St. 89 MttiiMHMiiMil(Momu«Iliri« ■rani« v soboto 12. aprila 1984. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX • zV-tja, izvsemfl pcmd^Jek. vsak ćud zjutraj. UradaOtvo: Asižkcga M. 20, L nadstropje DopM na) m poSHjj^o ured-" p*ma se o« sprejemajo, rokopisi te r* vračajo. Izdajate , Anton Oerbec. — Lastaflt tis* l^u. tst Tisk tiska: 7rrZ; za m«se: L 7.—, 3 mesece L i? 5otajevanje nevšečnih stvari je nevarno nasilstev, vplival na slovansko volilstvo, nore imeti hude posledice. Ce se ne da se bodisi od strahu (torej vendar!) ali ed&mo pravilno resničnega položaja pa zaradi ljubega miru ni udeležila volitev sv ega, če imamo polno zavest o nevar-! v takem številu kot prejšnje čase*, rasti, ki nam grozi, če ne vodimo točnega Da se je fašizem «zajedel» — to je res-računa o silalC ki so v borbi proti nam, in niča. Samo j'e treba vprašati kako? U- ce vsled tega ne ukrepamo pravočasno vse tovo ne po krivdi našega ljudstva, i o je .trebno in primerno za vse morebitne pač eden tistih pojavov, ki ga ustvarjajo učaje v svoji borbi: potem se nam more činitelji, proti katerim naše ljudstvo nuna ^oditi da nas najde nepripravljene in ne- nikake moči. Mislite si le malo zeleznisko iposobljene tisti trenutek, ko bi morali postajo. Tu je že pet, šest italijanskih naproti nasprotnim silam postaviti svojo meščencev z rodbinami. Poleg njih nekaj r Ino in organizirano silo! Zato je prav in drugih nameščencev, ki so v absolutni od-p o trebno da gledamo vsekdar pogumno visnosti od njih m popolnoma v njih oblasti: resnici v obraz, da si ne zatiskamo oči gre jim za — kruh! Naj se k tem pridruži nred lastnimi pomankljivostmi, da raz-j še par domačih omahljivih elementov — krivamo svoje nedostatke in bodi tudi za- I v katerem narodu ni takih? —- m tu je ; ,je j fašjo kakih 30-^0 glasov! Kako je se le v Ali — kakor smo že rekli — tudi in še krajih, kjer so razna oblastva! To pa še Posebno pri izrekanju graje mora biti be- ni dokaz, da se je fašizem «za jedel» v nase seda strogo objektivna in pravična, ker ljudstvo. Imamo eklatantne prime« za to. cir-er žali prizadete in povzroča le zlo. Krafr ob železnici Rihemberk, LHitovlje, Posebno pa zato, ker pri tistih, ki so se Repentabor, Postojna, Kanal so se izka-pošteno trudili, delali in žrtvovali za našo zali nad vse pričakovanje. Fašizem na stvar ubija veselje do nadaljnega dela, našem ozemlju je pač pro-dukt razmer, ki vseh pa vero in nado, da bi mogli še jih naše ljudstvo ne more ne odpraviti ne poživljam, da zakličete trikrat: «Svi jo kralj! Živijo Italija! Živijo fašizem!* In množica je ubogljivo ponovila: Živijo kralj! Živijo Italija! Živijo fašizem! «A chi Mussolini?* «A ttoiU___ Ugleden fašist izstopi is stranke v znak protesta proti volilni« metodam RIM, 11. Fašist dr. Autonio Montel-cone je objavil pismo, ki ga je poslal tajniku fašja v Sieni. Pismo se pričenja tako-le: Izstopam iz tukajšnjega fašja, ker sem v nedeljo ugotovil, na kakšen način se spoštujejo bivši bojevniki, ki so bili po fašistih zahrbtno napadeni ob izhodu iz volilnih sekcij, obdolženi, da so oddali svoj glas v kabini kakor predpisuje zakon. likem Bečkereku je narastla Tisa poplavila pokrajino; škoda je ogromna. Včeraj predpoddne je kralj Aleksander odpotoval s parnikom iz Beograda proti Obrenovcu; ogledal si je vse kraje, ki so najhujše prizadeli vsled povodnji. Popoldne se je zopet vrnil v Beograd. Ministrski svet je pooblastil poljedelskega ministra, da določi potrebne zneske za prvo pomoč prebivalstvu, ki trpi vsled povodnji. _ ReparaciJsRa Komisija proučuje poročilo izvedencev PARIZ, 11. Zavezniški zastopniki v repa-racijski komisiji in ameriški opazovalec so danes začeli razpravljati o poročilu izvedencev. Najprej bodo izmenjali med seboj misli o raznih vprašanjih, ki so jih izzvali zaključki iz- )praviti, kar je bilo zgrešenega in po-ankljivega. Slovenski Narod* je priobčil v svoji če- spremeniti. Neko drugo dejstvo naj bi bil člankar v «Narodu» bolj podčrtal. Dejstvo namreč, kovi številki članek pod naslovom «Kaj da nam je komunizem odvzel tisoče gla priča izid volitev na Primorskem?* Ve- sov. Komunistična stranka je dobila v Juru jemo člankarju, da je imel dober in lijski Krajini skoro 21.000 glasov. Z mirno polten namen. Obžalovati pa moramo, da vestjo lahko rečemo, da je od teh najmanje niegova sodba ni objektivna v tem zmislu, polovica slovenskih! Ti komunistični slo-ćl a bi računala z dejstvi in silami, ki so se venski glasovi menda pač niso — fasi-teh volitvah uveljavljale brez vsake j stovski! In ker moramo te komunistične l -ivde našega ljudstva in njegovega vod-i glasove nacijonalno prišteti k slovenskim : ;va. Na podia^' statističnih podatkov — okroglo 30.000 — imamo že impozantno prihaja člankar clo krivične sodbe o na- število slovenskih glasov!! rodni zavesti in odporni sili našega ljud- če bi hoteli razglabljati vprašanje, kako civa, da bi moral človek, ki ne pozna je prišlo, da je toliko naših volilcev — in mer in sil, proti katerim se je naše cel0 tudi med kmetskim prebivalstvom — _ __— t :__!r is. « • 4 » X i* #-v ____j.vo moralo boriti, priti do poraznih kijučkov in obupati nad tem našim ljud-Lvom in njegovo bodočnostjo. Pred vsem je zgrešeno, če se izvajajo osebni zaključki iz dejstva, da je bila ;tos udeležba z naše strani povprečno ;anjša. Najprej je treba upoštevati, da se precej našega ljudstva izselilo. V veliki eri pa je deloval spomin na grozote po-odom volitev v letu 1921. Ljudje so bili restrašeni. Kdo bi jim mogel to zameriti? hrvatskem delu Istre pa so volišča pre-■iili v italijanska mesta, da so imeli naši olilci tudi po 4—5 ur hoda do volišča, benem pa je oborožena sila zaprla vse r^ti v mesta. Nešteto glasov so nam ugra-e tudi mahinacije volilnih komisij. To pa bi bil še le majhen del dejstev, glasovalo za komunistično Hsto, bi dobili kaj zanimivo poglavje. Za danes nočemo govori konkretnejše in ugotavljamo le: Skrivna agitacija komunistov je bila učinkovita, ker je operirala z raznimi obljubami, ki so jih že par let širili tudi drugi! Vse tu gori navedeno nam je tako občutno skrčilo naš volilni uspeh. Kajti, da ni bilo nasilja, da so naši volilci mogli svobodno in neovirano glasovati, bi bili naši glasovi za našo listo dosegli število do 50.000! Ni pa ubilo našega poguma, vere v bodočnost našega naroda. Tisti pa, ki hočejo kritizirati, naj kritizirajo blagohotno, stvarno in naj izvajajo iz dogodkov pozitivne nasvete, ki naj nam služijo v ravnilo za bodočnost! Drugačna' kritika je brezplodna in skrajno škodljiva. Kralj in kraljica odpotovala ▼ Milan. RIM, 11. Nocof sta kralj m kraljica odpoto- _ vala v Milan v spremstvu ministra kraljeve ivedencev samih. Nekatera teh vprašanj spada-hiše sen. Mattioli Pasqualini, kraljevega voj- j jo v delokrog reparacijske komisije, medtem nega pobočnika gen. Jorija, vojvodinje Cito . ko bodo o drugih odločevale zavezniške vlade, m vojvode di Fragnito. S kraljevo dvojico |Še prej, ko bo komisija izročila zaključke po-potuje tudi minister za državno gospodarstvo Corbino. Na postaji so fti*. Vel. pozdravili ministrski predsednik, o«. Acerbo in načelniki drugih oblastev. ^_ Pred razpustom Ju$cslo»ensKe narodne sKapščine Volilni mandat bo poverjen sedanji viadL BEOGRAD, 11. Vsi politični krogi smatrajo včerajšnjo avdijenco ministrskega predsednika Pašiča za odločilen preokret v nadaljnem razvoju politične in parlamentarne krize. Z merodajnih mest se nima sicer Še nobenih točnih in jasnih informacij, kako je kralj sprejel predloge ministrskega predsednika za rešitev sedanje nevzdriljive krize. Vladni krogi , _____i a _ i-1____x_:___]„ AA 1 a r»n Vprašanje Besarabije Romuni praznujejo šestletnico priključitve Besarabije k Romuniji BUKAREST, 11, Včeraj se je vršilo v Kišenevu praznovanje šestletnice, odkar je bila Besarabija priključena k Romuniji. Pri slovesnosti je bil navzočen tudi ministrski predsednik Bratianu, ki je govoril množici z balkona palače, v kateri je bila 1. 1918. proglašena priključitev Besarabije k Romuniji. Bratianu je rekel tako-le: V imenu romunskega naroda izjavljam, da ga ni v državi človeka, ki bi dvomil o vrednosti čina, s katerim je bila Besarabija priključena k Romuniji. Ako pa bi kaka sila z nasiljem hotela oporekati pravičnost tega čina, bo zadela na odpor pri zavesti vsega romunskega naroda, ki bo znal braniti svoje pravice. Prepričan sem, da bod> razumeli vsi, kar je ves svet razumel, t. j. da - je Besarabija bila in bo ostala romunska Besarabija v Milleraadovi napitnici romunskemu kralju. , PARIZ, 11. Predsednik republike je priredil sameznini vladam, bo zaslišala nemške zastop sike radi gotovih pojasnil. Francoski l k poroča danes skoro izključno o vtisih, ki jih je poročilo izvedencev povzro- v Elizeju kosilo na čast romunski kraljevski čilo v inozemstvu, le v nekaterih listih se že ; dvojici. Pri tej priliki je Millerand v svoji na--pojavljajo ugovori proti poročilu, ne da bi pa I pilnici na kralja Ferdinanda primerjal osvobo-zabrisali prvega zaupanja, ki ga je poročilo i ditev Alzacije in Lotarinške osvoboditvi Be-vzbudilo v francoskem javnem mnenju. «Jour- sarabije. Poudarjal je stremljenje Francije po nai de Debats* piše, da čakajo zaveznike slcj-koprej veliki napori. «Mi pa — zaključuje omenjeni list — moramo skušati izvršiti težko delo, ki nas še čaka. miru, ki da se bo dal doseči le z izvršitvijo mirovnih pogodeb, ter je pripomnil, da je Francija sklenila s prijateljskimi državami pogodbe v obrambo miru, katere predvideva tudi Po ugotovitvah izvedencev nam ne bodo sedaj t» Društvo narodov; zaključil je z zeljo za zavezniške vlade mogle odreči svoje pomoči . še okrepitev prijate.jskih odnosajev med „pri izdelovanju novega načrta. Ako se mi iz Francijo in Romunijo, splošnega interesa miru sprijaznjujemo s pre-,dlogi. ki nalagajo francoskim davkoplačeval- samo toliko zatrjujejo, da se je Pašič po kon- cem največja bremena za mnogo let, smemo čani avdijenci vrnil zelo zadovoljen. Dalje zato od svoiih zaveznikov in prijateljev zahte- zatrjujejo, da si je kralj pridržal kratek rok vati, da bodo z nami skrbeli za najstrožjo iz- — -----x----i- i_----minieti*. vršitev sklenjenega načrta.« Gen. Dawes je bil včeraj v Bruselju na obisku pri ministrskem predsedniku Theimisu ter se je povrnil sinoči v Pariz. Jutri bo odpo-Jtoval v Rim in 22. t. m. se bo vkrcal v Napolju za Zedinjene države. Nemčija pripravi/a odgovor* BERLIN, 11. Poluradni krogi zatrjujejo, da bo Nemčija odgovorila na spomenico izvedencev še pred državnozborskimi volitvami, ki so bile določene na 4. maja. Glavno točko odgovora bo tvorilo vprašanje izpraznitve Porurja. Današnji listi ne dostavljajo ničesar k svojim včerajšnjim izvajanjem. «Zeit», glasilo zunanjega ministrstva, podaja v dolgem Članku misli uradnih krogov tako-le: «:Negiede na vsebino poročila pomenijo zaključki izvedencev znaten korak naprej: Že v prošiem poletju je nemška viada predlagala ustanovitev za proučavanje in razmotri vasi je od ministrskega predsednika stavljenih predlogov. Okoli 17, popoldne je bil sprejet v polurni avdijenci skupščinski predsednik Ljuba Jova-novič, za tem prosvetni minister Svetozar Pri-bičevič, na kar je bila ob 16. sklicana seja ministrskega sveta, ki je trajala do 20.30 in je bila za rešitev sedanje parlamentarne krize neobičajno velikega pomena. Po seji so na ukaz ministrskega predsednika vsi člani vlade novinarjem lak on i čn o in skoraj soglasno izjavljali: «Govorili smo na seji o povodnji in o napadih kačakov v naših južnih krajih.* O politični situaciji ministri niso hoteli dati nika-kega pojasnila. Znano pa je sedaj, da je ministrski svet zelo resno razanotrival vse odredbe, ki se imajo ukreniti za rešitev parlamentarne krize. BEOGRAD, 11. Po informacijah iz vladnih krogov je jasno, da je usoda narodne skupščine zapečatena. Sklicati se ima samo še formalna seja po velikonočnih praznikih sredi meseca Mussolini je rekel: Italijanskemu narodu hočemo dati pet let miru in plodonosnega dela» RIM, 11. Sinoči je na trgu Coionna mrgolelo ljudi, pijanih zmage: bodoči poslanci, častniki, zastopniki sindikalističnih organizacij, bojevniki in masa; vse je nestrpno čakalo trenutka, da se odpreio vrata na balkonu palače Chigi. In vrata so se odprla, sluga je pregrnil balkon z baržunasto preprogo, množica je radovedno dvignila glave, a Mussolinija še ni bilo. Na balkon je stopil komisar mesta Rima sen. Cremonesi. Bilo je 19.5. Sen. Cremonesi je proglasil Mussolinija za rimskega občana. Po trgu zadoni: eia, eia, alala! Trobente zadonijo, na trgu nastane svet molk, Mussolini se prikaže na balkonu, nova ploskanja, nov krik, novi «alala*. Mussolini se ne gane, mirno kakor despot izpregovori z globokim glasom: «Rimsko ljudstvo! Pozdrav, ki mi ga je poslala ta impozantna množica, mi gre do srca. Ljub mi je vaš pozdrav, a še bolj ljubo mi je, da vam morem sporočiti svojo vdanost in izjaviti, da sem se še pred današnjim dnem čutil občana in vdanega sina mesta Rima. Ta zbor, kateremu pač n£kdo izmed nasprotnikov ne bo mogel odreči značaja ljudskega zborovanja, ta zbor bo izpopolnil onega v mnogih drugih mestih: mimo mest v Padanski nižavi, mimo malih vasi in raztresenih hiš v Apeninu, v vljudnih mestih Toskane sem čutil — ponavljam «sem čutil* — drhteti okrog sebe mogočno privoljenje onega brezimnega naroda, ki je trdna podlaga, na katero bomo zidali bodočnost domovine. In privoljenje je planilo na dan tudi skozi krepka, a obenem svečana in stroga usta številk, skozi žare. Pet milijonov italijanskih državljanov, zares prostih in zavestnih, se je zbralo okoli simbolov liktorskega svežnja. Jaz ne dovolim, in mi ne bomo dovolili, da se zmerja italijanski narod s trditvijo, da gre za ljudi, ki so bili poslani kakor raztresena čreda ovac brez zavesti k žaram. In Rinir ki je dne 6, aprila našel spet svoj nedotaknjen duh velikih dni, ta Rim je veličastno korakal. Rekli so, da uradniki ne bodo glasovali za vlado — glasovali so. (Množica: «Vsi, vsi!»). Rekli so, da v Rimu ni delavskega Ijr.dstva. Hočem enkrat za vselej, kot narelnik vlade, uničiti strahopetno laž: Rim dela. V Rimu je najmanj 100.000 pravih delavcev, mogoče bolj z možgani na mestu, bolj zavednih, bolj vdanih dolžnosti kakor kje drugje. Rim ni glavno me-to malega naroda starinarjev. Poglejte okrog sebe in videli boste, da že ropota po mestu vedno večji promet, da energija vedno bolj narašča, Rim, o katerem mi sanjamo, ne sme biti samo živo in utripajoče središče obnovljenega italijanskega naroda, ampak mora biti tudi čudovito glavno mesto vsega latinskega sveta, (Kaj porečejo Francozi?) Dovolite mi, da za Rimom pozdravim tudi plemenite čete na jugu Italije, ki so korakale v strnjenih falangah kakor takrat, ko so se plezale po dolinah svetega in nepozabnega Krasa. Zapisana je torej svoji usodi debela laž, da je južna Italija proti fašizmu. Izjavljam, da so volitve pokazale, da južna Italija lahko poda roko Toskani, Padanski nižini in lahko častno zavzame mesto med predstražami italijanskega fašizma. (Pritrjevanje). Rimski narod! Kako svarilo izhaja iz dokaza zadnje nedelje? Svarilo je svečano in je to-le: Treba je, da se vsi vdajo dovršenemu dejstvu, ker je nepreklicljivo. Stranka je izjavila: Italijanskemu narodu hočemo dati pet let miru in plodovitega dela. Ta izjava je moja! Kajti, ako drugi lahko rečejo, naj domovina pogine, samo da se reši struja, pravimo mi fašisti: Naj poginejo vse struje, tudi naša, toda bodi velika, spoštovana italijanska domovina. (Mussolini je zadel na pravo mesto: množica je postala že nervozna od samega navdušenja). Vi vidite, da me tudi ta zma^ ga pušča popolnoma mirnega. Čim večja je zmaga, državljani, tem višje so dolžnosti, dolžnosti dela, discipline, državne sloge. Vprašam vas: Boste-li izpolnili te dolžnosti? («Da!» odgovori velikanska množica). Dobro, jaz sprejemam to vašo eno-zložno besedo kot sveto prisego in vas maja. Na tej seji se bo prečital kraljev ukaz j na ta svoj predlog nikakega odgovora. Zani-o razpustu skupščine in o novih volitvah. f mivo pa je pri vsem, da soglašajo izvedenci Prepričanje, da se prične v najkrajšem času 1 Y Poročilu s svoječasmmi predlogi volilna borba prevladuje tudi v krogih opo- kanclerja Cuna. V reaaici so se med ponude-zicijonalnega bloka, ki e včeraj dopoldne in ^ garancijami takrat nahajale nemške-ze-popoldne iSiel daljše sestanke, katerim so pri- vse gospodarstvo Nemci,e v vrednosti sostvovali Ljuba Davidovič, Dragotin Pečic, JO mihjard ter zalogi na carinah m davkih na dr. Korošec, Anton Sušnik, dr, Spaho: dr. fobaku, pivu, vmih m na sladkorju. Te pred-PMa^lr Oooziciio-i loge vsebuje sedaj tudi poročilo izvedencev. Nemška vlada ima danes povsem proste roke in bo pri proučevanju poročila izvedencev podala dokaz svoje dobre volje za izvršitev obvez v mejah možnosti.» Drugače se uradni krogi držijo rezervirani ter protestirajo, ker ni še bilo poročilo izvedencev uradno izročeno nemški vladi.. PARTZ, 11. Po vesteh iz Bruselja kažejo vladi blizu stoječi krogi veliko zadoščenje radi soglasnih zaključkov izvedencev. umrl BERLIN, 11, Sinoči ob 20.30 je umrl Hugo Stinnas, Krasnica, Predavec in dr. Maček. Opozicijo nalni blok je sklenil, da izda na narod skupen, že redigiran proglas. To je znamenje, da tudi blok računa z volitvami in da hoče narod pridobiti za sebe. Situacija in razvoj krize trezno sinotreči opozicijonalni krogi danes ne taje, da je ministrski predsednik Pašić prav spretno in vešče znal izkoristiti pogreške opozicijonalnega bloka, ki je dajal v verifikacijo Radičeve mandate po obrokih, mesto da bi bil predložil v verifikacijo vse mandate naenkrat. Ta okolnost je prišla prav ministrskemu predsedniku. Postopanje vlade pri verifikaciji mandatov je bilo popolnoma pravilno in usmerjeno. Kar se tiče vladinih predlogov krali u za rešitev parlamentarne krize, je toliko znano, da je temeljni predlog zahteval, da se volilni mandat poveri sedanji koalicijski vladi. Za predlog novih volitev sta bila odločilna in merodajna dva bistvena momenta: 1. Narodna skupščina kaže sedaj v političnem pogledu bistvene spremembe in diference, stranke so tudi spremenile svoje poli- Vest o smrti velikega porenskega industrijalca se je razširila po dnevu skrajne napetosti na borzi in v političnih krogih. Vpliv, ki ga je v zadnjem času imel Stinnes pri reševanju političnih vprašanj Nemčije in pred Vsom reoaraciiskega vprašanja, je imel za po- 1 trn L, MiauAC au iuui JJU v«.^—»-"i- i--------. A , . . . . , < _ tične programe. Ljuba Davidov* m zavzema jfcjteo. da so v^era, p„ u« n.egove za revizijo ustave. Z vstopom radičevcev v skupščino se j« tudi spremenilo bistveno ozadje skupščine. Iz teh razlogov je potreben ! apel na nared 2. Sedanji parlament v taki sestavi, kakor sedaj obstoja, ne daje i« ne more dati nikakih garancij za uspefcno delo. viled česar je naravno umesten apel na narod, da izreče svojo sodbo. Iz teh dveh razlogov je torej v smislu ustavnosti potrehno, da se narod povpraša in da narod odloči o nadaljm politični in državni strukturi. _ Velikansko povoden] v Sremu In Banatn Donava, Sara in njimi pritoki prestopili bregove — Obrenovac ▼ nevarnosti — Ogromna škoda — Kratf v ogroženih krajih BEOGRAD, 11- Donava in Sava še vedno naraščata in sta poplavili obširne pokrajine. Pri Novem Sadu je Donava narastla za preko 6 metrov nad navadno višino; istotako je narastla Sava. Velik del sremske nižine je poplavljen- Vasi Borčija in Obrec sta popolnoma izginili pod vodo. Prebivalstvo, ki je iskalo zavetja na strehah, je bilo rešeno in prepeljano s čolni na varno. Tudi iz Srbije prihajajo poročila o povodnji, kakrftn* ni bilo že več desetletij. Vrbas, Drina m Bosna eo neznansko na-rastle. Pri Dvorniku je Drina poplavila preko 7000 hektarjev obdelanega zemljišča in odnesla železniški most Predmestja Obrenovaca, ki leži ob izlivu Kolubare v Savo, so pod vođo. Predvčerajšnjim je pri Valievu razsajala silna nevihta. Pri Ve- bolezni našle glasen odmev na tržišču vred nostnih papirjev. Zanimanje industrijskih in finančnih krogov je šlo tako daleč, da so silni finančni trusti plačevali do 100.000 mark v zlatu zanesljiva poročila o resničnem zdravstvenem stanju Stinnesa. Na splošno se pričakuje, da bodo jutri dosegli katastrofalen padec vrednostni papirji industrij, kjer je imel Stinnes velik vpliv. Na splošno pa je vest o Stinnesovi smrti vzbudila iskreno žalovanje, ker je prišla baš v trenutku, ko bi pokojnik lahko najboli služil svoji domovini na predstojećih pogajanjih z reparacijsko komisijo. Posledice neurja na Španskem — Plaz zasul vlak BARCELLONA, 11. Na železniški progi med Maureka in Verga se je vsled deževja utrgal plaz; velika množina zemlje, pomešane s skalami, je padla na tovorni vlak ter zasula lokomotivo in tri vagone. Ostalih devet vagonov je skočilo s tira; prevrnili so se preko mosta in ob visel i nad reko Olregat. Strojnik, kurjač in nekateri zavira či so bili težko poškodovani. Iz Granate poročajo, da se je vsled ne prestanega deževja jela posipati zemlja pri Monachilu. Prebivalci mnogih vasi so morali zapustiti svoje domove. Velik grič se je preklal na dva dela, izmed katerih drči vsak v nasprotno smer. Praznovanje 1. maja na Španskem MADRID, 10. Vodstvo Splošnega udruženja delavcev in socijalistične stranke je vprašalo generala De Rivera za dovoljenje, da sme praznovati 1. maj. Diktator je ugodil proSnji. Kralj Ferdinand se je v svojem odgovoru zahvalil za prijateljsVo pomoč zaveznikov, s katero je zamogla Romunija uveljaviti svoje stoletne pravice in prenesti vse s tem spojene težave. Izjavil je, da vodi Romunija s Francijo politiko miru na podlagi izvršitve mirovnih pogodb in obrambnih dogovorov. Davi sta romunski kralj in kraljica položila venec na grob nepoznanega vojaka. Nato sta se podala na romunsko poslaništvo, kjer sta sprejela romunsko kolonijo v Parizu. Ameriški kapital za Schachtovo banko- LONDON, 11. Iz New-Yorka poročajo, da organizirajo ameriški bankirji garancijski sindikat za kredite za ustanoviev zlate emisijske banke v Nemčiji pod vodstvom dr.ja Schachta. O višini teh kreditov molčijo vsi uradni glasovi, vendar se zdi, da bodo dosegli svoto 5 milijonov dolarjev. Baje se vodijo za te kredite pogajanja tudi v Londonu. Angleški rudarji zavrnili predloge gospodarjev. LONDON, 11. Rudarji so z večino 16.258 glasov zavrnili ponudbe svojih delodajalcev. Dclnja zbornica odobrila iausannesko pogodbo LONDON, 11. Dolnja zbornica je v tretjem branju odobrila zakonski načrt za ratifikacijo lausanneske pogodbe. Poletni čas v Angliji* LONDON, 11. Dolnja zbornica je s 169 proti 129 glasovom sprejela predlog za uvedbo poletnega časa od prve nedelje aprila do prve nedelje oktobra. Kužna bolezen v Moedlingu DUNAJ. 11, Zdravniška preiskava je dognalat da niso biii misijonarji, v Moedlingu zastrupljeni, temveč da se v samostanu z velikansko naglico širi paratifus. Do-sedaj je zbolelo 180 misijonarjev, izmed teh so 3 umrli. Oblastva so poskrbela za omejitev nalezljive bolezni. IMril lM\ 'jsliteu v Furtanljl in m GorlšKem (Nadaljevanje). 261. Platischis: un. 13, pop. 65, rep, 1, dem. 2, SI. 0, kom. 10, faš. 68, maks. 4. 262. Plaiischis: un. 6, pop. 56, rep. 0, dem. 0, SI. I, kom. 5, faš. 88, maks. 6. 263. Segnacco: un. 35, pop. 39, rep. 1, dem, 1, SI. 2, korgio di Nogaro: ua 13, pop. 37, rep. 6, dem. 0, SI. It kom. 45, faš. 336, maks. 15, 284. S. Giorgio di Nogaros un. 23, pop. 65, rep. 1, dem. 2, SI. 3, kom. 11, faš. 142, maks. 7. 285. S. Maria Longa; un, 15, pop. 106, rep. 3, dem. 4, SL 1, kom. 5, faš. 337, maks. 6. 286. Trivigneno: pop. 16, pop. 76, rep. 1. dem, 1, SI. 0, kom. 13. faš. 171, maks. 2. 287. Trivignano: un. 35, pop. 53, rep. 1, dem. 22, SI. 0. kom. 14. faš. 115, maks. 10. 288. Laiisana: un. 38. pop. 17, rep. 1, dem. 1, SI. 2, kom. 4, faš. 429, maks. 13. 289. Latisana: un. 4, pop, 11, rep, 3, dem. 3, SI, 0, kom. 0, faš. 215, maks*. 2. 290. Latisana: un. 14, pop. 16, rep, 0, dem. 0, SI. 0, kom. 1, faš. 233, maks. 1. 291. Latisana: un. 17. pop. 63, rep. 3, dem. 1, SI. 1, kom. 1, faš. 207, maks. 1. 292. Muszana del Tnrgnano: un. 6, pop. 35. rep. 1. dem. 20, Si. 0. kom. 1, faš. 339, maks, 3. 293. Palazzolo: un. 23, pop. 14, rep. 4, dem. 0, SJ. 1, kom. 6. faš. 421, maks. 5. 294. Poccegisa: un. 15, pop. 5, rep. 2, dem. 2, SI. 0, kom. 1, faš. 245. maks.2. 295. Poccegna: un. 15, pop. 41, rep, 0, dem. 4, SI. 0. kom. 11, faš, 193, maks. 9. 296. Precinico: un. 0, pop. 18, rep. 0, dem. 0, SI. 0, kom. 1, faš. 291, maks. 0. 297. Rivign&no: un. 5, pop. 10, rep. 1, dem. 13, SI. 0. kom .2, faš. 527, maks. 0. 293. Rivignano: un. 4. pop. 6, rep. 0, dem. 28, SI." 0, kom. 3. faš. 310. maks. 4. 299. Ronchis: un. 26- pop. 49, rep. 4, dem. 2, SI. 1,- kom. 10, faš. 415, maks. 7. 300. Teor: un. 2, pop. 6, ren. 0, dem. 0, SI. 0, kom. 0, faš. 391. maks. 1. 301. Teor: un 2, pop, 6. rep. 1, dem. 0, SI. 1, kom. 1, faš. 312, maks, 1, 302. Lestizza: un. 14. pop. SS. rep. 1-dem. 4, SI. 0, kom. 1, faš. 373, maks. 0. 303. Lestizza: un. 4, pop. 17, rep, 1, dem. 0, SI. 0. kom. 0. faš. 321, maks. 1. 304. Mortegliano: un. 22, pop. 99. rep. 2, dem. 3, SI. 1, kom. 14, faš. 246. maks. 13, 305. MeršegUaao: un, 29. pop. 117, rep. 3, dem. 2, SI. 2, kom. 12, faš. 318, maks. 9. 306. Pordencne: un. 76. pop. 35, rep. 9 dem. 16, SI. 0 kom. 6 faš. 235, maks. 8 307. Pordencne; un. 84. pop. 23 rep. 10, dem, 21, SI. 1, kom. 15, faš. 181, maks, 10, 308. Por de n ene: un. 98. pop. 39 rep 7-dem. 9, SI. 1, kom. 39, faš. 162, maks. 2i. 309. Pordenose; un. 118, pop. 30. rep. 11, dem. 14. SI. 0, kom. 31, faš. 201. maks, 13. 310. Pordenone: un. 63. pop. 59 rep, 4, dem. 1, SI. 1, kom, 72. faš. 100. maks. 40. 311. Pcrdenoue: un. 43, pop. 83. rep. 7, dem. 1, SI, 3, kom. 61, faš. 108, maks. 42. 312. Pcrdsnone: un. 85, pct>. 9, ren. 12, dem. 14. SI. 0. kom. 20, faš. 160, maks. 10. 313. Pcrdencne: un. 92, pop. 59. rep. 1!. dem. 4, SI. 1, kom. 32, faš. 127, maks. 14, 3H, Pordencne: un. 87, pop, 38, rep. 16= dem. 6, SI. t. kom. 58. faš. 131, maks. 22. 315. Cordenons: un. 43, pop. 34. rep. 2-dem. 5, SI. G. kom. 9. faš. 130. maks. 16. 316. Cordenons; un. 50, pop. 61. rep. 5, dem. 9, SI. 2, kom. 13. faš. 129. maks. 25. 317. Cordeficpsr un. 52. pop. 60, rep. 4. dem. 4, SI. 2, kcoi, 17, faš. 125. maks. 20, 318. Cerdenons; un. 44, pop. 43, rep. 2, dem. 9, SI. 1, kom. 13, faš. 190. maks. Z.6. 319. Fontana fredda: un. 12, pop. 70, rep. 15, dem, 3, SI. 1, kom. 5, faš. 161, maks. 6. 320. Fontana Iredda; un. 30. pop. 74, rep. 25. dem. 17, SI. 1, kom. 15, faš. 212, maks. 20. 321. Fontana iredda: un. 51, pop. 42, rep. 17, dem. 8, SI. 1, kom. 10, faš. 223. maks. 20, 322. Forcia: un. rC pop. 50, rep. 14-dem. 11, SI. 2, kom. 7, faš. 126, maks. 6. 323. Forda- un. 52. pop. 27, rep. 19, dem. 21, SI. 3. kom. 34, faš, 105. maks. 19. 324. Porota; un. 22, pop. 124. rep. dem. 6, SI. 2, kom. 10, faš. 176, maks. 9, melitt protest proti vsem nepravilnostim in mahmacijam, na kar so bile volil, operacije zaključene, Izid volitve je objavila «Edinos-t». ŽMINJ, sekcije št. 785, 786, 787. Že rano zjutraj so se 2ačeli podajati kmetje iz žminjske okolice v Žminj, da tam izvrše svojo državljansko dolžnost. Zbralo se je pred volišči ogromno število volilcev. Tedaj se je nakrat okoli 11. ure predpoldne nedaleč volišča razletela bomba. Kakor na znamenje so planili tedaj fašisti nad naše volilce s palicami, žilavkami in puškami. Volilci so se raz-bežali preko zidov, vrtov, a fašisti so udrli za njimi. Kake pol ure pozneje so se ljudje začeli zopet v malih skupinah vračati na volišča. Tedaj je nakrat pridrvel iz Pazina še en kamjon fašistov, ki so vdrugič začeli streljati in pretepati volilce. Zopet se je vse razbežalo. A zopet so hoteli volilci v tretje priti na volišče. Čbn pa so prišli bližje Žminja. so otvorili fašisti proti njim pravcati zatvorni ogenj iz pušk. Med fašisti so bili Rodolfo Godina, ki je prvi vrgel bombo, Arturo Rovis od Karla, podtajnik na občini Cernecca. Carlo Olivari, Carlo Petch od Antona in še mnogo drugih. Kolikor Je do sedaj znano, so bili ranjeni: Anton Grizila, Ivan Matika, Liberat Modru-šan, Mate Ivančič, Mate Kmet. Mora jih biti pa še več, a nismo prejeli še njih imen. Da je bila svoboda, bi bila dobila naša stranka v Žminju svojih 2000 glasov. S CRESA. Največjo pozornost v vsej volilni borbi so Italijani na Cresu posvetili Mariinščici, Lubenicam in Belemu. Druge vasi so morale več ali manj odrehati pod pritiskom in grožnjami tamkaj nastavljenih učiteljev. Južni del Cresa je glasoval v 857, sekciji. Glasovanje tu ni bilo tajno, ampak se je moral znak fasistovske stranke črtati kar pri mizi volilne komisije. Ta posel je opravljal sodni uradnik, član volilne komisije, Moise Virginio aH pa dacar in i zastopnik Zuvarich. Ako pa že n'30 črtali j kar pri rrizi volilne komisije, so šli za volilcem ! v kabino. Pa tudi tu so vclilcu kar sami pre-j črtali znak fašistovske stranke. Za volilcem ; Franom Murlačičem je stopil v kabino Zuča- cich, pa ga je Malačsč napodil. Ko je nato odšel Murlačić iz volilne dvorane, je stopil za njim učitelj v Štivanu Constantini ter ga začel pred voliščem pretepati. Murlačić je pobegnil, tedaj, pa je skočil za njim načelnik fašistov iz Pule ter za bežečim Murlačičem trikrat ustrelil iz revolverja. Naš volilec Josip Sučič iz Martinščice je slučajno glasoval v kabini, kjer je bil «nastavljen» učitelj Pompeo Lan-"dolfa, pa je glasoval predao je mogel učitelj stopiti v kabino. Landolfa j« zato iztrgal Su-čiču glasovnico iz rok ter napisal nanjo Su-čičevo ime. Na ta način -so potem ugotovili, da je glasoval za slovansko narodno stranko. Sučića so potem na pomolu ob morju napadli in mu * niso pustili, da bi se vkrcal na parobrod. Andreju LinarUiču v Martiščici so zagrozili ,da mu zažgejo hišo in mlin, ako ne bo glasoval za fašistovsko stranko. Čim je vstopil v volilni lokal, so ga obstopili fašisti in šli z nfim v kabino. Na njegov ugovor so se sicer odstranili, a na glasovnico je moral napisati svoje ime, da so lahko ugotovili, za katero stranko je glasoval, Volilec Dinko Milacovič iz Lubenic se je uprl proti temu, da ga v kabini opazujejo. Odvzeli so mu glasovnico, oklofutali ga, a nato izročili orožnikom. Ti so ga odvedli v orož-niško postajo, kjer so ga zopet (pretepli, a nato izpustili. Anton Kučič iz Lubenic je istotako hotel sam glasovati. Tudi njega so pred očmi vse komisije pretepli. PAZIN, sekcija št. 794 ▼ Pićnu. Volilci niso glasovali, ker so jih v kabini ooazovali. V tem se je posebno odlikoval italijanski učitelj Fabiani. Volilci, ki so videli, da jim ni zagotovljena volilna svoboda in zajamčena tajnost glasovanja, so ogorčeni zapustili volišče. Ko so prišli nekateri starci popoldne k ve- čerriieam v Pićan, so vse polovili, stavili na kamjon in odpeljali v zapore v Pazin. Drugi dan je zopet pridrvel kamjon in zopet se je ponovil prizor prejšnjega dne. Aretiranih je bilo na ta način okolo 30 — po večini starcev — ki so še sedaj zaprti. klicani zdravnik «Zel. križa» je skušal nesrečno žensko oteti smrti, toda njegovo prizadevanje je bilo zaman. Kmalu potem je Uxova izdihnila v strašnih bolečinah. Vzrok njenemu obupnemu činu je pripisovati hudi nevrasteniji, na kateri je že delj časa bolehala. Padel po stopnicah. Včeraj predpoldne se je 5-letni Remigij Razza, stanujoč v ulici Mon-tecchi št. 9, igral z drugimi otroci na stopnicah hiše, kjer stanuje. Ko je tekel za svojim sovrstnikom, se mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je izbil 3 sprednje zobe ter se precej hudo pobil po bradi. Ubogi otrok je dobil prvo pomoč v zavodu «Zelenega križa*, kamor ga je mati prenesla; nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddel k. Vesti z GoFEik€§i Iz Op&tjegasela. Velika nesreča bi se bila lahko zgodila 10. t. m. zvečer z avtokorijero, ki vozi popoldne iz Gorice na Kras, ker se je ravno na najstrmejši rebri utrgala veriga, tako da je bilo 23 oseb v smrtni nevarnosti za svoje Življenje. K sreči se je korijera ustavila v cestnem jarku, odkoder so jo po dolgem trudu izvlekli s 4 konji in 2 voloma.*— 2upnik opajski, č. g. Kodrič, se je na čelu precej ranil. V osmrtnici pok. Justa Kodroma, objavljeni v «Edinosti» št. 87, je bila pomotoma izpu* ščena zahvala lovskemu društvu «Volnik» krasni venec in korporativno udeležbo in proseškim tovarišem za darovani venec. 263 DAROVI Sobotni briškulaši v gostilni g. Karla Sosiča za Dijaško Matico izgubo L 13.20. Denar hrani upravništvo. Bonna por&cila. VESTI odločno uprl, da bi mu Jedo drugi izpolnil glasovnico ter tudi zahteval, da ga pustijo v ogrsfce krone ..... avstrijske krone . . . češkoslovaške krone . dinarji ...... leji marke....... dolarji ........ francoski franki . . . . Švicarski franki . . . angleški funti papirnati • . * • • • • 0.03 —0-04 .0.0315 0.0325 .67.— 67 50 . 38.— 28.20 . 11.50 12.— 2_>IS0 .13.4.50 134.60 .397.— 400.— . 98.30 9835 GTSfS ^tf^S r ' r- L ; - ra : „' i i 'ot jz'r.jr ^sif <3 p * m s m S | "3.."Vit ' V Slavini, Volilni čin je začel še le ob 9. in pol in se je razvijal počasno, ker je predsednik Dambra Ruggero sam ugotavljal istovetnost volilcev*. Ni dopusti!, da bi se rabili o^>e kabini. Našemu zastopniku, ki je to svetoval, je zagrozil, da ga odstrani iz dvorane, ludi zastopnik fašistovske liste Maks Premru ie ovira! glasovanje z raznimi vprašanji glede očetovstva in rojstnih podatkov. Tudi drugi neupravičenci so bili v volilni dvorani, n. pr. izredni korri«ar Arturo Bulfoni. Radi takega oviranja volilne svobode so bili volilci razburjeni in ogorčeni. Posebno proti večernim uram so jih naši komaj zadržali, da niso udrli v volilno dvorano. Okrog 8, in pol je začelo kakih 100 volilcev, med katerimi je bilo tudi mnogo deklet in žena, prepevati naše pesmi, kar je trajalo pozno v noč. Ko je bilo glasovanje zaključeno, je bilo razburjenje na višku in malo je manjkalo, da niso nastali izgredi. Edino dobro je bilo to, da niso fasisti nastopali z nasiljem, ker drugače bi bila volilna nedelja v Slavini zelo krvava in pogubna za obe strani, Vsied posredovanja brigadirja kr. orožnikov, ki je previden in korekten mož. se je ljudstvo razšlo. Pred pričetkom štetja glasov je pripomnil naš zaupnik,* da izredni komisar Buffoni ni opravičen prisostvovati skrutiniju. Predsednik pa je odgovoril, da je v smislu zakona izredni občinski komisar tudi komisar javne varnosti te občine ter da ga kot takega pooblašča, da ostane nadalje v volilni dvorani. Tu ugotavljamo, da so vsled posredovanja tega Buffo-nija gotovi volilci prej prišli na vrsto, nego drugi, Vsled nezakonitega zavlačevanja je od 496 vpisanih volilcev moglo glasovati Ie 254 m še med temi so bili 3 člani volilnega urada, ki niso bili vpisani v tej sekciji. Takoj nato je Maks Premru vložil protest, češ da je bil volilni znak nepravilen ter je zahteval, naj se vse glasovnice razveljavijo!! Predsednik se ni udal tej zahtevi, na kar je sledil protest za protestom od strani fašistovskega zastopnika. Incident je trajal nad tri ure. Po živčnem napadu, ki je obšel predsednika o^ 6. zjutraj, je vložil zastopnik naše liste Peter Že Te te- Ostcclnji votlini o rad je včeraj pcp:^idr-e ; konrel štctfe glasor iz posameznih volilnih sckcij nsšsge voiifcicga okrožja. M&nika le še sckcija Podrags, odkeder niso še prispeli spiri, ki se tičejo tamkajšnjega i vciiinegr opravila« Ta sekcija ne more več j izpremeniti končnega izida volitev. Sicvaai dohlmo. kakor že javSjeno, dva potenca. Ha podlagi prednostnih glasov ste izvoljena dr. josčp Wilfan in dirv, II-a*gre^&rš Besedsi|ak To je u & cradiiib podatkov po- polnoma j? m Za danes ob 10. uri je sklicana, centralna vodilna komisija našega okrožja, da do'vrši svoj epe^at, sešteje glasove list in pre4^-renčre glasove ter sestavi zapisnik. Na sinoćnji seji, ko je bilo glavno delo k emisije K jnca.no, je gospod predsednik prizivnoga sodišča Morgara izrekel svojo najtoplejšo zahvalo in laskavo priznanje \ seru članom komisije in posebno zastopnikom list za njihovo dostojno, objektivno in uspešno sodelovanje. V imenu zastopnikov list se je odzval dr, Slavik, se zahvalil g. predsedniku na njegovem priznanju in izrekel njemu in članom komisije pohvalno priznanje za objektivno in pravično rešitev naloge, kij jim je po zaklonu bila poverjeua. Rekel je, da bi delo g. predsednika rn komisije moralo siiiziti za zgled volilnim.komisijam. fellitsvsklli strank Moč fašistovske stranke, kakor se je razodela z nedeljskim glasovanjem, je v posameznih delih Italije razli no zastopana. Razmerje med vladno većinsko listo in opozicijo je v severni Italiji povoljnejše za to poslednjo. Severna Italija (voli'na okrožja Pijemont, Li^urija, Lombardija, Beneško in Julijska Krajina) je dala opoziciji več glasvo nego fašistom, in sicer: j ziciji več glasov nego fašistom, in sicer: t Fašistom 1,358,333 Opoziciji 1,430.220 Srednja Italija (Emilija, Toskana, Marke, j Lacij in Umbrija) je dala fašistom 1,351.310 opoziciji 478.237 Južna Italija in otoki (Abruci in Molise, Kampanija, Apulija, Kalabrija in Bazilika ta, Sicilija in Sardinija) je dala fašistom ' 1,980.370 opoziciji 604.716 Največ glasov je torej zbral fašizem v južni Italiji, dasi je v tem delu polotoka njegova organizacija najmanj razpredena. To dejstvo je vsled tega pravo presenečenje, ker je popolnoma ovrglo vsa tozadevna predvidevanja; mogoče, da se da ta pojav razlagati s tem, da so bila nasilja v južni Italiji večja kakor v severni. y&SIf¥@ ¥ M rei^aN K našemu poročilu o v.zakonitem» poteku volilnih operacij v vol. sekciji v Marezigah smo prejeli še sledeče pikantne podrobnosti: Fašisti so dobili vse glasove do zadnjega, t. j. okoli 500 glasov; vse druge liste z našo vred pa niso dobile niti enega glasu. Na volišču je bil ves čas orožn brigadir, ki ie imel v roki seznam vseh vojnih invalidov. Vsakega invalida je vprašal, od koga da dobiva invalid, penzijo. Na odgovor volilca, da jo dobiva od vlade, je rekel, da mora zato tudi voliti edino-le za vlado. Volilo se je povečini javno; obč. komisar Padovan je pravil ljudem, da ni potreba iti v kabino. Komisija je šla roko posebno starejšim ljudem, izpolnjevala jim je celo glasovnice, češ da oni sami ne znajo pisati. Mnogi so se temu udaii, toda nekateri se niso hoteli omehčati. Tako se ie n. t>r. neki slavček STANOVANJE obstoječe iz dveh sob in kuhinje, v sredini mesta, se zamenja za sobo in kuhinjo. Naslov pri upravništvu. 433 kabino, kajti ta j« postavljena pač zato, da se GENTILLI & CRISMANCICH, via Mazzini 40. voli v nji, j Največja izbera manufakturnega blaga, v Kljub vsem tetn mahinacijam pa so j vseh vrstah in po najnižjih cenah v Trstu. spravili skupaj le 150 fašistovskih glasov, kar j__338 je p/1 znal sam brigadir po skrutiniju nekaterim j KAMJQN ZQamka Sau najboljšem stanju; osebam, rekoč: «150 ,e pravih - vsi drugi ^ ^^ poizyedbe y Gorici, Via Trieste 16. 434 e»©nad&fropi?a hiša z dobro vpeljano trgovino na prometnem mestu v Bohinjski B: it rici. K hiši spadata 2 gozda in njive. Ponudbe poslati na Lovreno Slivnik, Boh. Bistricu, (Jugoslavija). 267 LULil IUIL1II LiMclla usssa Ma$G. M • ITh Mazzini 39 - In! irezpouiška na cenah. Bim izdelki po meri in perilo na obroke Via Ghega 7, II. 30 ' glasovi so pa — kontrebandf...* cEases, 6. aprila, nI zakooa.» Na našo vest pod tem naslovom, ki smo jo objavili v četrtkovi številki, smo prejeli od g. Darka Švara iz Ricmanj št. 11, sledeči dopis: -Kar je bilo obfavljeno glede podpisanega v če'Jakovi «Edinosti» št. 87, ne odgovarja resnici. Res je, da je izjavil tam stoječi fašist, da ni za dne 6. aprila zakona o duplikatih. Omenjenih besed torej ni izgovoril občinski komisar. Z odličnim spoštovanjem Darko Švara, Ricmanj e 11.» DraStvene vesti Pevsko društvo «Dirija». Danes, 12. t. m. od-borova se}a v navadnih prostorih. Pridite točno in vsi. — Predsednik. F. BUDU y R&EKA-ZlATS^NA Trst — Corso Garibaldi 35 (PodruStiica Via Scallnsfta 1) SOBA s prostim vhodom, za eno ali dve osebi, se odda. Via Udine 57, III., desno. 435 Kupuje krone, goldinarje, staro zlato, briljante in plačuje po najvišjih cenah. Razpolaga z veliko izbero vseh zlatih predmetov 14 in 18 karatnih, briljan-tov, dijamantov, srebrnine in ur po najnižjih cenah. (24) PFEDNO PRODATE zlato in srebro, vprašajte cene veKko zlatarno — urarno via Gia-ciito Gallina 2 (nasproti hotela Moncenisio). Velika izbera ur. Popravila. Cene nizke. 13/2 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem, Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46 25 Nadaljuj® se • • ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, II. 26 vsega oblivala, ki se' nahaja v skladišču BABICA, avtorizirana, »prejema noseče. Niz-1 A. H^SL^^^T GrCgO ke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slo- ' . „ - . ,, ... , .. „ . . „ , vensko. Slavec, Via Giulia 29,__306 TfSt, tOMO GaH-Mltll 4, tik fil^l popust na vse obuvalo. f-fi^lte®®^ Živllesnla |HIŠA z lepim vrtom, lepim razgledom, pet ^ ** " ^ ^ ** ** ** — ^ ** «* ! i # t j . * 17 Iv* 1 - i v i •• minut od postaje Volcjadraga, ob zeleznici, se proda. Natančnejša pojasnila daje Zupančič, Gorica, via Capuccini 2, 417 Žrtev nevrastenfje. Predsinočnjam si ije v svojem stanovanju v tri. Largo Nicolini št. 4 vzela življenje • 35-letna NeOa Uxa, soproga poročnika mestnih gasilcev. Izpila je znatno PRODAJALNA zelenjave se proda. Rojan količino karbolne kisline. Na lice mesta po- j Montorsino št. 15. 431 30 /o ___ Oglejte si na£o prodajalno brez o »veze za nakup in našli bodete največjo prikladnost. Izbera slap za dečke, ženske od L 10.— naprej. in moške (4) □ □ □ ! □ !D □ □ □ o u D □ □ a □ □ □ □ □ D C ! O □ D □ □ □□□ □□□□□□□□□□□ □ □□□□□ □□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Ustanovljena leta 1&D5. DelnlSka glavnica Lit, 15.000.000«- pepoSR^ma vplačana. Glavni sedež": Trst, Via S. NicoB6 9 (Lastna p«s!ača). : A&SAZIA, Zfl??^ f V 5E OlaJSuJ#. mmko fr Jugoslavij E Dale subvencije na blago, efekte in vrednot O tvarakrctfllhre za vtekup blago. — Inkasl efektov in rafunov« Informacije. — Kupuje in nro^aja dinari« ta druge vafute. Jamstvena pisma In dru^e operacija po najugoinejm ps^^jih. Sprejema vloge v Urah na hranilne knjižica in jih obrestuje po 4°/, iatno netto, a vloge na tekofi ra?un po 4V,*i, | vesano vloge proti odpovedi obr«đt^je nsjdoih po doaotfcru. Sprejema vlega v Dinarjih ter Jih obrestuje naj&&2iia ps dog^varu. Izvršuje nakazila v lirah in dinarjih za Jugoslavijo D □ □ □ □ D D D ■ □ D D D □ !□ i _ i □ a !□ iD j □ i □ □ OSO □ C! □ □ □ □ □ □□□□□ □□□□ □□□□□ □□□□□□□□□ C. DDL □ PODLISTEK faul Bourgct; JEČA (La Ge6l«) Poslovenil F. P- (103) Ta čedafje bolj goreča pobožnost, ki je bila tudi v delih enaka pobožnosti njegove matere, je edina razlaga tudi ie za neki drug preokret, ki ga je proglasil zdravnik v svoji opazki za nerazumljivega, namreč za preokret glede Julke, tega otroka prešestva, kakor je priznala Sabina sama v svojem lastnem pismu. Že po tej opazki je čitstel; agenil, da sreča, kakor jo je sanjala ta nesrečna ženska poleg svojega ljubavnika, ni trajala. Pariz fe bila zpustila v začetku meseca novembra I. 1904. V januarju 1. 1907. so jo že pokopali v Denver-ju, kjer se je bil SaJntenols najprej nastanil. Dobila je nalezljivo gripo, ki jo je t par dneh spravila na oni svet. V nasprotja z njenim pričakovanjem ni bil vioii! zapuščeni soprog ne tožbe za ločitev ne tožbe za nepriznan je očetovstva. Naravno ie, da je mislil na svo- jega sina Renata, kakor je nekdaj mislila nanj njegova mati, ter je zatrdno sklenil, da mu mora prihraniti v poznejšem življenju vsak prekrut stresljaj z vsemi možnimi posledicami. Deček se je namreč dobro spominjal mater in sestre. In mar ni bilo bolje, da ga ne bi mogla nikaka uradna listina poučiti z neoporečno gotovostjo o tem, kar bi mu z dovoljenjem neizvestnosti življenja morda ostalo prikrito? Rekli so mu — in to je bila tudi povest za druge ljudi — da je Sabina nevarno oboiela, da ji je potreben mir kakega zdravilišča v inozemstvu in da je vzela s seboj tudi svojo hčerko. Obe pa se vrneta, čim jima bo mogoče. Ko je prišla vest o smrti, je napravil Ivan-Marija sklep, ki ga v resnici ni mogoče drugače razumeti niti utemeljiti nego na podlagi razlogov, o katerih govori Pascal in ki jih razum sam ne razume. Zahteval je pravice, ki mu jih je dajal zakonik do Julke. In pravi oče se ni upiral, bodisi da se je plaiil pravde, ki je bila 2e vnaprej izgubljena, bodisi vsled tega, ker je poznal ple menitost značaja svojega nekdanjega prija-, - "po- stavnega očeta boljše izglede za njeno bo- tetja in je vi ičaja del v povrnitvi sirote na dom dočnost. On sam se je namreč moral boriti s številnimi težkočami. Svojemu izgnanstvu , se je le težko prilagodil in tucfi njegov poio-i žaj je bil zelo nestalen. Julka je bila torej ! zopet v hiši v ulici Villejust. Ni Uiko ug. niti, Ida je dajal ta dogodek povod za raatovi^s,: ■ opazke, in to tem bolj, ker je sovraštvo dnit w gospe Lancelot in mačehe preganjalo Sabi. tudi v njenem otroku. Stari Lancelot ni h u niti videti te dekiice, ki je bila nje: ova Kri in ki jo je vzel k sebi on, ki mu ni b:i r.ič. — «Bogata je in Vialisovi se hočejo po! i-stiti njenega premoženja./ Te podle govorice, ki so jih ra/na'ale \ gospe De iMiossens, vse gospe K' : d in \ -Maksimi De Portille, so bile Ivanu-Mariji večkrat sporočene, a on jih je vc pic-cir-.K Sicer pa so te klepetanje že zalo diJeč. se je zgodilo se le pred kratkim, je to, c:» * je ta hčerka, ki je postala po smrti sv a brata kot^dedinja Lancelotovih in •.'.!. naravnost sijajna partija, poročila z Andrejem Moreau-Janville, ki je sani dedič podjetja • Plavži in ladjedelnice® v La Rochelle. Z\et< i\ na dan poroke sta Ivan-Marija in njegova mati izmenjala nekoliko besed, ki nam dodobra kažejo, s kakšnim orodjem je bila napravljena ona «vrzel na ječi', kateri se jc Vernat toliko čudil. (Konec prihodnjič).