TOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, Turški trg štev. 3. — Ponatisi it »Kmetovalca« so dovoljeni le refdaj, če se navde vir »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmetijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanil?)se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na po! strani 4"X) D ra 'I, strani 200 D, na >/• strani 100 D, na •'„ strani 65 D, na >'„ strani D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 par i, najmanj pa sKupa 6 D Obseg: Ali so razori potrebni na njivah! — Prva teleta naj sesajo. — Orehove tropine. — Kraške senožeti in pašniki. — Pogoji uspešnega mlekarstva. — Pomen kmečkih gozdov. — Napake v reji merjascev. — O gnojilih, ki se prilegajo travnikom. — Ocena knjig. — -Kmetijsko-šolski vestnik. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Inserati. Ali so razori potrebni na njivah? Nikar ne misliti, da je vseeno, ali so njive obdelane na kraje ali pa ne. Če hočemo rodovitost naših njiv dvigniti, potem je po takih pokrajinah; kjer obdelujejo njive brez potrebe na ozke kraje, delati na to, da se odpravijo nepotrebni razori in da se na ta način poveča površje rodovitih tal. iS številnimi razori odpade po naših njivah vsako leto v e 1 i k o p r o s t o r a in z njimi vred tudi v e -1 i k o p r i d e 1 k a. V mnogih primerih nam ti razori prav nič ne rode, ker ostajajo prazni, v ostalih pa zraste po teh razorih le' nekaj malega in bornega pridelka. Če niso razori res neobhodno poti*ebni, potem je bolje, da jih odstranimo, saj ne pomenijo nič drugega kakor izgubo rodovitnega prostora. Veliko več bi lahko dobili s takih njiv, ako hi se teh razorov iznebili in ako bi obdelavah naše njive na gladko brez vseh krajev in razorov. Povsod, kjer so kmetovalci vpeljali setev žita s strojem, povsod tam so že opustili obdelovanje na ozke kraje in so se poprijeli oranja na gladko ali »na ploh«. S tem so pridobili veliko novega, prej nerodovitnega prostora, ki pomenja veliko vrednost in velik dobiček. Treba le pomisliti, koliko znaša ta prostor, če.vzamemo vso občino ali pa ves okraj skupaj. Tudi po naših krajih se je treba otresti stare navacte, če hočemo v poljedelstvu kaj več doseči. Naj se že enkrat opusti oranje na ozke kraje, če ni res iz tehtnih vzrokov neobhodno potrebno. Praz- nih in napol izrabljenih prostorov ne smemo trpeti po rodovitnih njivah in po ugodnih legah. Le tam, kjer so razori zaradi odvajanja moče neobhodno potrebni, le tam jih obdržimo. Drugod pa ne. Z odpravo razorov bomo mnogo pridobili. Zbolj-šali bomo obdelovanje, zboljšali pa tudi pridelke, kajti na ravno obdelanih njivah je vsa zemlja bolj pravilno in temeljito obdelana in je zaraditega tudi vsa rast bolj enakomerna in bolj uspešna. Taka zemlja je po vsem prostkru enako dobro obdelana in čez in čez enakomerno p <>•-gnojena. Poskusimo in prepričajmo se sami, da je res tako, in da se dajo na tako obdelanih njivah bogatejši pridelki doseči, kakor na ozkih krajih. Sicer pa lahko verjamemo tudi dobrim zgledom, ki nam jih dajejo v tem pogledu napredne dežele. Prva teleta naj sesajo. Če hočemo zboljšati mlečnost naših krav, potem je treba, da o d b i r a m o telice od najboljših naših molznic. To pa še ni zadosti. Treba tudi, da vplivamo na razvoj mlečnosti pozneje z dobrim krmljenjem in z dobro molžo. Na krmi je največ ležeče, da nam krave dobro molzejo, in če se ozremo malo naokrog, vidimo tudi v resnici, da se nahajajo dobre molzne pasme le po tistih deželah, ki so bogate na krmi in kjer se živalim dobro godi. Treba je pa tudi dobre molže. Z molžo močno vplivamo na ves razvoj vimena in na njegovo delavnost. Čim boljša je molža, tem ugodnejše vpli- vamo na živahno delovanje mlečnih žlez, ki se nahajajo v vimenu . Pri prvesnicah imamo najlepšo priliko, vplivati na oba načina, da se mlečnost dvigne. Tem živalim lahko že pred porodom pomagamo, da se začne vime bolje razvijati, in sicer s pokladanjem močne krme v času, ko se obrne dotok krvi v vime in začne vime naraščati. Posebno pa lahko pomagamo pozneje po porodu, da dajemo takim živalim dosti močne krme. V tem času je treba z dobro krmo in močnimi krmili vplivati, da se delavnost vimena pospešuje in vsa mlečnost dvigne. Po drugi strani je pa važno, da tele dlje ko mogoče sesa, kajti z nobeno molžo se na razvoj vimena tako ugodno ne vpliva, kakor s sesanjem teleta. Naj se puste zaraditega prva teleta sploh pri vimenu, če nam je res na tem, da se mlečnost dvigne. Močno krmljenje in pozno odstavljanje telet bo največ pripomoglo, da se bo mlečnost naših krav izboljšala. Res je, da je veliko ležeče na naravni osnovi posameznih živali, da postanejo dobre molznice, ali res je tudi, da pri prvesnicah (in mlajših kravah sploh) lahko močno vplivamo na boljšo mlečnost, in sicer s primernim predporodnim krmljenjem, dolgotrajnim sesanjem in močnim krmljenjem pozneje po porodu. Železo je treba takrat kovati, ko je vroče! Teleta prvesnic naj se torej ne oddajajo s štirimi tedni v mesnico, kakor je to po naših krajih sploh običajno, ampak naj se privežejo, naj se bolj pozno odstavijo in naj medtem pomagajo tudi sama s svojim sesanjem, da se materno vime kolikor mogoče razvije. Orehove tropine. Letos ni samo splošno pomanjkanje krme, ampak še ta, kolikor se jo je pridelalo, je slaba in manj redilna. Vsled tega se mora živini pri krmljenju s slamo, slabim senom, z vejevniki in podobnim dodajati tečnih krmil, če se hoče, da živina ne bo shujšala, ampak še pridobivala na mesu, oziroma dala dovolj mleka. Med tečna krmila se štejejo v prvi vrsti ona, ki imajo v sebi zadostno množino beljakovin, ki navadno primanjkujejo v slabi krmi: torej predvsem razne oljnate tropine, kakor lanene, sezamove, gorščične, bučne, solnčnične, orehove in druge. Te imajo v sebi tudi zadostno množino tol-šče, ki je ena izmed glavnih živalskih hranil. Sena ni mogoče popolnoma nadomestiti s tečnimi krmili, pač pa služijo ta kakor zabela. In če se s tem namenom rabijo, je mogoče z njih po močjo pokrmiti ne samo slabo seno, ampak tudi druga manjvredna krmila, kakor slamo, vejevnike, listje raznih okopavin itd. Iz teh vzrokov se mora vsak umen živinorejec pri letošnjem pomanjkanju krme in k temu še pri slabih krmilih v čim večji meri posluževati tečnih krmil, da bo imel spomladi lepo rej eno živino v hlevu. Izmed oljnatih tropin so brezdvomno med najboljšimi orehove tropine, ki so se že pred vojno med našimi živinorejci zelo razširile in priljubile. Orehove tropine se pridobivajo pri napravi olja iz zemeljskega oreha. Zemeljski orehi se izluščijo in iz njih po toplem ali mrzlem načinu izstisne olje. Ostanki so tropine, ki vsebujejo še precej hranilnih snovi. Če se primerja hranilno vrednost orehovih tropin z ono dobrih pšeničnih otrobov, se dobi sledeče razmerje: Vsebina prebavnih hranil v % : skrobna beljakovine, tolšča, škrob, vrednota Otrobi 11 3 37 43 Orehove tropine 47 6 31 77.5 Iz tega se razvidi, da so glede tečnosti orehove tropine dvakrat toliko vredne, kakor dobri pšenični otrobi, ker vsebujejo več kakor štirikrat toliko beljakovin in dvakrat toliko tolšče. Nekaj večja množina škroba v otrobih ne more nadomestiti velik primanjkljaj beljakovin, ki jih te izkazujejo. Vsled tega je tudi cena Din 4.50 za kg, po kateri jih Kmetijska družba oddaja, primeroma nizka, če se pomisli, da st-anejo otrobi dandanes najmanj Din 2.50 za kg. Orehove tropine imajo prijeten duh in sladek okus. Posebna prednost orehovih tropin je ta, da so lahko prebavljive, torej se v njih nahajajoče hranilne snovi, kakor beljakovine in tolšča, skoro popolnoma (80—90%) izkoristijo. Živina se tej krmi hitro privadi in jo s slastjo uživa. Začetkom se jih mora seveda pokladati le v malih množinah, n. pr. Va kg na dan in glavo. Stopnjevaje se pa doseže pri odrasli goveji živini do 2 kg, pri mladi živini do 1 kg. Konji dobijo po D/2 kg, ovce in prašiči V2—3A kg na dan in glavo. Po orehovih tropinah se pri kravah dvigne posebno mlečnost. Za opitanje goveje živine, posebno pa prašičev, so izvrstne. Pri preizkusili pitanja prašičev, ki jih je v letih 1905—1910 v pita-liščih v Škofji Loki uvedel mlekapki vodja Rudolf Linke, se je izkazalo, da so orehove tropine najce nejša krma za opitanje prašičev, ker imajo največ beljakovin in tolšče. • Nujno se priporoča živinorejcem, naj svojo živino krmijo z orehovimi tropinami, ker jo bodo s tako krmo najlažje v dobrem stanu ohranili do spomladi. Pa tudi prašiče bodo s temi tropinami najprej in najceneje opitali. Orehove tropine ima Kmetijska družba v zalogi in jih oddaja po Din 4.50 za kilogram z vrečami vred. Vreče so po 75 kilogramov. Kraške senožeti in pašniki. Na Krasu je veliko prostora, ki ne donaša kmetovalcu nobenih pravih koristi. V mislih imam hribe, ki so porastli z grmovjem in trnjem, med katerim se živina v poletnem času le bolj izpre-liaja kakor pase. Spričo današnji visoki ceni zemljišč je skrbeti, da ne ostane noben prostor v pušči, temveč da nam prinaša primerne dohodke, s katerimi nam bo mogoče povzdigniti naše gmotno stanje. Da povzdignemo živinorejo, moramo skrbeti, da se taki zanemarjeni prostori predelajo v dobre senožeti in pašnike. Kjer je zgornja plast zemlje toliko globoka, da zamorejo trave uspešno rasti, naj se grmičevje in trnje izkoplje in odstrani. Posamezne, iz zemlje moleče skale, naj se iztrebijo. Kamenje naj se spravlja v jame, dela z njim ograje okrog zemljišč, ali pa porabi za posipanje cest. Navedena izboljšavanja naj se vrše v jesenskem in ob ugodnem zimskem času, ali pa spomladi. Zaradi .pomanjkanja delavcev se lahko to delo po potrebi razdeli na večje število let. Prostor, katerega smo na ta način očistili, je pognojiti z umetnimi gnojili in obsejati s travnim semenom. Pri tem delu bodo lahko pomagali ekonomi z nasveti in navodili, zaraditega naj se kmetovalci obračajo do njih s potrebnim zaupanjem. Pripomnim, da nese našemu Kraševcu največ živinoreja. Za izboljšanje živinoreje je pa predvsem skrbeti, da se pridela večja množina k r m e. To dosežemo pa le z izboljšanjem obstoječih senožeti. .Žalosten je pogled na te kraške hribe, na katerih bi se lahko pridelalo na stotine več metrskih centov krme, ki pa ležijo danes zanemarjeni in zapuščeni ter nudijo zavetišča razni divjačini. Poživljam kmetovalce, katerih hribi so obrastli z grmovjem in trnjem, da začno že enkrat tudi taka zemljišča izboljševati. Kameniti hribi, katerim nedostaje potrebne zemlje za uspevanje trav, naj se pa pogozdijo. A. Matjašič. Pogoji uspešnega mlekarstva. Med najvažnejše dohodke našega narodnega gospodarstva spadajo dohodki, ki jih imamo od mlekarstva. Ta gospodarska panoga igra čim dalje važnejšo vlogo v naši deželi in je zaraditega naša dolžnost, da ji posvečamo vso našo pozornost in skrb. Mlekarstvo mora napredovati! Brezdvoma bi se dali dohodki mlekarstva še izdatno povečati, ako bi po eni strani pospeševali proizvajanje mleka s pomočjo boljše reje molznih krav, po drugi strani pa, da bi se vsa oddaja in uporaba mleka bolj smotrno uredila s pomočjo pripravnih organizacij. V tem pogledu nas čaka v bližnji bodočnosti še mnogo hvaležnega dela, in sicer v eni in drugi domači pokrajini. Seveda imamo tudi kraje; kjer manjka še danes potrebnih pogojev za uspešen razvoj mlekarstva. Med glavne pogoje za uspešen napredek mlekarstva spadata sledeča dva: 1. ugodna prilika za oddajo mleka ozir. mlečnih izdelkov, in 2. ugodne razmere za uspešno rejo molznihkrav. Prvi pogoj je podan povsod blizu mest in večjih krajev, kakortudi sploh v krajih, ki ležijo v območju ugodnih prometnih zvez, zlasti železnic. Treba le, da se take prilike prav izkoriščajo s pomočjo pripravne organizacije ali zasebne trgovine. Porabe danes ne manjka. Na mleku in mlečnih izdelkih je še zmeraj veliko pomanjkanje. Resnica pa je, da imamo kraje, ki leže tako v stran, da je vsako pošiljanje mleka na daleč izključeno. Sem in tja manjka pa tudi drugega pogoja, namreč ugodnih krajevnih in gospodarskih razmer za boljšo rejo molznih krav. Molzna krava potrebuje poleg točne strežbe enakomerno dobrega in močnega krmljenja in z a -dostneterzdravepitnevode. Ali smo pa res povsod preskrbljeni s temi darovi naše zemlje1? Kdor pozna nekoliko bližje razmere, ki vladajo po raznih krajih naše dežele, mi bo rad priznal, da manjka še marsikaj teh pogojev in da je prav temu dejstvu pripisati, ako vsa kravjereja tako počasi in tako težko napreduje. Pogoji za uspešno mlekarstvo niso torej po deželi povsod enako ugodni in jih je treba marsikje šele ustvarjati. Povsod pa moramo delati na to, da se ti pogoji izboljšajo, kajti reja krav v zvezi z mlekarstvom je najbolj važna ne le za napredek naše živinoreje, ampak tudi za povzdigo naših dohodkov iz živinoreje sploh. Pomen kmečkih gozdov. (Nadaljevanje in konec.) Kmetije brez gozda pri nas nimajo velike vrednosti. Kadar je kaka kmetija na prodaj, pač vsakdo vpraša, koliko ima gozda in kako je isti ohranjen. Kako ponosen je kmet, ako ima lep, dobro negovan gozd, poln lesa! Ne bo ga prodal za slepo ceno. Marsikdo ima rajše dolg na posestvu, kakor da bi svoje gozde prodajal. Lažje bo oddati sinu kmetijo z lepim gozdom, kakor brez tega. Sin bo morda moral v kritje izplačila svojim bratom in sestram poseči po prihrankih, ki mu jih je oče izročil v gozdu, toda skrbel bo, da se gozd zopet obrase na naraven ali na umeten način. Ko se bo z veseljem spominjal, kakšno uslugo mu je gozd napravil pri prevzemu posestva, bo, četudi sam morda ne pride več do novega užitka, pripravil vsaj svojemu potomcu to, kar je njemu oče izročil. S takim, previdnim ravnanjem bo obstanek gozdov zagotovljen. Žal ponekod prevladuje lahko-, mišljenost in tam je obstanek gozda in z njim tudi kmeta ogrožen! Kje preti nevarnost za gozde? Cene lesa so visoke; videli smo, da skoro stalno naraščajo. Kdo bi se čudil, da se da marsikateri kmet omamiti po vabljivih cenah in les ali celo ves svoj gozd proda, posebno oni, ki ali ni dovolj previden ali pa dovolj trden gospodar. »Razmere se bodo izboljšale«, tako si je mislil kmet, »potem pa ne bom več potreboval dosedanjih užitkov od gozda«. Razmere pa se niso mnogo izboljšale in poleg prejšnjih izdatkov prihajajo dan na dan novi. Treba je morda celo še drva in les za orodje kupovati. Večkrat kmet za prodani les izkuplienega denarja niti ni v prid porabil. Dokler je bilo kaj tega denarja, je šlo dobro; denar se je trosil tudi za stvari, ki jih ni bilo treba. Kdo ne pozna primerov, ko ie bil z gozdom kar hitro zapravljen tudi izkupiček za les? Kadar pride tako posestvo na prodaj, izgubilo je veliko svoje prvotne vredosti, posebno tedaj, ako so v gozdu nastale goljave, ki jih je treba pogozditi. Vedno in vedno smo imeli primere, ko je ta ali oni kmet obžaloval, da je prodal velike množine lesa ali celo ves svoj gozd. Ko bi bil še počakal, bi bil prodal za mnogo višjo ceno. Marsikoga je pritiral nepremišljen korak do obupa, peče ga vest, ki zamanj išče utehe, žal premnogo-krat v alkoholu! Kdor ima mnogo dozorelega lesa v gozdu, naj : ne prodaja vsega naenkrat, temveč naj ukorišča-nje porazdeli na več let. Na ta način bo lažje utrpel kak nepreviden korak, ki ga morda na- pravi. Obvaroval ise bo popolnega opustošenja ali izčrpanja gozda, v katerem mora z ozirom na potrebno vztrajno gospodarjenje in obstoj družine ostati gotov del lesa za vsaktero, četudi morda ne predvideno potrebščino na razpolago. Najprimernejši način oskrbovanja in ukoriščanja. Kakor nam donašajo vrt, njiva, travnik primerne dohodke le tedaj, ako jih pravilno in dobro oskrbujemo in obdelujemo, tako nam prinašajo tudi gozdi le takrat primernega donosa, ako pravilno ravnamo z njimi. V davno preteklih časih, ko gozdni pridelki niso imeli posebne vrednosti, se morda kmetu ni izplačalo, da si pridobi potrebnih naukov o gozdnem gospodarstvu, dandanes pa, ko je cena lesu tako visoka, ko se more gozd glede donosa meriti tudi z drugimi kulturnimi vrstami zemlje, naj bi si vsak kmečki gozdni posestnik pri-zadjal, da si pridobi vsaj nekaj temeljnih pojmov o gozdarstvu. Kdo ni z veseljem hodil po Pohorju in ni občudoval lepih gozdov Pohoreev-kmetov! Tam je pač blagostanje doma, kar se imajo posestniki v prvi vrsti zahvaliti gozdu, ki ga tudi ljubijo, negujejo in čislajo. Kako naj naš kmet svoj gozd ukorišča? Kateri način obratovanja je zanj najbolj prikladen1? V kmečkem gozdu manjšega obsega je mogoče vztrajno gospodariti le tedaj, ako drevje izseka-vamo prebiraje, torej ne vse naenkrat in tudi ne v oddelkih z večjo, čisto golosečnjo, temveč tako, da se ali vsako leto ali paUT gotovih razdobjih po vsem gozdu posekajo le ona debla, ki se zdijo gospodarju primerna, da jih vzame iz gozda, ne da bi s to sečnjo preveč zmanjšal normalne zaloge lesa. V pravilno oskrbovanem, oziroma ukoriščeva-nem prebiralnem gozdu nam rasto po vsej gozdni ploskvi razmerno razdeljena drevesa raznolične starosti, od mladega narastka, steblovja ali dro-govja, do stavbinskega lesa in močnih, za hlode sposobnih debel. Četudi sekamo v krajših presledkih po malem, nam ostaja gozd v glavnem takore-koč stalno ohranjen. S tem, da izsekavamo posamezna debla, ostanejo gozdna tla vedno primerno obsenčevana ter niso izpostavljena izpiranju po nalivih. Nimamo skoro nobenih stroškov za pogozdovanje, ker ne povzročamo s prebiralnim sekanjem znatnih goljav. Tzognemo se očitkom, da smo zakrivili poslabšanje ali osušenje tal ali škodovali javnemu blagostanju. Prebiralno oskrbovan gozd nam nudi lepo priložnost, vzgojiti primerno mešan gozd (na pr. smreko, pomešano z jelko in bukevjo). Gotove lesne vrste, kot na pr. jelko je sploh najlažje rediti v prebiralnem gozdu, ker jelka zahteva v mladosti mnogo sence in zaščite. Omeniti je nadalje, da nam daje listnat gozd le v prebiralo i oskrbi stalno množino listnatega nastilja. V prebiralno ukoriščanem gozdu se nam ni mnogo bati poškodb po vetru in snegu, v mešanem tudi ne razširjenja škodljivih žužkov. Pa tudi sosednemu gozdu ne moremo s takim ukoriščava-njem prizadejati nobene škode po vetru. Preglavico nam včasih dela le sekanje, ker pri podiranju in spravilu lesa težko obvarujemo mlad narastek poškodovanja. Primerjajmo še, kako bi učinkovala obsežna goloseenja v kmečkih gozdih. Kmet, ki ima malo gozdno zemljišče in je je posekal na golo, nima pričakovati niti sam, niti za svojega naslednika skoro nobenega glavnega užitka več. Na golo naj se seka torej le tam, kjer je ves les enakomerno star in pa na posestvih, kjer imajo več gozdov, v katerih se posamezni deli dozorelega lesa lahko na čisto posekajo. Vendar tudi pri teh ne bo prav lahko vzdržati načela vztrajnega gospodarstva. Sekanje na golo zahteva precejšnjih žrtev za zopetno pogozditev, ki jih občuti posebno dotični kmet, ki nima domačih, lastnih delovnih moči in si mora najeti tujih, dragih in morda nezanesljivih delavcev. Ako seka več kmetov — sosedov — obenem na golo, se pokažejo velike goljave, ki lahko 'v slabih krajih 10 in več let neugodno vplivajo na uvodom opisano vodno razmerje in pospešujejo razdiralno delovanje hudournikov, usihanje studencev, itd. Kdor poseka ves gozd do golega, lahko spravi sosedov igličasti gozd v nevarnost, da ga jame podirati vihar, ker ga je namah izpostavil škodljivemu vplivu vetra. Seveda pa imamo tudi primere, ko se z gozdnogospodarskih ozirov ne moremo izogniti popolnemu poseku svojega gozdnega deleža; na pr. ako je gozd dorastel in je v njem vse drevje enakomerne starosti; ako nam je sneg ali veter velik del gozdne vzrasti podi-] ali polomil, ali se lubadar naselil v veliki množini, itd. Negovanje nasadi), naravnega podrastka in odraščajočih, mladih gozdov. Ako imamo goljave v gozdu, ne kaže odlašati s pogozdovanjem. Čim dlje odlašamo, tem težja in dražja bo pogozditev. V strminah nam na golih prostorih padavine izpirajo rodovitno zemljo, drugod pa se nam naseljuje neprijetna ostroga in drugi plevel. Treba si je priskrbeti čimpreje prikladnih gozdnih sadik. Najprej poizkusimo, dobiti jih iz državnih in okrajnih gozdnih drevesnic, kjer so nam — dokler zaloga ni pošla — na razpolago po zmernih cenah. Ko nam je nasadba uspela, pa še nismo storili vsega. Kmalu jjrične važna naloga negovanja mladega gozda, ako hočemo da bo kaj prida iz njega in da nam čimpreje donaša dohodkov. Kakor v nasadbah, tako bomo tudi v naravno nastalem naraščaju kmalu opazili vsepolno plevela, grmičja in drevja, ki se je samoodsebe naselilo v našem gozdiču, na pr. ostroga, kozja vrba, trepetlika, breza in drugo. Ta gozdni plevel zavira naš nasad in ga moramo kmalu, če treba tudi po-novnokrat, izsekati in iztrebiti. Nasadba, oziroma naravni naraščaj nam po preteku par let odrašča, obrše se prično stikati. V pregosti rašči počno smrečice zastajati. Ako moremo, posežemo vmes in izsekamo zaostala drevesca ter pripomoremo s tem drugim, krepkejšim do hitrejšega razvoja. Dobljeni material nam služi deloma za steljo, deloma za kurivo. Ko nam mladi les dorašča, pokaže se tu in tam potreba, da ga v pregosti rašči pretrebimo in preberemo. Izsekali bodemo predvsem zaostajajoča stebelca iz pregoste rašče, dalje tudi vsa poškodovana drevesa.- S tem smo dali ostalim več prostora, svetlobe in hrane, da se morejo čim čvrsteje razvijati. Izsekana debelca nam morejo služiti kot fižolovke, hmelovke, remeljni za ograje, i. dr. Na ta način si polagoma vzgojimo lep gozd, s katerim bomo imeli pozneje veselje. čiščenje pa ni le v gozdu, nastalem iz nasadbe po popolnem poseku, temveč tudi v prebiralnem gozdu včasih potrebno. Ne gre, da sekamo v tem gozdu le najdebelejša ali tudi mlajša in najlepša drevesa, temveč moramo kot dobri gospodarji paziti na to, da vsekakor tudi odstranimo vsa zastrta in vsa poškodovana drevesa. Nato smemo sekati od leta do leta ali pa v gotovem razdobju vsa najdebelejša drevesa; manj debela, v najboljšem prirastku nahajajoča se debla pa puščamo, da nam dozorevajo in se odebelijo. Tako bomo gospodarili v zadovoljstvo svoje, svojcev in zanamcev. Napake v reji merjascev. Ni še tako dolgo, da me je pot pripeljala v B. na Štajerskem, kjer sem poizvedoval med drugim tudi o razmerah ondotne prašičereje in se zanimal za rejo potrebnih merjascev. Pri tej priliki sem si ogledal tudi svinjak posestnice N. N., ki je imela merjasca. Najprej sem si ogledal merjasca, ki je bil še mlad in doma izrejen. Ta žival mi ni ugajala n e p o svoji vnanjosti, še manj po svojem p o k o 1 e n j u. ' Manjkalo mu je tistega krepkega razvoja in tistih oblik, ki so potrebne takim živalim. Bil je nasprotno kratkega života, šibkega zadnjega konca in slabih nog. Tudi v sprednjem delu in v glavi ni kazal tistih lastnosti, s katerimi se ima odlikovati dober merjasec. Odgovarjal pa tudi ni po svojem rodu ali po-kolenju, kajti merjasec ie bil izprvegagnezd a nedorasle svinje, ki je imela vsega skupaj samo 4 praseta. Ogledal sem si svinjo in tudi njen zarod ter videl, da je bila svinja vsled prezgodnjega pripuščanja slabo razvita. Gospodinja je pridržala iz tega gnezda tudi obe svinjici za pleme, ki jih je pozneje vodila k domačemu merjascu iz ravno istega gnezda. Taki primeri se dogajajo pa tudi drugod po naši deželi! Na ta način seveda ne pridemo z našo rejo naprej in naj bi bila vsa ostala strežba še tako skrbna in dobra. Predvsem je tak merjasec samnasebi z a pleme nesp os o b e n in n e p o r a b e n , ne po svoji telesnosti niti po svoji krvi. Od takih nerodovitnih mladih svinj ne smemo odrejati merjascev, kajti s takimi meriasci je nemogoče vplivati na rodovitost in na izboljšanje zaroda. Narobe. S takimi merjasci"'mora reja propadati. Druga velika in nedopustna napaka je pa to, da se uporablja tak merjasec za oplojevanje sestrskih živali, ki so v najtesnejšem krvnem sorodstvu med seboj. To so napake, ki kvarijo vso rejo! Taka reja in taka raba merjascev mora prenehati! Tudi pri nas moramo priti tako daleč, da se bomo začeli zavedati takih napak in da bomo jemali merjasce le iz dobrih gnezd, le od svinj, ki so dobro razvite in rodovitne. Tudi se moramo ogibati krvne sorod- nosti pri teh živalih na vse načine. Drugače nam mora opešati vsa kri, kar se začne v kratkem razodevati vslabirodovitosti svinj in v p i š k a-v e m zarodu. 0 gnojilih, ki se prilegajo travnikom. (Nadaljevanje.) 2. Kostna moka je prihajala svoje čase na trg kot surova in p rep ar j ena kostna m o k a. Danes pa delajo večinoma le še razklejeno kostno moko. Dobiva se v tvornicah za klej iz živalskih kosti, ki jih razmastijo in razklejijo ter končno zmeljejo v droben prah. Velik del razkle-jene kostne moke gre še danes v kemične tvornice, kjer jo pretvorijo v kostni superfosfat, dasi je tudi kot taka naravnost izborno umetno gnojilo. V razklejeni kostni moki je približno 30% fosforove kisline. Ta fosforova kislina ni topljiva v vodi, pač pa se raztaplja v 2%-ni citronovi kislini, ki je nekako merilo za presojo gnojilne vrednosti v vodi neraztopnih fosforovokislih umetnih gnojil. Njen gnojilni učinek je na travnikih prav uspešen in se dalje časa občuti. Še uspešneje in veliko hitreje deluje razklejena kostna moka na njivah, kjer ji je dana možnost, da se temeljito pomeša z zemljo. . 3. Tomasova žlindra je pri nas še vedno najbolj znano fosforovokislo umetno gnojilo in so_ gospodarji, ki mislijo, da bi jim nehala trava rasti, če bi se je ne posluževali pri gnojenju svojih travnikov. Dobiva se Tomasova žlindra v železnih fužinah pri razfosforenju surovega železa po tako-zvanem Tomasovem (Tliomas) bazičnem načinu in odtod tudi njeno ime. Tudi fosforova kislina v Tomasovi žlindri ni raztopna v vodi, pač pa se raztaplja Tomasova žlindra v 2%-ni citronovi kislini, in sicer enako, kakor razklejena kostna moka. Sploh sta se razklejena kostna moka in Tomasova žlindra izkazali pri gnojilnih poizkusih kot enakovredni gnojili. Tomasova žlindra je prav dobro fosfatno gnojili, dokler ji ni cena z ozirom na odstotnost fosforove kisline višja od razklejene kostne moke. Rabiti bi jo bilo zlasti za pognojitev peščenin in barskih tal. Uporabna pa je Tomasova žlindra tudi na vsakovrstnih drugih tleh in še zlasti kot založno fosfatno umetno gnojilo. 4. Dvojnat kalcijev fosfat, ki se imenuje tudi precipitat, služi redkokdaj za umetno gnojilo, ker je za ta namen predrag; pač pa se ga poslužujejo v kmetijstvu za poklajno apno. 5. Superfosfati so najodličnejša fosfatna umetna gnojila, ki jih prav dobro poznajo že tudi naši kmetovalci. Po izvoru surovin razločujemo kostne in rudninske s u p e r f o s f'a: t e : prvi se dobivajo iz kostne moke in kostnega oglja, drugi pa iz zmletih rudninskih fosfatov. Kostna moka in prav tako tudi zmleti rudninski fosfati se razkroje v kemijskih tvornicah z žveplovo kislino. Tako nastane iz v vodi neraztopljivega trojnega kalcijevega fosfata v vodi raztopni enojni kalcijev fosfat poleg sadre (gips), ki tvorita skupaj superfosfat. Fosforova kislina superfosfatov je raztopna v vodi, kar je neprecenljivega pomena za kmetij- stvo. Zaradi svoje raztopljivosti se namreč fosfo-rova kislina superfosfatov popolnoma enakomerno porazdeli v kulturni zemeljski plasti in, ko se potem preobrazi v tleh v neraztopno obliko, je dostopna že vsem koreninam rastlin. S tem je dana prilika rastlinam, da si osvoje mnogo fosforove kisline ter se hitro in krepko razvijejo. Enak uspeh bi mogli doseči z netopljivimi umetnimi fosfatnimi gnojili, kakršna sta n. pr. kostna moka in Tomasova žlindra, edino tedaj, če bi z njimi gnojili na založbo. Tako bi se zemlja sčasoma pomešala enakomerno z neraztopnim fosfatnim gnojilom in bi le-to potem enako učinkovalo kakor superfosfat. Superfosfati so prikladna umetna gnojila za vsepovsod, kjer se zahteva od fosforove kisline hitrega gnojilnega učinka. Še prav posebno pa se prilegajo superfosfati pognojitvi travnikov, ker ni mogoče travniškega sveta tako temeljito obdelati, da bi se netopljiva fosfatna gnojila enakomerno pomešala z zemljo. Zato je gnojenje s superfosfati na travnikih izredno učinkovito. Rabiti se morejo superfosfati na raznovrstnih tleh dotlej, da niso prevlažna in preveč peščena. Ker delujejo hitro, se trosijo neposredno pred posetvijo. Travnikom se more gnojiti z njimi pa tudi pozimi na sneg, ker se na sneg dobro poznajo in jih je mogoče zaraditega enakomernejše raztrositi. (Dalje sledi.) OCENA KNJIG. Ant. Skovrlj, Ratarstvo (kmetijstvo) je naslov knjižici, ki jo je izdala delegacija proizvajateljev čilskega solitra v Beogradu in je tiskana v latinici. Pisatelj nam poda kratek opis zemlje, kako nastane, kak šne vrste zemelj imamo, kako jo obdelujemo; dalje gnojenje s hlevskim in umetnim gnojem, popis najbolj razširjenih umetnih gnojil in kakšno delo ostaja kmetovalcu po setvi. — V današnjih časih se neprestano govori o tem, kako bi mogli zvišati naše kmetijske pridelke, da zboljšamo valutno stanje naše države. Zvišanje pridelkov dosežemo pa le s tem, če kmetovalce toliko poučimo o umnem obdelovanju zemlje in o smot-renem gnojenju rastlin, da bodo lahko z gotovostjo dosegli uspehe. Ta knjižica nudi kratka navodila, o katerih bi moral vsak kmetovalec biti dobro poučen, če hoče doseči uspehe pri svojem kmetijskem gospodarstvu. Dobi se jo pri Kmetijski družbi brezplačno. Čitanka za kmetijske in druge nadaljevalne šole in za višje razrede osnovnih šol (za poljoprivredne i druge produžne škole i za višje razrede osn. škola) je izšla v tiskarni »Zastava« v Novem Sadu. Uredila sta jo Svetislav Radojčič, sekretar ministrstva prosvete in Žura Terzin, šolski nadzornik. Knjiga vsebuje na 127 straneh in v treh poglavjih različne kratke sestavke iz kmetijstva in domačega gospodarstva in sestavka iz domače zgodovine in narodopisja. Knjiga stane 12 dinarjev in se naročuje pri S. Radojčiču v Beogradu. Priporočamo jo za ljudske knjižnice. Tiskana je deloma v cirilici, deloma v latinici. KMETIJSKC-ŠOLSK! VESTNIK, Razglas. Polletni tečaj na drž. podkovski šoli v Ljubljani, se prične 1. aprila 1923. Za vstop je vložiti na ravnateljstvo drž. podkovske šole s kolekom za 13 i dinarjev kolekovano prošnjo do dne 15. marca 1923. ter j ji priložiti: 1. rojstni in krstni list, 2. domovinski list, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. učno izpričevalo, 5. nravstveno izpričevalo in 6. ubožni list. Vsako prilogo je kolekovati s kolekom za 1 dinar. Pouk v podkovski šoli je brezplačen. Učenci dobivajo redno državno "podporo ter imajo prosto stanovanje; skrbeti pa morajo sami za hrano in učne knjige. — Državna podkovska šola v Ljubljani, 26. februarja 1923. Gospodinjski tečaji po deželi se vrše po novem letu v sledečih krajih: v Šenčurju pri Kranju (19 gojenk), v Kostanjevici na Dolenjskem (21 go-jenk), v Šmartnem ob Dreti (24 gojenk, pri S v. Duhu ob Ščavnlci (26 gojenk), v Rogaški Slatini (14 gojenk) in v Beltincih v Prekmurju (11 gojenk). t} Gospodinjski tečaji v Beltincih. S 1. februarjem se je pričel tukaj nov gospodinjski tečaj, ki šteje 16 deklet, razen dveh vse iz ljutomerskega okraja. To bo zadnji gospodinjski tečaj, ki ga vodijo šolske sestre iz Št. Petra pod Mariborom, ker se bo s koncem aprila opustila podružnica, ki so jo imele dosedaj v Beltincih. Kakor se vidi tudi iz naraščajočega števila udeleženk teh tečajev, so sestre z uspehom vodile te tečaje, ki so bili prvi te vrste v Prekmurju. Kmetijska tečaja. Na kmetijski šoli na Grmu sta se vršila predkratkim dva trodnevna tečaja za kmetovalce, in sicer sadjarski tečaj in tečaj za pridelovanje in umno uporabo krme. Za oba tečaja je vladalo živahno zanimanje In je bil zlasti drug tečaj vkljub hudi zimi prav dobro obiskan. Posebno častno je bila na tečaju zastopana ljubljanska okolica in Gorenjska sploh, pa tudi Notranjska, medtem ko je bilo iz Dolenjske le malo udeležnikov, iz novomeškega in krškega glavarstva po eden, iz Belokrajine pa ni bilo nobenega. Kakor je zanimanje za kmetijski pouk od strani Gorenjcev vse hvale vreden, tako je žalostno, da se zanj Dolenjci tako malo brigajo, dasi imajo za obiskovanje strokovnih tečajev na grmski soli najboljšo priliko. Kdor ne napreduje s časom, ta mora gospodarsko propasti! To naj bi si zapomnili vsi nilačneži. Sploh bi bilo pri nas potrebno več gospodarskega in izobraževalnega in manj političnega delovanja, več zadrug in gospodarskih dru štev in manj volilnih skrinjic. Udeleženci so bili s tečajem vsestransko zadovoljni in so izražali željo po drugih podobnih tečajih, zlasti so želeli živinorejski in živinozdravski tečaj. Po možnosti se bo tej želji ustreglo, če ne to, pa gotovo prihodnjo zimo. Gospodarske vajence sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, predvsem oni, ki osta nejo na domačem gospodarstvu. -*- Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje ter majhno nagrado v denarju. — Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1923. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. — Lastnoročno na celo polo pisane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim iz-priče-valom ter izpričevalom o nravnosti, je poslati do 10. marca 1923. ravnateljstvu drž, kmetijske šole na I Grmu pri Novem mestu. Predavanja o vrtnarstvu. Sadjarsko in vrtnarsko društvo priredi tekom meseca marca več predavanj o vrtnarstvu, h katerim vabi vse prijatelje in ljubitelje vrtnarstva, zlasti tudi naše ženstvo, naše gospe in go-gospodinje. Predavanje se vrše ob sobotih zvečer v dvorani »M 1 a d i k e« (na Bleiweisovi cesti, oziroma v Šubičevi ulici) in začno vselej ob 8. uri zvečer. 1. Dne 3. marca predava viš. sadj. nadzornik M. Humek »O g o-jitvi in oskrbovanju sadnega drevja na mestnih vrtovih«. 2. Dne 10. marca predava kmetijski svetnik Rohrman: »Pogoji za uspešno vrtnarstvo«. 3. Dne 17. marca predava strok, nadzornik A. Škul j: »Najvažnejša zelenja d«. 4. Dne 24. marca predava prof. I. Verbič »O uspešni gojitvi lepotičnih sobnih rastli n«, — Pričakujemo, da se bedo interesenti odzvali v obilnem številu k tem predavanjem. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na vsa kmetijsko - gospodarska in druga vprašanja, ki dohajajo na Kmetiisko družbo za Slovenijo ali ni uredništvo ,,Kmetovalca", se načelno odgovarja le v ..Kmetovalcu". Odgovarja se edinole na vprašanja udov, ki so podpisana s polnim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V »Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne, natisne vprašalčevega imena, ampak vedno le pričetne črke imena in kraia. Kedno se v vsaki številki odgovori le na tista vprašan a, ki pridejo pravočasno pred izdajo lista; na pozneje došia vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi pismenega odgovora na svoje vprašanje, mora priložiti 2 dinarja za stroške. Odgovori na vprašanja, ki niso kmetiisko-gospodarski, zlasti pravni, morejo biti seveda le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh včasih zelo važnih okoliščin in zato Za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva. Vprašanje 19. Zakaj moji dobro reje ni kravi, ki ima še en mesec do poroda, včasih prihaja kri med scalnico? (F. T. v P.) Odgovor: Da izloča krava s krvjo pomešano scal-nico so možni vzroki: 1. krvavitev v ledvicah, 2. krvavitev v mehurju, 3. krvavitve v sečni cevi in žlezah, katerih prvotni vzrok je seveda zopet zelo različen (rane, uljesa, nove tvorbe in izrastki, sečni kamni in njih drobci itd.) Točna ugotovitev bi bila mogoča le na podlagi preiskave živali in scalnice. Vendar je domnevati, da je iskati vzrok krvavitev, ker se te pojavljajo po Vašem poročilu »včasih«, v manjših ranah, morda povzročenih po drobcih sečnih kamnov. V tem primeru bi kazalo poskusiti lečenje z jedilno sodo (Na-trium bicarbonioum). Dajati je je vsak drugi dan po 150—200 gramov v kuhovini lanenega semena. T. Vprašanje 20. Ali more trinajstletno dekle, ki nima staršev, napraviti oporoko, ker ve, da mora zaradi jetike umreti in hoče, da od njene imovine oni sorodniki več dobe, ki dejansko zanjo vsestransko skrbe, kakor drugi, ki se zanjo prav nič ne brigajo"? (I. L. v P.) Odgovor: Glede pravice z oporoko razpolagati s svojim premoženjem veljajo pri nas še vedno predpisi obč. drž. zak. bivše Avstrije. Tozadevno razlikuje zakon med maloletnimi, t. j. med tistimi, ki še niso dopolnili 14. leta - (otroci), med mladoletnimi, ki še niso dopolnili 18. leta, in med nedoletnimi, ki še niso dopolnili 21. leta. Maloletni, t. j. otroci do izpolnjenega 14. leta, nimajo pod nobenim pogojem pravice narediti svoje oporoke na katerikoli način. Mladoletni v starosti od dopolnjenega 14. do dokončanega 18. leta, morajo veljavno za primer smrti razpolagati s svojo zapuščino le ustno, in sicer pred sodiščem. Sodišče se more s primernimi poizvedbami skušati prepričati, da se je izvršila ustna izjava poslednje volje prosto in s premislekom. Tako izjavo naredi sodišče v obliki zapisnika, v katerega jo vse zapisati, kar je preiskava dognala. Osebe pod dovršenim 18. letom, morejo tudi pred notarjem enako ka- kor pred sodiščem dati na zapisnik svojo poslednjo voljo in zadostuje v zapisniku navedba, da se je ustno narejena oporoka podala pri polni zavesti, ne da bi bilo pri tem kakega pritiska, goljufije ali zmote. Vprašanje 21. Želim pridelovati čebulno seme in čebulk za domačo rabo in za prodaj. Kako naj ravnam s semensko čebulo in kako z dobljenim semenom? (I. K. v M.) Odgovor: Za pridelovanje čebulnega semena je odbrati lepe in dobro razvite glave čebule, ki so popolnoma zdrave. Posadimo jih spomladi na dobro pripravljeno in močno zemljo, ki je bila leto prej gnojena. Zasuti jih je do vratu v zemljo in po 50 cm (pol metra) eno od drugo narazen. Čebula požene po več semenskih stebel. Ko seme dozori, porežemo semenjske poganjke in jih posušimo, seme pa otepemo in očistimo. Na prostoru enega ara ali 100 štirjaških metrov lahko pridelamo 5 kg semena, ki postane po 3 leta kaljivo. Za vzgajanje čebulka posejemo v prihodnji spomladi meseca maja čebulno seme na široko na pripravnih gredicah, kjer ga pustimo, da gosto izkali in raste. Do jeseni zra stejo čebulki, za dober lešnik debeli. V tem času se če-bulek poruje in spravi čez zimo na suh prostor. Spomladi se čebulk posadi v razdalji 12 cm na dobro obdelano zemljo, ki je bila leto prej gnojena. Droben čebulek ima prednost pred debelim, ker ta uide rad v seme. Vprašanje 22. Pri nas trpi oves rad zaradi prešnate sneti, vsled česar se pridelek močno zniža. Ali je kako sredstvo proti tej bolezni in kako je z njim postopati? (A. L. v K.) Odgovor: Pri nas se nismo dosedaj dosti bojevali proti snetjavosti pri ovsu. Po Češkem se pa uporabljajo razna sredstva proti tej bolezni. Dosedaj se je po zadnjih izkušnjah še najbolj obneslo namakanje ovsa v raztopini modre galice jn v raztopini »germizana«. Ker je modra galica nevarna in bi lahko škodovala kalji-vosti, je z njo zelo previdno ravnati. Za namakanje semenskega ovsa v galici je treba oves najprej v vodi izplakniti in potem le za par minut potopiti v raztopino modre galice. Navadno se vzame enoodstotna galica (na 100 litrov vode 1 kg modre galice) in se namoči seme le za 4 minute, nič več. Zato se priporoča novo sredstvo »germizan«. Na 100 litrov vode je vzeti pol kg germizana. V tej raztopini namakamo oves samo pol ure. Potrebno je, da začnemo tudi pri nas delati te poskuse z namakanjem semenskega ovsa, ker se godi tudi pri nas škoda,, ki jo dela prešnata snet pri ovsu in pri ječmenu. KMETIJSKE KOVICE. Delovanje planinskega odbora v Radovljici. Seje planinskega odbora za politični okraj Radovljica, ki se je vršila 8. februarja t. 1. ob 11. v Lescah, so se ude-žili sledeči gg. odborniki in namestniki: Kavalar Rateče, Soklič — Selo, Hodnik — Srednjavas, Jan — Podhom, Wester — Zagorice, Zemlja — Vrba, Cvenkelj — Ljubno in drugi. Načelnik g. A ž m a n je otvoril sejo, pozdravil navzoče, med njimi tudi okr. ekonoma g. šuštiča. V svojem govoru je povdarjal, da je namen seje strogo gospodarskega značaja. Vprašanje povečanja planin zahteva nujne rešitve, ki jo dosežemo le s skupnim nastopom vseh interesentov. Brez razširjenja planinskih pašnikov z izsekanjem gozdov se živinoreja v radovljiškem in kranjskem okraju ne more dvigniti. — Okrajni ekonom je prečital došle predloge in želje občin v stvari povečanja in zboljšanja planinskih paš- nikov. Te predloge so doposlali: Resman za vas Gorico, Kenda za Zagorico, Želeče, Grad in M lino, Dolžan za Radovljico, Toman za Predtrg, Soklič za BI. Selo in Kupljenik, Rozman za Bitnje, Lepence in Log, Hodnik za Staro Fužino, Studor, Srednjovas, Češnjico in Ko-privnik, zastopnik za vas Lipnico in Žark za Lesce. Ti predlogi so se vzeli na znanje. Ostale občine se ponovno pozovejo, da v tem vprašanju izrazijo svoje želje. Tekom 14 dni se naj seja zopet skliče, da se to vprašanje končno reši. — Vprašanje o pašni zadrugi za cel pol. okraj Radovljica se je sicer razpravljalo, toda ni se prišlo do zaključka. — Zborovalci so z zanimanjem razpravljali o zavarovanju goveje živine ter sklenili, da naj okr. ekonom pripravi vse potrebno za ustanovitev take zavarovalnice. Ko bodo vse predpriprave za ustanovitev take organ, dovršene, se skliče ustanovni občni zbor. — G. Jan predlaga, da naj planinski odbor in živinorejski odsek skupno delujeta za uspešno rešitev vseh vprašanj, ki se tičejo živinoreje. Planinskemu odboru se tudi naroča, da skuša pri merodajnih činiteljih doseči večji kredit za planinski fond. Planinski odbor naj stopi v stike tudi s šumsko upravo, ki naj pouči svoje zunaj nastavljene organe, da nam v planinskem vprašanju gredo na roko. Živinorejci zahtevajo namreč samo to, kar jim je za njih živinorejo neobhodno potrebno, ne da bi pri tern hoteli oškodovati gozde. Prošnji občine Boh. Bistrica, da se imenuje njen kvalificirani zastopnik v planinski odbor, ni mogoče ugoditi. Ta odbor se namreč.po zakonu ne more razširiti, pač pa se dovoli občinam, ki še nimajo zastopnika v tem odboru, da ga imenujejo. Ti zastopniki bodo imeli le posvetovalen glas. Pač pa bo odbor njih nasvete in želje po možnosti upošteval. Imena teh zastopnikov se naj naznanijo okr. ekonomu, da jih bo mogoče povabiti k sejam. S tem je bil dnevni red izčrpan in g. načelnik Ažman se še enkrat zahvali zborovalcem za udeležbo in zaključi to dobro uspelo zborovanje. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je na občnem zboru dne 2. februarja t. 1. izvolilo sledeči odbor: Predsednikom je bil izvoljen kmetijski svetnik Rohrman, prvim podpredsednikom kmetijski svetnik Bel le iu drugim podpredsednikom višji sadjarski nadzornik H u m e k. V glavni odbor so bili izvoljeni nadzornik C r nago j, restavrater Dolničar, vrtnarski vele-podjetnik D ž a m o n j a (Maribor), trgovski vrtnar J e-r a n t, viš. klet. nadzornik G o m b a č, višj. sadjarski nadzornik G o r i č a n (Celje), botanični vrtnar J u -van, tajnik inž. Lah, šolski vodja Levstik (Celje), strokovni učitelj P r i o 1 (Maribor), vet. nadzornik R e bek, kmet. svetnik Skalicky (Grm), nadzornik A. Š k ulj, ravnatelj Štrekelj (Maribor), prof. Josip V e r b i č, kmetijski svetnik T r a m p u š , ravnatelj Z m a v c (Maribor). Izvoz iz Slovenije. Izvoz zaklane živine, ki je nekaj časa miroval, je ponovno oživel. Zaklana živina se izvaža najbolj v Italijo. Istotako gre precej mleka iz Slovenije v Avstrijo. Izvaža ga Gospodarska zveza v Ljubljani. Zadnje dni je nastalo s strani Italije mnogo povpraševanja po semeskem fižolu in krompirju. Vse kaže, da se bo razvil znaten izvoz. Izvoz lesa se vrši v velikih množinah. Preko Jesenic gredo dnevno številni vagoni rezanega in tesanega lesa v Italijo. Nekaj drv za kurjavo gre v Švico. Kmetijski pouk po deželi: Oddelek za kmetijstvo priredi v prvi polovici meseca marca t. 1. sledeče poučne tečaje in predavanja, in sicer 2. in 3. marca: v P r e d o -s 1 j a h ; 4. marca: v D o b o v c u , v Kresnicah pri Litiji, v S a v i pri Litiji, v L o k i pri Mengšu, v R a k i pri Krškem, v Z e 1 j n a h , okraj Kočevje, v Planini pri Rakeku, v Konjicah, v Razboru pri Slovenj-gradcu, v Šmartnem v Rožni dolini; 11. marca: v Sodražici, v Loškem potoku, v Št. L o v r e n -c u ob Temenici, v Dobrniču, v Begunjah pri Lescah, v Krtini pri Dobu, v Mali gori, okraj marca: v Samožanih; 13. marca: v R u n č u ; 15. marca: v Beli cerkvi, pri Sv. Petru, v Medvedjem S e 1 u. DRUŽBENE VESTI. Sotrudništvo pri uredništvu »Kmetovalca« je z današnjo številko prevzel kmetijski svetnik V. Rohrman. t Matija Wieltschnig. V Kamniku je umrl 18. februarja upokojeni ravnatelj veleposestva baronice Irene Apfaltrern na Križu, ki je bil dolgoletni član naše družbe. Pokojni je bil priznano dober kmetijski ve-ščak in je vodil s tako lepim uspehom ondotno graščinsko gospodarstvo, da je veljala ta graščina izmed najbolj urejenih in najbolj oskrbovanih v bivši Kranjski. Za svoje zasluge je bil svojčas tudi odlikovan. t Ivan Žark. V Lescah je dne 13. februarja nenadoma preminul posetnik Ivan Žark, dolgoletni odbornik konjerejskega odseka Kmetijske družbe. Pokojnik je bil na Gorenjskem splošno znan in je užival poseben ugled kot izvrsten konjerejec, ki si je stekel nevenljivih zaslug za zboljšanje konjereje na Gorenjskem. V Lescah je bil ponovno izvoljen za župana, kateri posel je tako vestno opravljal, kakor malokateri njegovih tovarišev. — Naj mu bo ohranjen trajen spomin! Naj v miru počiva! URADNE VESTI. VABILA k občnim zborom podružnic Kmet. družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po $ 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opomba: Opozarjajo se načelništva, da pravočasno (t. i. vsaj 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora) pošljejo vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni § 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Aiubrus, v nedeljo, 18. marca 1923. ob treh popoldne v prostoru Ivana Šinkovca v Ambrusu št. 12; Gornja Ponikva, v nedeljo, 25. marca 1923. ob poldevetih zjutraj v sobi bralnega društva na Gornji Ponikvi; Polenšak, v nedeljo, 25. mar. 1923. po prvi sv. maši v šoli; Rovte, v nedeljo, 18. marca 1923. ob treh popoldne v občinski pisarni; Stari trg pri Rakeku, v nedeljo, 25. marca 1923. po prvi sv. maši v dvorani konsumnega društva v Starem trgu; Sv. Marko niže Ptuja, v nedeljo, 18. marca 1923. po rani sv. maši v šoli; Sv. Martin ob Paki, v nedeljo, 25. marca 1923. takoj po po prvi sv. maši v stari šoli pri Sv. Martinu ob Paki; Veržej, v nedeljo, 25. marca 1923. ob osmih zjutraj v gostilni g. Alojzija Seršena; Zdole, v nedeljo, 8. aprila 1923. ob devetih dopoldne v občinski pisarni. Ilustrovan gospodarski list, Uradno glasilo Kmelijske družbe za Slovenijo. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 20 Din. na leto. Za inozemstvo 30 Din. — Posamezna številka stane 1 Din. Udje Kmelijske družbe za Slovenijo dobivajo list brezplačno. Inaerati (oznanilalse zaračuniaio no nastopnih cenah: inserat na pni strani 400 D. na «/» strani 21)0 D, na >/» strani 100 O, na ■ „ strani 65 D. na '<„ strani D Vsaka beseda v .Malih naznanilih" stane 25 para, najmanj pa ^icupa! 6D Urejuje inž. Rado Lah; založba Kmetijske družbe za Slovenijo; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reki;;'iiacije je pošiljati Kmetijski družbi za Slovenijo v Liubljani, Tur.aški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovolieni le tedaj, če se navede št. 4. Ljubljana, 28. februarja 1923. Letnik XL. Kmetijska družba za Slovenijo i na za ssoje ude o zalogi naslednje brneti jshe potrebščine. Vse cene so z ozirom na sedanje razmere popolnoma neobvezne. Semena: Semensko deteljo, nemško lucerno kakor tudi domačo, oddaja družba svojim udom. Oddaja samo naj-skrbneje čiščeno seme. ki je preiskano po državnem preizkuševališču v Ljubljani. Vreče po 100 kg so opremljene z izvirnimi plombami tega zavoda, pa tudi za nadrobne pošiljatve prevzame družba vsa jamstva glede čistosti in brezpredeničnosti. V zalogi so naslednje vrste semenske detelje in trave: črna ali domača detelja......38 — Din za kg lueerna ali nemška detelja.....36'— „ „ „ pokončna stoklasa .........15-— „ „ „ laška ljulka...........20 — „ „ „ angleška ljulka..........20 — „ „ „ trava mešanica..........18-— „ „ „ Semenska pesa in sicer: Eckendorfer, rdeča in rumena po Din 20'— za kg. Mamut, rdeč in rumen po Din 20-— za kg. Seme je pristno severno-nemško blago od svetov-noznanega vzgojevalca Metteja iz CJuedlinburga v Severni Nemčiji. Semenska pšenica se oddaja v vrečah po 80 kg po Din 6 za kg z vrečami vred. Umetna gnojila: Cene veljajo za nadrobne pošiljatve. Pri vagonskih naročilih naj se podružnice obrnejo preje pismeno na dražbo, ki jim bo napravila po možnosti ugodnejše cene. Apneni dušik, 18—20% po Din 260:— za 100 kg franko vreče. Kalijeva sol, 42%, je zopet v zalogi po Din 150-— za 100 kilogramov. Kostni superfosfat z 38% v vodi raztopne ji>sforove kisline po Din 260 — za 100 kg z vrečami. Rudninski superfosfat s ca 16% v vodi raztopne fosforove kisline po Din 210-— za 100 kg. Surova kostna moka z 4% dušika in 16% skupne fosforove kisline po Din 160'— za 100 kg. Thomasova žlindra razprodana. Krmila: Lanene tropine po Din 6'— za kg. Orehove tropine, vsebujoče 42% beljakovin in maščobe po Din 6 za kilogram z vrečami. Vreče po 75 kg. Osušeni zrezki sladkorne pese po Din 3:50 za kilogram z vrečami vred. Poklajno apno v izvirnih vrečah, težkih 80 kilogramov po Din 6:-^- kilogram, v manjših množinah po Din 7-— kilogram. Ribja moka v originalni vreči 100 kg po Din 8-— za kg, na drobno Din 8-50 za kg. Vinogradniške in vrtne potrebščine: Antiklor (gl. salojidin). Drevesne škropilnice za prevoz, razne kakovosti na izbiro po različnih cenah. Vinski eponit po Din 70'— za kg. Poštnina posebej. Gumijeve plošče (skiopke) za trtne škropilnice po Din 10:— komad. Natrijev tiosulfat (gl. salojidin). Petrolfenol, sredstvo zoper krvavo uš, po Din 12-50 1 kg v posodi kupca. Salojidin, (antiklor, natr. tiosulfat) preskušeuo sredstvo zoper oidij, trtno plesnobo. po Din 7 za 1 kg. Tobačni izvleček imamo zopet v zalogi. Cena za-klopnici po 5 kg Din 35 brez poštnine. Trtne škropilnice so zopet v zalogi po Din 500 — za komad. Uraiiia zelenilo je došlo in se oddaja v tablah po Din 9-— za komad. Vinoinetri so zopet na razpolago. Komad stane Din 40.— brez poštnine. Žveplo, dvojno rafinirano, po Din (>•— za kg-. Žveplalniki, ročni po Din 80 — za komad. Žveplovi trakovi ua asbestu za žvepljanje godov, najboljši, brez arzena po Din 16-— kilogram. Želatina za čiščenje vina po Din 45-— kilogram. • Razne kmetijske potrebščine: Trokarji št. 1323 za govedo po Din 50 - . Trokarji št. 1293 za ovce po Din 40 — Mlečne cevi št. 3561 po Din !•—. Mlečne cevi št. 3562 po Din <>•--. Požiralnikove cevi št. 3455 po Din 160-—. Požiralnikove cevi št. 3457 z gobčnim lesom po Din 1W—. Telečji napajalniki po Din 100 —. Gumijevi seski po Din 15-—. Antiavit v varstvo setev pšenice, turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi itd., je zopet došel in se dobi v zaklopnicah po osminko kilograma za 10 Din, 50 gramov za 6-25 dinarjev. Uspulum, sredstvo za razkuženje semena, v zaklopnicah po 7« kg po Din 35-— za komad. Emajlua posoda. Prva pošiljatev te posode je došla in se prodaja po naslednjih cenah: Lonci. z */s l vsebine po Din 8.—; Ms I vsebine po Din 10.—: 7/io 1 vsebine po Din 12.—; 11 vsebine po Din 14.—, (18.50); iMi 1 vsebine po Din IS___ (23.—); 2Mi 1 vsebine po Din 22.—, (27.50); 3V41 vsebine po Din 27.— . (33.-). Kožice, z 1%1 vsebine po Din 14.—, (19.50); 1« 1 vsebine po Din 18,—, (24.—), 1 vsebine po Din 20.—, (27.—); 41 vsebine po Din 36.—, (48.—); 8 1 vsebine po Din 40.—. (54.—). Ponve po Din 17.—, (22.50); 21.—, (27.—) in 23.—, (30.—). Cene v oklepaju se razumejo s pokrovkami vred. Skali, z 45 cm premera Din 80.—; z 50 cm premera Din 90,— za komad Vedrlce po Din 45.— za komad. Zajemalke po Din 9.—' in Din 10,— za komad. Penovke po Din 11,— in Din 14,— za komad. Podružnice, ki hočelo naročiti večjo množino te posode, nal pošljejo svojega zastopnika, ki mora osebno izbrati in prevzeti blago. Na pismena naročila se ne bo pošiljalo. Stroji: V zalogi so sledeči stroji: Mlatilnice, za ročni in gepeljni pogon po Din 2200 za komad. Slamorezuice, po Din 1500.— za komad. Plužni trupi AV/ 5 po Din 225 — Hrane. V a po Din 455*— za komad. Vinogradniški plugi od Din 205 — do 370 zi komad. Sočni okopovalnlki po Din 280 —. Travniške brane, 47 kg A 2 po Din 500, — komadi A 3 57 kg »c Din fiOU;—; B 2 55 kg po Din 600:— komad. Obračalni plugi (JW 7 po Din 700 — za komad. Obračaln iplugl UW 9 po Din 800 za komad. Podzemni plugi po Din 400-— za komad. Lemeži za plug D 8 MN po Din 25 — za komad. Lemeži za plug D 7 MN po Din 25-— za komad. Lemeži za plug UW 7 po Din 50-— za par. 1'iazi (Sohlen) za pluge po Din 10-— za komad. Posnemalnlki Jubllea za 50 1 po Din 625-—; za 75 1 po Din 700 —. 100 1 po Din 1250 —; 125 1 po Din 1300 —; 150 1 po Din 1500 — komad. Stroji za izdelavo surovega masla C Gr 3 po Din 500 — komad. Orodje. Dražba je prejela in ima v zalogi sledeče orodje: Vile gnojne, s 3 roglji po Din 10-—; s 4 roglii po Din 13 — za komad. Grabile železne. 10 zobne po Din 9'—; 12zobne'po Din 11—: 14-zobne po Din 13' — • t. . bne po Din 15-— za komad. Škarje za trte št. 37 a po Din 20 —; št. 45 po Din 22 —: št. 116 po Din 20:— žli komad. Vrtne žage po Din 15'— za komad. Lahko nagnenje k prehlajenju? Prevelika občutljivost? Bolečine olajša in naredi telo odporno masiranje in umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum /e 25 let priljubljen za negovanje zob, zobnega mesa, ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali ena špecijalna steklenica 24 dinarjev: 36 dvojnatili ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzafluid št. 333, Hrvatsko M&I21 naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 25 para v denarju ali znamkah najmanj pa skupaj Din. 6 — sicer se naznanila ne objavijo. Upravništvo ne prevzame oosredovanta. Lepo domače platno,-^- najceneje tkalnica ..KROSNA", Ljubljana. Zrin-skega cesta 6 (nasproti cerkve sv. Jožefa.) Spre-ema tudi laneno prejo v tkanie. Zamenja platno za predivo. Na zahtevo pošilja vzorce. Vrtnarskega vajenca sd~ lkmet°- ska šola ua Grmu pri Novem mestu. Bližje pogoje se i/.ve pri ravnateljstvu. / ovac in Josip Lenarčič, 1 ovna velike pasme »tna na i uvnci produj veleposestnik Verd pri Vrhniki. Cena po do- Obračalni stroj ^^^bik^b^ stanju v zaradi nabave novega stroja ugodno proda. Kunec si mora stroj ogledati. Fran Ma-lastk, Grm pri Novem mestu. -1- Pusnan * * ' °Pl,st'tve vrta, imam naprodaj * c ' večjo množino lepega vrtnega pušpana 25 cme visokega. Cena po dogovoru. Sluten Baloh, Moste .1, Žirovnica. (Gorenjsko.) Vsled spre- prodam motor dfr™ metnbe toka ■ stanju, z 200 Volt, 18:5 Amp., 1220 obrati in 4 2 HP. Cena po dogovoru pri Boštjanu Jager, pos. in gostilničar \ Trbovljah. Kinetski mladenič ionom premoženja se želi priženiti k deklici ali vdovi, ki bi imela večje gospodarstvo. Ponudbe na upravo ..Kmetovalca". Oskrbnik-ekonom — 0*"% praktično popolnoma izvežban želi mesta na ka-ktm veleposestvu v Sloveniji, Prekmurju in tudi na Hrvaškem. Želim stalne službe. Nastop takoj. Noslov pove uprava tega lista. Drevesca naprodaj, ^e"' drevesc požlahtnienih z najboljšim vrstami, tudi jabolčne divjake. Cena po dogovoru pismeno ali ustmeno. Naslov: Jakob Pintar, sadjereiec pri Sv. Tomažu, p. Škofja Loka, (Gorenjsko). Pravo semensko grahoro za zeleno krmo in vsa druga poljska in vrtna semena priporoča Josip Urbnnlč, trcovlna "š ' semeni v Ljubljani, nasproti hotela Union. Gospodarski oskrbnik oženjen, vešč \ vseh gospodarskih panogah z dobro prakso, išče primerno mesto. Ponudbe sprejema Ivan Stampar, Sv. Tomaž pri Ormožu. Cepljene trte najbolj rodovitnih vrst na Riparija Porialis, nro-daja Franc Zelcnko, trtnar, Rucmanci, Sv. Tomaž pri Ormožu. ANDREJ OSET —Maribor Aleksandrova cesta S7. — Telefon St. 88. trgovina sena, slame, krompirja, fižola, > drvami žitom in dragimi deželnimi pridelki. B r z o i a v i : Andrej Oset, Maribor. Hlode, gni/.dave, trag^. de- ske In drva ponudite Lesni družbi Ilirija, Ljabilaaa. Kralji Prtra trg št. S pred sodaijo. Pla Smejo sf najvišje dnevne cene Korenje in repo /a prašiče proda Alojzij Bi/j ik. Dovsko, pošta Dol pri Ljubljani. Rabljeno pocinkano bodečo žico po Din 5 za I kg nudi tvrdka Lev*tck & Oblak. Rakek. Sodarske pomočnike in vajence sprejme pri polni oskrbi v hiši Franjo Repič. sodarski mojster. Ljubljana, Trnovo. I^ertHom večjo množino redilne pese. Fran i rocam LovSe> Ljubljana Ovčjo volno striženo na živih ovcah, kupuje po najvišji dnevni ccni vsako množino Vinko Crnilec, ročno ple e- 1 nje volnenih jopic. Naklo pri Kranju. Nsič opnik coinon ie izšel in ga pošljemo Nas ceniK semen na zahtevo zastonj. se- i VER & KOMP., Ljubljana. Woliova ulica št. 12. ^ ; 2000 breskovih drevesc je naprodaj. Drevesca so eno- in dveletna, lepo j vkoreninjena. Prvovrstna, nad 1 m visoka po 5 | Din, drugovrstna nad 50 cm visoka po 3 Din, tre-tjevinna po 2 Din. Breskve so lepe dolenjske mesene vrste. Naroči naj se najmanj 25 drevesc, ki se razpošiljajo v zabojih. Zaboj se računi po lastni ceni. Razpošiljalo se bo začetkom sušca proti povzetju po pošti ali železnici. — Naročila sprejema Anton Žagar, Besnica 25, p. Hrušica pri Liubljani. Smrekovih sadik imam za oddati večio množino. Velikost od 5 dt; 25 cm. Cena po dogovoru. Blaž Lukan, pos.. Zasip 2, p. Bled. (Gorenjsko.) 2e rabljene cilindre in elevatorje proda Janez Štele, Zalog pri Marijapolje. Dve kravi siinodolske pasme, ena .8 in pol meseca ena 5 mesecev stara, hreji sta naprodaj pri Jožei Lav-rlč, Vič št. 44. Volilne stroje kompletne perutninske dvore kot glavni ali stranski zaslužek urejuje po strokovnjakih znana tvornica valilnih strojev N1CKERL 8 CO Cen ki zastonj. Ilustrovan katalog nK '2000 Ima} ti solnčne pege, zajedavce, nabore, ogerce? ■ Uporabljaj Elza obrazno pomado! \ Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke? Uporabljaj Elza obrazno pomado! ! Ali so ti roke in obraz občutljivi v zimi in vetru? J Uporabi. Elza lilijno-mlečno milo! ■ Ali že iš imeti kožo belo, mehko, čisto in zdravo? ■ Uporabi. Elza lilijno-mlečno milo! ■ Ali se tožiš na izpadanju las, prhuta in osivelost? J Uporabi. Elza pomado za rast las! S Ali želiS bujne mehke in lepe lase? ■ Uporabi. Elza pomado za rast las! ■ Ali hočeš biti in S ostati lep? Ali hočeš 5 biti povsod rad vi- ■ den? Ali hočeš da ■ te veseli tvoja slika ■ v zrcalu? Poskusi S prave Feilerjeve J Elza preparate in ■ kmalu bodes rekel ■ tudi ti kakor vsi: ■ ■ TO je ono pravo? Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza ■ preparate od lekarnarja Feller. Naročiš narav- ■ nost, tako stane s pakovanjem in poštnino, če ■ denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcela- S nasta lončka Elza-obrazne pomade 25 Din., 2 ve- J lika porcelanasta lončka Elza-pomade za rast ■ las 25 Din., 4 velike kose Elza lilijnega mlečnega ■ mila 35 Din. ■ Ena 1 stehl. Eizafluida nadomešča 3 steftlenice francoshtga žganja! Vsebina to naredi! Sestava Fellerjevega Eizafluida iz najmočnejših esen-cev zdravilnih zelišč, cvetja, korenin in listja z najfinejšim destilatom žganja je že čez 25 let vzrok zahval osti ne-brojnih ljudi v vseh delih sveta, ker jim kakor dober prijatelj v težkih dneh prežene bolečine. Imate bolečine v udih ? V hrbtu ? Zobobol? Nahod? Ste slabi, prenapeti, izmučeni in preveč občutljivi? Želite dober kosmetikum za zobe. zobno meso, lice, glavo ? Ali želite v vsp.h priložnostih imeti zanesljivo sredstvo v hiši? Poskusite pravi Fellerjev Eelzafluid ? Kmalu bodete rekli tudi vi: To je najboljše kar sem kdaj okušal! Je veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje in najboljše sredstvo te vrste! V vseli dotičnih poslovnicah zahtevajte -samo pravi Elzalluid od lekarnarja Feller. S pakovanjem in poštnino stane, če denar naprej ali po povzetju: 3 dvojnato ali 1 špecijal a steklenica 24 din, 12 dvojnatih ali 4 špeeijalne steklenice 84 din, 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 14ft din. 36 dvojatih ali 12 špecijalnih steklenic ?08 dinarjev. Kot primot: Klza-ohliž zoper kurja očesa 2 Din in 3 Din: Elza-mentolni črlniki 4 Din; Elza-posipalni prašek 3 Din: Eiza-ribje olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din: Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-šuniski m Izdeinje in dobavlja po najnižjih dnevnih cenah: EVGEN 1VANC. SodFažicaSlouenija, tovarna žičnih tkanlnin pletenin, trgovina s sltarsklm in lesenim blagom >k i Kaka seiva, taka žetva Zanesljivo SEME S se dobi pri : i ,Vrt( Džamonja in drugovi [ družba z o. z. Mapibop Zahtevajte cenik! : : Čopova, ulica, j Zahtevajte cenik! | ■«-■■■..«—.................r Vliiometre ..Bernadot" — Asbeste bombaž in prašek — Eponit — Francosko želatino — Lipovo oglje Marmornat prašek — Modro ga-Uco — Natrijev bisulfit — Ribji mehur Špansko zemljo — Ta-nin — Žveplo v prahu — Limo-uovo kislino — Vinsko kislino — Sodo bicarbono — Strupa proste barve itd. ima v zalogi po najnižji ceni drogerijo ANTON K9NC Ljubljana, Židovska ulica 1. za vino, žganje, olje, mast, med petrolej z* transport in shrambo ima vedno v zalogi vsako množino Franjo Repič sodarski mojster Trnovo, Ljubljana Istotam sprejemajo se v to stroko spadajoča popravila. Solidno delo! Cen* zmerne 1 Točna postrežba! KOSE prima avstrijski produkt, i BRUSOVI uz originalne tvorničke cijene kod „ORBIS"d. d. Zagreb Paromlinska cesta 1. Telet. IO « 1230. - Telegr. „Orbis'' Iv. Jax in sin Llubliana. Gosposvetska c«ta šivalni stroji in strojh pletenje Izborna konstrakcila *• elegantna izvršitev ii tovarne v Lincu. Ustanovljena I. 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroj) „A D L E R" Ceniki zastonj inlranko. Kolesa Iz prvih tovarn: dCrkopp. styria, waffknrad 10 letne garancije. »Gospodarska navodila" ponatisi iz ..Kmetovalca'4. Vsako posamezno navodilo stane 1 Dinar. Denar ali znamke je treba ob naročitvi naprej poslati. (Zadostuje če imenujete samo tekoče štev. od navodil;. 1. Počrnjeni« Vina ali sadjevca. 2. Rjavenje vina. 7. Gnojenje vinogradov z novejšimi umetnimi gnojili. 8. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro vino. 9. Ciste drože in njih rabn v kletarstvu. 13. Vzroki neplodnbsti pri govedi. 15. Sluzavost ali vlačljivost vina. 18. Krmljenje z oljnimi tropinami. 20. Čiščenje ;n nreceianje vina. 25. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi. 27. O bistvu alkoholnega vranja (kipenja). 29. Vnetje vimena ali volčič na vimenu. 36. Nova naredba glede zvrše-vanja rezarstva. 37. Kislost (kisfoba) in razki-sanje vina. 4l. Močno krmilo ,,ribja moka" za rast in pitanje prašičev. 43. Dolžnost vzdrževanja ograj pred živino, ki se pase. 44. Napenjanje govedi. 46. Bradavice (gobe) pri živi-. ni. 50. Izdelovanje mila za dom. 51. Zdravljenje kužiih bolezni s cepljeniem (Rdečica). 54. Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino. 56. K;.ko živi žitni molj in kako se pokončuje. 59. Natrijev bisulfit kot nadomestno sredstvo za žveplo 60. Kako se obnavljajo in po-pr'r<'''-:- meje? 62. Presojanje krmil po škrob -nih vrednotah. 63. Garje pri konjih. 64. Apneni dušik. 66. Duh in okus vina po žveplu. oŠ. Tobak. Pridelovanje in zakonski predpisi. 60. Sečni k'u;mi pri živalih. 70. O prijavi sekanja v gozdih. 71. Kisanje in cikanje vina. 72. Trošarina na vino. 73. Precejanje in filtriranje vina. 74. Glodanje lesa po goveji živim. 75. Dve nujni nalogi naše živinoreje. 76. Sredstva za pokončevanje škodljivih rastlin in živali. 77 Skoda, povzročena po lovcih in divjačini. 78. Moderno zatiranje živalskih kužnih in nalezljivih bolezni. Gospodarska zveza v Ljubljani Dunajska cesta — Bavarski dvor. Velika za- kovrstnih poljedel- SSSre^S skih strojev. iz najslovitejšlh tovarn. Zastopstvo za parne kotle znanih tvornlc „Welsia". VABILO na III. občni zbor Kmetske hranilnice ln posojilnice v Št. Jerneju na Dolenjskem, registrovane zadruge z neomejeno zavezo. ki se vrši v ponedeljek dne 19. marca 1923, ob pol 9 uri dopoldne v prostorih Kmečke hranilnice. DNEVNI RED: 1. Citanje revizijskegi poročila za leto 192!. 2. Poročilo načelstva o 3 letnemu delovanju. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Slučajnosti. Št. Jernej, dne 24. svečana 1023. Upravništvo ..Kmetovalca" sprejema primerne inserate po cenah, k) so razvidne na poglavju. Objavljenje bo imelo vedno zadovoljiv uspeh, kajti „Kme- tovalec" izhaja dvakrat mesečno v 30 tisoč izvodih ter je razširjen po vseh slovenskih deželah. I I I I 1 I I I 1 a i i i KORAlilT je vendar najboljša in najcenejša streha. Je pravi zajamčeno pristni azbestni*škrilj in ne rabi nikdar popravila. Ponudbe in proračune pošlje: Fran Hočevar ŽIROVNICA, — Moste — Gorenjsko. I a i i i i i 8 1 I I 1 LJUDSKA POSOJILNICA v Ljubljani « (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge po