neenotna, promet srednji. Pšenica: za maj 15.87 — 15.89 (obračunski tečaj 16.00). za junij — (16.00); rž: za maj 19 61 — 12.63 (12.60); koruza: za maj 12.50 do 12.53 (12.60), za julij 12.S9 - 12.01 (13.00), tranzitna za maj 995 — J.J7 (10.00), za julij — (10.20). SIVINA -f- Dunajski živinski sejmi. Na torkov goveji sejem je bilo prignanih 1455 komadov klavne živine, od tega 159 iz Jugoslavije in 668 iz Rumunije. Pri živahnem prometu so se voli podražili za 5 grošev. biki pa za 10 do 25 grošev Za kg žive teže noti rajo: voli izjemno 1.75 - 1.95, I. 1.40 - 1-70, II. 140 do 1.35, III. 0.90 - 1.05, biki 1 - 1.30, krave 0.80 — 1.20. — Na svinjski sejem je bilo pripeljanih 13.200 komadov, od te^a 1721 iz Jugoslavije, 6025 iz Poljske in 2375 iz Rumunije. Pri živahnem prometu so se mesne svinje podražile za 5—10 grošev, pitane pa za 5 grošev. Za kg žive tež«? nott-rajo: pitane svinje I. 1-58 — 1.62. angleške križane 1.45 — 1.60. kmečke 1.45 — 1-60 in mesne 1.20 — 1.60. Repertoarii LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Gospoda GlembajevI, gostuje član beograjske drame g. Plaovič. — Red D. Nedelja, 12.: Pri belem konjičku. Na korist Udruženja gled. igralcev. Izven. Ponedeljek, 13.: Življenje je lepo. Red E. LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20. Petek. 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Dijak prosjak. Red E. Nedelja, 12.: Snegurka. Ljudska predstava po znižanih cenah- Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČE- Začetek ob 20 Petek, 10.: Zaprto. Sobota, 11.: Cirkuška princesa. — Kuponi. Nedelja, 12.: Ob 15. uri Gospa ministrovka. Kmetska predstava. ŠENTJAKOBSKI GLTOALISfO ODER. Začetek ob 20.15 Sobota, 11.: >Extejnporale<. Gostovanje * Novem mestu. Nedelja, 12.: »Deviški venec«. Premijera. Iz življenja in sveta Skrivnosti zemeljskega ozračja Polarno leto 1932 — Raziskovanje visokega ozračja nad Atlantikom — V višini 10.000 m znaša temperatura — 55° C. — Uporaba raket Pretekle dni se je vršila v Madridu konferenca Mednarodne komisije za raziskovanje ozračnih višin, ki so se je udeležili zastopniki enajstih držav. Komisijo je ustanovil že 1906 nemški raziskovalec Herge-sell, ki je oil ves čaj ao izbruha vojne in po 1927, ko se je znova osnovala, njen predsednik. Kot naiglavnejšo točko je konferenca na svojem zadnjem zasedanju obravnavalo »polarno leto« 1922. To leto bo namreč preteklo 50 let, odkar so države organizirale prva sistematična opazovanja ozrafi-nih pojavov v polarnih ozemljih. Sedaj se pripravljajo slična opazovanja, toda v vse večjem obsegu in seveda z najmodernejšimi raziskovalnimi pripomočki. V prvi vrsti prideta tu v poštev dve metodi, po katerih javljajo instrumenti v visokih zračnih plasteh svoje zabeležbe avtomatično proti tlom s pomočjo brezžične telegrafije. Ena metoda je nemška, drugo je izumil neki Rus. K delu se bo pritegnila »Aero-arktida«, ki so jo osnovali pred letom za raziskovanje ozračja in njegovih pojavov v arktičnih krajih. Skoraj gotovo je, da se bo tega dela udeležil tudi zrakoplov »Grof Zeppelin« pod vodstvom svojega slavnega komandanta dr. Eckenerja. Na predlog francoskih delegatov bodo razne •ekspedicije odpravljene tudi na južni tečaj. Nadaljnje važno vprašanje, ki so ga obravnavali, je bilo vprašanje visokega ozračja nad Atlantskim oceanom. Njegovo raziskovanje bi bilo silno pomembno posebno za prekooceanski zračni promet. Doslej so imeli takšno raziskovanje urejeno v majhnem obsegu samo Nemci in Angleži, sedaj pa gre za najširše organizirano akcijo. Na mnogih otokih Atlantskega oceana bodo osnovali stalne opazovalnice, ki bodo svoje rezultate sporočale v svet po brezžičnem potu. Nadalje bo komisija sodelovala pri raziskovanju, kako se razširja zvok. Ustanovila bo tri centre in sicer na Holandskem, v Švici in v Italiji, v katerih bodo v določenih časih zažigali velike množine razstreliva, v okoliških državah pa se bodo vršila predmetna opazovanja. V zvezi s konferenco je bila cela vrsta znanstvenih predavanj, med katerimi je bilo najbolj zanimivo predavanje nemškega profesorja Wieganda o njegovih najnovejših meritvah z registrirnimi baloni. Eden izmed balonov se je dvignil v silno višino 38.000 m, ki je ni doslej še nihče dosegel. Zanimivo je, da niso aparati v tem balonu in v tej višini zabeležili nobene znatne izpremembe v temperaturi. V višini 10.000 m znaša temperatura —55 stopinj Celzija in v višini 38.000 m istotako. Komisija se je bavila tudi z uporabo raket za raziskovanje visokega ozračja. Neki Južnoameričan trdi, da je raketa njegove konstrukcije dosegla višino 60.000 m, kar pa na žalost ne more točno dokazati. Največja dokazana višina, ki jo je dosegla neka raketa, znaša 4000 m m za sedaj raketa kot resen pripomoček za znanstvena opazovanja še ne pride v poštev. Najnovejša številka ilustrirane tedenske revije ŽIVLJENJE IN SVET. vsebuje naslednje zanimivosti: Nadzemska avtomobilska cesta v New Yorku (slika) Zmagoslavje stroja ln vsakdanji kruh (3 milijoni brezposelnih v Ameriki s slikami) Kitajčeva os veta (R. Martin — z risbami N. Pirnata) Odkod življenje? Denar (dr. Josip Rožman) Razvoj letalstva v sliki in besedi Arnold Bennett (s sliko) Emile Zola — dalmatinskega porekla čas obedov Napredek v rontgeniziranju Od gumijevega drevesa do avtomobilskega obroča (slike) Krivda Elija Pilona (Roman— I. Podržaj) Na meji Tibeta in Turkistana (s slikami) Krtine (Adolf Koelsch) Anekdote čudežna palma feridpurska (Univ. prof. dr. I. Schiller — s slikami) Najdražji most na svetu (slika) Moderna tehnika (Novo letalo za navpični dvig, Električno oko pazi na požar, s sliko) Tedenski jedilni list Karikature Nemška kritika freudizma Uganke in zanke Humor v slikah »Življenje in svet« izhaja vsako nedeljo in stane polletno (zaKljučena knjiga) 40 Din, trimesečno 20 Din. mesečno 8 Din. Posamezna številka 2 Din po vseh trafikah. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Strašen doživljaj krotilca Za velikonočne praznike so doživeli gledalci v budimpeštanskem cirkusu Czaja strašen prizor. Krotilec Berberides je nastopil pred občinstvom s skupino šestih levov. Zaključno točko programa je tvorilo boksanje z eno izmed zveri. Levi pa so bili ta dan izredno razdraženi in občinstva se je parkrat polastil strah, da se ne bi kaj zgodilo. Med boksanjem krotilca in leva so ljudje opazili, da je glava Beroeridesa vsa krvava. Izkazalo se je, da je lev med borbo s krotilcem slednjemu odgriznil desni uhelj. Kljub temu je krotilec ohranil hladno kri in odprl vrata, ki vodijo v kletke ter zapodil zver dalje. Mahoma pa so ga ostavile moči in se je zgrudil onemogel na tla. Občinstvo se je vznemirilo in nastajajočo paniko je komaj omejila policija, kateri so prišli na pomoč uslužbenci cirkuškega podjetja,, ki so tolažili gledalce, da ni prišlo do demonstracij. Madžarska Greta Garbo Kakšnih neumnosti si ne izmišljujejo ljudje! V Budimpešti so te dni volili madžarsko Greto Garbo. Za ta naslov se je prijavilo osemnajst kandidatinj. Frodrla je Elizabeta Soros. Pri volitvah se ni gledalo toliko na lepoto kolikor na čim večjo podobnost z Greto Garbo. Izvoljena Soros je baje zelo podobna svoji vzornici in ko se je pojavila pri neki kinematografski predstavi, jo je občinstvo Davdušeno pozdravljalo, misleč, da ima pred seboj slovito filmsko zvezdnico. Tudi na Lidu je Sorosova na enak način prelisičila občinstvo, ki jo je naskakovalo za avtograme. Družba Metro Goldwyn, ki noče zamuditi nobene prilike, da razširi priliko za zaslužek, je madžarsko Greto Garbo filmala in posnetke so poslali v Hollywood, kjer bo delala pravi Greti Garbo — konkurenco na slikah. V poklicu ji namreč ne more konkurirati, zakaj Sorosova je frizerka in se je rodila na neki dunavski ladji, kjer je bil njen oče krmar. Poizvedovanja za Wegenerjem Kakor poročajo iz Kodanja, je izjavil ravnatelj gronlandskega departementa Daugaard Jensen uredniku dnevnika »Po-litiken«, da se pripravlja pomožna ekspe-dicija, ki bo odrinila na pomoč Wegener-jevi odpravi iz zapadne gronlandske postaje Karnarujuk ter bo poizvedovala o usodi prof. Wegenerja in njegovega spremstva. Pomožna odprava odrine na pot, čim se izboljšajo vremenske razmere. Prof. Wege-ner se ne javlja iz gronlandske ledne puščave že nad pol leta in je vprašanje, če je sploh še živ. Prva brzojavljena slika iz Manague Razvaline večje cerkve v Managui. Sliko je prineslo posebno letalo čez Havanno ▼ New York, odkoder so jo »brzojavili« po podmorskem kablu v London. Drama v pragozdu Misijonarsko delo v južnoafriških pragozdovih — Maščevanje domačinov, ki so ubili misijonarja in skoro vso njegovo rodbino stregel, kolikor je vedel in mogel, navzlic V globoki notranjosti neizmernih gozdov na ozemlju Matto Grosso se je na bregu deroče reke Juruene, v kateri žive tropi rib-roparic, naselila pred leti protestantska misija presbiterijancev z namenom, da bi pridobivala ondotno prebivalstvo indijanskih rodov za krščansko vero, kulturo in civilizacijo. Dasi žive v teh krajih skoro popolnoma divji rodovi, sa je ameriškemu misijonarju Arturju Tyleeju vendar posrečilo pridobiti ljudi za svoje namene. Misija je štela malo članov. Poleg Tyleeja sta bila tam še njegova žena in dve in polletna hči, strežnica in štirje drugi nameščenci. Misija se je v prvi vrsti posvečala zdravljenju bolnih Indijancev. S tem pa si je ustvarila mržnjo in sovraštvo domačih mazačev, ki so neprestano prežali na priliko, da bi se maščevali nad svojim tekmecem iz civiliziranega sveta. Pred nekaj meseci sta se zglasila pri misiji dva bolna Indijanca in sta prosila za zdravniško pomoč. Duhovnik jima je po- Izvirna slika o katastrofi pred Gibraltarjem Jzkrcavanje tovora a francoskega potniškega parnika »Florida« v Malagi negovanju pa je eden izmed njiju umrl in tudi drugi je tako zbolel, da so ga morali odnesti pripadniki njegovega rodu v brezupnem položaju domov, kjer je kmalu podlegel bolezni. Zdaj je napočila ugodna prilika za indijanske mazače. Neki mazač, pripadajoč plemenu Ram-biquarov, je obdolžil belega duhovnika krivde za smrt obeh Indijancev. Začelo se je ščuvanje proti misiji in neki dan je prišlo v naselbino belokožcev kakih štirideset domačinov. V začetku niso kazali nobenega sovraštva, šele ko so jih spustili v hišo, so se na migljaj maščevalnega ma-zača vrgli na njene prebivalce. Misijonarja so takoj usmrtili, neko strežnico pa so ubili s sekiro. Misijonske uslužbence, ki so hoteli pomagati misijonarju in ogražanim članom naselbine, so postrehli s puščicami. Usmrtili so tudi misijonarjevega otroka. Samo enemu nameščencu se je posrečilo pobegniti z zdravo kožo. Misijonarjeva žena Marijan Tylee, ki jo je svojat pobila z udarci na zemljo, in so jo Indijanci ostavili, misleč, da je mrtva, se je šele po dolgem času zavedla. Vstala je s skrajnim naporom poslednjih sil in je odtavala do brzojavne postaje, ki leži približno kilometer pota do misijonarske hiše. Preden pa se je organiziral oddelek kmetov in policije, da nastopi proti Indijancem, so se ti že umaknili v pragozd in zasledovalci jim niso mogli priti do živega. Obvezno zavarovanje potnikov v Rusiji Svet ljudskih komisarjev v Moskvi je izdal odredbo, ki uvaja za vse potnike na železnicah, ladjah in letalih obvezno zavarovanje. Kadar potnik kupi vozovnico, mora plačati zraven še zavarovalnino v višini 1 rublja. V primeru nesreče mu izplača zavarovalnica 1000 rabljev. Tetznerjeva žrtev agnoscirana? Pri orožnikih v Mostu na češkem se je javil upokojeni rudar Punčoharc in povedal, da je postal žrtev Tetznerjevega umora pred letom po vsej verjetnosti njegov sin Franc, ki je bil 23 let star krojaSki vajenec ter je odšel lani z doma v Belgijo m se ni več vrnil. Orožništvo je o tem obvestilo nemške policijske oblasti, ki so vzele izjavo na znanje in obljubile, da se bodo skušale o njej prepričati. Krst podmornice „Nautilus" O ceremoniji sami smo že poročali. Danes priobčujemo zadevno sliko. Zgoraj desno: vnuk Julesa Vernea z lady Wilkins, ki je krstila podmornico. Nova sreča »letečega milijonarja" Uspel rekordni polet iz Anglije v Capetown ▼ bVz dneva Na velikonočni ponedeljek je srečno dovršil svoj rekordni polet iz Londona v Ca-petown »leteči milijonar« Glen Kidston. Posekal je dosedanji rekord za cela dva dneva. Na cilj je dospel v 6 ln pol dneh. 12.000 km zračnega pota je preletel v 56 urah s povprečno brzino 215 km na uro. Kidston je hotel dokazati, da se da proga iz Londona v Cape town preleteti v znatno krajšem času kakor je sporočila uprava angleške zračne pošte, ki je objavila, da bo trajala pot na tej progi enajst dni. Kid-stonov uspeh je zbudil v Angliji obče presenečenje. Glen Kidston slovi kot letalec, avtomobilski dirkač in lovec na leve. Tudi drugače je miljenec sreče, ki se očividno igra z njim kakor mačka z miško. Večkrat je bil kot športnik v smrtni nevarnosti, a se je vselej srečno rešil. Septembra 1914 se je rešil s torpedirane angleške križarke »Hogue«. Skoro vsa ostala posadka se je potopila. 1916 se je na bojnem brodu »Oran« udeležil pomorske bitke pri Ska-gerraku. Ladja, na kateri je bil, je bila edina, ki ni bila zadeta od sovražnih topovskih krogel. V irskem grand-prixu za avtomobile 1928 je drvel z brzino 140 km na uro in zavozil v neki kot. Vozilo se je razbilo na kose — on si je samo izpahnfl palec. Ko se je v novembru 1929 ponesre- Glen Kidston čilo nemško letaio pri Caterhamu biten Croydona in priletelo na zemljo ter zgorelo v plamenih, je bil Kidston edini izmed osmih potnikov, ki so odnesli življenje in celo kožo. Sličnih doživljajev je imel v življenju mnogo. Napravili so ga slavnega in zavidljivega, na kar pa se niti n« ozira in pravi o sebi, da ima jeklene živce. Zopet nesreča poljskega vojaškega letala Veliko vojaško letalo je izgubilo nad Varšavo ravnovesje in je strmoglavilo sredi mesta. Letalo se je vžgalo in popolnoma zgorelo. Mrtva sta tudi oba pilota. Kronani in odstavljeni kralj Faustin Wirkus, član ameriške mornarice, je bil pred časom poslan na majhen, republiki Haiti pripadajoči otok Ile de la Gonave, kjer naj bi nadzoroval dela, ki jih je naročilo ameriško mornariško ministrstvo. Gonave je redko obljuden otok. Na njem vlada stara in tolsta kraljica, ki y videla v mladem Wirkusu utelešenje svojega pokojnega moža. Ponudila je torej Wirkusu vlado in neki dan so farmarske-ga mladiča iz Pennsylvanije z velikim hrupom okronali za kralja otoka Gonave. Kakor poročajo obiskovalci otoka, se je novi »kralj« prav dobro držal. Zato so prebivalci otoka izrazili željo, naj bi si Cirkus poiskal belo ženo, s katero bi utemeljil svojo dinastijo. Ko je izvedel za to predsednik Haitija Borno, se je pn ameriški vladi pritožil zaradi nameravane uvedbe belopolte dinastije v republiki barvastih elementov. Njegov protest je zalegel. Ameriška vlada je odpoklicala Wirkusa z mesta nadzornika del na Gonavu in ga je postavila zopet na prejšnje službeno mesto. Tako se je — najbrž za vedno — končal njegov kraljevski sen... Sezona tornadov v Ameriki V Ameriki se začenja ob tem času doba tornadov, ki zahtevajo vsako leto okoli 300 človeških žrtev in povzročajo milijonsko škodo. Velika sezona naravnih katastrof traja od aprila do polovice junija. V marcu in avgustu so tornadi redek pojav. Lokalno bo omejeni na Zedlnjene države, posebno na dolino reke Mississippi. Najbolj prizadete so navadno države Texas, Oklaho-ma, Kansas in Missouri. Pogostoma se pojavljajo v Nebraski, Mississippiju, Ala-bami, Iowi, lllinoisu, v Dakotu in Minne-•oti. Nesreča angleškega prekomornfka Tretja največja ladja na svetu »Beren-garia« je v torek popoldne naseda blizu otoka Wight v Kanalu na peščino, od katere se ni mogla več odtrgati, še v teku večera so se potniki izkrcali. Na ladji je ostalo samo 75 ljudi. »Berengaria« se je vračala iz Amerike v Southampton, kamor bi bila morala dospeti približno ob času, ko se je zgodila nezgoda. Iz Anglije je odšlo »Berengariji« na pomoč več ladij, ki so jo skušale zavleči zopet v globino, poskusi pa niso imeli doslej nikakega uspeha. Na tej vožnji je poveljeval prekomor-niku kapitan Britton, ki mu je lastnica ladje prvič zaupala to funkcijo. Vsak dan ena »Tu ne smeš trobentati!« »Zakaj pa ne?« »Ali ne veš, kaj m je zgodilo v Jerihu?« malim ogiasom i Ženttve, dopisovanja, naznanila te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda l.— Din Pristojbina za hitro 5.— Din Najmanjši znesek /0.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, /e plačati ie pristojbino 2.— Din PrU stojbine je vposlati obenem z naročilom Čekovni račun pri Poštni hrantlniri v L tubi fant 11.842 — Telefor \tevilka 2492. 3492 Za odgovor 2 Dlll » «»a»»»Cali •Vas/ove tnalih oflasov dobite takoj po izidu lista v podminicah „Jutra* v Jdaribcru, v 1**, 9 »Vor«n» me«tu, 0 tSrbooljah in no &em*nicah, ki sprejemajo tudi naročila na male ogtase in inserate. ffTETTTfffl Šoferja dobrega mehanika, tm ožil ega tudi popravljanja čev ljarskib strojev, sprejmem takoj Le resni interesenti caj pošljejo ponudbe na naslov: Ivan Prešeren, to-Tarna čevljev, Kranj. 12880-1 Kontoristinja starejša zaupna moč z dobrimi spričevali, sam os t oj oa delavka se sprejme. Prednost Imajo refiektan tinje. ki so v trgovini z mešanim blagom izurjene. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 12S42-1 Vrtnarju oddamo v najem velik t' • toplimi gredami. Miroma iščemo hišnika-vrtnarja Cesta na Rožnik štev. 19. 12762-1 Mesar, pomočnika veščega vseh mesarskih poslov, z večletno prakto. 6prejmem takoj. Naslov v o "!asn em oddelka »Jutrac 13050-1 Kuhinjske učenke rprejme botel »Bellevne« v Ljubljani. 13030-1 Orodne strugarje in orod. kllučavničarje prvovrstne potrebuje jo aeroplanske delavnice Frege v Kraljevo — Ponudbe i navedbo prejšnje-pa službovanja, pogojev in narodnosti na gori navedeni na-si-ov. 12939-1 Tipkarico rmoino slov. Ln nemške korespondence ter stenografije, sprejmemo takoj._ Pfe-rern ponudbe z vsemi po-!j-šom stanja, pripraven za potnika, po prav nizki ceni i> r o d a Josip Prusnik v Kamniku. 13126-10 Redka prilika gestsedežna limuzina znamke Steuer ugodno naprodaj poizve se v restavraciji ,6« (Sestici), Dunajska r. St. 8. 13134-10 Prikolica nova, uporabljiva za motorno kolo 350 ccm. globoko pod ceno na-prodai. Na ogled pri H. Kenda, Ljubljana. Mestni frg !7. 13152-10 Dekle sta.ro 24 let. močno to zdravo, vajeno vseh hišnih del. ki obvlada nemški jezik, išče kjerkoli službo. Naslov v oglasn-em oddelkn »Jutra«. 13195-2 Trgovski pomočnik železninar. vešč mešano stroke, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi preme niti službo. Ponudbe pod ifro »telezninar« na od oddelek »Jntra«. 13201 Moško kolo dobro ohranjeno kupi žetima, Ljubljana, Jelovškova ulica S. 13148-11 Dirkalno kolo »Peugeot« prodam za 600 Din. Na ogled med S. In 7. uro popoldne v Rožni dolini, cesta X štev. 24. 13172-11 Gostilno prvovrstno in dobro ^T^-ljano. v oentra poleg Zri njevca prodam. Osemletna najemninska pogodba Sia novanje 2 sob v hiši. Sta narina nizka. Potreben ka pital 40.000 Din - Jstalo po dogovoru, pojasnila ia je A. Mark o vič. Zagreb, Kr. Marije br. 5. 12693 19 Manjšo trgovino dobro vpeljan" bi prevzel v kakem trgu. - Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »K R-* 13023-19 V kakem trgu iščem dobro vpeljano manjšo trsrovino ali go*tiI-r\o. Plačam do 150.000 Din Pismene ponudbe na >gl-odd-lek »Jutra« pod »ifro »150.000 Din«. 13022-19 Pozor, čevljarji! V podnajem oddam lokal in delavnico v prometnim mestu Slovenije. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« ° 13015-19 Mladenič 19 let star. išče službo hlapca ali sluge — najraje pri peku. katerega posla je vajen. Naslon v oglasnem oddelka »Jutra«. 13203-3 Službo točaja (Sehankbursch) tudi za se- zijo iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Toča j«. 13224-° Kot skladiščnik lesni manipnlant ali pre-iemalec iščem službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena moč*. 13225 3 Mizarski pomočnik vešč vseh del, zlasti finega pohištva, išče stalno službo. Ponndbe na podružm co »Jutra« v Celju pod šifro »Marljiv delavec«. 13218-2 £'4 Šofer trnzeo to zanesljiv, vojaščine prost, samski, zmožen popravil avtomobilov, išče službo b kakršnemkoli avtomobilu. Andrej Topler Guštanj. 12710-2 Otroška negovalka fKindeirflegerin) z enoletno prakso, išče 8 15. majem ali 1. junijem mesto k dojenčkn. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13113-2 Gospodična z večletno notarsko prakso, išče kjerkoli nameščenje. Gre tudi kot blagaj-ničarka. Ponndbe na ogl. odde.lek »Jutra« pod 8ifro »Izurjena strojepiska«. 13016-2 Vrtnar zmožen vseh vrtnarskih del išče službo. — I. Vidmar, Ljubljana, Zalokarjeva ul. št. 8. 13136-2 Šivilj, pomočnica išče delo — najraje v ka ki trgovini ali salona. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 13198-3 £ VTT# rrr, » Akviziterje prodajalce avtomobilov, motornih brizgaln iščemo pod najugodnejšimi pogoji. Ponudbe z zahtevo plače na Renault SIkor, Cesta na Rožnik 19 12764-3 Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo Autol telefon 2236 Prva oblast, koncesijoninna Prospekt zastonj: pišite oonj 251 Strah na Sokolskem gradu in Beračeve skrivnosti kupim. Ponudbe pod Žifro »Lepo ohranjene« na oglas, oddelek »Jutra«. 13187-8 G. Th Rofman: Zgodba o Vrtismrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) 43 A Cipeljeapelj se za to ni zmenil. Skočil je naravnost vame in me od sile nespodobno uščenil v nos. Kar za nI mi ga je. Ku, mišek, ki ima o sebi količkaj dobro mnenje, seveda ne more pogoltniti take grdobije. Vrnil sem mo nemilo za nedrago! Puhasto perje Sisto. Cubaoo. kg po 48 Dm lruga vrsta po Din 88 Sg čisto. (Sobano, kg po 48 Dir n čisti pub kg po 250 Dit. -azpošilja po poštnem po* cetjn L. Brozovid, Zagreb Ilica 82- kemična čistilnica perja. 262 Steklenice rani« velikosti buteljke ugodno naprodaj v hotelu »Bellevne«. Ljubljana, 13029-6 2 skobelnika (Hobelbani) iD mizarsko orodje proda Marija Staut Ljubljana. Karlovžka cesta 9/II, desno. 13017-6 Otroška posteljica lepa, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13147-6 Kreuz-Thermalbad prodam. Naslov v ocrlas. oddelku »Jntra«. 13166-6 Lep otroški voziček drap, ponikljan, na peresih, ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 13154-6 Moško kolo _ naprodaj v Stožicali št. 73 13179-11 Moško kolo poceni naprodaj v garderobi pri Figovcu. 13175-11 Kupdrn Kopalno banjo za sedežne kopeli, kupim. Ponudbe 8 točnim naslovom in navedbo cene na oglas. odd"!ek »Jutra« pod »IDobro ohranjena banja«. 13005-7 Pisalno mizo kapi Blažič V., Tavčarjeva ulica e. 13141-7 Chevrolet hladilnik dobro ohranjen kupi Elek-'-rotehna, Erjavčeva c. p. 13166-7 Kisle kumarce domače — več-o količino kupi Ivam Javornik, Domobranska cesta štev. 7. 13170-7 Staro barako kupim. Ponudbe na r.aslmv »Embal«, kartonaža, Ce-lOvška cesta 14. Tel. 32-29 1S230-7 IX— Parcelo 2386 m8 veliko, ob glavni cesti Dravlje—Pržan prodam po Din 10 m-. Poizve se na Pržanu 8, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 13036-20 Krasno posestvo z rodovitnimi njivami, sa-doncvsnikom. travniki in vinogradom, na solnčni legi na Sp Štajerskem naprodaj. Informacije iaje Alojz štrukelj. Št. Vid 25 pošta Beguuje pri Cerknici 12999-20 Stavbno parcelo 333 m' veliko, z betonsko ograjo prodam na Kodelje-vem, Slomškova ulica 4. 13150-20 Restavrant-pension v zdraviliškem in kopališkem mestu Crikvenici od dara v najem, proti odku pu inventarja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pcnsion«. 13194-20 171 Razno pohištvo radi odpot-ovanja proda M. Pleteršek, Verliovčeva ulica št. 12, podpritličje. _ 13151-12 Kompletno spalnico dobro ohranjeno, radi po manjkanja prostora po nizki ceni -prodani. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 13174-12 Gostilno, delikateso trafiko ah* kavarno na prometnem kraja v Ljubljani vzamem ua račun aii v najeim. Grem pa tndi kot prodajalka kruha Naslov v oglasnem oddelkir »Jutra«. 13167-19 Vinotoč na zelo prometni točki pro-dam. Ponudbe na og'asni oddeleik »Jutra« pod *itrn »Vinotoč«. 13161-19 Šnecerij. trgovino z inventar'em in zalogo prodam radi selitve. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutia« pod šifro »Ugodna prilika«. 13157-19 Opremljeno sobo s kopalnico to posebnim vhodom, pojenj Stadiona oddam boljšemu gospoda. Naslov v oglasnem odd"lku »Jutra«. 13202 2» Lepo mesečno sobo čisto, v vili blizu po«te, s iouporabo kopalnice in ev-tudi s prav dobro hrano oddam. Naslov v ©■glasnem oddelku Jutra«. 13171-23 Sobo z 2 posteljama iD souporabo kuhinje, brej perila in postrežbe 1 5 t » mlad zakonski par Cenj. ponudbe na oglaa oddelek »Jutra« pod šiiro »M. A.« 13206 23 Sobo s posebnim vhodom. M edi mesta oddam 2 gosportnm* Naslov v oglasnem oddelka » Ju lira. 13228-23 Sostanovalca > hrano to vso oskrbo sprejmem takoj za 150 Din tedensko. — Restavracija »Soča«, Sv. Petra cesta S 13207-23 Blizu Tabora ;a bolnice oddam mimo opromlieno sobo soi;dn«inu g<»s.ni>du ali gospodični. — Naslov v og'dsncm odd-'kn .Jutra«. 12924-23 np»oje, Zvesta duš« 81, t Vrvi do 20.009 4 ■ • v b • Zanesljiv kondnkter. Zavarovanje, Zvestoba, Življenj« 80, Jona prijateljica. 9999, 878. 1727, 1001, 45, X. Y., 333, 1000/13248. 2:2 tvornica kart Lojte 8moc, Ljubljana VIL AleSevčev* št. 86. Zihterajte ponndbe in ceniki 242 n ftji iji rt ' ' - * - A r - Ia gramofon najnovejša tipa, z izredno lepo izbranimi ploščami naprodaj telo ugodno v 12 do 20 mesečnih obrokih. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13153-26 Klavir po »sodni cen! prodam ali zamenjam za planino. Na. slov pove oglasni oddelek »Jutra. 18309-2« Pisalni stroj kupim. Cenj. ponudb« * navedbo znamk«, cene, naslova to t ugotovitvijo pisave na oglasni oddelek »Jutra« pod Siiro »Pisalni •troj«. 13006-29 Kmetovalci! Prvovrstne gnoja ične črpalke fpumpe), pluge to brane dobite v železnim Pr. Stopica, LJubljana. Gosiposvelska ce«ta St. 1 12490 30 Pokraj. razglednice po Vaši sliki ali negativu, v pristni fotografiji izgo- Stopar Ivan roj«n v Gojaievem na Goriškem, naj javi svoj naslov: Dr. J. Vrtovec, Ma riboT, Koroščeva štev. S. 13213-31 Svetlomodra čepica iavita v rjavo-evHen papir ie bila izgubljena vč-eraj (žetrtek) optrfdan na poti »d Gjuda skozi Zvezdo, šelenburgovo ulico to Du-uajsko ceeto. Pošten iiaj-ditelj naj jo odda v ogl. oddelku »Jutra«. 13182-28 Gostilno na prometnem kraja na deželi ali v mestu vzamem v naiem. ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro ših-o s.22«. 13121-17 Veliko prazno sobo s souporabo kopalnice in kuhinje oddam zakoncema begl. oddelek »Jutra« pod šifro »Broj 1525«. 13044-23 Prazno sobo s strogo separiranim vhodom to električno razsvetljavo oddam b 1. majem za 3-50 Din osebi, ki je čez dan odsotna. Križev-niška ulica 8/1. 13162-23 Sostanovalko snrejmem. Povzve «e od 5 afe pop. naprej v Hrenovi ulici Stev. 14 — pritličje. 13142-23 40—39 Vzdigni pismo. Pozdrav to p. 13130-S4 Pomlad se vzbuja Dvignite pismo! 13124-21 50.000 Lir caj dvigne pismo. 13181-34 oglasnem oddelku »Jutra« dvignite sledeča p i ■ m a: Agnola, A. M., Agilen in-tefiguut, Aparat, Ag'\en zastopnik, Aleiuja, Blagajna, Bienfait 52, Častna stroga tajnost, Cen trum ali periferija, Center, Charles. Cenena volna, Črne oči, CVstost, Dobro srce, Do 250.000, Dežela, Dobra moč 232, Dobra kuharica 4, Dober potnik, Dve blagajni, i Dober najem, Dva prijatelja 27. Dober postranski ' ^a&lužek, Dobra metoda. Fotoaparat, Gramofon, Gra-foJog, G. Lj., Gostilna in trgovina, Gonmjia 22, Go-renjka 40, Gorenjski biser Harmonija, Izpod cene, Ix dežele, Izvrstna spričevala I. H. 13. Junij 1930, Inventar, Kamelija, Kont.m-stinja, Lepo, Likarica 45, Lepi kraj. Lepa bodočnost Lep nastop 20, Ljubljana, Lepa pomlad. Mojster, Ma-ločlanska. Mirno in zadovoljno življenje, Moderno, Modna krojačica 40, Most 5G7, Mirna stranka, Mirna in čista. Mlada gospa. Mizarstvo, Maja, Natančna 400, Naklonjena sreča, Najemnina do 1000 Din, Najlepša prilika, Osebna pravica, O d mah, Osamljenost, Otroška posteljica, Prvovrstna, Plavolaska, Pošteno plačilo, Punčka — plemenit značaj, Prostorna, Potnik, Pomlad ee vzbuja. Prvovrstna osebnost, Posestvo v naiem, Plačilna-Split, PeTfekten Francoz, Poštena, Prevarana, Plačilo, Plemenit značaj 540, Prvovrstna, Paralelne deske, Prost vhod, Prost osi e-di, Primorka 5, Pismena garancija, Ponudnik garantira uspeh dobiček, Perfektna šivilja 100, RevanS 6, Reden plačnik. Resni značaj. Redka ugodna prilika, Rednica, Samostojna in vestna, Samski lom, Stalen najemnik, Solnčna jesen, Stalni dom 31, Starejša moč, Sreča Te išče 150, Sadje, Stopnice, S:irtiren zaslužek,. S. J. 4O0, Sretan Uskrs, Trajna ljubezen, Trezen trgovec. Takoj zmerno. Udobno bivanje, Učiteljica Marija., Velika kolekcijo, Vzgojiteljica, Vdovec, Ve.liki dobiček Vzgoja, VeseJa Dolenjka, Vrtnar, Velika to svetla, Vesela pomlad, Vrt, Vesela Velika noč 50, Zanesljiva in vestna, »nrozna vsakega dela. Za takoj ar! pozneje, Zelo vestna, Za- Otrošlri voziček skoro nov, obenem za sedenje to ležanje, poceni proda P. Mihelak, izdelovalni« perila, Ljubljana, Rimska oefeta 5. 13052-6 Jafca za vaHenie od čistokrvnih OrtrimlrtonJt po Din 2 50 prodaja He-lena Rode, D. M. v Polju it. 1 pri Ljubljani. 13287-6 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nad vse ljubljeni sin, gospod OSTERMAN ALOJZU strojnik in šofer po dolgi, mučni bolezni danes, v 26. letu starosti, previden s sv. zakramenti, mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 11. aprila 1931 ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Novem mestu. Novo mesto, dne 9. aprila 1981. ALOJZIJ, oče — FRANČIŠKA, mati — ALBIN, STANKO, RUDI, bratje —OLGA, MIMI, sestri. 5537 (Poceni in dobro kupite ure, zlatnino to srebrnlno pri svetovno znani tvrdki H*Suttne% Ljubljana, Prešernova ulica 4 Razpošilja se na vse kraje Evrope, Amerike, Afrike, Avstralije in Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-hiitte, J. W. C. Schaffhausen Solvll, Ornega, Longlnes, Doxa, Omiko, Iko, Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Zahtevajte veliki ilustrovanl cenik od H. SUTTNEK, LJUBLJANA 4, zastonj to poštnine prosto. Radio Izvleček Iz programov Petek, 10. aprila. LJUBLJANA 1215: PI*»če. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 18: Koncert radioorkestra, — 19: Modernizacija našega pouka. — 19.30: Francoščina. — 20: Gospodinjska ura. — 20.30: Samospevi Marijana Rusa. — 21: Koncert raidio^orkestra. — 22: Napoved ča« sa in poročila. BEOGRAD 15: Prenos vz Saborne cerkve. — 20: Koncert pevskega zbora »Voznesen« ska crkva« — 21: Poročila. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert lahke glasbe. — 20: Prenos koncerta iz Beograda. — 22.40: Koncert lahke glasbe. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.40: Vio* linski koncert. — 20: Dramska večer. — £2.20: Koncert sodobne glasbe. — BRNO 16.30: Popoldanski koncert. — 19.05: Po* ljuden krmcert orkestra. — 19.40: PreiH>s vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert orkestra mandolin. — 1925: Plošče. — 20.15: Prenos simfoničnega kon. certi iz filharmonije. — Prenašanje mo« zemskih postaj. — DUNAJ 11: Plošče. — 13.10: Nadaljevanje koncerta na ploščah. ,— 15.25: Koncert orkestra — 19.30: Pre. nos monster^koncerta dunajskih filharmo* nikpv in dunajskega simf. orkestra. — 22: Koncert lahke glasbe. — BERLIN 19.40: Koncert lahke glasbe. — 20.30: Čitanje. — 21.10: Orkestralen koncert — Koncert god. be na pihala. — 16 30: Koncert lahke glas. be. — 19.35: Koncert na čelo. — 20.45: Ve. seloKra. — 22.30: Prenos koncerta iz Ber. lina — MUEHLACKER 16.30: Prenos or. kestralneca koncerta iz Wiesbadena. — 19.15: Zabaven program na ploščah. — 20: Koncert italijanske glasbe. — 21.10: Dram. ski večer. — 22.30: d'Albert kot klavmski viTfuoz. — 23.10: Godba z\ ples. BUDIM. PESTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Koncert ciganske kapele. — 19.45: Prenos i,z glMa^rišča. — Koncert vojaške Godbe. — 23: Orkestralen koncert. — RIM 17: Voka. len in instrumentalen koncert. — 19.50: Plošče. — 21: Mešan program. — 21.30: Koncert itaKjan-ske in francoske glasbe. Iščemo za svojo emajlno peč emaf lirarja (Emailauftr&ger) in ž g1 a 1 c a (Brenner). — Ponudbe poslati na Osječku ljevaonlcn željeza i tvornicu strojeva d. d. Osijek. 5513 Iz sIhtKahiIi obiav Dražbe nepremičnin: Pri okrajnem sodišču v Ptuju 24. aprila ob 9. zemlj. knjiga idealna polovica d. o. Mali Okič, vi. št 48, oentlna vrednost 7528 Din, najmanjši ponu-dek 8280 Din. — Istotam istega dne ob zemlj. knjiga d. o. Starošinci, vi. št. 130. Cenllna vrednost 11.060 Din, najmanjši po-nudek 7380 Din. — Istotam 12. maja ob 9. zemlj. knjiga d. o. Rotman, vi. št 62, cenil-na vrednost 12.520 Din, najmanjši ponu-dek 8280 Nin. — Istotam istega dne ob 10. zemlj- knjiga d. o. Spodnji breg, vL št 631, cenilna vrednost 3372 Din, naj manjši ponudek 2248 Din. Rudarski družbeniki Rudnika In železarne v Štorjah bodo imeli 52. redni občni zbor 23. aprila ob 11. v tovarniških prostorih v Storah. VpJaB v trgovinski register. Vpisane so nastopne firme: Koša k in Comp.. slaščičarna v Ljubljani, — Prva jugoslovenska izdeloval niča harmonik France KucJer na Drenovem griču, pošta Vrhnika. Motor Kredii Pramberger in Oomp., nakup in prodaja avtornofoflov, motornih koles itd. v Ljubljani. Uprava banovinskega zdravilišča v Ro-caški Slatini razpisuje prvo javno pismeno ofertalno licitacijo n dan 9. aprila za prevzem del pri gradnji pomožnega hotela v Rosaški Slatini. Proračun znaša za vsa dela 1,761.897.69 Din. Oblastna uprava bolniškega fonda prt direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje v Ljubljani in Mariboru individualno dobavo očal za člane bolniškega ionda in njih svojce. Izprašani optiki naj vlože ponudbe do 4. aprila. Opustitev gostilne t Posetnikom moje gostilne v D. M. v Polju vljudno naznanjam, da preneham obratovati dne 11. t. m. Zahvaljujem se vsem za dosedanji poset gostilne. 5526 DIMNIK JAKOB, gostilničar v Dev. M. v Polju. ZAHVALA Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta in tasta Mr. ph. ANČK JOS. star. se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Oražmu za njegov trud, sokol, društvoma Ribnica in Sodražica, gasilnemu društvu v Ribnici in br. pevcem. Zahvaljujemo se nadalje vsem darovalcem vencev in cvetja in vsem onim, ki so spremili rajnkega na njegovi zadnji poti. 5527 Ribnica, dne 8. aprila 1931. ta!n)oči ovtalL >3OTKh S, S2 8 Petek, M. 17. 1951 C. Ebensteh« 15 Dva na Roman Ko je hotel nato porabiti večerne ure za delo, je z nejevoljo cpazil, da ga je bilo vsako razpoloženje za delo minilo. Dolgo v noč .je ždel v svojem pletenem naslonjaču ter kadil in premišljeval. Tak takšno je bilo zdaj novo življenje, od katerega si je toliko obetal! Zdelo se mu je, da ni bil še nikoli tako osamljen In zapuščen kaikor v svojem mladem zakonu. Prei je ležala bodočnost kakor loterija pred njim: kolikor srečk, toliko upov in možnosti. Zdaj je bilo žrebanje minilo — in, siromak, ni bil ničesar zadel. In če bi bil tako pogumen in bi bil pdožiJ roko na ono drago srečko, dokler je bil čas — Tiho, tiho, kakor čarobne sanje, je vstala ta misel pred njim. Zaprl je oči tn se potopil vanjo. Dvojica temnih oči se je boječe in mehko upirala vanj. Sladek glas je zazvenel od nekod. Nato je v duhu zagledal travnik za očetovo vilo in tisti vroči, dehteči poletni dan, ko fe bil pripeljal Heidlaufove in BTandove k očetu in materi v goste — tisti dan, ko je Maja baje imela raztrgane rokavice. On tega ni bil videl. A njen radostni smeh, njena razposajena otroška veselo st mu je še zvenela v ušesih. Kako srečna je bila nad gozdi in travniki, nad vonjem sena, gorami, višnjevim nebom in zlato obrobljenimi oblaki, ki so počasi pluli po njem! Takrat je njen ljubljeni glas vriska je klical: O, kako lep, kako lep je svet, tako tih •jn slavnosten in pobožen! Oh, mar se nam ne bi bilo treba nikoli všeč vrniti v mesto!« Erika je bila zavihala nos. *Nu, hvala lepa! Kmalu bi ti postalo dolgčas, tako daleč od ljudi in brez vsakega razvedrila!« A Maja je s širokimi, bleščečimi očmi gledala okoli sebe. »Dolgčas? O, Erika, o tako srečna bi bila, če bi s« mogla za zmerom otresti ljudi in njihovih razvedril! Če jih ne bi potrebovala in ne bi morala z volkovi tuliti zaradi vsakdanjega kruha!« Deklet nista vedeli, da je on poshiSal njiju razgovor. Mislili sta, da sta sami. On pa bi bil najrajši ovil Majo z rokami in se ji zahvalil za vse te mile besede, ki mu jih je jemala naravnost iz duše. Takrat je mislil, da je pogledal v njeno notranjost, ki se je kazala v družbi tolikanj drugačno, hladno in ošabno, kakor da bi gradila zid okoli svojih skritih zakladov. Tisti dan je prvikrat začutil magnetični tok, ki je izhajal iz nje. Zdaj, ko se mu je tisita ura dramila v spominu, ga je spet občutil; prihajal je od daleč, preko dolin in gora, morda celo izza morja — od nje, od nje! Prestrašen se je zdrznil. Kaj je bilo to? Ali se mu je sanjalo? Erikine besede so mu silile na pamet: »Še vedno misliš na to Majo.« Vstal je in si obrisal čelo, ki se je bilo pokrilo z mrzlimi kap-pljami. Ne, saj ni bilo res, ETika je bila njegova žena in njegova ljubezen je bila njena last. Oh, da bi bila zdajle tu! Sleherno besedo bi ji odpustil, za tisoč reči bi jo prosil odpuščanja, za vse, kar ji je kdaj na tihem očital. Saj je imela prav — on, edini on je bil barbar, ker ji je hotel braniti to, česar si je želela njena mladost. Tudi to, da je bila huda, je bik) samo naravno. Ubogo dete se je mučilo z ljubosumnimi mislimi. Ali je bilo to kaj čudnega, ko ji je bil nekoč vendar sam odkril svojo ljubezen do one druge? A to je bilo zdaj minilo — že davno je bilo minilo. Oh, da bi bila Erika tu in bi jo mogel prepričati! Pogledal je na uro. Predstave je moralo biti že konec. Mar bo res prenočila pri materi? Ne, tega mu ne bo storila, tega mu ne sme napraviti! Z vročično nestrpnostjo je čakal; nemirno je hodil po sobah, vsak trenutek gledal na uro, prisluškoval, kadarkoli je spodaj pridrdral kako voz mimo hiše in kolikorkrat se je v hiši kaj oglasilo. Ura je bila ena, bila je pol dveh — Heinz je še vedno čakal. Morda sta bili šli v kak restoran večerjat? Morda je trajala predstava del j nego po navadi? Ob dveh je naposled vzdSiaje stofpfl v zatohli kabinet in legel spat. Drugo jutro proti desetim se je pripeljala * ma-terjo. Hemz Je že sedel za svojo pisalno mizo, ko je gospa Brandova z nasmeškom zadrege na ustnicah stopila v sobo. Eriki je bilo očividno ljubše, da mine prva nevihta brez nje. A nevihte ni bilo. Gospa Brandova je našla zeta čisto krotkega in vdanega, tako pripravljenega odnehati, da si kar ni mogla predstaviti, zakaj se je Erika pritoževala. Otrok očividno še ni znal napeti v občevanju z možem pravih strun. Thursen je takoj pristal na to, da še danes prične z nastopnimi obiski pri svojih tovariših. Ko je bilo urejeno to, se je tašča na videz skromno, v resnici pa z zmagoslavnim srcem umaknila. Erika je z neprisiljenim nasmeškom prišla k možu. Njegov poizkus, da bi se pomenila, je s poljubom v kali preprečila. »Oh, kar pusti to, saj je tudi meni žal, da sem ti brenkala take neumnosti, ki jih niti sama sebi ne verjanem! in zdaj je bilo itak vse dobro!« Okoli dvanajstih sta se odpravila. Ker je bilo zunaj nekoliko vlažno in se je Erika bala za svojo obleko, je bilo treba naročiti voz. Peljala sta se, namestu da bi sla. Povsod so mlado dvojico zelo prisrčno sprejeli m Erika je očividno vsem ugajala. A saj se je tudi res brezhibno vedla. Nihče ne bi bil sodil, da je bila prav za prav odrasla na deželi in je občevala doslej v 'dosti bolj ipriprostih družbah. Heinz se je čudil njem veliki prilagodljivosti. Pri damah, ki so cenile take reči, je igrala izkušeno gospodinjo, pri mladih materah je kazala veliko umevanje za nego otrok, in pri dvorni svetnici Bbers-bergovi, ki je s svojim sinom vred študirala filozofijo, je govorila o sodobnem slovstvu, Darwinu in Nietzscheju, kakor da se vse življenje ni ukvarjala z ničimer drugim kakor z znanostjo. Ko ji je potem v vozu napravil zaradi tega poklon, se je prešerno zasmejala: »Oh, veš, vse to je itak pesek v oči. V resnici me te stvari neznansko dolgočasijo! A kar je hotela, je bila vendar dosegla: vsi so enodušno hvalili profesorja Thursena, da ima preljubeznivo ženo. Čez tri dni so bili obiski srečno opravljeni in dva dni po tem se je pričelo vračanoe obiskov. Zahvala Ob prerani izgubi našega ljubljenega^ soproga, nepozabnega, dobrega, skrbnega očeta, starega očeta itd., gospoda JANEZA MALI čevljarskega mojstra In posestnika bodi za izraze sočutja vsem najiskrenejša zahvala, zlasti vsem onim, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. 5528 Jesenice, Fnžine, dne 9. aprila 1931. Žalujoča rodbina« Potrti globoke žalosti naznanjam pretužno vest, da Je iskreno ljubljena mama, stara mati, teta gospa Terezija Ivane roj. Žabjek mesarica dne 9. aprila po dolgi in mukepolni bolezni, v 69. letu, previdena z zakramenti sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. ^ , Pogreb predrage mam« bo v soboto ob 4. popoldne izpted biše žalosti, Poljanska cesta 54. Žalujoča hčerka PEPCA IVAN C in ostali sorodniki. izvanredna ranikai Želena »lofiaika patent postelj« »loJljiv«, • u-peciraaom madraeo«. telo praKtiena e« vsako hiio, fcolele. «oft»e sl«U-be to potaMe' osobe stane samo Dia J90.—» RatpoKHa« po poiine-aom poTzetiu. TAKO IZ6LC0A SLOŽEN Lesena paUn« fftrfelfc. zložljiva. • lapeetfSBim madracom. ««lo Pr»k" tičoa. stane samo d Lelalka M annianl* — (LieJutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna. ,anc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.