St. 126.
Vtorek, četrtek in ho-l.oto. izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom 7.n leto S g. — k.
„ pol I?ta 4 „ — „ „  četrt   „   I „ 20 „
Po po^ti:
xa v»e   leto 10 g. — k .   pol   leU   •> „ — .. četrt „    2„ (JO
V
sobota 29. oktobra.
III, tečaj. 1870.
NAROD,
VredniitTO in opravniitvo je ua stolnem trgn (Domplatz) hiš. št. 179.
Oznanila:
Za navadno tristopno
vrsto s« plačuje: 0 kr. če se tiska 1 krat, 5 „ '2 k rat,
* »i   »» >•    »» 8krat. veče pismenke se plačujejo po prostoru.
Za vsak tisek je plačati kolek (itempelj) za 80 kr.
Rokopisi te ne vračajo, dopiii naj te blagovoljno franknjejo.
Pred državnim zborom.
„Tišti dan, ko bi se hotelo resno oglasiti, da je nemogoče napraviti mir med posameznimi strankami, da se je treba odpovedati mogočnosti, ka se napravi sprava med sovražnimi tabori, in da torej druzega ne preostaja nego povrniti se k p o g u b 1 j i v o m u n a-čelu gospodovanje enega nad vsemi drugimi — tisti dan bi so naši državi odrekla sposobnost spolniti misijo, ktero je prevzela svojim naro dom nasproti, tisti dan bi se uničil njen historični poklic, kteremu je stoletja tako sijajno (!) ustrezala (?), tisti dan bi jo oropali njene civilizatorične naloge, po kteri je država postala velika in krasna, in ktera jej more biti porok še veče in krasnejŠe bodočnosti." Tako nam piše ministerski organ „Patriot" v svoji 48. štev. Prav tako 1 Dobro govorjeno, a s tem še ni nič storjeno. Cas pa je, da so nekaj stori. No bomo se brigali za to, kako se hoče vlada pogoditi s Čehi, Poljaki, kako se hočo znebiti sitnosti, svojeglavnosti in ošab-nosti naših ustavnih starovercev. Mi hočemo enkrat skrbeti tudi sami za-se.
Preteklo je že nekaj mesecev, kar je nastopila sedanja vlada svojo misijo spravljanja in pomirovanja. Z vsemi strankami se je vlada pogajali), za nas Slovence se ni nikdar brigala. Prve dni svojega obstanka je klicala na Dunaj Poljake, Cehe, Nomce itd. Slovenci, ki so menda tudi nekaj državnega bistva in kterih zastopniki so bili nezadovoljni zapustili državni zbor, mislili so, da bode vlada, t. j. takrat še Potočki tudi pri nas povprašal, s čem bi se dale potolažiti Rlovenske pritožbe. Motili so se. Med tem ko je vlada vse druge k sebi oficijelno vabila, je sedauji minister Petrino pieal prezgodaj umrlemu našemu zagovorniku dr. To-manu, da vlada izmed Slovencev ne bodo nobenega oficijelno vabila, da pa če kdo hoče sam priti, mu vlada tudi ravno ne ho vrat zapirala. Mi smo to za-uičljivo in žaljivo Petrinovo pismo videli na lastne oči. Tomanovo rodoljubje je vedelo pozabiti žaljenje, ki je tičalo za  vso Slovence v tem pismu in je hitel na
biti vendar kaj rešil Še za nas prezirane Slovence. Smrt ga je ustavila na tej koristni poti. Od teh dob menda Slovenci za vlado več ne eksistiramo. Nekoliko smo morebiti tega krivi sami, ker se nobeden naših zastopnikov ni skušal vladi bližati, vsaj zvedelo se ni, da bi se 1)1 kdo skušal bližati jej. Naši poslanci so v državnem zboru mirno sedeli, kakor da bi bilo doma vse v rodu in so z drugimi vred — čudnj dovolj delali vladno stranko : pri nas doma pa je vladalo „p o-gu bij ivo načelo" nemškega gospodarjenja nad nami, kakor je vladalo druge nad drugjimi.
To mora nehati. Vlada so briga samo za narode, ki jej delajo zadrege. Dobro, učimo se iz tega in po-snemajmo druge! Ne bomo govorili o naših pritožbah, ki so dade rešiti le v parlamentu. S temi bo treba še čakati. A ima jih mnogo, ki jih more vlada vsak dan rešiti po administrativni poti. Nepotrjene postave naj predloži cesarju v potrjenje, nesposobne in nam sovražne torej nepriljubljene uradnike naj odpravi, pred vsem pa naj nam ustavi vedno hujše ponemčevanje po šolah Dokler vlada tu ne pomaga, kjer lahko pomaga, toliko časa ni verovati na njeno resno voljo biti pravična vsem, toliko časa je izdajalec domače stvari, kdor vlado podpira.
Slovenskih poslancev na Dunaji jo res malo. Ali v državuam zboru vse visi na enem glasu, in kakor Bta mogla dv«\ gorenjeavstrijska kmeta vladi delati za drego, tem bolj jo bodo mogli delati zastopniki poldrug milijon broječega naroda. Ako vlada potrebuje podporo naših poslancev, potem naj tudi za to podporo bode hvaležna in naj si zaporni, da zastonj je samo smrt.
Slovenski narod ima pravico tirjati od svojih po slancev , da mu povedo in pokažejo, zakaj hodijo na Dunaj. Zdaj nimajo kaj povedati, kaj pokazati. Mi bomo slovenski svet na to pravico pazoren delali in naj si potem naši zastopniki sami pripisujejo, če bodo izmed naroda dobivali pojave, ki jim ne bodo prijetno okolo ušes doneli.
Francoskemu narodu se zdaj očita, daje sam kriv
poleona že poprej. To isto se bode očitalo nam, in t isto pravico. Reklo se nam bode : Sami ste pošiljali svoje poslance v državni zbor, tam so ti možje podpirali vlado, vlada pak vas je pustila umirati narodno ■mri
Vlada je v zadregi. Rabimo to zadrego. Brez vladne zadrege avstrijski narodi itak nikdar niso ničesa dobili. Lete 1859, 186G in sedanje leto so nam za to sijajni dokazi. Naj si to naši poslanci dobro zapomnijo in naj se kot vladni prijatelji in s praznimi rokami ne vračajo več iz Dunaja nazaj!
Dunaj, da bi pri splošnem tadajuem spravljanji more-^sedanje vojske, sedenje revščine, ker ni pregnal Na
Dopisi.
—s. Is Izubijane, 24. okt. [Izv. dop.J (O n o-vem nemškem listu.) Ker je „Triglav" zavoljo duševnega in materijalnoga pomanjkanje na boljši oni svet šel, od koder nihče nazaj ne prihaja, začenjajo nekteri gospodje misliti, kako bi nov list v nemškem jeziku osnovali, da bi narodne koristi zastopal. Govoriti sem o tem čul veljavnega gospoda, torej stvar ni brez tal. Bodi mi pripuščeno o tem ene besede izpre-govoriti, dokler ni prepozno, t. j. dokler nemškega lista Še n i m a m o. — Ta reč ima dve strani, kakor vsaka: potrebo in škodljivost, mogoče in nemogoče. Potrebe ne bode nihče absolutno tajil, kdor ve, da še toliko naših ljudi visi na tem, kar imajo iz staro šole, na nemškem, kdor vidi, da je mnogo naših starih domačinov samo zavoljo tega v nasprotnem taborji, ker imajo o narodni stvari i u narodni politiki napačne misli, vcepljene po onih nemških listih, ki so v principu sovražniki Slovanov. Ali i druga stran, škodljivost nemškega lista je neutajljiva, če se pomisli, da z nemškim listom podpiramo stari šlendrijan nemškega govora, nemškega zagovora domače politike; germaniziramo se sami naprej, ali se vsaj ohranjujemo v germanizovanji, slovenskega pisma se nenavajaroo, kakor bi se morali, in domače moči, ki bi delale za razširjenje domačega jezika, temu odtezamo. Ta škodljivost korist morda odvaga. — Drugič pak je jako važno pitanje,  ali je
Listek.
14jubijtiii^Utii pisma.
u.
Ljubljana je po J a s o n u zidaua, ali vsaj osnovana, tako se bere v bukvah zgodovine. Jason pa je bil tujec, veter ga je bil prinesel po naključbi v te takrat gotovo še nekultivirano kraje. Prinesel je seboj zlato kožo, tako govori mita ; ker pa sploh stare knjige prav rude skrivnostna in v podobah govore, ne sme se misliti, da je bilo to, kar je seboj pripeljal, koža, še mani pu, da jo bila ta Loža zlata. Sicer se dostikrat vidi kaka zvor u zlatom krog vrata, na prsih itd., a kože nima zlate, tedaj jo tudi oven ni mogel imeti, kterega jo Jason ob njo pripravil. Ta zlata koža tedaj ne pomeni nič druzega, kakor kulturo; iti sicer nemško kulturo ; to je prinesel žo Jason v Ljubljano in sicer še preden je zidal mesto.
Da jo Ljubljana zidana po tujcu, ima tudi poseben pomen, posebno važnost za mesto; da kar naravnost rečemo: Ljubljane namen in naloga je, da ostano tuja deželi, da goji posebno tujce, da je v tuji sužnosti.   Ta  nameu je dozdaj  vseskozi prav vestno
spoluovala, kakor kaže zgodovina novejših časov, da od starih ne govorimo. Zdaj jo v sužnosti tujca S u p-p a n a in dela, enako Izraelcem v Egiptu, prav pridno tlako nemškutnrije. Da je Suppan velik mož in poln zaslug — če ne za mesto in deželo, za-se gotovo —r, a prekosita ga v vsakem obziru doktorand D e ž m a n in doktor Kaltenegger, vitežkega spominja. Prvi je znan ko slab denar, drugi bo v kratkem; prvi nima žlahne krvi, v druzega žilah teče ta neprecenljiva mokrota in ko bi ne vedel dobro, da je priromal iz „rajhatt, prisegel bi, da jo še od časov Jasona sem v mestu, tako pozna vso njegove in deželne potrebe, take misli ima od narodnosti in narodnih pravic, kakor da bi bil še od vesoljnega potopa na svetu. Mogoče, da so jo mož na perutnicah svojega govora vzdignil v oblake in všel pogubi, ali pa da ga jo stvarnik pre-menil v drugo obliko in ga tako ohranil njegovi blagi misiji, osrečiti divjo Slovence.
Kako da som se denes lotil vitežkega doktorja KalteneggarjaV Vse, kar me ua moža spominja, je dolgočasno, pusto, suho, kakor on sam ; on je najnatančnejša podoba govorov, kteri mu lezejo iz ust, kakor polž iz lupine, ali kakor bi navijal velikansko štreno. Mož ne govori le rad in veliko, ampak tudi s tihim glasom,
kakor da bi se bal, da bi ga kdo neslišni. Sicer pa govori v takem jeziku, v takih stavkih in periodah, da ga naši uemškutarski meščani, kterim nemščina le počasi teče, kakor sirup, nikakor ne razumejo, kar hočejo maskirati s tem, da mu ploskajo. Ko bi ga razumeli, bi mu morda ne ploskali. — —
Če Človek v misel vzame Kalteneggerja, pa pride na k o n š t i t u c i j o n a 1 n o društvo. Konšt. društvo je brez njega nič. Dežman je le kropiva, ktere so že njeni prijatelji boje, njegovemu govoru se k večjemu gosp. Malic ali oča Fink še »moje, da se za trebuh drži, a zabela je vedno lo dr. Kalteneger.
Da pa opravičim predstavo slavno osebe Kalten-eggerjeve, moram poklicati na pomoč konštitucijonalno društvo.
Društva namen je, kakor je znano v politični skednji mlatiti prazno slamo, nos vtikati v vsako stvar in posebno tam pihati, kjer ga nič ne peče; zavoljo tega so je pa tudi že dostikrat speklo. Ko se jo unela vojska med Prusom in Francozom, zbral se je ta centralni parlament in diktiral Avstriji neutralnost, prav tako, kakor muha, ki se vsede na konja in kotlar se konj ustavi, misli, da so je to zgodilo zavoljo njenega dreganja.   Po tem važnem delu pa je društvo utihnilo,
1817
mogoče nam, ki nismo s pisatelji preobloženi, ki nismo ničesa še storili, da bi „pisateljo iz poklica" s zdatno podporo in spodbujanjem odgojili in jim podobno me9to dali, kakor drugi narodi. Pravim podobno, ne enako, ker to poslednje je nemogoče pri tako malem narodu. Pri nas ne bo noben publicist, noben pisatelj materijalno ni senčno enako onim možem stal, ki so si s peresom tisoče in tisoče pridelali ter jim je narod beroč in omikujoč se prejeto duševno brano vsaj s častnim socijalnim stanjem in brezskrbnim materijalnim življenjem plačal. Dosti ne, a mnogokaj bi bili mi Slovenci s združenimi močmi lehko storili, a nismo. Zato trdim, in na Slovenskem poznam ljudi precej, da je več nego dvomiti, da doboste dobre vred ni k o. Z enim samim vam ni pomagano ; vsak, še tako duševno močan, so izpiše, se duševno utrudi, ako je od lista do lista delo na njegovih ramah. Dobre vredniko pa morate imeti, ker slab ncmšk list nam more neizmerno več škoditi nego koristiti. S škarjami vredovati t. j. iz kakšne „Zuk.u, „Pol." „Volksbl." članke izrezavati in ponatiskovati, to se pa pravi narodni denar skozi okno metati. Dobri vredniki pa morajo dobro plačani biti, ker najhujši narodnjak ne bode zahteval, da talentiran patrijot, ki imaš voljo in veselje svoje pero posvetiti pravični stvari, za narod stradaj, ali se težko vleči skozi Življenje do negotove prihodnosti.
Torej naj bode ena skromna beseda založena proti ustanovljenju nemškega lista. Vi, ki imate kaj v mošnjah pa kaj v srcu patrijotizma, podpirajte s 1 o-venske liste. Kdor hoče nemško brati, naroČi si „Politiko" ali drug pošten list; če bodo ti listi med nami več naročnikov imeli, rad* bodo sprejemali do pise o naših zadevah , kakor jih že zdaj radi. Samo tožijo, da jih Slovenci premalo pišejo in po šiljajo. Hic Rhodus ! Domača žurnalistika, v domačem jeziku pisana, bila bi lehko bolja, pisatelji bi pisali pridnejše in veseljše in boljše. — Torej ne drobite preveč!
Is Gorice, 22. okt. [Izv. dop.] (Konec.) V od borovi seji 14. t. m. pride na dnevni red Lavričev pro test. On sam poprime besedo, razlaga položaj, poudarja posebno krivico, ki se Slovencem po tem sklepu godi, opazuje, da je njegov prednik, dr. Tonkli, že tri lota vsem vladnim uradnijam slovensko dopisoval, da je tedaj slovenski jezik za enake korespondence že dejansko vpeljan, da to ne prizadeva nobene zavire niti nobene škode, in če bi tudi ne bil še vpeljan, bi se moral vpeljati; gospodje italijanske stranke so gotovo progresisti, ako pa sami napredujejo in napredek svojega naroda pospešujejo, morajo tudi Slovencem pripustiti, da se čedalje naprej pomikajo na poti enakopravnosti. Konečno nasvetuje, naj večina od svojega sklepa odstopi.
Deperis in Pajer trdita, da ni bil  slovenski jezik
pri odboru nikdar za korespondence z vlado vpeljan; če se je kaj do zdaj v slov. jeziku vladi dopisavalo — ni še to vpeljana navada, ampak zloraba (^non uso mu abuso), kajti gosp. Tonkli je pri sejah vse le v ital. jeziku poroČcval; če je slov. pisal, je to skrivoma delal, in ona nista za to vedela, — da je enakopravnost Slovencem zagotovljena s tem, da se slovensko dopisuje slov. županstvom in strankam, in da je treba zarad oporlunitete vladi italijansko dopisavati itd.
Pajer očita Lavriču, da se on s protestom punta proti večini in da to ni konstitucijonalno. — L. odgovarja, da se on nikakor ne punta, da se pa on, kot slov. poslanec nikakoi ne more udati krivičnemu sklepu, u kterim se kratijo pravice slov. naroda in da mu potem takem ne ostaja druzega, nego da izstopi iz odbora, da to je zadnja hramba po konštitucijonalni poti.
Pajer : Dobro, Vam jo prosto! Na to hoče podati L. pismeno odpoved, Gorjup pa reče, naj se ta stvar odloži do prihodnjo seje; med tem so morda najde kako sredstvo vmogočiti poravnavo. On sam (Gorjup) hočo se svojimi volilci govoriti. Lavrič, opazivši, da bo odlog težko kaj pomugal, se vendar temu predlogu uda, tem več, ker ga tudi  g. glavar tako nagovarja.
V resnici ni odlog prav nič pomagal. V seji 21. t. m. je dr. Lavrič svoje stališče blizo tako-le zagovarjal:
Gospoda!
„Pred volitvijo so mi volilci naložili, da imam hraniti in hraniti narodne pravice. Veselo sem to obljubil, ker so te pravice prirojene in nedotakljive. Zato se prav za prav no more o njih sklepati, ampak lo priznati jih je treba, kar se je že zgodilo v državnem parlamentu in tudi v deželnem zboru goriškem.
Kot poslanec sem po svojih mislih le pooblaščenec naroda, kot tak pa še pravice nimam in ne smem odstopiti najmanjšega dela narodnih pravic, temveč si moram prizadevati, da jih na vso moč branim, da jih pomagam hraniti. Vsled tega no morem in ne smem se tudi pogajati ne, ako bi poravnava krajšala te pravice, in vsaka taka pogodba bi bila neveljavna sama po sebi.
Vi Gospoda slo pa s sklepom 7. oktobra uničili en del teh narodnih pravic, odločivši, da ima deželni odbor c. k. uradnijam dopisovati le po italijanski. S tem ste Slovencem vzeli pravico velike vrednosti, kajti le tisti narod kaj velja, ki so smo v javnem življenji pokazati, in sme stopiti v vse uradnije.
Vi sicer /mirom trdite,  da  spoznavate  nam vso pravice v principu in da ste tako sklenili le iz opor tunitete.
Gotovo gledate Vi lahko na to, kar jo Vam bolj koristno ali lože,  ker uživate že vse pravice in imate še več, v deželnem  zboru govori velika večina poslan cev lo italijansko , in v deželnem  odboru je do zdaj velika večina dopisov na c. k. arađe pisanih v italijan
skem jeziku, in le en del jo bil slovenskih dopisov. — Pri takih okoliščinah ne smemo in ne moremo mi Slovenci o oportuniteti Še govoriti ne, tem več tirjamo vso pravico. Vrh vsega pa tajim, da jo oportunsko slovensko ne dopisovati. Tu Vam kažem 6 dopisov, ki jih je slovensko pisal g. dr. Tonkli c. k. namestništvu v prevažni zadevi šolskega goriškega zaloga. Zopet je tu en njegov dopis na c. k. namestništvo v zadevi občine Ranjšiee sv. Duha, in takih najde t o v registraturi veliko. In zdaj pomislite, na vse te dopise so c. k. uradnije odgovorilo brez zadržka, brez kterc pomote in škode. Po tem takem na oportuniteto še sklicavati se ne morete pri svojem sklepu. Ponavljam zato tudi denos predlog, da odstopite glede na vse to od svojega sklepa, kar toliko lože storite, ker trdite, da ni sklep velike važnosti in ker jo splošna dolžnost vsacega krivico popraviti.
Deperis in Pajer ugovarjata z navadnimi praznimi razlogi :   i oportuniteto, z dosedanjo zlorabo in nena-|vado, in trobita, da so jima je Še toliko bolj braniti, ako se je že kaj vpeljalo.
Gosp. Gorjup nasvetuje :
1) Prosto je vsakemu udu deželnega odbora, da se smo posluževati slovenskega ali italijanskega jezika v svojih sporočilih, v kterih gre za kako opravilo s c. k. vlado (governo).
2) Če večina deželnega odbora v raznih prinoerljajih ne tirja drugače, predlogi se odpošljejo v obliki predstavljeni od poročevalca, in v jeziku, kterega on rabi.
3) Po sklepu deželnega odbora,, kterega večina ima od primerljaja do primerljaja odločiti, preskrbi predsednik, da bo slovenske spise urad prestavljal v italijanski jezik, da ga razumejo vsi odborniki.
4) Vsakokrat se ima odposlali tisti tekst, kterega bo izvolila večina odborovn, in v jeziku, v kterem ga bo potrdila.
5) Ta pogodba velja le za sedanje odbornike in do prihodnje soje deželnega zbora, in ne sme v nobenem obziru škodovati pravicam, ktere gredo obema narodnostima.
Zoper sta glasovala dr. Pajer in dr. Lavrič; predsednik je na to izrekel, da je padel predlog in on ni glasoval.
Nasvetovalec sani meni, da ta predlog bo težko všeč ne eni ne drugi strani, da ga pa stavi, ker je v poprejšnji seji posredovalstvo obljubil. Če pa ta predlog ne obvelja, se drži on Lavričevega nasveta, naj večina odstopi od svojega sklepa.
Oba predloga sta padla in na to reče Lavrič: Jaz imam to vprašanje za največe važnosti; zato moram izstopiti iz dež. odbora, da se ne udeležim krivice; z menoj se odpovedujeta tudi oba slov. namestnika. S tem so poslovi in podu. to pismeno odpoved :
dasiravno so mu ponujale pruske zmago najlepšo priložnost, se zopet šopiriti, dasiravno je ves svet klical po zboru. Vsled tega se je tolikaj nepristojnega zgodilo, Potočki je postal minister, prav tako Petrino, vse je Šlo narobe, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo, ko bi bilo društvo o pravem času svoj „veto" vložilo in ustavilo kolo zgodovine. Če je tedaj kdo odgovoren za sedanji stadium avstrijske politike, jo koušt. društvo, ktero menda čuti že težo te odgovornosti na svojih ramah, kajti drugače bi se ne dalo zapopasti, kako da se je zdaj zdramilo, ko so žo drugo evropske moči prevzele nalogo, pomiriti Francozo in Pruse, in ker je bil miru pogoje že sklepal Bismark. Da, društvo so je zdramilo, zbralo so je v seji in tam — jelo na vso moč mlatiti slamo, ktera je bila ostala nemškutarskim govornikom v protekli sesiji kranjskega deželnega zbora.
Prvi mlatič je bil društva načelnik gosp. Dežman; a ker je mož bolj na „grablje" navajen, mu delo s cepcem ni šlo prav od rok; entkrati je udaril po Slovencih, pa ker jo bet le bolj proti njemu odskakoval, tako, da bi se bil mož, kakor nekdaj t grabljami, zdaj s cepcem samega sebe česnil, jo oddal cepec bolj izurjenemu doktorju Kalteneggerju, kteri je res še čez uro neprenehoma mlatil po večini kranjskega deželnega
zbora in po deželnem odboru Kadar je odletelo kako zrno med lačne poslušalce, kteri so z odprtimi usti nanj prežili, so zagromeli „bravo!" in padli čez suho in drobno zrno, kar je „Tagblatt" imenoval „allge-uieiuer Beifall." Potem so ploskali z rokami, pa le tisti, kteri niso zaspali, in sicer zato, da bi zbudili one, kterim so se bile med tem pika-pokom oči pod obrvi skrile.
Gospoda viteza Kalteneggerja govor preceniti sta dva načina. Prvi in naravniši je, da se cenijo pole, na kterih je pisan. Teh je vsaj pet, tedaj ti še šta-cunar za-nje da 1 sold a. v. ali pa pest rožičov. Drugi način je pokazal in v svoji pisarnici vpeljal gospod vitez sam, kteri plačajo 35 besed po krajcarji. Gospod vitez je govoril čez uro; ako premisliš, da mu gre iz vitežkih ust ua minuto najmanj 100 besed, jih izusti na uro po GOOO. Govoril pa je Se četrt ure čez, kar da zopet 150U besed, vseh skup je bilo tedaj najmanj 7500 ; te bo vredne po matematičnem računu 2 gol. 84/7 kr., tedaj toliko, da jo zamogel gospod vitez po nfiji prav pošteno večerjati s svojo rodovino.
Vitežki goBpod doktor so da porubiti za vse. V mestnem zboru podpisuje spomenice in govori, v deželnem zboru nosi med nemškutarji  zvonec, kader ga
Dežman noče, v deželnem odboru koristi deželi s tem, da ga ni v njem, v konšt. društvu pa Šviga cepec in mlati, ko da bi govoril, govori, ko da bi mlatil. Iz tega se vidi, kako koristen in neprecenljiv je gosp. doktor vitez ne le deželi, temveč tudi samemu sebi. Bog je sebi najprej brado ustvaril ; tega načela se drži tudi naš vitez, kteri sicer niti Bebi niti drugemu šo ni brade ustvaril — kajti ko bi kaj tacega zamogel, bi bil najprej sebi malo več gošave pod nos vsadil — a vendar ni dvomiti, da bi bili Slovenci zadnji, kteri bi bili po njem dobili brado.
Zavoljo tega in zavoljo Vašega govora v konšt. društvu ne morem si kaj, da Vas častim in čislam, vitežki gosp. doktor: mislito si o tem, kar hočete in če hi mo tudi tožili znrad rnzžaljenja Časti, ne bom nehal, Vas občudovati in strmeti nad Vašo predrznostjo, ktera Vas jo postavila na prestol nadsodnije, ktera sodi in pretresa delovanju deželnega zbora. Ta nadsodnija je konšt. društvo, Vi sto v njem državni pravdnik, nem-škutarski „špispurgarji" pa porotniki. To je konstitucijonalno. Čudim so, da Vas mestni komisar ni vstavil v govoru, čes, da jo razdražljiv in zabavlja usemu narodu. Morda je liberalen mož mislil, da vitez, ko Vi, no more žaliti slovenskega naroda, ter Vam je pri-
Velealavno predsedništvo deželnega odbora! . Slovenski narod na Goriškem je pri zadnjih volitvah svojim poslancem naložil, da imajo posebno varovati uarodne pravico in njegovo ča9t.   Veliko hoja je bilo že v deželnem  zboru t. 1. v hrambo teh dragocenosti, in slovenska stran se ni udala, ker se ni mogla porazumeti z nasprotujočo stranjo.  Vendar je bilo misliti, da bo mir v deželnem odboru,  da bode vsaj on pravičen obema narodoma. Toda upanje se je pokazalo prazno, in 7. t. m. je odborova večina  vsem ugovorom kljubu sklenila,  da ima deželni  odbor c. k. uradnijam le italijansko   dopisnvati, kar do zdaj   ni bilo. Vsled tega sklepa so ne  more  slovenski narod it prikazati ne pri vladnih uradnijah,  no  pri svojem deželnem odboru v Gorici. -   Dalje je pomisliti,  da ta sklep ne žali samo časti slovenskega naroda, ampak da tudi lomi dotične postave,  ktere  zavarujejo enakopravnost vesm avstrijskim narodom,  ter  uniči  dosedanjo /e vpeljano navado pri deželnem odboru.   Zarad  vsega tega je ta sklep nepostaven in ueveljaveu, in zato je podal pod pisani  odbornik 8. t. m. protest zoper njega, nadejajo 86, da se večina prepriča krivice, ki jo je  storila, in da odstopi od tega sklepa.   Ker so pa v donašnji seji gospodje večine odločili, da ostanejo stalni pri svojem mnenji, protestujemo podpisani, za ta primerljaj že dogovorjeni, na vso moč zoper tako postopanje odborove večine, in napovedujemo  odstop kot odbornik in kot namestnika.
V Gorici, 14. oktobra 1870. Dr. Lavrič, odbornik.   Matija Doljak, namestnik. Dr. Zigon, namestnik. Ii goriške okolice 19. oktobra. [Izv. dop.] G. bar. Pino, goriSki  glavar nas je zapustil; poklican je v Bukovino k večemu  kosu  kruha.   Vsaka sprememba je enim koristna,  drugim na škodo, ter so jo nekteri vesole a drugi žalostno glave pobešajo.   Tudi odhod bar. Pinota je veselje in  žalost obudil v „Izraelu." Stranka, nad ktero je z orlovim pogledom prožil in jo skušal v   „gajbiro" spraviti,  gotovo no  bodo  za njim žalostinsk pela, kakor tudi   tisti volilci  ne, ki so pri zadnjih volitvah proti i:jemu, t. j. za narodno poslance glasovali ,   mislili  pa,   da jim glavar od tedaj vedno Darooklijev meč nad glavo viseč drži.
So pa tudi taki, ki zelo odhod bar. Pinota obžalujejo, ker so z namena, da bode glavarstvo njih sebič nim nameram vrata odprta držalo, gosp. barona skoraj za vsegamogočnega razglaševali in ga celo , narod za-tajivši, Slovencem za poslanca silili in ae skušali po vsakem načinu mu dobrikati. — Neke dni pred odho-dem g. bar. Pinota so nosili c. kr. žandarji neko za upnico županom, nagovarjajo jih, naj bi jo v imenu in po Bklepu starešinstva podpisali. Kdo jo bil kovač toj zaupnici, so sicer ne ve, ali sklepati se vendar more
da mož je moral namen imeti bar. Pinota ž njo blamirati, ker komu se nehote misel ne vriva, da zaupnica ne more priti c. kr. žandarjem v roke, če glavar sam, pod čegar v pij ivom stoje, to ne privoli, in kako ?a b>žjo voljo zamore brez starešinstvenega sklepa župan v sta-rešinstvenem imenu zaupnico podpisovati ? To so čudne či.   Gosp. bar. Piuo pa gotovo kaj tacega ni zaslužil;
vsak kdor ga pozna, in jo ž njim v dotiko prišel, mora pripoznati, da jo bil nevtrudljiv delavec, in da mu jo bil blagor naše dežele zmiraj pn srcu in se je za p redil,ko železnico posebno poganjal. Pristavlja se samo srčna želja, naj bi novi g. glavar, če mu ne bo mogočo g. barona Pinota prekositi, ga vsaj namestoval.
Okoličan
Iz Dunaja, 24. okt. [Izv. dop.J  Sloveči nemški darvinianist Karel Vogt je razglasil v dunajski „Tages-presse"  od 22. t. m. drugi članek o francosko-pruski vojski, v kterem z ostrimi besedami pogublja prusko nemško barbarstvo, ki meri na uničenje francoskega naroda. Vogt bistroumno dokazujo puhlost onega nemškega očitanja, da je francoski narod vojske kriv, ter poudarja zopet, da nemške zmage ne pomenijo druzega nego za tiranje svobode. —  V denašnjem času so v nemških novinah enaki pošteni glasovi več nego redki. Škod le, da rečeni list v druzih vprašanjih ne piše tako pošteno, sosebno Slovanom nasproti ne.
Vera, ali strah, da so Francozje žo izgubljeni, a so vsi njih napori zastonj, postaje čedaljo m e n j splošna. Vendar je v Parizu ogromna navdušena armada. Izvali in napadi Francozov iz Pariza na oblegovalce majo pomen. General Trochu hoče, kakor je videti, počasi zdaj eno zdaj drugo krdelo na ogenj in na boj privaditi, tako svojo armado izuriti, sovražnika utruje-vati, in kader bode pripravljen s svojo vojsko, je mogoče, da se prebije iz mesta in zedini z armado, ki Be bo vendar v jugu uaredila, če je prav mali oddelek nje pri Orleansu zopet nesrečen bil. Vse to je v imenu blagosti Evrope zelo želeti. Tukajšni časopisi, kupljeni po pruskih tolarjih, začenjajo s svojim prerokovanjem prav bližnjega pada bolj šparati, in ne morejo tajiti, a griža in vročinska bolezen v pruski vojski začenja Francozom zelo pomagati. In ravno Nemci so, ki zdaj vpijejo po miru — se ve da hočejo prej Francoze do golega sleči, tudi polno žepe in dve deželi domu nesti, da pokrpajo nesrečo tisoč in tisoč vdov in sirot in svoje kase. — Ni menda že nobenega nemškega glasila, ki bi se ne bil nekoliko tiste krvolačnosti, ktero so od! kraja občudovali na njih, toliko iznehil, da bi zdaj želje ne izrekal, naj bode konec.
pustil, da ste se znosili nad deželo in njenim zastopom V „Sloveniji" ste Vi gospod vitoz, komaj — krt.
Mnogo sto   bili že porabljeni,   gospod vite/, raznih podobah in na rasnih mostili som Vas žo vb — le na gledišči še ne.   In vendar so spominjam, ti ste se nekdaj v seji deželnega zbora  poganjali za v dišČe, za nemško, se ve da. Zdaj bi bil čas, da bi mu priskočili  na pomoč, ko  so  mu všle  najboljši moči morda bi Vam obleka in  naloga zaljubljenega mlade niča ne stala slabo, gotovo pa je,  da bi kot komičen starec  ali smešen   zabavljevalec želi  občno pohvalo Ideja ta ni Blabn, poprimite so je, morda boste na tej poti nemškutariji več koristili, ko v podobi govornik v konšt. društvu, kader v sveti jezi Slovence šibate.
Prosim Vas, kader boste prvikrat nastopili v gle dališči, pošljite mi  povabilo;  moram Vas videti in sli sati, če prokle iz nebes lote in ako bi bila tudi vstop ninu podražena. Kaj tacega ro ne vidi vsake kvatre i je vredno groša čez navadno vstopnino. Na vsak nači pa vpeljite tudi vstopnico za plačo,  kedar bosto zopet govorili v konšt. društvu; knj tacega je denarja vredno Co bo, kakor so kaže, prevzelo  konšt. društvo vodstvo in predstavljanje v ljubljanskem gledališči, bosto gotovo Vi nadzornik, dr, Suppan voditelj in ravnatelj in Dež man prvi komedijant.   Potem smo pa na konji !
Dr. B.
godba, po kteri bi vse nemške države prestopile sedanji aeverno-nemški zvezi. — Dogovori med Francozi in Prusi vendar še teko, samo da Še ni določeno s kom bi Prusija prav za prav hotela sklepati pomirje, ali s Thiersom, ali z Bazainom, ali z republikansko vlado ali s kom drugim.
21. t. m. je baje posada iz M e t z a Pruse napadla. V peturni bitki so Prusi mnogo trpeli. 25. t. m. so Prusi napadli kraj Lonchamps, a Francozi so jih nazaj vrgli.
Iz Reimsa se poroča v Monakovo, da so 24. t. m. „franetireurs" napadli pri Somerance in Fleville stoječe nemške vojno in da so jih mnogo pokončali. Nekteri pruski konjiki so srečno odšli in pripeljali pomoči. Boj se je z nova začel. Konečuo so so Francozi umaknili v gozde. Bilo jih je okolo 2000. Nemci so imeli 48 mrtvih in 32 ranjenih. Francozov je 20 obležalo.
Bavarska poročila trde , da je P a r i z prav slabo obležen, ker jo na nekterih krajih premnogo, na drugih premalo nemških vojakov razpostavljenih, tako da bi Francozi linijo lahko prodrli. Težkega topovja je pred Parizom komaj VB baterije , drugo je še le na poti in je prevažanje jako težavno. Tudi so vojaki zlo bolehni, kompanije imajo po 30 bolnikov in komaj po enega zdravega častnika. Tudi s živežem ni vse v redu, ker morajo poleg pomanjkanja celo plesnjiv cvibak jesti.
Iz Aten naznanja telegraf, da je neresnično, ka bi bila Grška stopila v zvezo s Turčijo z namenom skupno bojevati se proti vsacemu, kdor bi skušal na vzhodu začenjati kakšno vojsko.
Politični razgled,
Dr. R e c h b a u o r je te dni konferiral s Po t oc kijem.   Morobiti sta  se  pogodila o milodnrih ktore bodo  Potočki svojim rojakom  smel  dati z dovoljenjem Nemcev, da potem Poljaki v  zvozi z Nemci pomagajo zatirati vso opozicijo cislajtansko.
Hrvaški deželni zbor se ima baje sniti 10. no vembra in bode zboroval do konec decembro.
Na zapovelje pruskega kralja so ujetega nem škegn demokrata .Janeza J a k o b y - a , Herbig-a in še G drugih političnih jetnikov osvobodili.
Vladni listi pruski dvojijo, da bi prišlo do miru Prov. Corr." pravi: „Ako bi začasno pomirje že ne imelo v sebi političnih poroštev za mir, mora imeti vsaj vojaške, da namreč ne pridejo ob veljavo vspehi kterih je gotovo in v kratkem pričakovati pred Parizom Metzom in drugod ; da bi se mišljenje francoske vlad premerilo, ni verovati; da se šo ni začel napad na Pariz to je pripisovati samo stvarnim težavam, a nikakor n političnim razlogom; konečni cilj vojsko more biti 1 Pariz. —
Iz kratkih poročil z  bojišča naj naznanjamo da jo lo malo upanja za  mir.   Prusi  hote Francosko čisto potlačiti in Pariz  vzeti.   Iz  kraljevega glavnega kvartirja so vsi nemški vladarji nujno  povabljeni, naj prve dni novombra  pridejo v Versailles, da  bodo na zoči pri kratkom, a silovitem  streljanji na Pariz, kto remu sledi  naskok  z vsemi  pripravljenimi vojaki. Parizu pa bi se potem  podpisala že pripravljena po
Kazne stvari.
f (Štefan K očev ar). Telegraf nam prinaša iz Celja pretužno vest, da je 27. t. m. zvečer g. Štefan Kočevar, doktorand pravoslovja, po dolgi in hudi bolezni mirno v Gospodu zaspal. Po dokončanih juridič-nih študijah so je ranjki pripravljal na stroge izpite. Med štndijami se ga je lotila bolezen, ki je prezgodaj končala mlado, nadepolno življenje. Poleg prijateljev, kterih je Ijubeznjivi ranjki obilo štel po vsej Sloveniji, poleg tužne žlahte, poleg slovenskega naroda, ktoreinu je bil Štefan Kočevar veren in zvest sin, bode ta bridki udarec posebno občutljivo zadel sivega očeta, ki je v svojem sinu zgubil mnogo veselja in lepih nad. Naj ga vsaj nekoliko tolaži zavest, da ž njim žaluje vse, kdor je poznal in pozna njegovo ter ranjkega preblago srce.
* (V poslednji seji deželnega šolskega sveta kranjskega), v kteri se je ustanovil proračun normalnega šolskega zaklada za leto 1871., ki ga deželni zbor dosihmal ni še v svoje gospodarstvo vzel, in so se obravnavale večidel osebne zadeve nekterih učiteljev ljudskih šol, je dr. Jan. Bleiweis predlagal že v prejšnji seji napovedani protest zoper nepostavno imenovanje novega vodje in novih profesorjev na gimnaziji novomeški in pa peticijo do c. k. ministerstva nauka in hogočastja, da po prestavi nesposobnih profesorjev na druga uči lišća izpraznjone službe se oddajo po postavni poti konkursa. Temu protestu in tej peticiji je tudi kot ud deželnega zastopa pristopil dr. Costa. Po živahni razpravi je s G proti 2 obveljal predlog dr. Bleivveisa , da se protest deželnemu zboru odgovornih zastopnikov deželnega odbora izroči mini-sterstvu za nauk in bogočaatje.
* (Četrta slovenska predstava) dramatičnega društva v ljubljanskem gledišči bode v torek 1. novembra, to je na praznik vseh svetnikov. Igrala se bode od Malavašiča po Raupachovem „der Miiller und soin Kind" prav dobro poslovenjena žalostna igra v 5 dejanjih „M 1 i n a r in n j o g o v a h č i." To je prva žalostna igra, ki pride na slovenski oder. Ker je igra občinstvu iz nemškega tako priljubljena, da vsako leto do dobrega napolni gledališče, se je nadejati, da bode privabila tudi obilo množico slovenskega občinstva, in da se tudi ta poskušuja dramatičnega društva ponese tako dobro, kakor so je ponesla ona z resno igro. Ker nastopijo prvikrat v tej aaisoni nektere nam že dobro znane moči, smemo pričakovati prav lepega in zanimivega večera.
* (V o j a š k o   novačenje.)   Oba dotična mi-
nisterstvn sta vsem oblastni jam zapovodala priprave za rekrntbo že setlaj pričeti. Leta 1871 pridejo pod mero vsi, ki so  1851,  1850 in 1849 rojeni.   Popiatu listine; morajo do 15. decembra, a  rekrutba v celem cesartvul do 15. sušča biti dovršena.
* (Prekrasno diplome,) ktero je ranjki dr. Toman dal narediti Motici, došlo je 50O iztisov. Ljubljanskim naročnikom se razpošlje še ta teden, vnanjim pa s zemljovidi , da se prihranijo posebni stroški Matici in družbenikom. Naj se častiti udje, ki jo žele, se pa še niso naročili nanjo, kmalu oglnso ter pošljejo 50 kr.
* (Iz D o r n b e r g na Goriškem se nam piše : Podpisani odbor na novo ustanovljene slovensko čitalnice v Dornbergu daje slovenskemu občinstvu na znanje, da se bode čitalnica 20. dne novembra t. 1. ob 5 uri popoldne slovesno odprla. K tej slovesnosti vabijo se uljudno vsi rodoljubi posebno pa č. udje bližnjih čitalnic. V Dornbergu dne 28. novembra 1870.
Odbor.
Dunajska bona 28. oktobra. Enotni dr/., dolg v bankovcih ...   57 U   15 kr.
Srebro...........121 „  90 „
Napol........... 9 „ 92 „
(3) Na zdravje!
Pri ljubljanskem telovadnem društvu "Sokolu" je izpraznena služba
telovadnega učitelja.
Učitelj mora biti Slovan in slovanskega jezika zmožen, ker mu pri podučevanji mora rabiti jezik slovenski in posebno slovenska telovadna terminologija.
Ponudbo sprejema do 15. novembra letos podpisani odbor, pri kterem se zvedo natanjčni pogoji.
V Ljubljani, 18. oktobra 1870.
Odbor ljubljanskega telovadnega društva,,Sokola".
Slavnemu občinstvu naznanjam, dtt se je prejšnja naša Jirma
G m bič i n Hart nagel,
v gosposkih ulicah v Mariboru
razmtšila in   da sem pod firmo
Iftf al K » e t u * § a !
sam na svoje v gosposkih ulicah št. 12!+ ravno nasproti prejšnji kupčiji odprl novo štacuno. Zahvaljujem se za dosedanje zaupanje in se priporočam p. n. občinstvu, kteremu postrežem z mnogovrstnim kramarskim blagom po najnižji ceni in po najnovejem in najfinejem okusu.
Oznanilo.
Učenci za c. kr. višo realko v Mariboru se bodo 29., 30., 31. oktobra od 8 —12 dopoldne sprejemali v direkcijski pisarnici koroške ulice št. 219.
Učenci, ki z nova ustopijo, naj seboj prineso poleg krstnega ali rojstnega lista tudi še zadnje šolsko poročilo ali zadnje šolsko spričevalo. (3)
Vodstvo <\ k. vise realke.
V  Mariboru 20. oktobra 1870.
Kmetijski pomočnik
(Okoiiom),
neoženjen se od 1. januarja prihodnjega leta z dobro plačo v službo vzame. Na taiste, kateri v vinoreji in živinozdravstvu skušnje imajo, se bo posebno oziralo., Spričala naj se pošljejo na Trebansko graščino poita Trebno (Treffen) na Kranjskem. (3)
\ Pontini-jeva lekarnica „pri zamorcih* v (joriri (v Kaštelu),
Glavna zaloga vsakovrstnih vnanjih zdravil, zdravniškega orodja iz guttaperche, kilnih prevez itd.
Edina zaloga pravega Pagliano-vega sirupa iz Florencije. Moli ove Seidlitzove štupe, meli-sovca beneškega, in Dehautovih kroglic iz Pariza.
Krepilna tekočina (Hestitutions-Fluid) za konje, ozdravi vsako zvinjenje in ohrani konje močne in čile do poznih lot. —
Zdravilna  živinska  štupa za konje, krave, i  vole, ovco itd. (1)
:«0 0 40«»O00 0«O«OO OOOO «*« <M|>»«
!
xx zaci]
!
(5) Amerikanski patent.
Kdo bi ne želi lepih, zdravih zob? Samo z novimi električnimi kavčukastimi krtačami z n /.obe (brez ščetin) jih je mogoče dobiti. Te najnovejše krtačice, o kterih govori na tisoče spričeval in pohval, so
Eopolnoma izdelane iz kavčuka in imajo namesto ščetin — avčukasta žela, ki morejo segati v najdrobneje votline zob in odpraviti , kar se je Škodljivega nabralo. Kavčuk ima v sebi električno moč, ki se po ribanji zbudi, in tnko bo zgodi, da se vsled ribanja zob ne očisti samo, ampak da se tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačice naj bi se po zdravniških sodbah rabile pri naj m laj i h otrocih, da so pride zobnim boleznim v okoni. Razen teh dobrot se to krtačice skorej ne dado uničiti in se lnhko ena krtača rabi celo leto.   Ena taka velja samo 90 kr.
1 gold. en parni stroj {Dampj-Apparat.)
za čiščenjo škodljivega zraka. Parni kotel tega aparata se napolni s čistilno vonjavo za to odločeno, potem se  razgreje   na špiritni lampici aparatu prideti , vsled tega  se razvije hlap in oprosti naj večo sobo v malih minutah vsacega  škodljivega  ali nepri jetnega zraka ter jo napolni s prijetno vonjavo. Neobhod no   potrebno za   bolnišnice,   šole,   urade, de lav niče,   stanovanja,   kakor tudi za salone. Ta mašina je iz zlatega bronsa prav čedno  izdelana, da moro veljati kot zaljšalo.   En   stroj velja 1 f,   Steklica čistilne vonjave   a   potrebnim   špiritom  PO kr.   —   (Zadostuje za tokrat).
Elektro-galvanični prstani,
jako važna , za vsacega potrebna iznajdba. Najviše uiedicinično kupacitete ao dognale , da j galvani/.em dobrodejen proti niže zaznamovanim boleznim. Po napotil u imenitnega pariškega zdravnika so se prstnni vsake večine iz novega /.lata napravili z uloženim elektro-inagnetičnim d ratom , ki ima gotovi učinek vbranjevati iti zdraviti vse protinske, reumatične in bolezni na živcih itd. Tak gladek prstan velja samo 90 kr., zdravniki gu priporočajo nositi.
Najnovejša iznajdba.
Srajćna gumbiće za našiti iz pravega 13lotnega srebra. S to iznajdbo se je dosegel vrhunec v tem arti-kcljnu, kajti združuje elegiluso z varčnostjo, ('e se preračuni, da taka gumbu skoraj vekomaj traja in da se lahko z nerabljivih srajc odreže in na novo prišije, a obdrži ven-
dar Btaro vrednost, mod tem ko se druge kakoršnekoli gumbe v perilu, pri likanji, niungaiiji ali tudi nošenji prehitro končajo. Vsaeeinu ducendu je prideto piRmo, ki ga-rantuje za najbolje srebro in zlato. Cena je zato tako nizka, da se moro ta artikelj hitro udomačiti v vsako hišo. 1 ducend najlepše guillouchiranih srebrnih 85 kr. , gladkih 70 kr.
Zanimljiv peresni ročnik. (Federhalter.)
Ko je Nj. V. cesr Napoleon 111. pisal delo Julius Ciesar, je naročil, naj mu eden najurnejših mehanikarjev po njegovem lastnem napotilo napravi peresni ročnik, da se v okom pride sitnemu namakanju in da sploh postane pri pisanju pogrešljivo vsako drugo orodje. Nnročilo Be je izvršilo i. s. kar iinjsijajnije, žo v 8 dneh M je N. V. ročnik izročil. (J. Gilbert Kocheo jo idejo še /.boljšal in je za to izvrstno delo dobil 50 napoleondorov , ker jo nad vso nade namenu odgovarjalo. Meno jo izdatelj io lo zdaj opomnil na to iznajdbo in jaz sem vsled tega prevzel edino zalogo za avstr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik je iz finega kiueškega srebra, zapirljiv, konstrukcija je taka, da se lahko pišo od rane do mraka brez vsako ovire in da se lahko po potrebi uravna, kako naj črnilo teče. Oblika jo elegantna in za vsako roko rabljiva, lorcj se smo vsakemu priporočati a posebno potnikom, uradnikom, pisarnam, doktorjem, učeneem. En ročnik velja 1 t". 1. ducend Napoleonovih pereB 15 kr.
Havanska Vonjava. {Havanna-Bouqet.)
Za I1/, kr. cigara :J0 kr. vredna; namreč najceneja cigara se da s pomočjo havanske vonjave spremeniti v pravo Havanko. Ta čisto novo vpeljana originalna esenca se dela iz korenine in grmovja pravega zapadno- indiškega tabakovega zelišča. Ako se slaba cigara z njo namoči, odpravi so njen dob in bo zameni za lepo vonjavo izvrstnih Havank.   Steklica zadostuje za 500 cigar, velja  1 f. r»0 kr.
Zmaga vednosti.
Naposled  so je enemu najiinenitnejih  ločbarjev posrečilo iznajti sredstvo,   ktero   so desetletja najveće kapacitete na polji  kozmetike zastonj iskali.   Preservativ proti I najfineje izdelana 00 kr slabi sapi (atlieinpra'servativ) mahoma odpravi vsako slabo -dišečo sapo , naj izhaja i/, slabih zob nli i/, drugih bolezni, ker tudi zobno  meso  zdravo ohrani  in tako zobe vtrjuje. Prav priporoča so kadilcem , ker se more zaostali tabakovi duh mahoma zaineniti za prijetno, dobrodejno in ohlnjajočo aroino, tudi kot zjutraj s to esenco ves dan.   V svojei
drugih, ker Je čisto nova, od nobenega druzega še ne znajdena kemična procedura, od visokih znanstvenih osebnosti preskušena in za izvrstno izrečena. Steklica z na-potilom '.»0 kr.
Dežni plašči.
iz nopremočljivega , nernzstogljivega blaga brez Siva , an-gležk izdelek; ta plašč je tako izdelan, da gaje moč nositi tudi pri najlepšem vremenu, ker je ua drugi strani podoben najlepši površni suknji. Ku plašč velja 10 I   50 kr.
V hrambo osebe in imenja
je neobhodno potrebno imeti dobro orožje; to so no-vozboljšani L e f a u 0 h o u x - r e v o 1 v o rj i s zavarovalno zaporico, dvojnim kolenjem in G risanimi covi, s kteri mi je mogoče v eni minuti 6krat vstreljiti, to je že orožje, da ga ni več tacega.
1 revolver   7 millimoter f, 13. — 100 patron f. 8.50
I n 11 n n 15. 100        „      „ 4.—
1       „        L2       „ „ 17.        100      „     „ 4.50
Zopni samokresi, lino dnmnsciraui, enocovni po 1 t. "jo kr., dvocevni po "i i. 40 kr.
Varovalne življenja ali ubijalec. To iz li-b-ga železa delano orožje se najbolje priporoča napadenim v lastno hrambo, ker ima napadeni zarad oblike veliko moč v rokah in je oblika taka, da se da orožje vedno v žepu nositi ;   po 86 kr.
Dobrota.
se je skazala vsacemu sesajočemu otroku z izboljšanjem novopatentirane Beaalniee, ki nepotrebno dela vsako dojnico (mnogo rečeno !) Otrok se moro rediti sede, leže in celo v spanji, in sicer ravno tako, kakor da bi ga mati dojila, namreč brez vsega truda. Je dokazov dovolj, da otroci, ki so jih dojnico dojile, niso imeli zdravja in moči in da so še le kasneje s pomočjo omenjene sesavnice začeli razcveta! i, kar je lahko umljivo, kajti kolikokrat je treba iskati drugo dojnico, predao dobi otrok primerno mu hrano. Lo matere vedo ceniti  vrednost te iznajdbo.   Velja 00 kr.,
Najnovejša kirnrgična iznajdba !
Anglež ku sam o k lis tira h sikalnico, rabljiva otrocih  in odrašenih;   eolo  oslabljene   osebe jo morejo
toniti za prijetno, itohrouejuo in ohlajajoče pri otrocih  in ouriisonm ;   eeio  oslabljene   oseDe jo morejo
toaletski  predmet   nepogrešljiv;   ako se! brez napenjanja sami na sebi rabiti in so da klistira po po-
o usta enkrat ■pero ,  ostane prijetni  duh' trebi močno ali malo napolniti. Tega orodja naj bine manj
»in učinku je 1a eBenca razločna od vseh j kalo v nobeni hiši.   Po f.
Omenjene reči ao v avstrijski monarhiji edino in samo pri podpisani zalogi dobiti. \. Friedmanu na Dunaji, Praterstrasse Nr. 26.
Iidateli in vrednik Anion Tom»i*.
Lastniki: Dr. Jot« Vo*n|ak In drugI.
Tiukar Eduard JanHcliltz