St«V. 127. V Trstu, v soboto 8. mala 1915. Letite XE. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 4 popoldne. Licx?i;ittvo: Ulica Sv. Fmtfiffca AsiSkcga 5t 20, I. nadstr. — Vsi c psi t ? rezljajo nredni trn 'ista Neirankirana pisma se ne ■"prejetrajo in rokopisi se ne \ racajo, in edgovemi r.rednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij Ii«t§ .Edinosti". — Tis>k tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge z cirejettirr pcro#*vom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo kto.......K 24" — Za pol leta.................12 - ta tri ........................ 6- — za nedeljsko izdajo za celo leto ....... 520 za pot leta.................2 60 Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 risarje* zastarele -tevilke po 10 rinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene:-Oglasi trgovccv in obrtni! >v.....rim po 10 via Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 20" - vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj p.i tO vinarjev. Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !e upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.(552. Rl v t 1 vtj S|*I II* I 1< • • 19 * V M lVulOij LEiC piKnulfllllc |llUyU nltO^ jOMU lil IkUiPIppjtJ i £ J l c II U V U llJ:. 11 jUVI Q£kjili0* OCiMti obupni rusKi napadi y vmm ouaelklh KarpafsKs fronte fn v jujovzhDđni Gtilitijf. - MsniIKl uspsh pri Imim in Rojenju. I Ponesrečeni angleški naskoki m uišino SO pri IVMnm u iMMll - Japonski ulflrnutum Kitajski. 1 flvsIrijsKo-rusSesa bnllfčii.j DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se objavlja: 7. maja opoldne. Med neprestanimi zasledovalnimi boji so zvezne avstrij ko-ogrske in nemške tete prek racile s sprednjimi četami progo Pilzno-Jaslo ob \Vysloki. Južno od Ja-1 sia zapirajo v prostoru Dukla-R.vmanov motne naše čete karpatske ceste, na katerih se umikajo Rusi v nerednih kolonah pri't« severu in severuvzhodu. Tem so-v raznim kolonam sledi za petami naša preko Be>kidov prodirajoča armada, v j kateri se nahajajo tudi nemške čete. Število ujetnikov in vojnega plena narašča dafje. Specijalno naš 10. armadni zbor je uplenil včeraj sam 5 težkih in 16 lahkih topov. Naše čete v vzhodnih oddelkih karpatske trome odbijajo med tem obupne ruske napade ob najtežjih izgubah za nasprotnika. Tako je bil včeraj nov napad na višino Ostry odbit z najuspešnejšim artiljerijskim ognjem, ujetih 1300 mož sovražnika in z ognjem ob beku pobitih več oddelkov. Tudi na fronti v jugovzhodni Galiciji so se ponesrečili vsi poizkusi sovražnika, da bi osvojil posamezna oporišča. Namestnik šefa generalnega štaba: * pl. Hofer, trni. Frir rave zi veliko bitke v zapadni Galiciji. BtRLIN. 7. (Kor.) Iz velikega glavne-k, t -tana javljajo \Volnovemu uradu sledeče o veliki bitki v zapadni Galiciji: V veliko presenečenje sovražnika so se koncem aprila izvršili večji transporti r nških .et v zapadno (ialicijo. Nebo je = i čeia.ii naklonilo krasno soinčno vrane in sui.a pota. I ako so mogli letalci in artiljeriia popolnoma razviti svoje Je-1-ivaafe in SOM ;..<>^!e premagati tudi tež-j koče ozemlja. Pod največjimi težavami j se je morala municija na raznih mestih dostavljati s pomočjo tovornih živali in HDtat kolone in baterije so morale napredovati preko celih nasipov kleščevja. \se za predor potrebne poizvedbe in pri-i rave so se izvršile brez bojev popolnoma na tihem. Mie 1. maja popoldne se je začela artiljerija umerjati proti ruskim pozicijam. Le te s » bi'e f>et mesecev sem izgrajene po \ pravilih umetnosti. Druga nad dru-i ^ i s-.> bi e njihove pozicije zasnovane na strmih gorskih vrhovih, kojih rebra so bila bro zavarovana z zaprekami. Na po-sui.seznih za Ruse posebno važnih toč-1 se je riatajalo do sedem vrst strelskih jarkov zaporedoma. \se te naprav e so bile zelo spretno urejene ter so se mogle druga drugo kriti. \ ii' ve red napadom se je bila pehota zveznili pririla prav blizu sovražnika ter si zgradila močne pozicije. V noči od 1. maja do 2. maja je artiljerija v počasnem tempu obstreljevala utrdbe. Posamezni d* ri med artiljerijskim ognjem so slu/ili piif.nirjem za prerezavanje žični i z. re . 2. maja ob 6. uri zjutraj je na raz^e . nmogo kilometrov dolgi predor-ri fro; ii J K jal un lujoč artiljerijski ogenj od r t topov tja gori do najtežjih kalibrom . !.i je tr:;ia1 nepretrgoma 4 ure. Ob uri dopoldne je na stotine topovskih ;rel naenkrat umolknilo in v istem tre-ii?t! u so se vrgle tudi že rojne vrste in m ad.Jne kolone napadalcev na sovražne 7 zicije. Sovražnik je bil po tež-1 cvi artilerijskem c gniu toli omajan, da jc I '!p r "!a posameznih mestih samo Še frav s'ab- en. V brezg!a\ nem begu je zapuščal. ko je bila pehota zaveznikov pri- spela tik pred njegove jarke, svoje utrdbe; ruski vojaki so odmetali od sebe puške in kuhinjske posode fer pustili v jarkih velikanske množine infatnterijske municije in mnogo mrtvih. Na nekem mestu so sami prerezali žične ograje, da bi se udali Nemcem. \ njihovih bližnjih drugih in tretjih vrstah dostikrat ni bilo več imenovanja vrednega odpora; med tem pa se je sovražnik na drugih mestih predorne fronte branil naravnost obupno, skušajoč se na trdovraten način upirati. Za večera 2. maja, ko se je vroče pomladansko solnce pričelo umikati hladni noči. ie bila prva glavna črta v vsej svoji dolžini in globini v razsežnosti 16 km predrta in pridobili smo povprečno 4 km na ozemlju. Najmanj 20.000 ujetnikov, več ti-tucatov topov in kakih 50 strojnih pušk ie ostalo v rokah zveznih čet. ki so v boju za zmago tekmovale med seboj! Razen tega je bila uplenjena nepregledna množina vojnega materijala vseh vrst, med tem velike množine pušk in municije. Čestitka kneza Sapiehe cesarski pisarni povodom zmage. KRAKOV, 7. (Kor.) Knezoškof knez Sapieha je poslal povodom zmage v zapadni Galiciji cesarski pisarni brzojavno čestitko, na katero je došel sledeči odgovor: »Knezoškofu Sapiehi, Krakov. Prisrčno ganjen vsled toplih besed, se Vam zahvaljujem iz vsega srca in se pridružujem Vašim in Vaše dijeceze molitvam, da bi nam Vsemogočni podelil še mnogo zmag. — Franc Jožef«. Obisk nadvojvode Leopolda Salvatorja pri armadi. DUNAJ. 7. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: (Nadvojvoda Leopold Salvator pri armadni skupini Pflan-zer-Baltin.) I)ne 28. aprila ie prispel Njegova c. in kr. Visokost, prejasui generalni artiljerijski inšpektor, feldcajgmojster nadvojvoda Leopold Salvator v spremstvu svojega komornega predstojnika princa Avgusta Lobkovvitza in prideljenega mu polkovnika artiljerijskega štaba Reutterja v bivališče poveljništva armadne skupine generala kavalerije pl. Pflanzer-Baltina. Njega c. in kr. Visokost je pred tein obiskal karpatsko fronto od Užoškega prelaza do Homone ter je stanoval v Ungvarju v škofovi rezidenci. 29. in 30. aprila se je obiskala artiljerija raznih divizij in je nato zvečer istega dne nadvojvoda odpotoval v Cernovice. kjer je Njega c. in kr. Visokost izstopiT v poslopju deželne vlade. Dne 1. maja je gospod nadvojvoda svoje ogledovanje nadaljeval ter se je podal popoldne v Zaleszczvki, da bi opazoval u-činek artiljerije proti ruskim utrdbam. Drugi dan nato je gospod nadvojvoda obiskal nemško letališče, kjer ga je sprejel poveljnik, general pehote grof Marschall. Dne 3.. 4. in 5. maja se je nadaljevalo o-gledovatije artiljerije, pri čemur je Njega c. in kr. Visokost obiskal dele Njegovo ime nosečih polkov, razdeljeval dekoracije ter vzel improv izirano vojno kosilo. Dne 6. maja je odpotoval. Z inžneso bojišča. DUNAJ, 7. (Kor.) L radno se objavlja: 7. maja 1915 opoldne. Na južnem bojišču ni bilo nobenega dogodka. V topovskem boju so uničili naši možnarji francoske mornariške topove pri Bclgradu. Namestn-k šefa generalnega štaba: pl. Hofer. fini. Prihod barona Unel elhauserja v Bosno. SARAJEVO, 7. (Kor.) Namestnik deželnega šefa, dr. Unckelhauser, se je mudil začetkom tega tedna v Mostarju in Hercegovini. V Mostarju je bil namestnik deželnega šefa sprejet na kolodvoru od trdnjavskega poveljnika fml. Mandryja in okrožnega predstojnika Petraki Petroviča in od načelnikov vojaških in civilnih oblasti. Obrekovanje naših letalcev. DUNAJ. 7. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana javljajo: V trosporazumnem časopisju se neprestano pojavljajo vesti, da mečejo avstro-ogrski letalci na mesta in vasi Črnegore dan na dan bombe ter na ta način ubijajo mnogo žensk in otrok. Te vesti niso nič drugega nego bajke.Bojno delovanje naših letalcev se omejuje na neobhodno potrebne protiodredbe, ki se morajo ukrepati v našo varnost, kadar sovražnik postavlja svoje baterije, izkrcava vojni materijal i. t. d. Nesrečnim prebivalcem od trosporazuma v vojno na-iiujskane kraljevine Črnegore se od naše strani kolikor le mogoče prizanaša, da se brezmejno gorje, ki ga je prinesla vojna nad njihovo deželo, ne še povečuje. Nočemo se maščevati nad prebivalstrom Črnegore zato, ker francoski in srbski letalci svoje bombe kaj radi spuščajo na odprta mesta in vasi avstro-ogrskega obmejnega ozemlja. _ - Dnin ovstrOsko valno posolilo. DUNAJ, 7. (Kor.) Med podpisi na drugo vojno posojilo, ki so došli danes, ie omeniti: Edvard \Veinmann, Ustje. 3 milijone in zapadnočeška rudokopna družba 500.000 kron. Z nMafto-roskeja bojltfn. BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. maja 1915. Vzhodno bojišče. Boji južno od Szadowa in vzhodno od Rosienja so se končali z izrecnim porazom Rusov, ki so doživeli težke izgube, izgubili 1500 ujetnikov in pričeli s splošnim umikanjem. Jugozapadno od Kalvarije, južno od Avgustov a in zapadno od Przasznysza smo krvavo odbili ruske delne napade. V teh bojih so izgubili Rusi tokrat 520 ujetnikov. Jugovzhodno bojišče. Tudi boji na desnem bregu dolnjega Dunajca so se končali včeraj s popolnim uspehom za zvezne čete. Sovražnik se tamkaj naglo umika proti vzhodu. Le ob Visli se drži še majhen oddelek. D nI je južno smo prodrli na desni breg Wysloke, na YVyslok in preko Jasielke. Ponovno so deli desnega krila armadne skupine ge-neralobersta pl. Mackensena zadeli že na iz Karpatov, zapadno od Lupkowskega prelaza, naglo se umikajoče ruske kolone, ki jim slede zavezniki tik za petami. Z vsakim korakom naprej se povečuje bojni plen. Vrhovno armadno vodstvo. Razburjeni Izvolski. BERLIN, 7. (Kor.) »Lokalanzeiger« poroča iz Ženeve, da ie ruski veleposlanik Izvolski do včeraj ob 9 zvečer izjavljal, da so vesti o padcu Tarnovva absurdum. Ko je uro pozneje došlo privatno poročilo, ki je potrjevalo tretji ruski armadi resno grozečo nevarnost, Izvolski sploh ni hotel z nobenim drugim več govoriti kakor z Delcassejem. __ p o n L ! S TE K GREŠNICE. Poman. — Francoski spisal \avier de Montepin < »\Jer se je iznrazr.il in ko je Pivoine š!a za kulise, je čutila, da se jej tresejo kole ::i. \ vri ie zaplula proti srcu. ko se je Z' pet oglasil režiserjev glas. izgovarjajoč čarovr.iške besede: — Dvignite zastor! Kocka je t adla. Zastor se je dvignii in i "da igre in Pivoine je bila odslej nepre-kl.cno v rokah občinstva. Po>rL-Ci ni bilo treba Pivoini nastopiti t; i v prvem prizoru, kajti bala se je tako zelo, da bi se hiia najbrž onesvestila, če bi bila morala neposredno po ouvertu-ri stooiti pred občinstvo. Par trenutkov pa iej ie zadostovalo, da se je opogumila, i dasiravno jej ie še močno utripalo srce. iej je nastop vendar posrečil prav c?< bro. Povedali smo že. kako je občinstvo sprejelo Madelinetto , in moremo torej preiti preko predstave, da se takoj pobavi-mo s stvarmi, ki so prišle potem, ko je zastor padel in je Pivoine ob viharnem o-dobravanju s Fra Diavolovim šopkom izginila za kulisami, dočim je šopek svojega ljubimca pustila na odru med drugimi cvetlicami. Mladi literat, ki ga ni malo ozlovoljila ta stvar, je takoj pohitel za kulise. Ko se je. dasiravno zastonj, skušal izogniti čestitkam svojega prijatelja, ravnatelja in gledališkega osobja, da bi pohitel v garderobo k Pivoini in tamkaj zahteval pojasnila za tako ravnanje, naj povemo v kratkih besedah, kaki nagibi so dovedli Pivoino do čudnega koraka z ozirom na slikarja. Ko jej je Fra Diavolo pred nekaj dnevi s pomočjo govorilne trobe in poslikanega papirja na povedani originalni način izpovedal svojo ljubezen, se jej je zdel mladi slikar smešen in nesramen. Dan pred prvo predstavo se jej je porodila miel, da bi nekoliko potegnila nadutega mladega človeka, vzbujajoč mu misel, da ga silno, a tajno ljubi neka dama. ki je ne pozna in naj bi je ne spoznal nikdar. Zato mu je poslala ložno vstopnico. Ko je preudarjala o stvari še več, si je domislila, da bi mogla uporabljati Fra Di-avola pri zgradbi svoje bodoče igralske sreče, in zato mu je dala izročiti šopek, s pozivom, naj ga v pripravnem trenutku vrže na oder. Ko pa je prišel slovesni čas in je Pivoine morala stopiti na oder, je pa spoznala, da bi se korak, ki ga je smatrala dotlej za šalo, mogel izprevreči v zelo resno stvar. Komaj je stopila na oder, je občutila, da jo Fra Diavolov pogled objema kakor z o-gnienim obročem. Citala je v tem pogledu izraz občudovanja, ki razodeva ženam v semogočnost njihove lepote in Ki jim zato veliko bolj ugaja kot v najnežnejših in najlepših besedah izgovorjena laskanja in oboževanja. Občuten vpliv strahovitega udarca, ki je po Leonu Bourgecoisu najhujši, kar jih je zadelo trosporazum po padcu Ant\ver-pna, na Ribotove nameravane finančne operacije gotovo ne izostane. Francosko časopisje o zadnjih dogodkih na bojiščih. BERLIN, 7. (Kor.) Francosko časopisje predočuje operacije v ozemlju Yperna kot velik poraz za Nemce, ki so si zamogli s posluževanjem nedovoljenih zadušujočih plinov priboriti le trenoten uspeh. Odtedaj so bili odbiti vsi nadaljni nemški napadi in izgubljeno ozemlje deloma zopet pridobljeno nazaj. Iste taktike se poslužuje francosko časopisje tudi glede bojev pri Esparges— Calonne. O pohodu avstrijskih in nemških čet čez Dunajec in Bialo časopisje molči in se zadovoljuje s tem, da prinaša pobarvana poročila iz londonskega časopisja. Nemških in avstrijskih poročil, ki so jih poprej vedno ponatiskovali, listi sedaj sploh ne priobčujeio, ali pa v skrajšani obliki. Časopisje govori že celo, da ruska fronta v zapadni Galiciji nima bogve kakega strategičnega pomena in da zamore z re-grupacijo ruske armade nastati zboljšanje položaja. Z zapnđneja bojiSča. BERLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. maja 1915. Zapadno bojišče. Pri Ypernu so bili preprečeni vsi poizkusi Angležev, da bi nam iztrgali 17. a-prila zavzeto višino 60 pri Ziilebekc. ki tvori gorišče boja. Pridobili smo zopet tamkaj na prostoru proti Ypernu. Sovražnik je izgubil včeraj pri teh bojih 7 strojnih pušk, enega metalca min in veliko število pušk z municijo. Pri nadaljevanju njihovih napadov so imeli Angleži danes zjutraj nadaljne velike izgube. Med Mozo in Mozelo smo obdržali in utrdili na višinah Moze in jugozapadno in južno od Ailly osvojeno pridobitev na o-zemlju. Pri Flirey ie ozek kos jarka še v posesti Francozov. Sicer so bili tamkaj odbiti vsi napadi. Napadalni poizkusi sovražnika severno od Steinabriicka v Fechthalu so bili po našem ognju udušeni že v kali. Vrhovno armadno vodstvo. Angleški list o bojih v Flandriji. LONDON, 6. (Kor.) O zadnjih bojih v Flandriji piše »Westmiirster Gazette*: Obžalovati moramo izgubo pozicij, ki smo jih bili držali skozi mesece. Toda veliki jezik fronte je pomenjal za nas zmerom enako nevarnost. Novi položaj nam je prinesel znatno vojaško korist. Blokada angleškega vodovja. LONDON. 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Whitbyja: Neki nemški podmorski čoln je potopil v Severnem morju ribiški parnik »Merry Islington«. Posadka je bila izkrcana v Whytby. LONDON. 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Jadrnica »Earl of Latham«, 132 ton, je bila včeraj pri Oueensdale potopljena s topovskimi streli od nekega nemškega podmorskega čolna. Povratek civilnega prebivalstva v Toul. PARIZ, 7. (Kor.) »Temps« javlja: Poveljnik trdnjave Toul je prebivalstvu utrjenega tabora Toul, ki je moralo vsled vojnega položaja zapustiti mesto, dovolil Nadalje je videla v tem pogledu obljube ljubezni in čutnih užitkov, po katerih je hrepenel njen ognjeviti temperament in kakor jej jih po Juriju pl. Entranguesu ni nudil noben rnoški. in njen lastni pogled je odgovoril z enakimi obljubami. Ko se je igra končala ob viharnem odobravanju občinstva in je Pivoine vsled soglasnega klica z utripajočim, ponosa polnim srcem še enkrat prišla na oder, je veljal njen smehljaj Fra Diavolu in hotela je pobrati samo njegove cvetlice. To se bo zdelo morda našim čitateljem abotno in neverjetno, da, in je tudi skoraj neverjetno; toda res je pa bilo vendarle. V teh posebnih družabnih krogih, katerih nravi in običaje hočemo slikati v tej knjigi, smo že večkrat videli, kako brez vzroka in uvoda nastajajo silne strasti. Ko ženska preneha biti angel, če zapusti ravni pot poštenosti, ne podarja več svojega srca, temveč ga meče pod noge komurkoli. povratek. Tozadevne prošnje mora reševati toulski guverner. Oblasti izjavljajo, da se bo moralo mesto ponovno izprazniti, kakor hitro bi vojaški položaj zahteval tako odredbo. Belgijski bankovci na Angleškem. LONDON, 6. (Kor.) (Reuterjevo poročilo.) Upeljava belgijskih bankovcev na Angleško je prepovedana. Prepovedan izvoz premoga in koksa. LONDON, 7. (Kor.) »Beard of Trade« naznanja, da bo od 13. maja naprej izvoz premoga in koksa v vsa pristanišča, iz-vzemši po Angliji zasedenih in pod njenim protektoratom stoječih in pristanišč zaveznikov po vladnem sklepu prepovedan. Razburjenje premogovnih lastnikov. ROTTERDAM, 7. (Kor.) »Nieuvve Rot-terdamsehe Courant« poroča po »E\chan-ge Telegraph Company« iz Londona, da vlada med premogovnimi lastniki radi sklepa vlade, da se od 13. maja naprej prepove izvoz premoga v nevtralne dežele, veliko razburjenje. »Eehange Telegraph Company« pravi, da bo imel ta sklep za posledico, da se bo moralo zapreti na stotine premogovnikov. Pričakuje se močnega pritiska na vlado, da dovoli izvoz v Skandinavsko, Nizozemsko in v Italijo. »Star« vidi v poročilu začetek gibanja med premogovnimi lastniki proti omejitvam premoga ter upa. da se bodo londonski člani parlamenta temu pritisku uprlk Postopanje vlade je pripisovati nasvetu preiskovalne komisije, ker ie Anglija tekom prvega kvartala izvozila 5,873.948 ton kamenilega premoga v nevtralne dežele. Brazilijanskl kongres. PARIZ. 6. (Kor.) »Temps« poroča iz Rio de Janeira: Kongres je otvoril dne 3. t. m. predsednik republike z naznanilom. ki pojasnjuje odredbe vlade glede ohranitve nevtralitete Brazilije. Sporočilo nastopa za uvedbo splošne brambne dolžnosti in izjav lja, da je namen mornariškega programa, da se ohrani trenotno stanje. Jflpons&o-kitcjslii konflikt L ONDON, 7. (Kor.) »Daily Nevvs« razpravljajo v uvodnem članku o kitajsko-japonski krizi in se posmehujejo trditvi japonskega poslaništva, da je Kitajska neznosna in neprijateljska. Zahteve Japrniske so bolj hude kakor avstrijske Srbiji, radi katerih ie izbruhnila sedanja vojna. Zadnja in najbolj žalostna tragedija vojne bo. da bo neagresiven narod, kojega integriteta in neodvisnost ste bili po izjavah državnega podtajnika Primrosa v spodnji zbornici dne 11. marca zajamčeni, napaden od enega obeh pogodbenikov. Japonski ultimatum RittsjsKi. PETROGRAD, 7. (Kor.) Petrograjska brzojavna agentura poroča iz Pekinga: Danes ob 3 popoldne je Japonska izročila Kitajski ultimatum, ki poteče dne 9. t. m. ob 6 zvečer. Turška vlada in stranka za edinost in napredek. CARIGRAD, 6. (Kor.) »Agence tel. Mil-li •< nastopa proti v tu ini razširjenim poročilom o različnosti mnenj med stranko za edinost in napredek in člani turškega kabineta in izjavlja: Čeprav se ne izplača zavračati takih trditev, smo vendar vsled važnosti dejstva pooblaščeni, da to vest kategorično dementiramo. Pripomi- XXIV. iMed časnikarji. Z veliko težavo se je končno posrečilo Arzenu, da je prišel v Pivoinino garderobo. * Začel jo je objemati in obsipati z laskavimi besedami, kar je prenašala z junaško resignacijo. Po dolgih ovinkih pa je prišel končno tako daleč, da jej je rekel z žalostnim glasom: — Pivoine, mojega šopka pa nisi hotela? — Kako? — Seveda ne; saj ga nisi pobrala. — Šališ se .... saj ga imam vendar tu. S temi besedami je, izborno hlineč prepričanje in odkritosrčnost, pokazala Fra Diavolov šopek. Ženske so pač rojene za hlimbo in so prave umetnice v njej, četudi se niso posebej vadile v njej. — To niso moje cvetlice, — je rekel Arzen; — jaz sem ti vrgel vrtnice in ka- mf.liie Stn» !L »EDINOST« štev. 127. V Trstu, dae 8. maja 1915 njamo, da vlada med Člaiii stranke in vlado, ki se podpirajo med seboj, da dosežejo končni uspeh naše stvari in oživljenje domovine, popolno soglasje v naziranjih. Od ruskega podkonzula v Dedeagaču izvirajoče in v pariškem : Matinu« objavljeno poročilo, kakor da bi podgeneralis-simus Envcr paša ia notrar.ii minister Ta-Jaat bej vsled odstopa članov zaprla klube stranke za edinost in napredek, ie ena or.:h fantazij, ki so prava specijaliteta •Matina-. Nasprotno so vsi klubi stranke t-Ji rv in razvijajo člani živahno delovanje. da pomagajo vladi pri njeni plemeniti nalogi. Uslna s telonilafi. LONDON, 7. tKor.) Reuterjev urad poroča iz Kupstadta: General Bota je zaselki železniško križišče Karibib ob postajal | Jo ecbt Hfifct in \\ ilhelms- thal. _____ Ameriško posojilo ArgentSnrji. NliVVVOPK, 6. :or ?i . bi morala sestati zbor lica \2. maja. ____ Ogrska zMra. BUDIMPEŠTA, 7. (Kor.) Potem ko je •inančni mirister T e I e c k v odgovarjal na izvajanja ; »lanca Polonyja, je bila rrv plo.::::-em, kakor tudi v podro- bnosti snrejtia. P' >slanec Szmrecsanv i. ljudska stru a, je priglasil nujnim potom inter-j ' - v z: 'e\ i političnih razmer v j B< sni. Srenm in na južnem (%rskcm. Po-ror;ič:i >kfv;a provizorija v tretjem čita-j iju. SletIMa je razprava o zakonu glede • finančnega sporazuma s Hrvaško. Predlo- j ga ic bik; sprejeta brez debate v sploš- ] iei-1 in v podrobnosti. Naslednji predmet dnevnega reda tvori /ikonski o.^.iutek glede davčnih olajšav v ozemlji«;. rrizatietili po vojni, oziroma za j :sebe, Ki so prizadete po vojni. Referenti legediis i*, prediagal. c'a naj se pred-j •oga sprejme. Poudarjal ie. da mora iti i iržava pri/a ietim davkoplačevalcem izrecno na roko. Na;-, k bilo rcšenili eela vrsta manjših; .»red!. „ in poročii kakor tudi mnogo pro- j se-i. Med drugim ie bilo po poročilih i-inunitetnega odseka sklenjeno, da se su-j s; endira imuniteta poslancev llenoza in r*! eriha Ivanke. Pri: odnja seja v po nedelje1:. Na dnev-"em rt*J:! di. (Odobravanje). j Nato je bila seja zaključena. Prcte-.t r?.t nadvojvode Karla Štefana. DUNAJ, 7. (Kor.) Nadvojvoda Kari Su fan je v priznanje ciija dosedanjega delovanja društva »Tehnika za vojne in-! »Je prevzel protektorat nad tem dru-, št*, oni. Stanje sadne Vuhure »n vinogradov. IX NAJ. 7. (Kor.) (Stanje sadne Kultu-1 re*. KoSčiČastB saJje je popilo skoro i v A. VsL-d s<> lična tega vremena ie cve-| ;fc r..zc\etelo tako ugodno, da se zamo-re smatrati zaroditev č^ešenj, češpelj. a- i ;;r:Koz in breskev sedaj kot zelo dobro, 'zmed reskatega sadja je sedaj samo hru-; Z ozirom na Vašo brzojavko, tičočo se božje službe, sem se mora! obrniti na svojo I škofijsko oblast, a sem žal, dobil odgovor. ! da ne nore dati dovoljenja. S spoštovanjem. župnik Falkenbur^ki. 7. obletnica smrti ćra. Josipa Herc Ida, tega odličn ga nekdanj.ga češkega politika, parlamentarca, dezeln.-ga odbornika in predsednika na odneha 5\\ta, je bila dne 4. maja. Zatisnul je svoje oči dne 4 maja 1908, J potem, ko je trideset leta odločno in vspirš- j no branil na o ne i i politične pravice svojega n roda. Radi svoj h odličnih svojstev uma in frca je užival velik ugled tu;!i pri dr. zih skupinah v parlamentu. Na dan o-b etnice so se, kakor vsako lelo zbra- j li p-i pokojnikov m grobu v arkadnh viče-lirsdskega pokopal'š'a v Pragi številni pri- ! a-eiji in ćasti'ci n e^ovi iz zašlo; stv:-i ee^ ke samouj rave in narodnega de'a Predsedni-! • Štvo narodnega sveta je polož'1) na grob palmo-o vejico z be ;mi in rdečimi rož ,mi in z napisom: „Nepozabnemu nekdanjemu: načelniku češki nar dni svet-. :-----1 i imm vesli. Preskrba Trsta s kruhom. Včeraj po- i po dne je peset ! namestnik, baron Fries i Sk.ne, v sprem tvu narnestniškega svetnika pl. Krekich-Stra-soda in člana odsek, za: preskrbovanje kruha, dr. Cimidoria. Pani-fi jo Triestino, k er je bil sprejet od lastni- 1 ka A. Tirni; a in ravnatelja Deisenberga ka- | k tudi člana aptoviza ijske komisije d^. Pan^herja. Namestnik si je ogledal v polnem obratu se nahajajoči zavod v v?eh delih in se jej i ekel lako prizmniino o napravah Pani ! icia. Preskrbovanje ribjih trgov. Na dne 5. t. ni. vršeči se seji komisije za aproviza- i J ciio z ribami ie bilo sklenjeno, da se določili- za Trst in Primorsko maksimalne1 cene za prodajo vseh vrst rib na drobno. Ki se jih zamore smatrati kot ljudsko živilo; te cene bodo umerjene tako, da bo na eni strani zagotovljen primeren, dose-daj običajni zaslužek za ribiče, na drugi strani pa tudi primeren dobiček za prodajalce. IJosego sporazuma glede maksimalnih! cen je pripisovati predvsem dejanskemu j zanimanju in uspešnemu sodelovanju tu-; kajšnje družbe za ribarstvo. Maksimalne cene, ki sc uvedejo sedaj, j ostanejo v veljavi toliko časa, dokler ne ! i- >do tržne razmefle zahtevale morda kakih izprememb. V to svrho je komisija sklenila, da naj se ustanovi stalen pododsek, ki bo pora-zunmo z mestnimi tržnimi oblastmi natančno nadziral položaj trga. Konr :ia še nadaljuje svoje delovanje, da pr dobi za tržišča kolikor mogoče ve-liko množino svežih rib in sicer na eni i strani — kakor jc bilo pripomnjeno žc vi zadnjih komunikejih — z zopetno opremo j Mcdclavnih ribišiih bark, na drugi strani; \ a s tem, da se zagotovi za konsumirajo- j če občinstvo gotov kontingent ribjih iz-(lelkov, ki so bili dosedaj določeni za k< iservne tovarne. Vojna in nafa brdičnost. ^lanek, ki1 rm ~> i a mi pred— re'col ko dnevi prirb'ili prd t,mi raslovom, je potisnila pr ška ..U-nion" t« r ga p sprem'ja s pripombo: to smo in za is'imi cilji gredo tudi želje in nade češkega naroda". Naš list pa ozna-ča kot gIas;!o tiste skupine Slovencev, Ki jej je na srečen način vspelo, ra je vse sinove svojega naroda 7druži!a k složnemu, po prepi ih n< mo'jenemu boju za narodni in gospodarski napredek. — (.Tanek citiraaju tudi praški ..Narodni Listy". Občni zbor ženske podružnice CMD.! se bo vršil v sobo*o 15. t. m. ob 6 v prostorih „Slovanske Čita niče44. Da se izogne stroškom, se ne bodo razpoš ljala posebna vabila. Prosi se za obilno udeiežbo! Gostilniška in kav. zadruga čianov N. D. O. v Trstu vabi na redni občni zbor ki se vrši danes, v soboto. 8. majnika, ob 8 zvečer v društvenih prostorih ulica Commer-ciaie št. 7. po že naznanjenem dnevnem redu. Vrš 1 se b de ob vsakem številu navzočih članov. \ Preskrba kraške planote Divača-Komen z \oJo. C. kr. namestništvo nam javlja: Ž«, do'^o č3ca se bavi vlada s preskrbo vode za kraško plrnnto di aško-komensko. Je to 7e!o \ažno vprašanje za gospodarski razvoj tepa ozemlja, katerega srečni rešityi so se v ekakor stavile na pot znatne zapreke firanc jalne in tehn Jne naravi. Ravno v sedanjem težkem času je zato tem bolj pozdravljati, da se je posrečilo odstraniti vse zapreke in uresničiti ta veliki načrt. Načrt je že odobrilo poljedelsko ministrstvo in vlada je izjavila, da smat a to delo v smi-s'u § 1. cesarske naredbe s 16. dne meseca oktobra I. 1914., d. z. čt. 285, za delo, ki se mu daja prednost, tako da je zagotovljena kar najhitrejša izvršitev dela. S tem je napravljen velik korak naprej v povzdigo gospodarskih razmer o/emlja, s katerim ravna narava tako mačehir.ski. Stvar prebivalstva bo, da lo, dobro spozna vaje lastne koristi, z razme nim omejevanjem uveljavljanja malenkostnih po?ebnih koristi pospeševalo izvršitev tega velikanskega dela. O rarjenih, odnosno bolnih vojakih. V pc mo no in kontumatiJno bolnšnico v ulici Fabio Severo so bili sprejeti orožnik Henrik Grego, Fran Vascotto 6. domobranskega pešpolka, Štefan Wolbitsch 7. polj skega topničarskega polka, orožnik Karel Kovic, delavca Josip Vatovec in Andrej Kiihnel ter črnovejniki Jakob Kuss, Fran Burjak, Ivan Muteregger in Marij Tone. ! — Odpuščeni so pa bili iz te pomožne in konti ma ne bolnišnice Mihael Batič 5. domo iranskega pešpolka Rupert Fitsche 27. pešpoika, Josip Ščuka 5. domobranskega i pešpolka, delavec Andrej Kuhnel ter črno-vojnika Matevž Marchesan in Josip Fabris, ki so bili premeščeni v razne diuge b Iniš-nice, ter Anton Znanclli 97. pešpolka, Mar-| tin Kanočar 7. poljskega topnič trškega polka in črnovojnik Josip Oko»ič, ki so bili poslani ra^aj k svojim četam. Nada'je so bi i sprejeti v to pomožno bolnišnico Fran B ibn k železniške straže, Angel Cunja 97. pešpolka in Črnovojnik Alojzij, Parteder. Po !e be lo šnieo v ulici Fabio Severo. Na delu zasačena vlomilca. Redarju Karlu Bratini je včeraj popoldne ob eni neki človek na ulici della Barriera vec-chia povedal, da je ravno pred par tre-notki videl dva človeka, ki sta odpirala vrata zaloge žganja, ki se nahaja v ulici A. Caccia štev. 3 in ki je last trgovca Antona Lanzetta, stanujočega v ulici det-PArcata štev. 16. Redar je nemudoma pobite! \ ulico A. Caccia, kier sta bila onadva že odprla vrata rečene zaloge, a ko sta videla priti redarja, sta skušala pobegniti. kar se jima pa ni posrečilo, ker ie redar oba viel in aretiral. Bila sta to 24!etni težak Peter Maslo, ki stanuje v ulici del Molino a Vento štev. 53, in pa 301etni brezposelni pomorščak Cezar Žnideršič. ki je doma iz Rovinja, a stanuje tu v ulici Cr. Cancellieri štev. 98. Ve-j dela sta, da Lanzetta z vsemi svojimi posli odide opoldne iz zaloge, katero zapre, in da se vrne šele okoli dveh popoldne po obedu, in zato sta bila sklenila v tem času vlomiti v zalogo in odnesti s scbqj vse, kar bi bila le mogla. Seveda pa nista odnesla ničesar, ker je redar prišel prehitro. Aretiranca sta šla mirno in u-dano z redarjem in bili so že v ulici (i. Parini čisto blizu redarstvene stražnice, ki se nahaja v tej ulici, ko se je Maslo naenkrat iztrgal redarju iz rok in pobegnil. Redar je pa brž poklical na pomoč, nakar je prišel s stražnice neki drug redar, kateremu je Bratina izročil Križmančiča. a sam jo je nato ubral za bežečim Maslom. Ta je bežal preko ulice Massimo D'Aze-glio v ulici Michelangelo Buonarroti, kjer se je skril v tretjem nadstropju hiše štev. 1, misleč, da redar ne bo vedel, kam da se je skril. Redar mu je bil pa preblizu za petami in je dobro videl, ko je bežeči Maslo skočil v vežo hiše štev. 1, ter je šel za njim in ga tudi našel. Seveda ga je redar to pot uklenil, da bi mu zopet ne ušel. Ko ga je nato odvedel na redarstveno stražnico. >e pa prišel za njima tudi krčmar Josip Jerin, ki ima krčmo v ulici štev. 5 v ulici Massimp D'Azeglio in izročil re-darstvenemu nadzorniku vetrih in povedal. da je tisti vetrih vrgel v njegovo krčmo Maslo, ko je bežal mimo krčme. — Maslo in Žnideršič sta oba tajila, da bi lrh onadva odprla vrata Lanzettove za- i loge žganja. Rekla sta, da sta šla slučajno tam mimo in da sta našla vrata rečene zaloge že odprta ter da sta le tako, brez vsakega slabega namena pogledala v zalogo. Ker se jima je nato oporekalo, češ: zakaj sta pa bežala, ko sta zagledala, da prihaja redar, sta rekla, da sta bežala za-'o. ker so redarji tako čudni ljudje, da sc jim zdi vse sumljivo in pa tudi zato, ker je Žnideršič izgnan iz Trsta. Seveda jima ta izgovor ni basni!, ker so ju vseeno oddali v zapore v ulici del Coroneo. Jeli res gluhonem? Predsnočnjim, oko-; li ene popolnoči je redar Karel Stefe na-| šei pred cerkvijo sv. Antona novega ne-i kega približno 24—26!ctnega človeka, ki pa ie bil na pol nag: imel je na sebi sa-, me spodnje hlače in nič drugega. Redar je pristopil k njemu in ga vprašal: — Cujte, kaj vam je tako vroče? A oTii se ni niti zmenil ne za redarja, ne za njegovo vprašanje: slonel je mirno ob kamenitem stebru in ker.naj, da je redarja nekoliko pogledal. — Kje pa imate obleko? — je zopet vprašal redar. Oni pa zopet ni trenil niti z očesom, še manj pa dal redarju kak odgovor. — Kaj pa delate tukaj, pravzaprav, v samih spodnjih hlačah? — je še dalje vprašal redar. Zopet nobenega odgovora. Redar se je nato naveličal govoriti sam zase ter je prijel onega čudaka za roko in mu z glavo poinigal, naj gre ž njim. Oni ie malo pomišljal, a ko je uvidel, da ga redar nekako vleče za roko, se je vdal in stopil z redarjem na redarstveno stražnico v ulici N. Machiavelli. Tudi tu so se zaman trudili z raznimi vprašanji: oni.: napol nagi Čudak ni odgovoril na nobeno vprašanje ne z besedo, ne s kretnjo. Soditi bi bilo potem, da je revež gluhonem, a ker poznajo na policiji vse one nesrečneže, ki so gluhonemi in ker ta ni med njimi, sumijo, da morda ni gluhonem, temveč da je le prekanjenec, ki se le. pričinja giunonemega, ker če bi odgovarjal 'na stavljena mu vprašanja, bi moral morda i preveč povedati. Odd-Ui so ga seveda pod ključ, vsaj dokler s; nc ugotovi, kdo in odkod je. Povest o izgublienetn oshi in o njegovem obupu. Neki redar z redarstvene stražnice v ulici Luigi Ricci je predsnočnjim po polnoči, ko je vršil svojo službo, naletel v ulici Giuiia na nekega osla. Sicer je redar videl prej še tisto noč bogve koliko oslov, a se ni niti zmenil zanje, ker so bili to osli — na dveh samih nogah. Ta je bil pa pravi pravcati osel: imel je štiri noge in dolga ušesa, in ravno zaH) se je redarju zeleio čudno, ker navadno so osli na štirih nogah vsaj toliko pametni, da sc po noči ne kiatijo brez posla po ulicah, kakor oni na dveh nogah. Redar si jc to-rei mislil takole: Sedaj smo meseca maja in ta mesec so običajno vsi osli zaljubljeni, in tako je najbrž tudi ta. Revež je bil šel morda k ljubici v vas in se je tam preveč zamudil, zdaj-pa ne zna sam domov !« Zato je sklenil redar spraviti izgubljenega osla pod streho za čez noč: prijel ga jc lepo za uho in ga odvedel v hlev tramvajske družbe v ulici (iiulia ter ga izročil v j varstvo tamošnjim hlevarjem. L bogi osel I je moral biti truden, ker je kmalu sladko i zaspal. A ko se je zjutraj zbudil in videl. : da se nahaja v tujem hlevu, je začel postajati nemiren. Vsako toliko je začel tako milo rigati, da bi se bil moral smiliti mrzlemu kamnu. Nekaj časa je bilo njegovo riganje v veliko zabavo hlevarjev, a ker se le vedno in vedno ponavljalo, so sc slednjič tudi hlevarji naveličali tega ri-ganja. Vsled tega so sklenili, da se rešijo osla, ko niso vedeli, odkod ua je doma, o-ziroma čigav da je? Slednjič so sklenili, da ga izreče »Zoofilski družbi (družbi za obrambo živali), ki ima svoj hlev v ulici Galileo Galilei, in 24-Ietni lilevar Atilij Fortini, ki stanuje na Vrdeli v hiši štev. 871, ie prevzel nalogo, da odvede osla v hlev rečene družbe. Privezal je osla na vrv in hajd žnjim po ulici Giuiia doli proti ulici Galileo Galilei. Zdi se pa, da je osel takoi spoznal, da ni prava pot proti njegovemu domu, ker se je Fortiniju vso pot obupno upiral in hotel vedno v nasprotno smer. Slednjič je pa osel v tem svojem obupu, videč, da Fortini, nikakor noče odjenjati, prijel Fortinija z zobmi za desno lice in ga držal, dokler niso prihi-I teli na pomoč drugi ljudje in prisilili osla, da je spustil. Osla so na to vendarle odvedli v hlev rečene družbe, a ubogi Fortini, ki je imel desno lice vse razpraskano in krvavo, je moral na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik izlečil rane. Nasilnež z nožem v roki. Predsnočnjim se je 23-letni brezposelni pomorščak Anton Milutin, ki je doma iz Šibenika in stanuje tu v ulici di Crosada št. 12, nahajal v krčmi »Alla Grotta« z nekim prijateljem, imenom Gatia, ki stanuje v hiši št. 1 na Traunerjevem trgu. Gatia in Milutin sta pila skupaj, a naenkrat je nastal med njima prepir, tekom katerega se je Milutin tako razkačil, da je hotel Gatio dejanski napasti. lioteč zabraniti pretep v svoji krčmi, se ie pa krčmar postavil vmes, a nato je Milutin potegnil iz žepa nož ter hotel z istim zabosti Gatio. Vendar sta mu to ubranila krčmar in pa neki redar, ki je bil med tem pribite! v krčmo. Nato je redar Milutina aretiral in ga odvedel na policijski komisarijat v ulici della Mu-davecchia. Tu se je pa Milutin vpričo policijskega oficijala g. Gulina spravil nad redarja, ki je imel kaj opraviti, preden ga je ukrotil. Ko ga je nato policijski ofi-cijal vzel na zapisnik, so Milutina odvedli v zapore v ulici del Coroneo. Pazite na otroke! Marija Jama. ki stanuje v Škorklji št. 767, ie včeraj popoldne ob petih prinesla na zdravniško postajo svojega komaj dveletnega sinka Karla in j povedala, da je otrok še opoldne popil ne? koliko octovega ekstrakta. Zdravnik je ta-: koj konstatiral, da je zastrupljenje že za-i čelo učinkovati, vsled česar je podelil o-j trgku najnujnejšo slučaju primerno pomoč ter ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Nesreča na ul>ci. Predvčerajšnjim po-| poldne okoli šestih so trije delavci zamenjavali v III. nadstropju »Tergestea« steklena okna z lesenimi oknicanii, ko je e-nemu njih padla polovica okna iz rok na ulico. V tistem hipu sta šla ravno tam spodaj bivši turški konzul Zalli Effendi in njegova hči in rečena polovica okna ie pad-I Ia ravno na njiju. Zalli Efendi je b;{ precej ! težko ranjen na glavi, a njegova hči je bi-j ia ranjena po obrazu in po rokah. Zalli Ei-fendija so morali prenesti v mestno bol-j nišnico, a njegova hči je šla durnov, v i Barkovlje št. 129. Vsi trije gori rečeni delavci, ki so mizarji Anton Pitiana, Fran Gavodić in Ivan Petelin, so bili i:ato odvedeni na policijski komisarijat v ulici della Muda veccha, kier so dokazali, da se je nesreča zgodila brez njihove krivde. nakar so bili vzeti na zapisnik in potem izpuščeni. Umrli sc: Prijavljeni dne 7. t. m. na mestnem fizikatu : Ivanka Doreghini, 60 let, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 302; Hoffman Ida, 20 let, ul. dello Acquedotto št. 53; Zippe Viljem, 57 tet, ul. del Pozzo bianco št. 9. — V mestni bolnišnici dne 4. t. m.: §tefan Cito, 32 let; Karel Angerma-yer, 50 let; Alojzij Viola, 42 let; Ivan Šu-steršič, 53 let; Frančiška Colja, 27 let; Fran Luach, 7 mesecev. — V bolnišnici pri Sv. Mariji Magdaleni dne 6. t. m.: Silvii Krizman. 3 leta. Sirov!. Za CMD. podružnico v Rojanu: V spomin rodoljubu Semiču iz Prošeka, ki je volil družbi sv. Cirila in Metoda 5000 kron — nabral v veseli družbi g. Jaka Štoka K 10*—; dr. Kimovec od raztrganega bankovca K — 50; g. Joško Železnikar za dve i «kubi K 2—. Lepa hvala! 73L:(imlng mn. Občni zbor c. kr. priv. zavarovalne družbe „Riunione Adriatica di Sicurti" v Trstu. V četrtek 6. t. m. se je vršil 76. občni zbor te zavarovalne družbe, na katerem je bil predložen letni račun za upravno leto 1914. Iz porodila o poslovanju leta 1914. po-snemljemo sledeče : V oddelku za zavarovanje na življenje je bilo prejetih polic v znesku K '69.6S8.580 in izdanih v znesku K 62.361.460 j zavarovalne glavnice. Stanje zavarovalnin je znašalo koncem leta 191-1 K 559 milijonov zavarovalne glavnice in K 1,866.130 življen-ske letne rente. Rezerve in premijski prenosi v tem oddelku zn ^ajo skupno K 166.983 844 odbivSi obnovljena zavarovanja K 151.636-696. V oddelku za zavarovanje proti po-ž a r j u je bilo prejetih ra premijah K -9.U>7'218. Za obnovljena zavarovanja je | bilo izdanih K 12.764-890. Za nezgode je bilo plačanih K 18 916194 in zn-sek plaćan za obnovljenje zavarovanj znnša K 9.792'40l. V odueiku za prevažanje je bilo prejetih premij v skupnem zn sku kron 4.286.446. Izdanih je bilo na obnovljena zavarovan a K 2.518718. Nezgode, z odbi- J kom obnovljenih zborovanj, znaša o kron 1.241.262. V oddelku proti tatinskemu u 1 o m u je bilo prejetih 845.524. Delniška glavnica in razne družbene re-izerve so znašale 31. decembra 1914. skupno K 190.678.102, in Si delijo kakor sledi: delniška glavnica, popolnoma vplaCana K 10,000.000*—, premoženjska rezerva kron s 12.000.000*—, čiste premijske rezerve K 162.697-638, in čiste rezerve za slučr j rkode K 5.980.464. Občni zbor se je spominjal pokojnih odbornikov grofa Emila Alberta pl. Poja in odv. Angela pl Daninos. Namesto odMopiv-: šega ravnatelja barona de Parisija je bil Izvoljen gosp. Henrik Pavel Salem, mej tun ko je bil g. dr. Eugen Brunner, čigar cdbor-ništvo je zapr.dlo s tem It t m zopet izvoljen ravnateljem. Vrhutega sta bila izvoljena v upravni svet gosp. Geza Deli' Adami pl. Tarczal in odv. Ludovik R z i. Veiika svota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki po tane naš naročnik. - Iirezp!a»..ia poja nila pošilja : : Srečkovno zastopstvo 4, Ljubljana : : I j" ČNALI OGLASI | Mustno tiskane b«fedo .«e r*4u- p!ri . •Jb'j.-. najo eair.it već. — Naj manj šn. -idp-^ | LJ?_I : pristojbina zuaša 40 sto lin*. : LJL-J | I l-f cenah vsega blaga LlftVlU^Ujt* nahaja v prodajalni i/-£o- j tovljenih oblek- Vogal Via Arcata-Sapone. 1M5 sprejme noseče na ilom I lica Chiozza Ul&ilU 5<\ pritličje. ' 246 ---- P^firff! 80 * 0:1 v Gori. Dolenjsko. 2 sobi, siUUU kuhinja, H kleti in vrt. vse no\o. Jako leja iegu. Poja-nila: Južni kolodvor, vr. 74. (L'4t TO?fdSffl ltiletnega mladeniča iS cm 7,a preva-a££uflcJ| žanje drož fpressgerma) po mestu.— Markuža Karel, Uuardiella Brandezia št. 075. Šledlliie družinsKž psčš ^Mt K 7'20, medena obešala 7.a zavese K 3*50, prodai.% CESCA, Trst, ul. Cascrma štev. 14. Fotograf L JerRiš Jir^i^lt^ ulira št 7. Izvršuje vsa fotografska «'ela. i24.1'J- Partof, urar, *** ~ (vftTRfl v^ova' zmožna gospodinjstva in trgovino bi sprejela kakoršnosibodi službo tuk i iili pa v Istri ali Dalmaciji. Ponudbe pod „Vdova" na In<. odd Edinosti 4(Mi t"^ftHsISiftfiri soba se odda takoi. l'i. Uelved^ro rieaiirann »tev. u v«* m: «7 r ZOBOZDRAVNIK 'V Di% J.Cermak se je preselil in ordinira sedal v Trstu, ulica G. Rossini št. 12, vogal ulice delle Poste. Iziiiraaje zobov brszbolstine. PIoiD&iraoje. Mjg tomilo pod]§t)i Wm~ sprejme zcinesijiuesa strojnih ki se ciobro spozna tudi v električnih napravah. — Pogoji po dogovoru. Pismene ponudbe pod „TOVARNA 2173" na Inseratni odd. Edinosti. jUsnetai Eohlm z in brez čeljusti, zlsSe krone :: • črt ebrobki :s Vifiera T&scher konces. zobotehnik TRST, uiica Cfiserma št. 13, H, nstf. Ordinira od 9. ziutraj do 6. i\>ečer.