Poštnina plačana v sotovtnl LetO LV. V Ljubljani, V nedeljo, dne 4. septembra 1927 St. 199. Posamezna Številka 3 »In Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 35 Din nedeljska Izdaja celoleino v Jugoslaviji 80 Din, za inozemstvo 100 D Cene oglasov l Stolp, petlt-vrsla mali oglasi po 130 ln 2 D,veCJl oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2"30, veliki po 3 In 4 Din, v ur', dnllkvmdelu vrstica po 10 Din p Pri večlem g nnrožilu popust Izide ob 4 zjutraj re\zen ponciellKo ln dnova po proznlKu S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6 (11 Rokopisi se ne vrača/o, netranMrana pisma se ne spre/ema/o ^ Uredništva telefon St. 2030, upravnlStva Si. 232S Uprava le vKopllarfcvl ul.it.6 Čekovni raCun: t:/ul)I/u«a 3/eu. 10.630 iu IO.34» za Inserate, Saraftrvošt. 756 i, Zagreb St. 39-Olt, Vraga In Dunu/ ji. 24.797 Obupni manevri SDS. Ves teden so se nasprotniki sedanje vlade, zlasti pa propadajoča SDS, za žive in mrtve trudili, da bi svetu dopovedali, da je Vukičevič »odžagan«, izključen iz radikalne stranke in da je končal svoje politično življenje. S tem v zvezi je SDS seveda skovala »popoln polom blejskega sporazuma« in »polom vse dr, Koroščeve politike« in rajala od veselja, da bi s tem prikrila svoje lastno razpadanje. Pa le dva dni. Včeraj je prišla na dan resnica, ki pravi, da Vukičevič ni podlegel, da se radikalna stranka ne razcepi, in da je glavni odbor potrdil tudi vse kandidatne liste Velje Vukičeviča in njegovih radikalnih ministrov kot službene liste narodne radikalne stranke. Kako je prišlo do bedastih esdeesarskih tirad? Velja Vukičevič je bil v sporu z ljudmi, ki bi bili radi ministri, pa jih on ni vzel v svojo vlado. Ti ljudje imajo v rokah glavni odbor radikalne stranke. Zato so skušali izrabiti to svojo funkcijo proti ministrskemu predsedniku. Vukičevič je za to vedel, se na to pripravil in računal z vsemi posledicami. Vukičevič je bil pripravljen tudi za slučaj, da ga res izključijo, in je bilo že vnaprej gotovo, da bi Vukičevič zmagal in bi vsi njegovi nasprotniki pri prvi priložnosti gladko frčali iz glavnega odbora, ki jc pod sedanjim vodstvom itak postal zelo malo pomemben. Aca Stanojevič se je boju med vlado in glavnim odborom hotel za vsako ceno izogniti. Ko drugega ni več mogel, se enostavno ni udeleževal več sej glavnega odbora, ampak si je pustil njegove sklepe pošiljati v Vrb-njačko banjo, da je tam kot prvi podpredsednik mirno lahko izvajal korekture, ki so se mu zdele za pomirjenje v stranki potrebne. In ko je glavni odbor sklenil proglas, v katerem obsoja Vukičeviča, je Aca Stanojevič vzel rdeč svinčnik in črtal, črtal vse, kar je bilo ostrega proti Vukičeviču, njegovi vladi in njegovim kandidatom. Proglas, ki ga je izdal glavni odbor, jc torej izraz zmage g. Vukičeviča in tistih, ki hočejo, da radikalna stranka izide iz volitev močna in složna. Vse pripovedovanje SDS, da bo Vukičevič izbacnjen, da je propadel, da bo izginil, je iz zraka vzeto! Tudi če bi kak član ali več članov glavnega odbora še kaj nastopalo proti Vukičeviču, je to čisto brez pomena, ker radikalna stranka danes dejansko ni več v rokah gla -nega odbora, ampak Velje Vukičeviča. To je dovolj jasno povedal šef zemljoradniškc stranke Joca Jovanovič, ki je označil glavni odbor za figuro odveč, za instanco, ki jc izgubila v stranki ves ugled, vso avtoriteto in vso moč. Največja bedasteča pa je iz teh razprtij v radikalni stranki sklepati na uspeh ali neuspeh politike SI S. Za našo stranko je precej vseeno, katera struja v radikalni stranki zmaga, da le ne zmagajo izvestni politiki, ki so postali za vsako vlado nemogoči. Z Veljo Vukičevičem imamo poseben prijateljski pakt, toda ta pakt ne pade v vodo tudi če bi padel — kar pa sigurno ne bo — Vukičevič. Nas veže dobro prijateljstvo z Nikolo Uzunovi-čem in drugimi prijatelji radikalne stranke. Naše načelo je: Z radikalno strauko hočemo sodelovati na dogovorjenem programu. V notranje prepire radikalne stranke se ne vtikamo, prepričani pa smo, da bo stranka izšla močna in složna iz volitev, da se bodo po volitvah izgubile vse ostrine, ki so se pokazale v volivnem boju in bomo mogli z NRS, demokrati in muslimani ustvariti močno in trajno delovno vlado. Dogodki kažejo, da je naš račun pravilen. Nasprotniki sedanje vlade med radikali so izgubili tla. Tisti, ki so sejali razdor, so propadli. SDS pa je za eno razočaranje bogatejša. Rada bi bila rešila zase kaj glasov s tem, da je skušala begati volivce z »razcepom« v radikalni stranki, pa ji je tudi to iz-podletelo. Pribičevič-Žerjavova stranka ne iz-beži svoji skorajšnji politični smrti. Ne marajo je radikali, odločno in složno jo odbijata Davidovič in Marinkovič, nobena stranka se noče z njo kompromitirati in onemogočiti, lastni pristaši jo trumoma zapuščajo, v njenih vrstah viada najhujši razdor in nesoglasje-Zato pa jo Lo 11. septembra zadela tudi neizbežna usodal Pribičevič in Žerjav popolnoma zapuščena. ZA MARINKOVIČEM ODKLANJA PRIBIČEVIČA »SAMOUPRAVA«. - SDS JE DEFINI-TIVNO DOIGRALA, — LAZ O DEMOKRATSKEM BLOKU«. — PRIBIČEVIČA IN ŽERJAVA NE MARA NIHČE VEČ. r BolgTad, 3. sept. (Izv.) Današnja »S a mouprava« se peča s proglasom samostojnih demokratov in zatrjuje, da je vse neresnica, kar trdi proglas, da gre preko vseh mej in da ji sploh manjkajo izrazi za označbo tega proglasa, kajti jasno je kot beli dan, da Pribičevič nima v Srbiji nikogar za seboj. V prečansRih krajih nikjer ne stoji dobro, četudi z vsemi sredstvi poskuša na račun radikalov kaj ujeti. V teh svojih željah in namerah naš Gambefa ne izbira sredstev: intrige, kle-j vete, neštevilne obljube ljudstvu, vse mu je ! dobrodošlo ,da bi le prineslo kak glas. Sklepa sporazume, kot jo to napravil v Bosni z zemljoradniki. Tudi z Radičem bi se pobratil, če bi ta hotel. Toda vse to mu ne bo pomagalo, ker ie svojo igro definitivno doigral. Ljudstvo ga noče. Zrušile so se mu najtrdnejše trdnjave kot Lika, Kerdum. Pričakovati so še nadaljnja razrčaranja. Pred tem ga ne reši mtj sladko-sentJnentalni proglas njegove stranke, ki je bil te dni objavljen.« Poroča'! že, da je Pribičevičev proglas milo sestavljen in naj bi služil vladnim strankam kot dokaz spokorjenja in prošnje za vstop v "lado. Izredno oster odgovor Marinkoviča in sedaj glavnega organa radikalne stranke z naslovom: »Znstonj, tudi to ne bo pomagalo«, sta po izjavah tukajšnjih političnih krogov namenjena prečanskim krogom kot opozorilo volivcem. naj ne nasedajo lažnivim poročilom sam. dem. tiska o »bodočem demokratskem bloku«. Pribičevič in Žerjav sta definitivno doigrala. Neumne intrise SDS. r Belgrad, 3. septembra. (Izv.) Znano je, kako si današnji samostojni demokratski tisk skuša v Sloveniji v obupni osamelosti pomagati s spletkarskimi vestmi, češ, Vukičevič je izključen iz radikalne stranke, radikalna stranka je pozvala pristaše, naj ne glasujejo za Vukičeviča, nato zopet, da so pašičevci v glavnem odboru razveljavili vse vladne liste in podobno. Zagovorniki pašičevcev so v ob-upnosti čakali na zadnji volivni šlager, na proglas. Pa tudi ta proglas ni prinesel samostojnim demokratom senzacije in jih skrajno presenetil. Danes se Pribičevič zadovoljuje z ugotovitvijo nesoglasij v tem proglasu, ker da Kongres §®?podar$k§Si zbornic. r Belgrad, 3. sept. (Izv.) Danes ob 10. uri dopoldne se je v dvorani belgrajske borze otvoril kongres gospodarskih zbornic naše države, katerega se udeležuje 200 delegatov. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki ministrstev za trgovino, finance, gozdarstvo in rudarstvo, kmetijstvo in železnic in uprave državnih monopolov. Kongres je otvoril predsednik belgrajske zbornice TOI Radojlovič. Kongres je častital zagrehški zbornici k njeni 75 letnici. Podpredsednik Lolgrajske zbornice TOI [ Kai pravijo v Belgradu o r Belgrad, 3. sept. (Izv.) V belgrajskih krogih gredo preko deviškega govora ljubljanskega kandidata SDS. Njegove besede o klerikalnem terorju se spričo batinaškega terorja samostojnih demokratov ne jemljejo resno. Da si zagovornica in roditeljica zakona o zaščiti države izbira kot zadnje obupno sredstvo boj proti lastnemu otroku in zanikanje očetovstva, pra-] vijo, so zmožni samo politiki samostojno demokratskega kova. VOLIVNI BOJ V BELGRADU. r Belgrad. 3. sept. (Izv.) Spričo vedno bolj bližajočega se dneva volitev je jasno, da postaja boj med posameznimi kandidati vedno ostrejši in da splošni politični boj v- časopisju prehaja v boj med kandidati in protikandidati. Za 6. t. m. je Davidovič napovedal shod, na katerem bo prišel na dan z obtožbami političnega značaja. Ferad beg Draga Prijateljski dogovor med i n oproščen. r Belgrad, 3. sept. (Izv.) Senzacija dneva je bila oprostitev bivšega vodje džemijeta Fe-rad beg Drage, katerega je sodišče v Kosovski Mitrovici obsodilo na 20 let robije. Kasacijsko sodišče je razsodbo razveljavilo. V razlogih pravi, da so dejanja, ki se Ferad beg Dragi očitajo, ali zastarela, ali vsled splošnih amnestij postala brezpredmetna. Darujte za Ljudski sklad SLS! r Belgrad, 3. septembra. (Izv.) Solunski, v francoščini pisani »Progres« prinaša senzacionalno vest, da se bo prijateljski dogovor med Sofijo in Belgradom podpisal v nedeljo in da je radi tega nekaj bolgarskih ministrov odpotovalo v Belgrad. Odplačevanje dolga Angliji. r Belgrad, 3, septembra. (Izv.) 5. in 6. t. m. se bo izvršilo prvo plačilo našega dolga Angliji. Vsota je že deponirana v Nar. banki in znaša 129.271 funtov šterlingov. Besedilo doseženega sporazuma o odplačevanju dolga se bo objavilo te dni v Belgradu. VELJA VUKIČEVIČ SE VRNE. r Belgrad, 3. septembra. (Izv.) Za jutri se pričakuje v Belgrad prihod ministrskega predsednika Vukičeviča z njegovega agitacijskega potovanja. Nato bo seja ministrskega sveta, da se določijo še zadnja navodila glede volitev. HIPOTEKARNA BANKA. r Belgrad, 3. septembra. (Izv.) Osebje podružnice Hipotekarne banke v Zagrebu in v Ljubljani je pozvano na prakso v centralo v | Belgrad. Za ravnatelja zagrebške podružnice jc imenovan dr. Novak, kandidat Modic za ljubljansko podružnico je propadel in čakajo na nadaljnje predloge. OBČINSKE VOLITVE V VOJVODINI. r Belgrad, 3. septembra. (Izv.) Danes se je v »Službenih novinah« objavil pravilnik o občinskih volitvah v Vojvodini, ki se morajo izvršiti v dveh mesecih na podlagi starega m&djarskcga zakona. pašičevci odklanjajo odgovornost za delo vlade, na drugi strani pa priporočajo vladne kandidatne liste. Ker take ugotovitve kaj malo zaležejo, so danes pribičevci raznesli verzijo, da je Stanojevič pristal na ta milejši proglas šele tedaj, ko je natanko proučil kombinacije in sestavo nove vlade. Te kombinacije pa da izključujejo Vukičeviča kot predsednika bodoče vlade in da so Stanojcviča o tem informirali gotovi gospodje iz vlade. V nizu intrig samostojnih demokratov ta ni zadnja. Gotovo pa je tako neumna in brezuspešna kot vse j dc :danje. Volitve 11. septembra Nosilec vseh naših list [e dr. Hrston Korošec • Skrinjice SLS so: Ha Kranjskem: Stanojevič jc referiral o stanju gospodarstva v naši državi in ugotovil, da naš izvoz od 1. 1924. dalje stalno pada. V I. 1926-27 jc znašal izvoz okoli 6 miljard 860 milj. Din, 1. 1924. pa 9 mi-Ijard, 538 miljonov 774 tisoč 400 Din. Predlagal je, da se gotove gimnazije preustroje v gospodarske šole, ki bodo vzgajale naš gospodarski naraščaj. Nato je sledil referat o stanju tobaka. — Kongres sc bo zaključil jutri po sprejetju resolucij. Na Štajerskem: V Ljubljani: DVE SMRTNI OBSODBI. r Belgrad, 3. septembra. (Izv.) Sodišče v Valjevu je obsodilo na smrt hajduka Bajo Omaroviča in Maksimoviča iz hajduške družbe Bojoviča. Drugi udeleženci so obsojeni na več let težke ječe. Afera Pekovskega. v Pariz, 3. sept. (Izv.) >Petit Parisien« in >Matin« poročata, da je Briand naročil tran-coskemu poslaniku v Moskvi, da se pritoži pri Čičerinu radi ruskega poslanika v Parizu Ra-kovskega, ker se je kot član eksekutivnega odbora III. internacionale na nekem manifestu, s katerim se sovjetska vlada pozivlje, da se zopet vrne, podpisal. Ta demarša so je že izvršila in Čičerin je na pritožbo poslal Bri-andu pismo, katero je bilo včeraj v ministrskem svetli prečitano o priliki komunistične debate. Kakor poroča >Matin«, ki zahteva odpoklic Rakovskega, je Čičerin ruskega poslanika v Parizu kratkomalo desavuiral. ŠTEVILNE ČLOVEŠKE ŽRTVE. v Bukarešt, 3. sept. (Izv.) Radi velikega deževja v zadnjih dneh so. nastale v Erdelju in v Bukovini velike poplave. Posebno resna je katastrofa v okolici Bistrice v Bukovini. Nenadoma prihajajoča voda je odplavila cele vasi. Oblastva in vojaštvo se je obupno prizadevalo, da reši, kar se da rešiti, bilo pa je vse zastonj. Železniške, brzojavne in telefonske zveze so prekinjene. Veliko škodo je napravila voda v Kirlibabi v Bukovini, kjer je med vojno bila silna bitka med Rusijo in Avstrijo. Iz Kirlibabe se je rešilo 55 oseb v nekj strelski jarek iz betona. Strelski jarek se je podrl in je pod seboj pokopal vse ljudi, od katerih je bilo takoj mrtvih 24, dočim so ostali bili smrtnonevarno poškodovani. Kitajske homafile. v London, 3. sept. (Izv.) Iz poročil, ki prihajajo iz Francije, izhaja, da je severna armada generala Sunčuarifanga, ki je hotela prekoračiti reko Jangcekjang bila od nacionalne armade pognana namj. Severna armada je imela pri poskusu, prekoračiti reko Jangce pri Cjanc.jangu iit Nankingu, težke izgube. Posebno hude zgube J7? imela ta armada pri Nankingu, kjer je delovala silno močna artUerija in kjar je bilo mrtvili 1600 mož. Industrijski delavci 11. septembra Nesramno laži in obrekovanja, s katerimi je navalilo časopisje SDS na poslance SLS, zlasti na tiste naše zastopnike, katerim je stranka poverila vodstvo in brigo za socialno politična vprašanja in posebej za delavske zadeve. so med delavstvom vzbudila splošen odpor in obsodbo. Po vseh delavskih centrih, rudarskih revirjih in industrijskih krajih se te dni živahno razpravlja, kje je delavstvo dobilo največ pomoči, kdo je za delavska vprašanja imel največ smisla in srca. Povsod delavstvo vseh naziranj in skupin soglasno ugotavlja, da ima v tem oziru edina SLS pokazati na realne uspehe, edino ona ima v delavskih zadevah čiste roke, edino nanjo so se delavci vsolej in v vsakem položaju lahko zanesli in dobili podporo. Takoj prvi krščansko-socialni minister za socialno polittiko Jože Gostinčar je uzakonil osemurni delavnik. To je bila prva velika zmaga krščanskih socialcev v najtežjih povojnih razmerah. Pri mezdnih gibanjih so krščanski socialci bili največja opora delavstva. Poslanci SLS so vselej, kadar je bilo delavstvo v boju s kapitalom, podpirali z vsem svojim vplivom poštene in upravičene delavske zahteve. Dočim so pristaši SDS pri zadnjem štrajku v Trbov. ljah delavstvo izdali in šlrajk lomili, so krščanski socialci vztrajali do konca. Vsl$d izdajstva SDS pa rudarje v Trbovljah še danes glava boli. Ko je bivša kranjska Orjuna razsajala v Trbovljah, ko so streljali delavce in rudarje, • je bila edina SLS, ki je dala svoje časopisje, svoje poslance in vso svojo moč delavstvu na razpolago in preprečila, da ni beli teror še huje plesal po delavskih truplih! Poslanec dr. Gosar je pred leti ostro nastopil proti preveliki dohodnini, ki so jo morali plačevati rudarji v Trbovljah in dosegel, da rudarji dve leti sploh niso plačevali nobene dohodnine. Davek na ročno deto, S tem davkom uganjajo nasprotniki naj-brezvestnejšo demagogijo. Tej demagogiji je napravil konec sain šef SDS, ki v svojem popravku, ki ga je poslal »Slovencu«, priznava, da se jc tedaj, ko je bil on na vladi, ta davek uzakonil, da se je tedaj, ko je bil on na vladi, tudi izdelal k zakonu o davku na ročno delo pravilnik. Pristavljamo še, da je cn, dr. Žerjav, zukou o davku na ročno delo tudi lastnoročno podpisal. Sel SDS sicer pravi, da je proti temu pravilniku protestiral. Dejstvo pa je, da on ni izvajal iz tega nobenih konse-kvenc, ampak je ostal še naprej v taisti vladi, ki je izdala tako škandalozen pravilnik za pobiranje lega davka, da so se finančne oblasti same izjavile, da jc ta pravilnik neuporaben, ker bi po njegovih določilih morale delavccm pobrati malone ves zaslužek. šef SDS se izgovarja na drugi pravilnik, ki ga je kasneje izdala RR vlada. Pribiti pa moramo, da jc ta drugi pravilnik veliko boljši kot prvi, ki je bil izdan pod vlado, v kateri jc sedel dr. Žerjav. RR vlada je upoštevala znatne olajševalne predloge, ki jih je po velikem boju in s soglasno podporo vseh poslancev Jugoslovanskega kluba uveljavil dr. Gosar. Gorje delavcem in rudarjem, če bi se bil davek na ročno delo pričel pobirati po pravilniku, ki je izšel takrat, ko je sedel v vladi šef SDS! Žon-gliranje s pravilnikom je prineslo na dan nov greh SDS nad delavstvom. Gre za dva pravilnika, od katerih je prvi pod vlado SDS bil tako krut, da se ga niti davkarji niso upali uporabljati. Po zaslugi SLS so se te krutosti pri drugem pravilniku vsaj nekoliko omilile. Pravilnik o bratovskih skladnicah. SDS je izdelala in uveljavila famozen pravilnik o bratovskih skladnicah, ki pomenja tako veliko nesrečo za rudarje-starovpokojen-ee. Danes vpije SDS na dr. Gosarja, zakaj ni prisilil Trboveljsko družbo, da bi plačala svoj prispevek v fond bratovskih skladnic. Plehkost in zloba te hujskarije je na dlani. Trboveljska spada pod ministrstvo za šume in rude. Minister za šume in rude pa ni bil ne dr. Go-ear, ne noben drug poslanec SLS, ampak dr. Gregor Žerjav. Takrat, preden je izdal svoj pravilnik, bi dr. Žerjav moral uveljaviti zahteve napram Trboveljski družbi. Šele potem bi imel njegov pravilnik sploh kako vrednost! SDS pa tedaj ni šlo za rudarje in njihove koristi, ampak za voliven blnff, ki ga je SDS rabila pred volitvami lota 1025. in pa zato, da varje in ščiti Trboveljsko. Zato pa je pravilnik tak, kakršen je. V tej zvezi moramo pobiti še drugo laž. »Jutro« že sedaj zabavlja proti novemu pravilniku, ki se baje izdeluje. »Jutru« kar naenkrat ni prav, da se ta pravilnik ni poslal na vpogled prizadetim delavskim in rudarskim organizacijam. Dr. Gregor Žerjav pa svojega pravilnika sploh nikomur ni poslal na vpogled in sploh nobene delavske organizacije ni vprašal ali je z njegovim pravilnikom zadovoljna ali ne. Nasprotno lahko pokličemo za pričo vse Delavske zbornice t državi, da ie minister dr. in rudarji bodo volivci SLS. Gosar vse zakonske in uredbene predloge poslal prizadetim delavskifh stanovskim zastopstvom v pretres in povsod v najvišji moinosti vpošteval njihovo mnenje. Tukaj je ena najznačilnejših potez naše delavsko-socialne politike. Ministrstvo za social. politiko. Ministrstvo za socialno politiko, ki je edina institucija v državni upravi, ki vodi brigo za delavske interese, je rešil dr. Gosar sigurne propasti. Po prejšnjih načrtih o redukciji ministrstev, bi se moralo to ministrstvo ukiniti. Posamezne panoge njegovega delokroga pa bi se formalno podredile drugim ministrstvom, dejansko pa uničile. Dr. Gosarju se je v zadnjem trenutku posrečilo, da ni le rešil ministrstva, ampak mu delokrog celo razširil. Tako je n. pr. bratovske skladnice spravil pod to ministrstvo. Zasluga Jugoslovanskega kluba in dr. Gosarja jo, da nam je ministrstvo ra socialno politiko ohranjeno. Novo hiše je vlada oprostila la deset let vseh davkov, samo da se omili stanovanjska beda. Poprej je bil te ugodnosti deležen samo Belgrad, sedaj velja to za vso državo. Vsem delavcem. Brez predsodkov ln strasti mirno premislimo in presodimo samo teh par zgledov, ki smo jih tu navedli in se vprašajmo: Ali ni to prava, resnično socialna delavska politika? Ali je še kaka stranka, ki bi mogla pokaiati na vsaj približno take uspehe? Ali ni za vso slovensko delavstvo najbolj pametno, da s vsemi svojimi močmi podpre SLS, da bo mogla to delo nadaljevati? Ali bo delavstvo imelo kaj koristi od tega, če bo volilo razne male socialistične strančiee, ki mandata itak ne bodo dobile? Ali ne vidite, da s tem samo za- vrvarskimi izdelki zato je treba naročiti tako blago le pri Ivan II. Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 P*dru2nle( < Mirlboru, Vetrlnjtki 20 l«r v Kamniku, Šutna 4. stopnici velekapitala SDS pomagate do poslanca? Ali naj bo delavstvo tisto, ki naj ruši enotno fronto vsega slovenskega ljudstva? V največjem interesu vsega delavstva je, da smo Slovenci v državi enakopravni in gospodarsko močni. Zato mora vsak naš delavec možato nastopiti za program gospodarske in socialne ozdravitve kakor jo je začrtala SLS. Vprašanje delavskega kruha je to. Kako Je SDS delala za delavce. Dr. Gosar minister. Ko je dr. Gosar nastopil v ministrstvu za socialno politiko, je bilo to ministrstvo pred poginom. Radikalno radičevski proračun je uničil še zadnje ostanke s tem, da jim ni dal kreditov. Vsa socialna politika v državi je bila na tem, da likvidira. Dr. Gosar se tega obupnega položaja ni ustrašil, ampak začel graditi znova na solid-nejših trajnih temeljih. In s kakim uspehom? Borze dela so bile poprej tri. Sedaj jih je šest na vsakem sedežu delavskih zbornic po ena. Izseljeniška služba se ni ukinila, kakor so hoteli njeni nasprotniki, ampak je v celoti ostala in dr. Gosar je že izdelal obširen načrt za njeno izpopolnitev. Dr. Gosar je dosegel, da se denar za pod-: poro brezposelnih razdeli po pokrajinah so-j razmerno kakor prispevki dotekajo. Tako je rešil za Slovenijo 7 milijonov dinarjev. Delavsko bolniško zavarovanje je dr. Gosar reorganiziral v korist našega delavstva. Dočim so po zaslugi SDS milijoni tega denarja tekli iz Slovenije in se nikoli več vrnili, je dr. Gosar določil, da ta panoga zavarovanja postane avtonomna, da ta denar ostane doma. Trgovsko bolniško In podporno društvo v Ljubljani je rešil dr. Gosar. Po zakonu, ki ga je izdala SDS, bi moralo lo društvo letos 1. julija 1927 likvidirati. Tukaj naj si zlasti ljubljanski zasebni nameščenci in trgovci ogledajo dr. Žerjavovo skrbnost zanje. Dr. Žerjavov zakon o zavarovanju določa, da samo zagrebško podporno društvo Merkur« ostane, vsa druga in tudi ljubljansko društvo pa morajo likvidirati 1. julija 1927. Dr. Gosar je to določbo razveljavil in rešil trgovskim nastavljen-cem njihovo zavarovalnico. Tik pred volitvami leta 1925. so ubogi rudarji rentniki dobivali od tajništva SDS takale pisma: Spoštovani gospodi Obveščamo Vas, da je na posredovanje Narodnega bloka in osobito na prizadevanje gospoda ministra dr. Žerjava bilo doseženo, da Vam je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu nakazal izredno podporo v znesku — Din. Denar |e nakazan in ga prejmete v najkrajšem času. — Z odličnim spoštovanjem za Narodni blok — Rapč. Takih pisem je šlo posebno veliko v litijski okraj. Vsakemu pismu pa je bil priložen listek: Pri volitvah volite listo Narodnega bloka. Vrzite krogljico v II. skrinjico. Na tak način je SDS »delala« in bi še »delala« za slovenske delavce — s praznimi obljubami in pozivom: Volite Narodni (orjunaški) bloki Zagorjani: ali bomo volili teroristično SDS? Zagorje ob Savi, septembra. dje; odstavljen je bil kotredeški župan. Orjuna je imela bojni pohod v Zagorje in rami še mlečnozobi Orjunaši so grozili, kaj še vse pride, če Zagorjani ne pokleknejo pred Orjuno na tla! Sreča je bila, da je Pašič še pravi čas brcnil Žerjava iz vlade. Nesrečni F a k i n je bil tudj Zagorjan. Volivci Zagorja! Ali bomo volili stranko, ki tako nečloveško preganja poštene državljane? Ne umažimo več svojih rok s tem, da bi metali kroglice v demokratsko skrinjo! Na delo, da propade stranka demokratskih tiranov tudi v Zagorju, kakor bo drugod v Sloveniji! Volivci! Spomnite se časov, ko so imeli demokrati vso oblast v Sloveniji! Kakšno nasilje so tedaj uganjali nad prebivalci našega Zagorja! G. Vinko Guna je bil izključen iz učiteljišča, češ, da je bil voditelj komunistov, gdčni Marija H a u p t m a n in Iva J a g e r sta bili sredi šolskega leta pregnani v hribe; v Toplicah je bil nastavljen za upravitelja demokrat Golob in so bili zapostavljeni starejši in sposobnejši prosilci; na velikega župana Baltiča je kar deževalo ovadb iz Zagorja, tako eo bili med drugimi denuncirani gg. Jaka Kos, Franc G 1 o b o k a r in Ivan Hočevar kot državi skrajno škodljivi lju- Nasilie SDS nad našim casopisfem. SDS PRI VOLITVAH LETA 1925. USTAVILA OBA LISTA SLS V MARIBORU. — TEROR VOLIVNA SPF.CIJALITETA SDS. — PREDRZNOST »JUTRA« V TEJ VOLIVNI BORBL Uzunovič-Koroščeva vlada je sklenila posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev. 15 milijonov gre za železnice, 15 pa za notranje di žavne leteče dolgove. Po čl. 55. bodo iz tega posojila dobili vsi državni nameščenci zaostale prejemke, ki jim jih dolguje država. 4 milijone jo za Slovenijo v ta namen že nakazanih. Izplačevanje se je že začelo in se bo nadaljevalo tako, da bodo tekom letošnjega leta vsi državni nameščenci dobili vse zaostale prejemke, ki jim gredo po partiji 55. proračuna. Za invalide. Za ostale invalidnine je Uzunovič-Koroščeva vlada določila v čl. 57. proračuna 10 milijonov dinarjev. Iz dolarskega posojila je ista vlada v ta namen dala 47 milijonov dinarjev, skupuo torej okoli 60 milijonov. Vse to so dolgovi države ubogim invalidom in njihovim rodbinam, za katera se nobena prejšnjih vlad še zmenila ni. Dr. Gosar je izdal uredbo o zaposlitvi invalidov, ki daje invalidom prednost v raznih službah. Delavska stanovanja. Dr. Gosar je izposloval, da se ima fond, ki se zbira pri hipotekami banki za podpiranje potujočih brezposelnih delavcev porabiti: za podpiranje brezposelnih, za vzdrževanje borz dela in za dajanje cenenih posojil za gradnjo malih delavskih hišic. S pomočjo tega denarja se bodo v industrijskih krajih gradile kolonije malih delavskih hišic z razmeroma velikimi vrtovi. Pridni in varčni delavci bodo lahko z majhnim odplačevanjem postali lastniki in gospodarji teh hišic. Za zgradbo uradniških »tuiiovaiij je vlada, v kateri je bila SLS, določila za Slovenijo tri miUjone dinarjev. Dne 4. februarja 1925 je prejelo uredništvo »Slov. gospodarja« odlok, pog. br. 388, 3., da sc ustavi list »Slovenski gospodar«. Šestdeset let je ta list vgajal in vodil štajerske Slovence. Šestdeset let je bojeval narodnostni boj na naši narodni meji. Na desettisoče ga jc šlo med narod, ki je iz njega črpal politično in gospodarsko šolo tef prosveto. In nič ni zagrešil. Kot povod sc je navajalo, češ, da so v konzorciju nastale neke izpremembe in da jc bil odgovorni urednik — Vlado Pušenjak. V resnici pa je šlo lc za volivno nasilje, ki ga je uprizorila SDS. Udarila se je zadnja številka pred volitvami, v kateri so bila zadnja, najvažnejša navodila. Dne 19. februarja je zopet izšel »Slovenski gospodar« in jc napisal za uvod te-le besede: »Od leta 1866. že izhaja »Slovenski gospodar«, imel jc velike sovražnike, privatno in državno nemštvo je bilo polno jeze na naš list, po krivici so ga sodili in preganjali, a nekaj pa vsi stari avstrijski nemški in nemškularski oblastniki niso storili, oni niso ustavili *Slovenskega gospodarja«, če tudi so ga sovražili. Priti je morala nacijona-listilna SDS.« Za tako ravnanje ni druge besede kot: Pfuj, tak nacijonalizem! Sramota za stranko, ki si je za te volitve dala naslov slo-! venska stranka, ko je živela le to tega, kar je slovenstva uničevala in morila! Isti dan, 4. februarja 1925, je bil dostavljen konzorciju »Straže« dekret z enako vsebino-Bil jc dobesedno tak kot oni, s katerim je bil v Ljubljani ustavljen »Domoljub«. Kot vzrok, zakaj se »Straža« ustavi, so se navajali razni članki, ki so vsi izšli že pred 5. decembrom leta 1924. Ako bi tisti članki res bili taki, da bi bili državi nevarni, bi jih drž. oblast morala že tedaj ukiniti. Tega ni storila, ker ni imela Maribor, 3. IX. 1927. povoda, a zdaj za volivno nasilje ga je morala najti, pa (e bi ga pes na repu prinesel. Zq volitve je bilo treba *Slraio< ustaviti in to to storili pod pritiskom SDS režima. Kako krivico so delali, dokazuje še posebno to, da sodišče ni potrdilo ustavitve, a policijski komi-sarijat kljub temu ni pustil izhajati listu. Letos, ko vlada popolna volivna svoboda, se posebno SDS prijema z rokavicami. Predstavljajmo si samo, kako bi se zopet godilo našim časopisom, ako bi danes vodila SDS volitve v Sloveniji, kako bi se godilo kakemu našemu listu, ako bi si upal napisati to, kar je napisalo »Jutro« z dne 27. VIII. 1927, št. 201, ki priobčuje na 2. strani sledeče: Čez sedem let vse prav pride. Včerajšnji »Slovenec« piše o sprejemu gospoda Kalana in njegovih westfalskih pristašev pri ministru dvora g. Jankoviču na Bledu ter dodaja: »Med tem časom so pa izletniki priredili sijajne ovacije pred kraljevo vilo. Ob tej priliki so občutili, da smo Slovenci na svobodni zemlji 3vobodni gospodarji, da imamo svojo narodno državo in svojega ljubljenega vladarja kralja Aleksandra.< Pregovor pravi, da čez sedem let vse prav pride in morda bo tudi to »Slovenčevo« pisanje še preje kot čez sedem let »prav prišlo«. Res, preveč z rokavicami se vodi sedanji volivni boj zoper stranko, ki ji ni sveta ne država, ne narod, ne najvišji predstavnik države, pač pa jo vodi brezumna besnost, le da nasiti svojo sadistično jezo nad SLS. Zato pravimo, da je SDS izrodek, katerega je nujno iztrebiti iz naroda in to bo slovenski narod tudi storili Zahvala poslancem 3ugosL kluba in SLS. Te dni so prejeli državni uslužbenci, re-duciranci in vpokojenci izplačane zaostanke službenih prejemkov, ki jim jih je država dolgovala iz leta 1924. in 1925. Mnogi teh revežev so že pozabili na to svojo terjatev, vsi brez izjeme pa so žc davno opustili vsako upanje, da bodo kdaj ta denar v resnici dobili. Razočaranje in veselje je bilo zato toliko večje. Te dni prihajajo v naše uredništvo možje, ki so v najbednejših razmerah čakali na ta odrešilni dan, sedaj pa so prejeli zanje naravnost velike vsote po 15, 12, 7 in 5 tisoč dinarjev. Vsi veseli in hvaležni ti možje opisujejo svojo bedo in izražajo svojo hvalo in zahvalo stranki, vladi Korošec-Uzunovič in vsem poslancem Jugoslovanskega kluba, da so rešili te dragocen* zneske ubogih uslužbencev, ki so po šest in več let čakali na zaslužen denar, ki jim ga država ni plačala in se za svoj dolg ni zmenila. Vsak radoveden vprašuje, odkod lo, da je sedaj denar za ta plačila naenkrat na razpolago. Tem odgovarjamo: Uzunovič-Koroščeva vlada je določila za izplačevanje zaostalih prejemkov že v proračunu večjo vsoto. Ker bi pa to še daleč ne zadostovalo — potreba je samo za Slovenijo nad 8 milijonov dinarjev, je ista vlada v ta namen dala polovico 30milijonskcga dolarskega posojila. V Sloveniji pa moramo biti posebno hvaležni novemu finančnemu delegatu dr. Rup-niku, ki je iz lastne inicijative veliko storil, da so prišli uslužbenci tako hitro do tega denarja in da imamo jamstvo, da bodo vsi dolgovi države napram uslužbencem, vpokojen-cem in rcducirancem tekom letošnjega leta izplačani. Kaj je z denarjem Rogaške Slatine? To zlobno zavito vprašanje, ki podtika mariborskemu oblastnemu odboru, da uganja kupčije, ki niso poštene, da se o njih v Mariboru marsikaj čuje, da daje denar na razpolago SLS itd. — zasluži odgovor. Da se tembolj jasno pokaže zlobnost »Ju-trovega« pisanja navajamo danes le to, kar bi tudi »Jutro« moralo vedeti, ker je o tem že pisalol V proračunu, ki se je javno obravnaval, je pod posebnim zaglavjem »II. Oblastna imovina« natančno označeno, da se vsi dohodki, ki jih neseta Rogaška Slatina in Dobrna, uporabijo za vzdržavanje in razvoj ter nove naprave obeh kopališč. Popolnoma lažnjivo je torej, da bi se uporabljali kako drugače. »Napredna kontrola« pri računovodstvu Maribor, 17. IX. 1927. ni potrebna, ker imamo itak državno kontrolo, To bi izgledalo na ta način, ko za časa volitev 1925, ko smo imeli državno oblast in — »napredno oblast«. Resnice odboru ni treba skrivati, a če si bo »Jutro« dovolilo kontrolo ali pa ta nesramna očitanja, resno dvomimol Dopis je očitanje, ki ga oblastni odbor ne more preiti in mora zoper tako pisanje postopati po zakonu. »Jutro« naj le nikar ne vprašuje za tem denarjem. Odgovor naj daje na vprašanja: Kje je denar bivše Jadranske banke? Kje je denar Slavenske banke? Kje je denar raznih nacijonalizarij? Kadar dobimo odgovor na ta vprašanja, tedaj še-le izprašujte o drugih. Žalostna usoda Radiče-vih agitatorjev v Prekmurju. RndiSu ne gre v glavo dejstvo, da je v Prekmurju, o katerem jo mislil, da ga naenkrat stlači v svojo torbo, popolnoma doigral, zaito tudi po poraznem nastopu v Murski Soboti in po žalostnem begu iz Dolnje Lendave ne miruje. Sam se seveda ne upa prikazati in tudi dr. Pernarja ni blizu, pač pa je poslal podrejene organe, da poizkušajo srečo. V četrtek so v Beltincih, Renkovcih, Tur-nišču, Dobrovniku in drugih sosednih vaseh g. Neubauer iz Beltinec in dva kandidata napovedali svoj prihod. Občinski boben je klical povsod ljudi skupaj. A ko da je vse gluho. Ljudi ni bilo od nikoder. V Renkovcih so gg. govornika poslušali celi štirje zborovalci. Gospodje so se žalostno peljali proti Turnišču. Ustavili so se v Tivadarjevi gostilni, v kateri je dr. Pernar pred oblastnimi volitvami ustanovil krajevno organizacijo. Sedaj ni bilo na izpregled ne predsednika ne drugih odbornikov, pač pa se je zbralo kakih deset drugih kmetov. Vse je bilo pripravljeno ju shod bi se imel začeti. Na nesrečo pa se je pojavil Vaš dopisnik. Gospodje so se ga zbali in se z besedami: »Ne bo shoda, ker nas je premalo« vsedli na voz in se odpeljali. Sramotno so bežali iz Turnišča, katero so smatrali za eno gla\nih trdnjav. Sami neuspehi so jih spremljali tudi na nadaljnji poti, celo v Beltincih samih, ki so tudi veljali za eno trdnejših ra-dičevskih trdnjav. Shod se je vršil pri Huberju zvečer ob osmih brez zborovalcev. Za Mursko Soboto in Lendavo je prišlo Turnišče, Dobrovnik, Beltinci in za temi drugi kikji.1 Radič nikjer nima obstankn. V prvih ]0fih"Aje prem* tii ljudstvo njegov demagošld nastnp, sedaj pa je prišlo maščevanje. Narod se dalje ne da voditi za nos in vsem tem gospodom v obraz pove, da ima zaupanje sedaj samo še v SLS, ker je edino ona ostala skozi vsa ta leta pri svojih načelih. Atentat na Invalide. Čudovito iznajdljiva in brezmejno lažniva je ta iznajdba SDS. Uprava monopolov je baje znižala tobačnim prodajalcem prodajno provizijo od b% na 4%. Ne vemo, koliko je res-r:ce na tem. Toda vsak paglavec ve, da v upravi monopolov, ki je to naredila, pač sede mnogi odličnjaki SDS, nikdar pa ni bil član te uprave dr. Gosar ali kdorkoli od SLS. Če je torej atentat, naj se SDS prime za nos. »Finančna katastrofe pri litijskem cestnem odboru/ Litija. 1. septembra 1927. Pod tem naslovom je priobčilo »Jutro« 24. avgusta to vznemirjajočo notico, zgolj v namenu, da kuje politični kapital in to zadevo demagoško razblini. Resnici na ljubo in pa, da ne bo »preveč« razburjenja v redakciji »Jutra«, sledeče konstalaci e: Ponedeljek 22. avgusta se je vršila prva seja novoizvoljenega cestnega odbora z edi- j nim dnevnim redom: Volitev načelstva. P"> j končani volitvi se je obravnavalo stanje cest- j nega zastopa, ter je podal načelnik g. Leopold j Hostnik sliko o razmerah, ki so nastale vsled čl. 82 finančnega zakona, s katerim se je maksimirala doklada samoupravnim telesom. Proračun cestnega odbora je bil pravilno potrjen in že tudi odrejeno plačevanje 150 odstotne doklade, na podlagi tega proračuna se je pričelo delo izvajati. Ker cestni odbor ni pre el predpisanih doklad, je popolnoma brez lastne krivde zašel v plačilne težkoče. Konsta-tiralo se je, da znašajo neplačani računi in kot glavna postavka vmes, honorar za trasira-nje in izdelavo načrtov za Savsko cesto, circa 400.000 Din. Seveda »Jutro« prav satansko zlobno zavija in meša to vsoto kot »blagajniški primanjkljaj«, za kar bo pač pred sodiščem se dajalo odgovor. Vsakemu trezno mislečemu mora pa biti jasno, da to ni noben »primanjkljaj« v blagajni, ampak da so to le neplačani računi. — V tem članku dalje huj-ska in po vsej pravici »Jutro« zločinsko »razburjat duhove... Da bo vsakemu še jasno, treba poudariti, da bo novoizvoljeni cestni odbor na vsak način našel potrebna sredstva, da se ti neplačani računi čim preie poravnajo, ker cestni odbor ne more iti v konkurz ali poravnavo. Zato je odveč vsaka bojazen, da bi kak upnik pri litijskem cestnem odboru sploh kaj izgubil. Ravno tako moram poudariti, »da funkcije cestnega načelnika še nisem prevzel, kot to slika »Jutro«. Končno bodi še omenjeno, da je prejel prejšnii načelnik g. Leopold Hostnik pri volitvi podnačelnika vseh 15 glasov. torej tudi onih dveh odbornikov, ki pripadata SDS, kar je pač dokaz zaupanja ... mMšm>m (ŠHrifnenf. Elastic-Hohlraum-obroči Vaš račun o obročih vam pojasnjuje, če se vaš tovorni avtomobil izplača. Prihranke v obratu dose-žete z uporabo vonlinentai-Elastlc obrecev, ki napravijo Vaš tovorni auto rentabilen. Viktor Bohinec, Ljubljana »Jutru« pa prav resno svetujem, da taka alarmantna poročila ne da preje v tisk, dokler se ni prepriča o resničnosti poročila, ker na ta način po nepotrebnem in da se izrazim po jutrovske »zločinsko« razburja javnost z lai^o, poštenim ljudem pa čast krade. Za to pa, da se "adpva Čimprej pravilno uredi, ni tr°ba skrbeti »Jutru«, to je pa skrb podpisanega Hinko l ebingprja. Zasedanje Društva narodov. v Ženeva, 3. septembra. (Izv.) Briand je davi ob osmih dospel \ Ženevo. Ko je vstopil v sejno dvorano, so ga člani živahno pozdravljali. Na dnevnem redu je bila razprava o bolgarskih izseljencih. Finančnemu komiteju se je naročilo, da pripravi nadaljnja sredstva za vrnitev bolgarskih in grških izseljencev, ki se vračajo. Bolgarski in grški zastopnik sta se za to zahvalila. Nato je sledilo poročilo o zadevi opija in o higijenskem kongresu, ki ga je Društvo narodov sklicalo v Monlevideo. Nato je bila seja zaključena in svet ni sklepal o tem, kedaj naj bo prihodnja seja. Svet se bo vsekakor sestal zopet prihodnji teden, ko se bodo vršile plenarne seje. v Ženoya, 3. septembra. (Izv.) Sestavlja se nov baltiški blok, v katerem naj se vsi evropski narodi organizirajo proti Rusiji in katerega bi posebno podpirala Anglija. Blok naj bi dobil tudi zastopnika v Svetu Društva narodov. Ker naj bi tudi Poljska in Romunija ostali pod vplivom Anglije in Francije, se smatra, da se v D. N. pripravlja velika proti-ruska debata. v Pariz. 3. sept. (Tzv.) Sauerwein deman-tira v današnjem »Matinu«, v intervjuju s poljskim delegatom v Društvu narodov Sokalom, da namerava Poljska predložiti Društvu narodov načrt za pakt nenapadnn;a Poljski delegati nameravajo v razorožitveni debati zavzeti stališče Poljske, ki bi obsegalo tri glavne zahteve: varnost, raz.sodišče in razorožitev. Male evropske države hočejo sedanje zasedanje porabiti za to, da energično zahtevajo razširjenje locarnskega pakta, da bi s tem dobile za svojo eksistenco večje garancije. Poljski delegat je poudarjal, da obstoji sedaj med Poljsko in Nemčijo navadna pogodba glede razsodišča, da pa je locarnski pakt toliko obsežnejši, ker ga garantirata Italija in Anglija in ker stipulira brezpogojno zanesljivost nemško-francoske in nemško-belgijske meje. v Ženeva, 3. sept. (Tzv.) Dr Stresemann je danes sprejel grškega delegata Mihalokopu-losa, ki je prišel, da uredi zadevo križarke. ki jo je Grčija že pred vojno naročila pri tvrdki »Vulkanwerfteo sprejela vase stroje, predvsem Dieselov motor za 50 ks, in električne generatorje. Postaja bo svojo energijo sama proizvaja in bo torej cd elektraren povsem neodvisna. Poleg tega pridejo v stavbo vse aparature, potrebne za oddajo. Postaja bo delovala s pomočjo elektronskih generatorjev, kakor dandanes vse moderne postaje, in bo imeia energijo do 8 kw v anteni, torej bo tako močna kot velike svetovne postaje, kot n. pr. Dunaj, Praga, Berlin itd. in bo hkrati prva velika radiofonska oddajna pestaia v Jugoslaviji. — Lesena stavba je prišla iz Nemčije že izdelana. Poleg te zgradbe bosta stala na močnih betonskih podstavkih dva 100 m visoka stebra iz železnega predalčja. postavljena izolirana od tal, v medsebojni razdalji 200 m. Nanje pride antena, ki bo ležala natančno v smeri magnetnega meridijana. Pravi oddajni prostori za govore, godbo itd. bodo seveda v Ljubljani. Mikrofoni, ki bodo sprejemali glasove, dobe že v Ljubljani potrebno ojačenje, nakar se pošlje njih tok po posebnem vodu k oddajni postaji v Domžale. Ta vod bo obstojal v Ljubljani in if ri dohodu v Domžale iz kabla, v sredi pa iz prostega voda, ki bo šel naravnost preko travnikov do postaje. — Kako velikega pomena bo za nas ta postaja, pač ni treba posebej poudarjati. Ona bo tvorila najboljšo zvezo med vsemi Slovenci, brez ozira na državne meje, nosila bo vesti, znanost, umetnost :n zabavo v zadnjo našo vas, hkrati pa bo seznanjala z našo kulturo, zlasti z našo narodno pesmijo kulturni svet. Zato že vse nestrpno pričakuje, kdaj se oglasi med svojimi svetovnimi posestrinami tudi — radio Ljubljana. ■k Akademiki, ki reflektirajo na stanovanja v Akademskem domu v Ljubljani, Miklošičeva c. 5, naj Upravi doma najkasneje do 20. septembra 1927 oddajo oziroma pošljejo tozadevne vloge z opisom svojih gmotnih razmer in potrebnimi prilogami. Morebitne kasnejše vloge se ne bodo upoštevale. •k V Gallspachu na Zgor. Avstrijskem, kamor zahaja v zadnjem času v svrho zdravljenja tudi več Slovencev, je v kavarni »Wien<: na razpolago dnevnik »Slovenec«. Somišljenikom radi tega priporočamo obisk te kavarne. k Dunajska vremenska napoved za 4. september: V zapadnih severnih Alpah ostane lepo vreme, na vzhodu pa bo izprememba, pozneje se bo zopet bolj zjasnilo in postalo bolj hladno. k Ruska cerkvica pod Vršičem. 1 in pol ure hoda od Kranjske gore po cesti proti Vršiču stoji malo odmaknjena od ceste, kakih 20 minut oddaljena od koče na Gozdu lepa kapelica. Ta kapelica je bila 1. 1915 zgrajena po ruskih vojnih ujetnikih, ki so v času vojne na povelje avstrijske vojne komande gradili omenjeno cesto. V serpentinah se vije cesta od Kranjske gore mimo tudi po Rusih zgrajene koče na Gozdu in Erjavčeve koče do sedanje italijanske meje in preko meje dalje na Trento. Okoli 1000 ruskih vojakov se je trudilo pri gradnji te v skale izsekane ceste, veliko jih je našlo tam svojo prezgodnjo smrt (samo en plaz jih je zasul okoli 200). Kot spomin na njihovo trpljenje v tem sedaj tako mirnem romantičnem kraju Jugoslavije stoji od smrek in hribov obdana cerkvica. Zraven se nahaja siromašna pozabljena gomila z majhnim lesenim križem, na katerega je neka usmiljena slovenska roka zapisala »nepoznani ruski vojak«. Cerkvica ni samo zgodovinski spomin Iz pretekle vojne. Ona je po svoji le- Dospelo je novo zimsko blago: sukno, štoff, itd. za gospode in dame. Posebno opozarjamo na naš oddelek v prvem nadstropju za ostanke blaga, ki se prodajajo za skoro polovično ceno. Oglejte si novo došlo blago in naše izredno nizke cene. Priporoča se: TEKSTILBAZAR Ljubljana, Krekov trg štev. i©. poti tudi priprosta, a vendar umetna tvorba. l'oda zgrajena je iz lesa in, žalibog, razpada. Vredna pa je, da se popravi in restavrira. Vsled tega je pričela Ruska Matica v Ljubljani (Jurčičev trg 3) nabirati prispevke za popravilo te pozabljene ruske cerkvice. Vabi brate Ruse, da prispevajo za to stvar. Prosi tudi Slovensko planinsko društvo in kranjskogorsko občino, da jo podpreta pri tem. A tudi spomeniški urad. Svojo globoko zahvalo izraža univ. prf. dr. Stanku Lapajnetu, od katerega je nedavno prejela 100 Din kot prispevek za restavriranje te ruske kapele pod Vršičem. — Odbor Ruske Matice. k Ameriški izlotniki v Jugoslavijo. V ponedeljek, dne 29. avgusta, dopoldne je dospelo v Ljubljano 25 ameriških Slovencev, ki nam pošiljajo v objavo nastopne vrstice: »Prispeli smo po dolgih letih na obisk v drage domače kraje. Našo izletno skupino sta v splošno zadovoljstvo organizirala gospoda John L. Mihe-lich Co. iz Clevelanda in Frank Sakser iz Newyorka; napotila sta nas na veličastni novi Francoski brzoparnik »Ile de France«, ki je dne 20. avgusta odplul iz Amerike, ter je v petih dneh in 18 urah preplaval iz Newyorka v Havre. Odtod smo nadaljevali izlet po brzo-vlaku preko Pariza, Švice in Avstrije v Jugoslavijo. V prijetnih spominih na krasno morsko vožnjo se ob prihodu v domovino zahvaljujemo gospodoma Mihelichu in Sakserju za ureditev udobnega potovanja kakor tudi francoski paroplovni družbi »Cie. Gle. Transatlan-tique« za izborno oskrbo na morskem velikanu. Pozdravljamo sorodnike, prijatelje in znance: Petrič, Semenič, Povh, Simon, Mihel-čič, Slobodnik, Zelene, Šmavc z družino, Hri-bernik, Lavrič itd. — ameriški rojaki. ■k Artilcristi bivšega 7. ljublj. topničar-skega polka, poznejši 22, 122, 28 in 128 top-ničarski polki se vabijo na celodnevni družabni sestanek, kateri se bo vršil ob vsakem vremenu v nedeljo, dne 2. oktobra 1927, pri tov. Seljaku v Domžalah. Pri prireditvi sodeluje domžalska godba. Prijave je poslati najpozneje do 15. septembra t. 1. na poštni predal 122 v Ljubljani. Za skuipno kosilo in kritje stroškov se je določil za vsakega udeleženca znesek 30 Din ter se bodo prijavljencem vposlale poštne položnice. Tovariše, ki se prireditve ne morejo udeležiti, pa prosimo za gmotno podporo, ker se bode eventuelni preostanek razdelil med onemogle tovariše gori imenovanih polkov. Za pripravljalni odbor Seljak. k Poučno potovanje žel. uradnikov v inozemstvo. Železniški uradniki, večinoma iz ljubljanske direkcije, prirede v prvi polovici septembra poučno potovanje v Češkoslovaško in Nemčijo. Namen potovanja je v prvi vrsti proučevanje modernih tehničnih železniških in drugih prometnih naprav ter vpogled v orga-nizatorično delo inozemskih strokovnih organizacij, a tudi propaganda za zainteresiranje inozemcev za naše kraje in znamenitosti. V informativne svrhe je odpotoval delegat potovalnega komiteja v Prago, Berlin in Monakovo, ki se je te dni vrnil. V Pragi je bil sprejet od generalnega direktorja čehoslov. železnic, ki ga je predstavil v avdienci prometnemu ministrstvu; istotako v Berlinu. Vsled prijaznega povabila Čehov, ki so bili z res prav slovansko iskrenostjo veseli poseta jugoslov. tovarišev in tudi, da lahko opravi vsak udeleženec svojo državljansko dolžnost na volišču, se je prvotni načrt potovanja nekoliko spremenil in podaljšal, o čemur bo vsak udeleženec pravočasno obveščen. Generalna direkcija državnih železnic je dovolila za potovanje dva reparacijska spalna voza, ki bosta v nekaj dneh dostavljena v delavnico Maribor v pregled in popravo morebitnih nedostatkov. Potovanje, ki bo zelo zanimivo, bo trajalo približno štirinajst dni. Definitiven odhod iz Maribora gl. kol. je določen na dan 12. septembra z vlakom D 182 ob 15.40 uri. k Ivan Plečko, pred vojno železničar v Trstu-Rojan, je odšel dne 24. avgusta 1914 iz Maribora s I. marš-četo v Galicijo ter se popolnoma pogreša od 28. avgusta 1914. Kdor bi kaj doznal o imenovanem, se naproša, naj to naznani občinskemu uradu Gomilsko pri Vranskem, Celje. k Koliko denarja sc sme poslati v vrednostnih pismih iz naše države. Ministrstvo naznanja z odlokom štev. 31.639 z dne 21. julija 1927, da se smejo odslej v vrednostnih pismih v inozemstvo pošiljati dinarski bankovci ali pa bankovci tujih držav v skupni vrednosti do največ 3000 (tri tisoč) dinarjev. Zavaroval- nina ostane ista kakor doslej, t. j. 5 dinarjev za vsakih 300 frankov (3G00 dinarjev). Označena vrednost se tudi še nadalje preračunava po razmerju med frankom in dinarjem (1 frank = 12 dinarjev). k Služba obč. tajnika je razpisana na Jezerskem. Več v oglasu. k Izlet na Vrhniko priredita ob ugodnem vremenu 8. t. m. popoldne Stolna Pro-sveta in Kršč. šola za stolno župnijo. Odhod ob 13.25 z glavnega kolodvora. Vljudno vabljeni! k Črna Prst. Ker se širijo v planinskih krogih vesti, da je Črna Prst radi obmejnih razmer napram Italiji nedostopna, naznanjamo, da je vrh Črne Prsti še na našem ozemlju in da se turisti sedaj lahko poslužijo nove poti, ki vodi izključno po našem ozemlju prav do vrha. Pot je nova in brez nevarnosti, je pa veliko bolj interesantna, kakor pot na oni strani državne meje. Črna Prst je radi svoje lepe lege in srednje višine prav priporočljiva jesenska tura. Malnerjeva koča je, kakor smo že poročali, popolnoma prenovljena in udobno urejena za prenočevanje. Tudi Orožnova koča ne zaostaja za Malnarjevo. Veiesejmske legitimacije za sejme na Dunaju, v Gradcu, Pragi in Ljubljani kakor tudi vozni listki v potovalni pisarni JOS. ZIDAR, Ljubljana, Dunajska cesta 31 k Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Josef« - voda tudi proti pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri haemorhoidih in prostatalnih boleznih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe tV Novi tečaji za strojepisje, slovensko in nemško stenografijo se začnejo na zasebnem učnem zavodu And. Rud. Legata v Mariboru dne 12. septembra 1927. Prospekti, pojasnila in vpisovanje v prodajalni tvrdke Ant. Rud. Legat in Co., Maribor, Slovenska ulica Št. 7, telefon 100. sasossrassoi VABILO NA shod kršč.-soc. delavstva ki se vrši v ponedeljek dne 5. septembra ob 7. uri zvečer v prostorih »Rokodelskega doma«, Komenskega ulica. Na shodu poročata tovariša DR. ANDREJ GOSAR in FRANCE TERSEGLAV. Tovariši, vsi na shod! DELAVSKA ZVEZA. O Shodi. SDS je imela včeraj pri Košaku prvi »shod«. Istočasno je imel dr. Korošec dva: pri Lozarju in na Barju. 2e poprej pa je imel dr. Korošec serijo shodov po vsej Ljubljani. Na vsakem dr. Koroščevem shodu je bilo vsaj petkrat toliko poslušalcev kot včeraj pri Košaku, dasi mi svojih shodov ne obešamo na veliki zvon. SDS pa vpije o »mogočnem shodu« pri Košaku kot bi se svet podiral. Dvignila je žaba nogo ... © Družba sv. Elizabete v Ljubljani priredi za svoje ljubljanske konference na prihodnji četrtek, na praznik Marijinega rojstva, 8, septembra, obisk karitativnih naprav v Tržiču. Odhod bo iz Ljubljane v Tržič z opoldanskim vlakom, povratek na večer. Vse članice in prijateljice in dobrotnice družbe in vaše rodbine se iskreno vabijo. © Elizabetna konferenca pri sv. Pstru ima v ponedeljek, dne 5. septembra, ob 6. uri zvečer važno sejo. 0 Razstavljene slike. Na Aleksandrovi cesti v trgovini za umetnine Babka sta razstavljeni dve sliki akademičnega slikarja Fr. A. Sterlcta, priznanega najboljšega slovenskega portretista. Ena slika predstavlja industrijalca in predsednika Kranjske hranilnice g. Dragotina Hribarja v olju, druga pa princa Hermana pl. Schonburg - Waldenburga, gra-ščaka r.a Snežniku, izdelani na poseben lastni, trpežni način — mešano z ogljem in rdečcem (Rfitel) na papirju. Prinčeva slika je izšla tudi v večbarvni reprodukciji v Jugoslovanski tiskarni, ki jo je izdelala prvovrstno v Offset-tisku. Lepe slike priporočamo občinstvu, da si jih ogleda, ker imajo umetniško vrednost. 0 G. višji kapelnik dr. Jos. Čerin se je vrnil včeraj v Ljubljano iz Rogaške Slatine, kjer je bil čez poletje dirigent zdraviliške godbe. Dr. Čerin je z orkestrom Dravske div. obl. (30 godbenikov) dirigiral v Rogaški Slatini 123 koncertov in izvajal z velikim uspehom in v splošno priznanje mednarodne publike nad 600 simfoničnih in koncertnih komadov. © Promenadni koncert godbe Dravske div. obl. v »Zvezdi« bo v nedeljo, 4. t. m., ob 11. uri. Dirigent višji kapelnik dr. Jos. Čerin. O Slikarja Jebačina zadela kap. Kakor nam poroča g. akad. slikar Franjo Sterle, jc bil od sobote na nedeljo zadet od kapi naš znani fresko slikar Anton Jebačin in prepeljan v državno bolnišnico. Prve dneve je bil v nezavesti, sedaj je pa že toliko okreval, da se že malo pregiblje, govoriti pa še ne more. | Imenovani je znan po mnogih fresko slikah v naših domovih, posebo v cerkvah in samostanih. Omenjamo tudi, da je bil učenec slavnega našega slikarja Wolfa. Obenem pozivamo premožnejše sloje, da se nesrečnega umetnika v zadnjih letih njegovega plodonosnega življenja — star je že 78 let — spomnijo in mu vsaj deloma olajšajo bridko usodo. © Železniškim vpokojcncem. Društvo železniških vpokojcncev pozivlje svoje člane, in sicer vpokojence prejšnje južne železnice, katerim je bilo vsled nezgode prištetih k pokojnini pet do deset let in so s tem pridobili polno pokojnino in uživajo polno draginjsko doklado, da sc nemudoma oglase pri društvu Ljubljana, Uhca na Grad 4, osebno ali pismeno. — Društvo železniških vpokojencev. O Ob pričetku šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih, javnih in privatnih šol na našo veliko izbiro vseh šolskih not, etud, šol itd. za klavir, violino, petje itd. Stalno smo posebno bogato založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami za vse instrumente. Matična knjigarna, Kongresni trg. O Oblastni odbor državnih zvaničnikov in služiteljev v Ljubljani sklicuje ustanovni občni zbor za pogrebni sklad dne 8. septembra 1927, ob 3. uri popoldne v restavraciji Mikliča v Ljubljani, Kolodvorska ulica. Ker je stvar zelo važna in potrebna, sc vabijo vsi člani in članice, da se tega važnega sestanka j v največjem številu udeležijo. © Gremij trgovcev, šolski odbor, v Ljubljani ponovno naproša vse člane, ki zaposlujejo vajence, da naj v bodoče ne sprejemajo takih vajencev, ki niso dovršili dveh razredov srednje ali meščanske šole ali osem razredov osnovne "šole. Vajenci se sprejemajo le še do 10. "t. m., po tem terminu se ti pod nobenim pogojem ne bodo več vpisali v gremijalno šolo. j — Šolski odbor. Dr. med. Jakša Jože špeeijalist za kožne in spolne bolezni ordinira od 9—11 in od 3—5 ure. Ljubljana, Wolfova ulica l/I. O Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« za ljubljansko oblast obvešča vse člane, da se vrši ustanovni občni zbor v ponedeljek, dne 5. septembra t. L, ob 9. uri dopoldne v prostorih zbornice za trgovino, obrt in industrijo, Bethovnova ulica 10, pritličje, desno. Odbor naproša in uljudno vabi članstvo, da se tega j občnega zbora udeleži. © šolske in tehnične potrebščine najfinejše kakovosti in po najnižjih cenah priporoča trgovina Iv. B o n a č , Šelenburgova ulica, nasproti glavne pošte. Oglejte si nizke cene risalnih potrebščin, posebno risalnih desk in risalnega orodja. O Gospodične, ki hočejo šivati perilo zase, sprejema zopet v pouk tvornica perila M. Alešovec, Cankarjevo nabrežje I„ kjer se izdeluje vsakovrstno perilo po meri in najnižji ceni. O Objava. Naznanjam cenjcnlm druStvom j in organizacijam, da sem otvoril nov veliki salon na sv.- Petra cesti št. 85. Prostora za 400 oseb. Na razpolago je vedno. — Z odličnim spoštovanjem France Rozman. O Asfaltiranje šentjakobskega mostu. Št. Jakobski most bo dobil nov tlak iz asfalta. Ker bo treba ojačiti tudi betonsko podlago, bo prihodnji teden most za vsak promet zaprt. 0 Na elektrotehniški delovodski šoli se sprejmejo v prvi letnik še štirje učenci. Sprejemni pogoji: starost 17 let, učno izpričevalo ali vsaj dokaz o triletni praksi. Redni pouk se prične 12. septembra. Vpisovanje pri ravnateljstvu tehniške srednje šole v Ljubljani. © Na kiparski.in rezbarski, na kerami-ški in na plelarski šoli sc vrši vpisovanje v prvi letnik v ponedeljek, 5. septembra, dopoldne. Sprejemni pogoji: starost 14 let in šolska odpuslnica. Vpisovanje pri ravnateljstvu tehniške srednje šole v Ljubljani. O Poneverbo. Posestnik Ivan Galc blizu Grosuplja je izročil svojemu hlapcu Janezu P. 3000 Din z naročilom, naj kupi na Rudniku prašiča in dve železni traverzi. Hlapec je res preskrbel prašiča in traverze, nakar je drugi dan odpovedal službo in odšel. Ko se je gospodar informiral na Rudniku pri trgovcu Je-lačinu, je zvedel, da Janez prašiča ni plačal. Skupno je nezvesti hlapec ponevcril vsoto 2300 Din, Hlapca jc izsledila policija v Ljub- ljani, ravno ko je zapravljal poneverjeni denar v veseli družbi. Janez P. je že predkaz-novan radi tatvine. O Ljubljanska porota. Za glavne ter nadomestne porotnike pri glavnih razpravah tretjega porotnega zasedanja v letu 1927., ki se prične dno 19. septembra 1927, so določeni: A. Glavni porotniki: Klemenčič Jože st, trgovec, Šutna 39, Kamnik; Certanec Fortunat, trgovec Vače 33, Litija; Modic Jakob, pos., Strahomer 39; MeciloSek Ev-gen, pos., Zagorje 127, Litija; Moljk Al., pos. in zid. mojster. Gor. Logatec 15, Logatec; Meden Anton, posestnik, Begunje 3(5, Logatec; Čnrman Ivan, pos., Sora 24, Kranj; Kokolj Aleš, pos., Le-tence 8, Kranj; Prešeren Andrej, pos. in kolar, Predtrg, Radovljica; Kogovžek Franc, kmetov, in gostilničar, Dravljo 58, Ljubljana, ok.; Ložar Fr., pos. in mlinar, Ihan 49, Kamnik; Čebela Josip, pos., Leše, Litija; Bavdaš Feliks, mizar, Trata 7, Kranj; Krmelj Josip, pos., Bodevlje 3, Kranj; Sa-jovic Franc, trgovec, Medvode 17, Ljubljana ok.; Stare Arladi, industrijalec, Kolovc 1, Kamnik; Laz-nik Franc, gostiln., Kožarje 30, Ljubljana ok.; Po-gačar Ivan, posestnik in čevljar, Predtrg, Radovljica; Cerar Anton, posestnik in lesni trgovec, Studenec 4, Ljubljana ok.; Pimat Anton, posestnik, Kožice 4, Kamnik; Weibl Julij, mizar, mojster, Šutna, Kamnik; Pogačnik Franc, gostiln., Zaverst-nik 13, Litija; Brejc Ivan, pos. Nova vas 3, Radovljica; Meršol Janez, pos. in les. trg., Kovor 25, Kranj; Novak Ignacij, trgovec in gost., Vna-nje gorico 29, Ljubljana okol.; Kratky Anton. pos. in gost., Podgora 3, Ljubljana okol.; Oblak Franc, pos. in gost., Drenov grič 3. Ljubljana okol.; Knaflič Anton, usnjar, Šutna 75, Kamnik; Peterim Miro, pos. in gost.; Kranj 1, Kranj; Kumer Karel, trgovec, Graben 9, Kamnik; Novljan Julij, trg. in pek, Medvode 8, Ljubljana okol.; Perme Josip, pos. in trg., Penova vas 27, Ljubljana okol.; Ogrin Ivan, pos. in veletrg., Laverca 8. Ljubljana okol.; Gruden Josip, tre;., Šmartno 26, Litija; Mrak Valentin, trg. in gost., Notranje gorice 22, Ljubljana okol.; Zalar Josip, gost. in pos.. Borovnica 54, Ljubljana okol.; — B. Nadomestni porotniki: Bizilj Tomaž, gost. in pos.. Pred škofijo il4, Ljubljana; Vašrič Leon, trgovec, Florjauska ul. 37, Ljubljana; Ferant Anton, vrtnar, Ambrožev trg 3, Ljubljana; Orehek Franc, pos., Gubčcva 15, Ljubljana; Rojina Josip, krojač in pos., Aleksandrova c. 3, Ljubljana; "Repič Franc, sodar in pos., Kolezijska ul. 16, Ljubljana; Kelšin Stanko, brivec, Kopitarjeva ul. 1, Ljubljana: Dolinšek Pavel, prekajevaler, Karlovška c '_'8, Ljubljana; Ver-bič Anton, pos., Korunova ul. 13, Ljubljana. O Tatvina kolesa. Kdor ima danes v Ljubljani kolo, naj ga skrije in naj se nc vozi z njim, kajti zelo velika verjetnost je, da mu ga kdo ukrade. Če sc bodo tatvine koles v tej meri stopnjevale, zna priti v Ljubljani nekoč dan, ko sploh nihče ne bo imel več kolesa. V petek zjutraj je za artiljerijsko vojašnico ukradel neznan tat delavcu Francu Šu-šleršiču iz Podutika 2500 Din vredno kolo znamke ->Waffenrad« s št. 33.392. O Več dobro ohranjenega pohištva na prodaj v Metelkovi ulici št. 1. Ogleda se lahko danes od 9. do 11. ure ter naslednje dni, O Dame z malimi nožicami dobijo čevlje po izredno nizkih cenah pri V o i k a , Krekov trg. O Ostanki oblačilnega blaga, radi opustitev podružnice, po polovični ceni. A. Potokar, Vodnikov trg. Nbvo zastrupISen^e z gobami. V D. M. v Polju se je včeraj zastrupilo s strupenimi gobami šest oseb. Julijami Jakop je šla nabirat gobe iu jih je pripravila za večerjo tako, da jih ie skuhala kisle s krompirjem. Vsi, ki so jih jedli, so se zastrupili in sicer mati Julijaua Jakop, 56 letna posestnica v D. M. v Polju št. 20, njena hčerka Antonija, 25 let stara in sinova Anton in Jože, stara 8 in 15 let ter dve rejenki Alojzija Černe in Avgusta Marenko, stari 8 in 4 leta. Vsi so močno bruhali, posebno hčerka in obe rejenki. Rešilna postaja jih je prepeljala v ljubljansko bolnico z rešilnim avtomobilom, ki je prevozil pot iz Ljubljane v D. M. v Polju in nazaj v 35 minutah. Malcenepe in najboljše modroce, spalne divane, otomane, žimo dobite pri tvrdki Fran Jager, teijpeSEMl«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 29 pri Zmajskem mostu. SPORED sprejema vestfalskih Slovencev v Mariboru, dne 5. sept. 1927. 1. Prihod s posebnim vlakom okrog 19. Pozdrav zastopnika raznih oblasti in korpo-racij. 2. Sprevod z godbo :,Kat. omladine« po Aleksandrovi cesti, Trgu svobode in po Gregorčičevi ulici. Obisk na Slomškovem grobu. 3. Sprevod po Gledališki ulici v stolno cerkev. V cerkvi kratek nagovor in zakramentalni blagoslov. 4. Nadaljevanje sprevoda po ulici 10. okt., Gosposki in Slovenski ulici v cerkev Matere milosti. V cerkvi kratka pobožnost. 5. Komerz na čast gostom v veliki lopi pivarne Union. Svira godba >Kat. omladine . Poje zbor »Maribora«. Pozdravi zastopnikov mesta, cerkva in avt. oblasti in društev. 6. Odhod s posebnim vlakom v torek zjutraj ob 4. uri. Mariborčani, sprejmite častno svoje rojake iz daljne Vesllalije! Mariborske hišno posestnike na Aleksandrovi cesti, Gregorčičevi in Gledališki ulici, na Slomškovem trgu, v ulici 10. okt., v Gosposki in Slovenski ulici prosimo, da izobesijo v čast vestfalskim Slovencem v ponedeljek zvečer zastave na svojih hišah. Delavci pridite v velikem številu k sprejemu vestfalskih Slovencev, Vaših tovarišev, ki prispejo v Maribor s svojim posebnim vlakom v ponedeljek zvečer okrog 7. ure. Meščani inesta Maribor, pridite v ponedeljek zvečer k sprejemu vestfalskih Slovencev! Naj odnesejo ljubi nam bratje in sestre ob slovesu iz domovine v daljno tujino čim najprijet- nejše vtise! — Pripravljalni odbor. » * • □ Glavni volivni odbor. V smislu določb člena 76. zakona o volitvah narodnih poslancev se bo sestal glavni volivni odbor za volivno okrožje Maribor-Celje, v Mariboru v mestni posvetovalnici (Rotovž I. nadstr.). □ Zaupniki SLS in predstavniki list, voditelji volivnih pisarn SLS ter agitatorji v torek zvečer ob 7. uri na sestanek, Koroška c. 1! □ Naval na šole je letos zopet izreden. Na gimnazijo se je do zdaj vpisalo v 1. razred že do 180 učencev. Na 1. deško meščansko šolo skoro do 200 učencev. Podobno, če tudi malo v manjši meri je naval na realko. □ Pevski zbor Glasbene Matice prične s svojimi vajami 6. sept. Nove članice in člani se naj do tega časa oglase pri g. Illadeku zvečer od 6. do 7. ure. □ Zobozdravnik dr. F. Kartin, specialist za ustne in zobne bolezni, Maribor, Slovenska ulica 9 zopet ordinira. □ Občni zbor stavbenega društva za zidanje Omladinskega doma. Na praznik, 8. sept. se vrši ob 10. uri dopoldne na vrtu začasnega Omladinskega doma v Cvetlični ulici št. 28 občni zbor stavbenega društva. Generalna direkcija drž. žel. je dovolila 17. avg. št. 52520 vsem udeležencem polovično vožnjo. Zato naj vdeleženci kupijo na vstopni postaji vozni listek do Maribora, katerega naj pustijo z mokrim žigom potrditi. Ta žigosani potni listek velja tudi za nazaj, ako dobijo od društva legitimacijo kot potrdilo, da so se vdeležili zborovanja. Odbor vljudno vabi vse redne in podporne člane k obilni vdeležbi, posebno še zato, ker lahko ob tej priliki opravijo romarsko pobožnost v baziliki Matere milosti, kjer se vrši na Malo gospojnico veliki romarski shod. — Odbor. □ Vrtna veselica. Danes priredi Katoliško presvetno društvo v Melju vrtno veselico na prostoru stavbenega društva Omladinskega doma, v Cvetlični ulici 28. Na dnevnem redu so godba, šaljiva pošta, amerikanski zapor in podobno. Preskrbljeno bo tudi z mrzlimi jedili. Vse prijatelje društva in poštene zabave vabi vljudno — Odbor. □ Stanovanjski zakon. Na naše povabilo, naj uam strokovna društva pošljejo peticije na ministrstvo za socijalno politiko glede po- ! daljšanja stanovanjskega zakona, se je odzvalo | lepo število društev, mnoga pa še niso storila j svoje dolžnosti. Prosimo vsa tista društva, ki nam peticij še niso poslala, da nam jih pošljejo vsaj do 15. septembra t. 1. — Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico v Mariboru. □ Kje bo stala nova carinarnica? Nova mariborska carinarnica, o kateri se že govori in piše precej časa, bo sezidana na Sclierbau-moveni zemljišču, katerega imata v najemu Kiihner in Zeniljič ob progah pri glavnem koldvoru in med sedanjo carinsko pošto. Carinarnico bo postavilo mesto in mestni stavbeni urad že pripravlja tozadevne načrte. □ Požarni pregledi po vseh hišah po Mariboru bodo pričeli s 1. oktobrom. □ Mestna občina bo kupila nov traktor. Mestna občina ima že en traktor ua petrolejski pogon za prevoj gramoza, a je ta premalo in radi tega je naročila občina nov Fordson traktor. □ Pobrcžka občina si bo ustanovila pro-grebno društvo, kakor ga imajo že na občo zadovoljnost njene sosede. □ Iz mostnega avtoomnibus-promcta. Je že bilo sklenjeno, da bo začela mestna občina po mestu promet z novim avtoomnibusom 1. septembra in je voz že tudi gotov ter pripravljen. Ker pa doslej ta avto še nima rezerve, se je odložilo prevažanje oseb po mestu do sredine oktobra, ko bosta dospela že tudi druga dva naročena avtomobila. — Pri mestnem avtoomuibus-prometu izven mesta se uvedejo mesečne legitimacije za one osebe, ki se poslužujejo vožnje vsak dan iu te bodo plačale le 25kratno vožnjo. — Mestna plinarna, kjer je tudi garaža za avtoomnibuse, dobi motorno sesalko za polnjenje avtomobilskih cevi z zrakom. □ Nakup dveh slik. Stara Čitalnica je posedala Slomškovo oljnato sliko, katero je naslikal po najboljših virih slikar Dekleva leta 1893. Slika je po mnenju strokovnjakov eden najboljših Slomškovih portretov in je napravljena v velikosti 2.40X1.45 m. Ker so čital-niški prostori prezidani, se nahaja Slomškov portret v Ljudski knjižnici. Omenjeno sliko bo kupila mestna občina. — Nadalje je že kupila občina Stiploškovo oljnato sliko, ki predstavlja stari Maribor levi breg s starini iu že odstranjenim mostom. □ Dodatek. Zdravstvene konference v Belgradu, ki se bo vršila 6. t. m., se udeleži za mariborsko oblastno skupščino poleg odbornika dr. Vebleta in upravnega uradnika Stej-nerja tudi oblastni zdravstveni inšpektor dr. Janka Dernovšek. Pri tem posvetovanju bo šlo za prevzem zdravstvenih zavodov od strani oblastnega odbora. □ Ljudska samopomoč. Ustanovni občni zbor »Ljudske samopomoči«: za Slovenijo v Mariboru so vrši dne 8. septembra 1927 ob 10. predpoldue v dvorani gostilne Puntigam« v i Mariboru, Mlinska uclia 23. Isti dan se bodo sprejemali pred občnim zborom torej od 8. do 10. ure v predsobi novi člani pod znanimi, najbolj ugodnimi pogoji. □ Dva (lolgopr8tneža. Včeraj sta bila aretirana August R., katerega zasleduje redarstvo v Zagrebu radi tatvine obleke. Osumljen pa je tudi žepne tatvine, ker je izmaknil nekemu gospodu, ki je ua Aleksandrovi cesti ogledoval izložbo, iz žepa 100 dinarski bankovec. — Franc K. pa je osumljen kolesarske tatvine. Pred par dnevi je bilo izpred glavne pošte ukradeno kolo trgovca g. Majorška. To kolo je bilo najdeno v posesti nekega vajenca na Tez-nu. Fant je izdal, da je kupil kolo od Franca K., ki je priznal, da mu ga je neki neznanec, prodal za 150 Diu. Verjetneje je, da je kolo sam izmaknil. ŽREBANJE LOTERIJE društva »Trgovske akademije« v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev. Dobitkov 885, od 50.— do 100.000 Din. Poizkusite srečo, naročite takoj srečke I Celje & Westlalski Slovenci v Celju. V ponedeljek, dne 5. septembra, pridejo s posebnim vlakom, ki dospe na celjski kolodvor ob treh popoldne, westfalski Slovenci, ki se vračajo v svoje nemške iu hulandske kraje. V Celju je ustavijo za vlabj dve uri. Na kolodvoru bo slovesen sprejem, ua kar odidejo k Sv. Jožetu, kjer imajo kratko pobožnost. Celjsko občinstvo pozivamo, da se tako sprejema ob 3 popoldne kakor tudi slovesa ob 16.54 uri na kolodvoru ter tudi pobožnosti pri Sv. Jožefu v čim obilnejšem številu udeleži. 0 Somišljeniki iz Celja in okolice! V ponedeljek, dno 5. septembra, ob osmih zvečer govori na shodu Slovenske ljudske stranke pri ^Belem volu? v Celju načelnik SLS g. dr. Anton Korošec. Dolžnost vsakega zavednega pristaša SLS iz Celja in okolice je, da se shoda gotovo udeleži. G. načelnik začne govoriti točno ob osmih in prosimo radi tega, da udeleženci shoda pridejo točno. & Javna tombola. Osrednjo društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina Celje, priredi dne 4. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom veliko javno tombolo z mnogobrojnimi krasnimi dobitki, kateri so že v izložbi trgovine Josek, Glavni trg. Tombolske karte po 3 Din se dobijo pri vseh pismonoših in raznih trafikah. Kamnite Slovo. Dne 1. septembra t. 1. se je poslovil od nas obče priljubljeni in spošiovani lrančiškan P. Ciprijan Napast, ki je premeščen v Novo mesto. — Imenovani je bil večletni katehet na tukajšnji osn. deški šoli, kjer se je izkazal kot požrtvovalen vzgojitelj naše mladine. V cerkvi nam je bil vnet in požrtvovalen spovednik. Tudi izven cerkve je jako mnogo deloval. Obiskaval je bolnike in siromake, katerim je bil vedno v pomoč, saj so mu bili posebno pri srcu. Prav ti ga bodo zelo pogrešali. — P. Ciprijan je deloval vsa povojna leta kot tajnik pri kamniški Vincencijevi konferenci, ki ga bo le težko nadomestila. — Blagemu p. Ciprijanu izrekamo v imenu vse javnosti Kamnika in njega okraja iskreno zahvalo, Novomeščanom pa čestitamo, da so dobili za vse dobro vnetega patra v svojo sredo. • Kranj Pametna odredba: Izpolnila se je naša želja, da je nastopila tudi javna oblast proti preklinjevanju, pijančevanju, razgrajanju in kar je drugih takih cvetk moderne dobe. Koliko bo držala ta odredba okrajnega glavarja, bomo videli. Orli. Na praznik 8. septembra vabi Kranjska orlovska srenja vse prijatelje orlovske misli v Mavčiče, kjer se bo vršil telovadni nastop. Prireditev je le popoldanska. Ob 2 poje moški zbor v farni cerkvi litanije. Po litanijah bo takoj javna telovadba z bogatim sporedom; nato pa kratka zabava s sviranjem godbe, petjem in srečolovom. — Zato vsi, ki čutite z nami, na svidenje v Mavčičah na Mali Šmaren. Bog živi! Trstič Kino-aparal je dobilo te dni naše prosvetno društvo sv. Jožefa. Ta aparat bo najbrže v Sloveniji sedaj najmodernejši. Vse se nahaja samo v enem zaboju, ki se lahko prenaša kakor kovček. Zavarovani so vsi deli pred ognjem in tudi uporaba je zelo enostavna. Preurediti se da aparat tudi v ski-optikon. S carino vred stane 18.870 Din. Naše društvo si ga je nabavilo zato, da bo prirejalo odslej v okrilju Prosvetne Zveze tudi filmska predavanja. Kadar ne bo dvorana »Našega doma« ob nedeljah in praznikih zasedena, se bo vršil prosvetni večer s kino predstavo. Osebna vest. Te dni nas zapušča gosp. kaplau Mirko Bartol, da odide v Dobrnič. Vestnemu vzgojitelju iu pridnemu delavcu v naših organizacijah želimo lepih uspehov tudi na novem mestu. Na njegovo mesto pride gosp. kaplan Jože Klemenčič iz Koroške Bele. Jesenice Nova brizfialna. Jeseniško prostovoljno gasilno društvo pod dolgoletnim spretnim vodstvom gosp. Neumana, si je z velikim trudom nabavilo žo tako potrebno motorno brizgalno. Brizgalua je te dni dc-šla na Jesenice in na praznik 8. sept. bo predana svojemu namenu. Ob deseti uri se društvo v slavnostnem kroju korporativno udeleži sv. maše v župni cerkvi na Jesenicah. Takoj po cerkvenem opravilu pa bo domači g. župnik brizgalno blagoslovil — Popoldne po litanijah se bo vršila na Jesenicah velika gasilska vaja, pri kateri se bo nova brizgalna preizkusila. Po vaji pa se bo vršila na , vrtu gostilne g. župana veselica, katero Čisti dobiček bo za pokritje stroškov zn brizgalno. Briz-galni bo kumovala gospa županja Cuferjeva. Brizgalno je dobavila znana tvrdka iz Linca ter stane ukroglo 80.000 Din. Loterija. Na drugem mestu današnje številko so objavljeno vse izžrebano številke loterije kat. del. društva. Vič V torek, dne 6. septembra, ob 8, uri zvečer, javen shod SLS v Društvenem domu na Glincah. Govori kandidat g. poslanec Smodej. Vabljeni vsi. Ježica pri Cjublfani Ksdccsarji s socialisti in radičevci proti elektriki. V nedeljo se je pri občinski seji sklepalo o elektriki, ki jo nameravamo napeljati iz Ljubljane. Kazume se, da vse delo vodijo naši možje, ki imajo dvetretjinsko večino v občinskem odboru. V svoji zagrizenosti esdeesarji ia njihovi zavezniki samo zato niso glasovali za to potrebno napravo, ker vodijo delo naši. Med njihovimi volivci je nastalo radi te nestrpnosti veliko ogorčenje. Zelo so razburjeni delavci, ki so to pot zadnjič volili socialiste, ki zdaj delajo proti temu, kar hoče vse tukajšnje prebivalstvo. Sami ničesar ne znajo, drugim, ki hočejo delati, bi pa radi nagajali Kar znajo pri občini, to bi delali tudi v Belgradu, če bi imeli kaj veljave. Zato v nedeljo ne bo volil noben pameten naš občan demokratov, radičevcev ali socialistov, ampak vsi lc Slovensko Ljudsko stranko! Vse kroglice v drugo skrinjico! CMija Narodnim socijalistom v premišljevanje. Sporazum NSS z SDS je med zavednimi narodnimi socialisti dvignil precej prahu. Čudimo se okrožnicam NSS, ki so precej drugačne, kot so bile one v letu 1025. Mi se za navodila bivšim NSS voditeljem, ki so se vpregli v politični voz dr. Gregorja Žerjava, ne zmenimo ter bomo 11. septembra odgovorili vsem ljubljanskim generalom tako, da bodo videli, da med nami pristaši dr. Žerjava prav nič ne pomenijo. Ustanovili smo Narodno socialistično stranko z namenom, da ustavimo komunistični val, in da obvarujemo jugoslovanskega delavca pred lastnimi oderuhi. Naš program je slonel na delu za skupni blagor jugoslovanskega delavstva. Zato je šel naš boj v prvi vrsti, proti demokratom Žerjavovega sistema. In danes? Bivša NSSZ je postala Jiiijala samostojne Žerjavove Unije. NSS — pa repek proiidelavske Samostojno dem. stranke. In to proti volji volivca delavca. Ali smo se borili zato, da se v trudu in znoju zgrajena stranka zdrobi pod udarcem dr. Žerjava? Tovariši NSS liste, spregledujte 1 Videli boste, da piše Nova Pravda isto kot Žerjavova »Domovinam, tmo da prva ie malo omeni dr. Žerjava ker ■ve, da delavec o dr. Žeriavu sploh slišati nočs. Kaj tovariši Tumpej, Juvan, dr. Bohinjec! Niti eden nc bo izvoljen! Vprašamo Vas, čemu naj volimo 'dr. Žerjava? Čcstnejše bi bilo pod lastno firmo pogoreti, ko' pa se skriti pod klobuk stranke, ki je noben človek ne mara! K meni, kot soustanovitelju stranke, hodijo vsak dan tovariši in me sprašujejo, kaj je na tej stvari? Povem Vam, da me je imena stranke sram, zato bom ds-lal s svojimi tovariši na to, da stranka, ki se skriva za Žerjavovci, ne dobi med zdravimi NSSoci-alisti prav nobene kroglice! Ker so nam s prikrivanjem liste vložitev k sine kandidatne liste onemogočili, nam ne preostaja drugega, nego da volimo to pot Slovensko Ljudsko Stranko, katera kandidat za litijski okraj je Fr. Kremžar. Prijatelji, na delo za pošteno stvar! — B. Dražbe litijski Ii lovišč. S 15. januarjem 1928 poteče zakupna doba raznih občinskih lovišč ter se bodo ta lovišča oddala na javni dražbi v zakup za dobo do 31. marca 1933. Dražbe se vršijo: Za lovišča: Itotič, Konj, Vače, Litija in Šmartno v ponedeljek, dne 7. novembra t. 1. ob pol 10. uri dopojdne pri okraj, glavarstvu. Za lovišča: Gradišče, Moravče in Polšnik v ponedeljek, dne 14. novembra t. 1. ob pol 10. uri dopoldne pri okraj, glavarstvu. Za lovišče: Kotredež na uradnem dnevu v Zagorju v četrtek, dne 27. oktobra ob pol 10. uri dop. Za lovišča: Draga in Žalna na uradnem dnevu v Višnji gori v sredo, dne 5. oktobra ob 10. uri dop. Za lovišča: Hudo, Krka. Muljava. Št. Vid. Gorenja vas in Češnjice na uradnem dnevu v Stični v sredo dne 19. oktobra ob 10. uri dop. Za lovišča: Bukovlca, Dob. Vel. Pece, Pod-horšt. Radobova vas in Temenica na uradnem dnevu v Stični v sredo dne 16. novembra ob 10. uri dop Za vsakega zdražitelja je članstvo pri SLD obvezno. Ostali dražbeni pogoji so do dneva dražbe pri okraj, glavarstvu v Litiji med uradnimi urami vsakomur na vpogled. Nz$vo mesfo Izpremembn razporeda predsednikov rolivnili odborov pri volitvah poslancev za narodno skupščino dne* 11. septembra 1927 v voiivnem okraju Novo mesto: Volišče Dvor: namesto Matije^ Ma-rinčka, notarja v Novem mestu — dr. Peter šorli, profesor v Ljubljani; volišče Mirna peč: namesto dr. Emerika Ločnika, notarja v Žužemberku — Peter Malcšič, notarski kandidat v Velikih Laščah; volišče Prečna: namesto Aniona Kadra, dež. sodnega svetnika v Novem mestu — Viktor Kobe, okrajni sodnik v Novem mestu: volišče Toplice I, namesto Janka Poni' ška, notarskega kandidata v Vrebnjeni — Josip Bučar, profesor v Ljubljani; volišče Št. Lorenc: namesto Ivan« KoStiala, profesorja v Novem mestu Janko Pirnat. šolski nadzornik v Novem mestu; volišče Živ.-uiberk, namesto Gustava Galleta, dež. sodnega svetnika v Žužemberku — dr. Emerik Ločnik, notar v Žužemberku. Osebna vest Postavljen je za deželno-sod-nega svetnika na dosedanjem službenem mestu g. Alojzij Hočevar, dosedaj okrajni sodnik pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Nasilen cigan. Dne 22. avgusta t. 1. zvečer je 45 letni v občino Šmihel-Stopiče pristojni ci-■• n Janko Brajdič iz osebne mržn.io rrrozil trgovcu g. Josipu Matkotu v Gotni vasi pri Novem mestu, da ga bo ustrelil, njegove otroke pa »okrog prinesel« in razsekal . Ker je Janko Brajdič poznan kot nasilen rignn, je umevno, da je povzročila ta grožnja pri Matkovih opravičeno bojazen in nemir. Brajdiča so orožniki naslednji dan aretirali in oddali okrožnemu sodišču v Novem mestu. Pričctek gradlie uradniških hiš. Te dni se prične z gradbo uradniških hiš v Novem mestu. Kamen in opeka i;e že dovaža. Kmalu bo nastala na »Gutmanovih njivah« uradniška kolonija, ki bo mesto precej povečala. Umetno nnojilo. Letošnje izredno vroče poletje je travnike, zlasti na osojnih mestih, tako izsušilo, da je treba z vso resnostjo misliti že zdaj v jeseni na to, da nc bo 1. 1928. nastopila še bolj slaba letina za seno. Kmetijska podružnica v Kočevju sprejema prijave za nakup umetnik gnojil in sicer Tomaževe žlindre ter kajnito, ki se morajo zdaj, pred zimo, raztrositi. Prijave sc bodo sprejemale do 10. septembra t. 1. Trtoovlje Ravnatelj OUZD, g. dr. Bohinjec nas z ozirom na našo notico »Kaj to pomeni«, naproša za objavo sledečega pojasnila: Trboveljski župan g. Sitter je po svoji izvolitvi za župana dne 8. aprila 1926 z vlogo od 10./. 1926 zaprosil, da sme redni letni dopust nastopiti z dnem prevzema županskih funkcij in da se inu po preteku rednega dopusta dovoli enoletni brezplačni dopust. Prvemu delu prošnje je uprava urada takoj ugodila, o drugem delu je sklepalo ravnateljstvo urada na seji 25./6, 1926 in predlog uprave, da se enoletni dopust dovoli, osvojilo. O tem je bil trboveljski župan obveščen s pozivom, da javi dan prevzema poslov. Prevzem poslov se je izvršil 10. oktobra 1926. Po obstoječih predpisih mora tuur. zaključke o podelitvi dopustov ob karenci prejemkov potrditi osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Tako se je tuuradni pozitivni zaključek predložil imenovanemu uradu v odobritev. S tem je stvar prišla iz območja moje kompetence in tuk. urada. Ministrstvo za socialno politiko je z rešenjem U broj 1040/IV od 10. sept. 1926 tuur. zaključek o podelitvi brezplačnega dopusta razveljavilo in o tem obvestilo osrednji urad. Zato je tudi osrednji urad s sklepom od 27. oktobra 1926 tuur. zaključek razveljavil. Na predstavko osrednjega urada ministrstva za socialno politiko je isto ministrstvo z aktom broj 885/27-IV od 31./1. 1927 odločilo, da predstavke ne more uvaževati in da razveljavljenje sklepa o brezplačnem dopustu ostane v veljavi ter da se mora prvotna rešitev ministrstva brez prigovora izvesti. Na posebno osebno vlogo g. Sitterja naravnost na ministrstvo, je to ministrstvo z aktom broj 3681/IV od 12. ma.ia 1927 zopet odločilo, da razlogov vloge ne more upoštevati. O vseh teh rešitvah je bil g. Sitter Ignacij obveščen. Pri tem stanju stvari je bila samouprava osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu dolžna, da v smislu obstoječih predpisov stori skletp o administrativnem prenehanju službe. Tuk. urad ni bil obveščen o tem, da bi bil g. Sitterju dovoljen po ministrstvu dopust, kakor je omenjeno v cit. notici. Tudi g. Sitter sam ni uradu predložil nikakih tozadevnih dokazov. — OUZD — dr. Bohinjec ravnatelj. Rim — Lurd — Velehrad. Pod tem geslom je bila minulo nedeljo v Društvenem domu zanimiva razstava nad 000 krasnih slik iz teh velikih slovenskih romanj zadnjih let. Razstavo je mojsterski uredil dijak A. Koren in je zelo ugajala. Popoldne ej bil cerkven govor o Velehradu kot slovanskem Rimu in pa predavanje o zadnjem romanju po Češkem in Slovaškem, ki je bilo vkljub hmeljski sezoni dobro obiskano. Štafetni tek Velenje—Šoštanj, šaleška orlovska srenja priredi na Malo Gospojnico dne 8. sept. tekmovalni štafetni tek med odsekoma Velenje in šoštonj. Start obojnih tekmovalcev točno ob pol 4 v Velenju. Cilj pri Društvenem domu v Šoštanju. Savinjsko orlovsko okroije ima svoj redni občni zbor dne 8 sept. po dohodu popold. vlaka v Društvenem domu. Srenje in odseki naj pošljejo gotovo zastopnike. Kočevje Razglas. Županstvo mestne občine razglaša: Prvo volišče se nahaja v občinskem uradu št. 75/1, vrata na desno. Na tem volišču volijo vsi volivni upravičenci, ki so vpisani v volivni imenik mesta Kočevje. Drugo volišče je v poslopju drž. realne gimnazije v Kočevju, št. 193, prva vrata na desno. Na tem volišču volijo vsi volivni upravičenci, vpisani v volivni imenik va6i Mahovnik. Spremembe v odboru mestne hranilnice. — Edvard Tomilsch, gostilničar in posestnik, in Kari Braune, usnjar in poseslnik, sta odložila svoja mesta v odboru mestne hranilnice in iz lastne inici-jalivc izstopila iz mestne hranilnice. poslovanja na ptujskem magistratu s tem še ni odpravljeno. Nezaupnica ni bila izrečena zato, da bi Nemci prišli do županskega ali podžupanskega stolčka, kakor sanj« »Jutro«, temveč zato, da se spravi na objektiven forum vprašanje, koga zadene ne morda kazenska, temveč civilnopravna odgovornost za škodo, ki jo je mestna občina utrpela zaradi Menonija. Jugoslovanski značaj mesta zato ne bo prav nič trpel, k večjemu nek, teri Jugoslovani. Da je poročevalec »Jutra« tudi napačno videl udeležence na galeriji, mu ne zamerimo; bilo mu je menda prevroče. In denuncijacija — kaj ne gospodje, je le potrebna? Slovenska farajimet Nova cesta Ganiani—Radmoianci. Kakor se je že poročalo, je oblastna skupščina v Mariboru na posredovanje naših poslancev določil* za graditev nove ceste Gančani—Turnišče—Radmožanci 300.000 Din. Z graditvijo se še ni začelo, pač pa je bil pretekle dni na licu mesta inženir, ki je pregledal teren. Nova cesta se bo gradila ob nasipu potoka Ledava, ker je to najkrajša pot. Cesta bo za vso okolico velikega pomena, zato ni čuda, ako vsakdo želi, da bi se čimprej začela graditi. Dopisi Podvince. Kakor smo poročali, se je pri ace-tilenski eksploziji 14. avgusta ponesrečil g. Andrej Gregorič in njegov Žagar. Z veseljem sedaj sporočamo, da sta se že oba vrnila domov iz bolnice in da g. Gregorič ni izgubil vida. Knjige in revije JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča gg. katehetom sledeče knjige: Bopp L., Das Jugendalter und sein Sinn. Eine Ju-gendkunde zur Grundlegung der Jugendfiih-rung. 340 str., vez. 112 Din. Dauerbock P. J-, Das Wort Gottes an die Kleinen. Kinder-Homilien auf alle Sonn- und Festtage nebst Geleeenheitsansprachen. 159 str., nevez 30 Din. D8rner K., Die Stundo des Kindes. Kinderpredig-ten. 284 str., vez. 94.50 Din. Fahnenbruch F., Kindcrprcdigten. 73 str., vez. Din 32.50. Fahnenbruch F., Der Gottesdienst des Kindes. An-sprachen iiber das religiose und sittliche Le-ben des Kindes. 104 str., nevez. Din 35, vez. Din 46. Gatterer M. S. J„ Kinderseelsorgo. 222 str., nevez. Din 75. Gatterer M S. J., Katcchctik. 656 str., nevez. Din 198. GOrtler E., Vollstiindigc Katechesen fiir das ersta Schuljahr. 183 str, nevez Din 29.50. Heiser II. A.. Die Friihkommunion der Kinder. Praktische Anleitung filr Priester, Eltern und. Erzieher. 133 str., nevez. Din 41. Hoffmnnn, Handbuch der Jugendkunde und Ju-gendorziehung. 416 str., vez Din 98. Mosterts K., Jiinglingseelsorgc. Ziel und Aufgaben einer planmiissigen Seelsorge fiir die heran-wachsende mannliche Jugend. 349 str., vez. Din 108 Kohn J., Saat nnd Ernte. Lebenskundliche Bespre-chungen zur Einstellung der jugendlichen Selbsterziehung auf dem Familienberuf. 169 str., vez- Din 50 Mayer Dr. H., Katochetik. 179 str., vez Din 52. Metzler Dr. F. G.. Erziehc zur Wahrhaftigkeit. 288 str., vez. Din 68. Ries Dr. ,T.. Katholisrhe Lebensfiihrung. Gedanken fiir Fortbildungsschule und Christelehre. 230 str., vez. Din 65. Um Sitto und Sittlichkeit. Ein Kommentar zu den Kalholischen Leitsiitzen und Weisungen zu Selbsterziehung auf den Familienberuf. 169 str., vez. Din 60. KUPUJTE SREČKE II. STADSONSKE LOTERIJE Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000— Noro trgovino koles je oivorila tvrdka Petka (Pidžo) v Sadnikovi hiši. Tatvina hmelja. Poastnici Ribič je bilo ukradenega približno 20 kg hmelja. Hmeljske cene počasi rastejo. V četrtek in petek se je kupoval lep lunelj po 61 Din kilogram. S ci vinj&lš. €1 ziolinzi Nov r/asilni dom v Parižljah pri Brdslovčah. Tik ob okrajni cesti od postaje Polzela proti Bra-slovčam stoji lična stavba, ki že sama na sebi, pa tudi s svojo okolico priča o dobrem okusu Parižlja-nov. Prostor med stavbo in cesto je razdeljen v gredice ter zasajen s cvetlicami, celi kompleks p« obdan z nizko betonjrauo ograjo. To je novi gasilni doni, ki se blagoslovi dne 8. t. m. Tombola kat. prosv. društva na Polzeli, nameravana sprva n« 4. seri., se je morala vsled raznih ovir preložiti na oktober. Opozarjamo na to in priporočamo tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za zgradbo prepotrebnega društvenega doma na Polzeli- Hmeljsko obiranje je končano. Hmeljarji so s kvaliteto bolj zadovoljni kot skvantiteto. Trgovina se razvija zelo počasi. Kupcev jc sicer dosti, viada pa precejšnje nesporazumljenjo :od katerim naj bi se skrilo vse. kar zahteva reineduro. Po znanem načelu: rečem ti, da mi ne porečeš, kriči SDS sedaj o besedo-lomstvu, ker jo je stvarna in utemeljena nezaupnica, ki se je sprejela, prepričala, da se pod firmo narodnosti še no krije vse, kar ni prav. Era ''r. Senčar-Utažek ne more pokazati v komunalni gospodarski politiki ničesar drugega, kakor primanjkljaj 260.(XX> Din, ki .jih je odnesel Menoni iz mestne blagajne. Naj revizija da še tako sijajno spričevalo g. županu, vprašanje o učinkovitejši kontroli kon od 17. februarja 1927., ki dovoljuje prosvetnemu ministru, da premešča učitelje tudi iz področja šolskega oskrbništva v drugo. Tako je g. minister dne 2. avgusta 1927. podpisal naredbo. ki odreja premestitev prve skupine slovenskih učiicljev v Pijcniont in Maccrato. Na-redba datira torej od 2. avgusta, obvestilo pa so prejeli prizadeti učitelji šeie ta teden. Fedclo se ,je tudi tu pokazal generozhčga: želel je. da se učitelji poučijo o naredbi polagoma, v majhnih dozah, v intervalih. Do sedaj je prejelo premostitveni dekret okoli 20 učiteljev in učiteljic. Če pomislimo, da je na Primorskem še okoli 350 učiteljev, moramo tudi tu nehote misliti na generoz-nost g. minislra Fedeleja. V šolsko okrožje Maccrata morajo oditi: Fr. Kramar in Davorina Bratovž. V Pijemont (Turin): Rudolf Vizintin, Renče; Ivan Murovec, Št. Viški vrh; Medveš, Lom; Viljem Nnnul, Kozana: Alojzij Orli, Vršno: Albert Ivančič, Smart; K'anko Skcčir. Rpbedišče; Ciril Drckonja s Cerkljanskega; Josipina Soban, Vrtojba; Lapajne Vogrsko, in Kun-tih, Prvačina. Seznama seveda ni konec. Tako bo slovenski učitelj učil italijanskega otroka, italijanski učitelj slovenskega. Na misel nam prihaja jedrnata označba italijanske šole v slovenskih in nemških krajih, ki jo je svoječasno podal veliki angleški list vMauchester Guardian«, ki je zapisal, da je to »papagajska učilnica«. Ubogi otroci! Ubogi starši! Uboga Italija, ki si rodila toliko odličnih šolnikov in pedagogov, kako teptajo tvoje ime filozofi kakor Gentile in Fedele! Kje je tvoj sloves najbolj svobodoljubne države v Evropi? Slovensko ljudstvo se bo težko ločilo od svojih vzgojiteljev, ti se bodo težko ločili od njega. A vse tolaži zavest, da trpijo po nedolžnem, da prej ali slej pravica zmaga. Gospode učitelje pa naj spremlja naš pozdrav na poti v tuje kraje 1 Raz$ušcena društva. i" Goriški in tržaški prefekt v zadnjem Času kar tekmujeta, kateri ho razpustil več slovenskih društev. Zdelo se je, da je tržaški prefekt dosegel rekord, ko je z enim dekretom razpustil 11 slovenskih društev v Trstu. Pa se goriški prefekt, ld se je okrepčal na dolgem dopustu v tolminskih gorah, ni dal ugnati. Pretekli teden jo prefekt Cassini razpustil katoliška prosvetna društva v Lokovcu, Ajdovščini, Oslavlju, Vrhpolju, Podragi in Budanju; nadalje »Kmetijsko čitalnico« v Podragi, »Čitalnico« v Solkanu, ki je bila ustanovljena pred 60 leti; dalje »Delavsko izobraževalno društvo« v Idriji in »Ženski krožek« v Kobaridu. Goriškemu prefektu ne maramo delati lij-ivice, zato moramo omenili še, da je g. prefekt že prej razvijal izredno živahno delavnost in razpustil prosvetna društva v: Šturjah, Rihemberku, čezsoči, Cerknem, Kredu, Renčah, Vrtojbi, Dobravljah in Tolminu. Tako je torej za--/.aenkrat cdnesci goriški prefekt. Tako potrpežljivo ljudstvo, ki na goriški prefekturi in kvesturj po ure in ure čaka, vsaj ve, da gospod prefekt in kvestor pridno delala. Po ure daleč se kmet pripelje z vlakom in zgubi ves dan, da pride po pojasnila na kvesturo ali prefekturo. Nazadnje ga uradnik mirno odslrani z jdomani! (Pridite jutri)«. In kmet se vrne, da pobere drugi »domani!«. To je delo, razpustiti v dobrih 14 dneh 20 slovenskih drušiev! Koliko pisanja, koliko tekanja! Policijski agenti, karabinerji, vohuni, kabinetni uradniki, kvestor, strojepiska in šele nazadnje prefekt, ki dekrat podpiše! To je delo! Žalostnp, a resnično je, da se vse delo teh gospodov reducira na sli-kanej zapolitičnimi strahovi in razdiranju neprecenljivih kulturnih vrednot. Kar najbolj peče pobesnelo fašislovske oblastnike je to, da slovensko ljudstvo njihovega divjanja ne jem lic pretragično. 2e davno je bilo na vse to pripravljeno. Trpelo jo od nekdaj, v trpljenju je zrasflo, a v trpljenju se je tudi utrdilo. Koliko nesreč je že preneslo in tudi zadnja vojna vihra ga ni odnesla! Tisoč in tisoč let je na tej zemlji in še hoče ostati, ker tako Bog hoče. In prav ta krščanski optimizem peče sedanjo oblastnike, ki so jim tla že skoro udirajo, zato bi radi zatrli krščanske vzgojevalnice, katoliška prosvetna društva! živali v filmu. V.ižen del v filmu so živali. In oni, ki imajo živali pripraviti in dresirati, da so upo-| rabne za filmane, so najvažnejše osebe v i filmskem svetu. Nekatere izmed teh živali so neverjetno bistroumne. Nekdo je naučil belo miš, da je na poziv plezala po človeku gori in doli. S tem si je prislužil majhno premoženje, ker so ga filmske družbo klicale od vseh strani, da so mogle filmati edino žival te vrste in takih zmožnosti. Neprecenljive vrednosti je gos, katero ima filmska družba v Hollywoodu in ki je poslušna na vsak migljaj. V Los An- geles imajo najmanj štiristo konj in psov, kj so dresirani in vsak čas pripravljeni za nastop. Konj, kateremu so dali ime »Brownie«, je tako naučen, da pade na tla, kadarkoli kdo hoče. Pomeša se med druge dirkajoče konje in na dano znamenje pade na tla, se pobere ter hiti za drugimi, a zopet pade, kar da celemu filmu seveda komičen značaj. Kakor znano, pa imajo kinoobiskovavei najraje smeh. Za vsak konjev padec dobi njegov lastnik 50 dolarjev. Seveda se »potrudi«, da je konj več na tleh kot na nogah. — A ne samo konji in psi, tudi opice, levi, medvedi, krave, papige, kanarčki in celo ribe so izborni kinoigravci, Zanimivosti Vrednost prisotnosti duha. Izmed vseh železniških nezgod je najtežje preprečiti one, ako se vlak pretrga. To se navadno pripeti na napeti progi in posledica je, da odtrgani del vlaka drvi nazaj. Tak slučaj se je pred kratkim pripetil pri Cheadle na Angleškem. Postajenačelnik je prejel telefo-nično poročilo, kaj se je na progi pripetilo, namreč, da večje število s premogom naloženih vagonov drvi nazaj. Ker postaja ni bila prosta, je bilo v najkrajšem času pričakovati trčenja. Uradnik pa ni niti trenutek odlašal ter poslal lahko lokomotivo vlaku naproti. Lokomotiva je bila seveda brez vodnika, a zadostovala je, da se je odtrgani del ustavil, oziroma razbil. Škoda jo bila še vedno manjša kot pa, če bi bil drvel vlak še dalje. Trčenje je bilo slišati daleč proč od onega mesta, a človeških žrtev ni bilo nobenih. Sličen slučaj se je pripetil pri Monmouth. Osebni vlak je ravno odvozil, ko je prometni uradnik prejel obvestilo, da se je del vlaka odtrgal. Niti trenutka ni smel zamuditi. Ustavil je osebni vlak in kretnice dal obrniti tako, da je odtrgani vlak zavozil na stransko progo in preko »kozla«. Materialna škoda je bila ogromna, ker je bilo vse drobno, toda niti ene človeške žrtve, katerih bi bilo lahko stotine, ako bi bil zavozil v osebni vlak. Pred par leti je v Bristolu nekemu šoferju težkega tovornega avta odpovedala zavora. Voz je drvel po klancu nizdol ravno tramvajskemu vozu nasproti. Šofer je dobro krmaril in kazalo je, da bo brez nezgode. Tu pa se pojavi voziček z enovprežnim konjem in na vozu dve ženski. Šofer je v tem trenutku zavil na stran ter zavozil v hišo. Velik kos zidu je odletel od hiše in šoferja je vrglo daleč proč. Ko se je v bolnici zavedel, je bil najbolj vesel poročila, da je s svojo prisotnostjo duha rešil najmanj dvoje človeških življenj, namreč onih dveh žensk, kateri bi bil avto brezdvomno pokopal pod seboj. Eno izmed najlepših, dasi groznih dejanj, se je pripetilo lani na Japonskem. Stari kmet Hamaguchi je živel v vasi Gohei, v kateri je bilo okoli devetdeset hiš z 400 prebivalci. Vas je bila tik ob morskem bregu. Hamaguchijeva hiša je stala na gričku in njegova rižna polja za hišo. Biž je bil že požet in dobro spravljen na skednju. Nekega dne proti večeru je stari farmer začutil potres, kar je na Japonskem nekaj običajnega. Toda, mož je raz hrib opazil, da se je morje umaknilo in stari izkušeni mož je vedel, da bo z mogočnim valom prigrmelo nazaj ter vrfs zalilo. Prebivalci vasi nevarnosti niso mogli videti, pač pa samo on na hribu. In Sajf stori dobri mož? Skoči k skednju ter v trenutku zažge vso svojo žetev. Ko so vaščani zagledali, da se vali črn dim iznad posestva starega Hamaguchija, so vsi do zadnjega hiteli v breg, da mu pomagajo v nesreči ter ogenj uduše. Pet minut nato se je privalil ogromen val nad vas in ko je voda zopet odtekla, ni bilo na onem mestu niti ene hišice več. Hamaguchi je postal sicer berač, toda s svojo prisotnostjo duha je rešil 400 človeških življenj. Vsem je še v spominu zadnja grozna po-vodenj mogočnega Mississipija, ko je vsak čas bilo pričakovati, da bo vse mesto New Orleans poplavljeno. Ostala je samo ena rešitev. Pre-dreti je bilo treba mogočno obzidje nad mestom, katero je zadrževalo mogočno reko v svoji strugi. Nič manj kot 1,200.000 akrov rodovitne zemlje je bilo izpostavljenih opustošenju, ako obzidje razstrelijo, vendar se oblast ni pomišljala žrtvovati materijalno vrednost, da je rešila človeška življenja. Kakor znano, se je po razstrelbi voda razlila v mogočno jezero. Več let ne bo zemlja rodila v onem kraju in farmarji so bili ob vse, toda žrtev je bila vredna, kajti človeška življenja so bila s tem činom ohranjena. Mednarodni zločinci. Statistično je dognano, da je v kaznilnicah na Angleškem 18% tujcev, to se pravi ne iz britanskega imperija. Neki znan detektiv opisuje v nekem angleškem listu, da je med tatovi, ki kradejo predvsem svilo in svilene izdelke, največ Židov in Italijanov, a Irci in Francozje so pa največji pretepači. Morilci so pa največ le anarhisti in sicer najbolj nevarni. Napačno pa je mnenje, da so vsi anarhisti Rusi in le narobe je res namreč, da pravi Rus sploh ni zločinec. Večina teh je Italijanov, to so tako zvani metalci bomb in politični morilci. Med temi pa so tudi Francozje, Španci, Nemci in Armenci. Zadnja leta se je tej skupini pridružilo tudi večje število Indijcev. Brutalni umor Sir Willia Curzona leta 1909. v Londonu je bilo delo Indijca Madho Lal Dhingra. Luccheni, kateri je umoril leta- 1898. avstrijsko cesarico Elizabeto, je bil Italijan. Czogosz, morilec predsednika Združenih držav Mac Kinleya, je bil Poljak, rojen v Ameriki. Zelo razširjeno je izsiljevanje in sicer je to zločin, kateremu je razmeroma najtežje priti do živega. V Ameriki je največ izsiljevalcev Italijanov, vendar pa pravi omenjeni detektiv, da so to po večini Italijani iz Sicilije, ali sploh južnega dela Italije. Italijan severne Italije je navadno dober državljan. Najbolj zviti goljufi so nemški Zidje. Pred 20 leti je nas Angleškem cirkuliralo velike množine ponarejenih angleških bankovcev in bila je to prava senzacija za tedanji čas, ker so bili bankovci zelo dobro pogodeni in ker ponarejevalcev nikakor niso mogli izslediti. Gotovo bi jih še dalje časa ne dobili, da jih ni izdal Nemec John Schmidt. Bili so to poleg izdajalca še Salamon in . William Barmash, Zubesky, Rome, Isnael in Males. Najspret-nejši ponarejevalec pa je bil Rus Ivan Jedov. Ta ni ponarejal samo angleške bankovce, pač pa tudi ameriške, francoske, švicarske in italijanske. Angleških bankovcev je ponaredil za 6000 funtov in bili so tako spretno izdelani, da so jih le največji veščaki angleške banke razločili od pravih. Veliki goljufi so po navadi kosmopoliti, ki potujejo iz kraja v kraj, po celem svetu. Ti znajo navadno po več jezikov, imajo samozavesten nastop in se znajo prilagoditi krajevnim razmeram vsakega kraja. Zanimivo pri tem pa je, da ima večina teh britsko ime. Da jih navedemo le nekaj iz zadnjih časov. George Bidpell, George Wilkes, Andrew Ro-berts, Frank Gleason in George Maodonnell. Veliki načrt oropati angleško banko je napravil Amerikanec Walter Sheridan. Kriminalistika smatra za najbolj zvit vlom oni, ki je bil pred leti izvršen v Parizu. Nekega večera so prišli vlomilci v palačo mar-kija Panies Passis. Oblečeni so bili v salonskih oblekah z rokavicami na rokah ter visokimi cilindri na glavah. Predstavili so se kot policijski komisarji ter da imajo nalog preiskati vso korespondenco, je-li ni vmes pisem, ki so v zvezi s panamsko goljufijo. Odprli so železne blagajne ter pobrali vse, kar je imelo zanje vrednost. Poleg tega so odnesli tudi dragocene avtografe, slike in druge stvari v vrednosti več milijonov frankov. Vodja te »komisije« je bil Francoz Renard, ki je s tem »zaslovel« po celi Evropi. Detektiv Carlin. Eden najbolj znanih angleških detektivov Francis Cariin je šel ruvnokar v pokoj in sedaj je izdal veliko knjigo svojih spominov. Cariin je prav za prav Svotland Vard, to je londonsko policijo reorganiziral. Kot šef tajne policije je v 35 letih službovanja marsikaj doživel. Cele tedne, da celo mesece se je pečal včasih z enim samim slučajem. Kako vztrajen je bil v zasledovanju, kaže posebno naslednji slučaj: Na večer 9. februarja 1918 je šla delavka v arzenalu, Nellie Trew, od doma po opravku. Bila je čedno dekle in šele 1(3 let stara. Oni večer so jo domači zadnjikrat videli živo. Drugo jutro so jo našli na nekem polju mrtvo, a poleg nje košček našiva vojaške suknje in pa navaden gumb, v katerem je tičal konec žice. Nič drugega iu nobene sledi. Ker je bila stvar zelo zagonetna, so jo izročili v nadaljnjo preiskavo temu detektivu. Prvo, kar je storil, je bilo, da je fotografiral našiv in gumb ter obelodanil sliko v vsem časopisju Anglije. Slika je pristavil prošnjo na vsakogar, ki bi predmeta poznal, da to javi njemu. Še isti dan se je javil neki moški, ki je povedal, da je bila suknja, na kateri je bil oni našiv, njegova, toda da jo je nekomu v Elthamu prodal. Temu možu je bilo ime David Greenwood. O gumbu detektiv seveda niti črhnil ni, a na suknji moža je opazil, da ima vse gumbe potrgane in da razen na enem mestu iz vsake luknje, kjer je bil prej gumb, vise nitke. Na enem mestu pa je bila luknja večja in detektivu se je zdelo, kakor da bi bila narejena z žico. Dasi še ni bilo zadosti dokazov, vendar je bil Greemvood takoj aretiran. Naslednji korak je bil ugotoviti, da je Greemvood imel vse gumbe na svoji suknji in pa našiv, ko je šel oni večer od dela. To je bilo lahko dognati, kajti pol tucata jih je potrdilo, da je bilo tako. Tudi to so vedelj povedati, da je imel Green-wood en gumb pritrjen z žioo. Na nadaljnje poizvedbe detektiva so sodelavci izpovedali, da je ono jutro, ko je šel Greenwood javit, da je bil našiv nekoč njegov, imel na suknji vse gumbe razen onega, ki je bil prej pritrjen z žico. Na potu k policiji je potrgal vse gumbe. Čudno je bilo, zakaj se je sploh javil na policiji, ker vendar ni bil na sumu. Toda njegov; sodelavci so vedeli, da je imel on tako suknjo in da ga bodo oni naznanili, ako se sam ne bo javil. »Tvoja suknja je bila, pa naj ei jo prodal, ali karkoli, javiti moraš,« tako so mu dejali tovariši v arzenalu. Ker mu ni preostajalo drugo, je moral na policijo. Cariin je dognal, da je žica, s katero je imel pritrjen gumb, ravno iste vrste, kakršno rabijo pri delu, kjer je bil zaposlen. Zaslišal je svojce osumljenca ter prejel zelo različna poročila, kje se je Greenvvood naha;al usodni večer. Sam je dejal, da je šel oni večer zelo pozno na sprehod ter da ni imel suknje s seboj, kakor tudi, da sploh ni bil v bližini kraja, kjer se je izvršil umor. Ker ni mogel dokazati, kje se je nahajal, se mu alibi ni posrečil, nasprotuo mu je pa Cariin vse drugo dokazal, in bil je obsojen na smrt. Bajne vsote za - nečimernost. Lastnik nekega modnega salona za gospode v Londonu opisuje v nekem angleškem listu, kako se današnji londonski »dandi« oblači in koliko izda na leto za obleke in vse drugo, kar napravi »človeka«. Takole pripoveduje sam: Med svoje odjemalce štejem gospode, ki izdajo na leto za oblačila in druge stvari ravno toliko, ali pa še več, kot največja filmska »zvezda« ali pa najmodernejša družabna dama. Nekateri pridejo po štirikrat na leto v moj salon ter vsakokrat naroče po tucat raznih oblek. Tak idandi« izda na leto v ta namen Svilene nogavice očaravajo! Ženski svet je že od nekdaj hrepenel po vsem, kar je lepega, tako tudi a. pr. po lepih nogavicah. Ali prejšnja nošnja svilenih nogavic je bila mnogim prikrajšana, ker še niso poznali sredstva, s katerim bi se mogla tako občutljiva svila neškodljivo oprati. Šele potom iznajdbe Luxa je postala nošnja svilenih nogavic popolnoma enostavna, tako, da si jih danes lahko vsakdo nabavi in ohrani v prvotnem stanju. Peri te torajVaše nogavice samo z Luxoni, ker je namreč sestavina istega neškodljiva svili. Pravi Lux se dobi samo v zaprtih zavojih, nikoli drugače. Pazite nato pri nakupu! 11 ..t' Alice Wright: Prvi skozi cilj. »John, novioo ti povem, konja sem kupila« je veselo vzradoščena naznanila Ange-lica. Bila sva na letovišču v Devonshire. »Ko bi ti le vedel, kako ljubka živalica je to, črn in bel, z rjavimi lisami, in pa tako ljubeznive oči ima!« »Hm, konja!« sem vzkliknil. »Kaj pa misliš početi z njim?« Pogledala me je izpod čela: »O, kakšen tepec si ti, John, ali ne veš, da bo pojutra-njem v Lower Gogside dirka, prava konjska dirka? Jutri grem, da ga prijavim za dirko in »Fourlegs« — tako je namreč konju ime — bo dirkal a ti ga boš jezdil.« »Toda ljuba moja,« sem pripomnil, »saj vendar veš, da nisem posebno dober jezdec.« >Ah kaj, prazne marnje, tako bo, kot sem rekla, pa nič drugače. Pojdi z menoj, da ti pokažem to ljubko in drago živalico.« Moje mnenje je bilo, da je bila draga živalica zares draga. Angelica ini je povedala, da Je dala pet funtov zanjo. Ako bi bil jaz kupec, bi ponudil kvečjemu pol funta in še bi nastavil roko, če bi mi morda prodajalec kaj drobiža vrnil. Ker je Angelica toliko počela s tem konjem, se že nisem mogel več upirati ter pristal, da bom njen jokej. Vse, kar je bilo bogatega in modnegasve-ta v onem okolišu, je prišlo na dan dirke vkup. Angelica je kar žarela, v teh dveh dneh se je vidoma pomladila. »Lepo izgledaš, John,« ine je nagovorila. ko sem se prikazal na dirkališču v svojem jopiču, ki je bil pisan kot najlepša mavrica. »Dirko boš z lahkoto dobil, kajti za prvo dirko je samo še en konj pripravljen.« Ko smo čakali, kedaj bo starler dal znamenje, sem imel čas, da sem si ogledal svojega rivala. Bil je to močen človek in nič kaj primeren za jokeja. Imel je konja, ki je bil zelo podoben mojemu, čemur sem se zelo čudil, kajti verjeti nisem mogel, da je še kako kljuse na svetu, ki je slično temu, na katerega hrbtu sem sedel jaz. Daljava je bila poldrugo miljo in ker konj mojega tekmeca na dano znamenje nikakor ni hotel skočiti, sem bil kmalu sto jardov pred njim. Dve oviri sem že vzel in na moje veliko začudenje, prav gladko. Ko sem prvikrat pridirjal okoli, je zaorilo med občinstvom, da je moj ubogi »Fourlegs« še bolj poskočil, in za trenotek sem videl Angclico, ko je mahala z robcem ter mi dajala pogum. »Fourlegs« jo je dobro pobiral, četudi ne ravno s preveliko naglico. Ko sva dospela do zadnje ovire, sem bil še vedno za nekaj jardov pred onim za menoj in že je kazalo, da bom v resnici prvi letel skozi cilj. Toda ravno, ko je bilo treba skočiti preko ovire, se je »Foulegs« nenadoma ustavil in kdo drugi je letel čez njegovo glavo kot jaz? Dve sekundi pozneje je pridirjal moj tekmec, toda kakor da sta se s »Fourlegsom« zmenila, storil je isto, namreč se je ustavil in njegov jezdec se je znašel poleg mene na travi. Ko se še ni dobro prevalil, sem že skočil pokonci ter za-jahal konja, preden se je še oni na tleh prav zavedel, kaj se je zgodilo. Med burnim aplavzom in vzklikanjem sem takoj nato letel skozi cilj ter tako odnesel prvenstvo. Vendar pa moram tudi to povedati, da sem bolj ležal na konju kot pa jezdil, kajti pii padcu s konja sem se poškodoval, tako da sem se kmalu onesvesitll, ko sem stopil s konja in nisem mogel biti deležen ovacij, katere mi je v svojem navdušenju občinstvo prirejalo. Ko sem se zavedel, sem se nahajal v bližnji bolnišnici, in moja Angelica je stala poleg postelje. »Vidiš,« sem ji rekel, ko sem jo spoznal, j>a sem le dobro jezdil, kajne, in dirko sem dobil.« Na moje veliko presenečenje pa se je z jeznim obrazom sklonila k meni ter siknila: >Da, toda bil si na napačnem konju. Ko si se namreč pobral, si zajahal onega drugega konja mesto svojega.« M&ugnan. Sam je bil nabiralec inseratov za Buffalo Evening Standard, in sicer zelo agilen in uporabljiv nabiralec, ki je podjetju mnogo koristil. Nekega dne pa je Sam čital oglasni oddelek nekega nasprotnega lista ter med drugim našel tudi ime nekega Jonathan Web-stra, Houseman Street 34. Ta gospod Jonathan Webster je v konkurenčnem listu oglasil, da misli svoj dve leti star Ford avto pro-; dati ali zamenjati. Sum se je podal na pot, da si ogleda tega gospoda Webstra. Predstavil se je kot akviziter inseratov za Buffalo Evening Standard ter prosil gospoda \Vebstra, naj tudi v njegovem listu oglasi prodajo Ford avtomobila. Cele četrt ure je zgovorni Sam silil v Webstra, druge četrt ure pa je hvalil, kak uspeh bo imel inserat v Buffalo Evening Standardu. Da, niti ne sluti ne, kako ogromen uspeh bo imel in da se mu gotovo ne sanja, koliko se jih bo oglasilo na inserat. Toda Jonathan Webster je ostal hladen in neizprosen ter na vsa Samova prigovarjanja odgovarjal samo z ne. »Mister Webster, gotovo imate kake druge stvari, katere želite oglasiti. Mogoče imate kaj na prodaj, ali bi radi kaj kupili, ali se česa radi iznebili,« je brbral Sam, držeč v roki notes 111 svinčnik, da bo zapisal, česar si bo gospod Webster zaželel. »Ne,« je odvrnil Jonathan. »Mogoče imate na prodaj kak star otroški voziček.« : Ne.« >Morda pa iščete zakonski par brez otrok za hišnika?« »Ne.« Kaj pa, imate kaj stare in obnošene obleke na prodaj?« »Ne.« »Ali pa bi morda radi tako blago kupili?« »Ne.« »Nerazumljivo to, vsak človek ima kaj, vi ste menda edini na svetu, ki ne potrebuje ničesar. Torej res ne marate ničesar?« »Ne.« »Kaj pa, ko bi kakega dečka adoptirali?« »Ne.« »No pa deklico, ako ne dečkn?« »Ne.« »Neverjetno, česa vse vi nočete,« je pripomnil Sam, ki je bil sicer takih in enakih razgovorov že vajen, vendar pa tako trdovratnega človeka še ni imel pred seboj. »Samo trenotek še, prosim,« je nadaljeval neugnani Sam. »Počakajte, pogledam v svoj seznam, kaj je še mogoče oglasiti, kaj ima lahko splošen pomen in kaj se da s posebnim uspehom inserirati. Bomo že tudi za vas kaj po- Gospodarstvo d0 3000 ali pa še več funtov (825.000 Din). Vendar pa trdim kot strokovnjak, da takega razkošja ni potreba in tudj nikjer ne stoji, da bi bil tak gizdalin najbolje opravljen. Moje mnenje je, da 800 do 900 funtov (250.000 Din) popolnoma zadostuje in sicer razdeljeno takole: dve večerni salonski obleki 46 funtov, ena obleka za diniranje 21 funtov, štiri obleke za sprehod 58 funtov, dve jutranji obleki 25 funtov, tri pare modnih hlač 11 funtov, dve poletni obleki 25 funtov, jahalna, lovska, tenis itd. obleka 50 funtov, dve flanelni obleki 21 funtov, trije površnik; 37 funtov, štirje modni telovniki 16 funtov, skupaj 310 funtov (87.000 dinarjev). K temu pa vsaka štiri leta novo dvorno obleko. Vsako leto novo lovsko obleko rdeče barve itd., tako da ima moderen in bogat »dandi« pri krojaču letnega računa okoli 400 funtov (110.000 Din), a to brez vseh drugih potrebščin. Dobro svileno perilo stane do 10 funtov, bele srajce 15 do 20 funtov tucat (do 425 Din ena srajca). Jopiči, ovratnice, ovratniki, rokavice in nogatice itd. stanejo takega modernega razslpneža 150 funtov na leto (41.000 dinarjev). Čevlji stanejo od 3 do 4 funtov (do 1300 dinarjev), a jahalni škornji do 8 funtov par (2300 Din). Seveda je to razumeti od prvovrstnih tvrdk v bogatem West Endu Londona, kjer ni nič predrago. Najmanj dva visoka svetla cilindra je treba na leto, katerih vsak stane dva in pol funta (680 Din). Poleg tega je treba še več drugih pokrival, lovskih čepic itd. Palice, kravatne igle, gumbi in še mnogo drugih predmetov si mora »dandi« nabaviti, ako hoče veljati za modnega človeka. Za primero naj povem, da sem pred kratkim videl račun nekega bogatina, v katerem je bilo navedenih 46 ovratnic, vsaka po 7 in pol šilinga (97 Din), katere si je nabavil v teku pol leta. Zanimivo poročilo, dasi za naše razmere nekaj nepojmljivega. Humor v oglasih. Neki zdravnik v Montrealu v Kanadi se (je bolnikom takole priporočal v ondotnem časopisu: »Ne obupajte popolnoma, dokler niste poslali po me.< Neki ameriški časopis je delal zase reklamo takole: »Namen našega časopisa je, da 6e bo uporabljal na domačem ognjišču.« Trgovec s prekajenim mesom je inseriral sledeče: »Vsled sorodstvenih zvez sem v položaju, da lahko dobavljam najboljše prašičeve parklje.« Neka verska sekta je vabila k vstopu v cerkev: Služba božja v nedeljo ob devetih. Predmet pridige: Poberite se prokleti v večni ogenj. Vstopnina prosta.« Kaj čudno se glasi zahvala: »Za pomoč pri požigu moje hiše se vsakomur najtopleje zahvaljujem.« Naznanilo za maškerado: »V nedeljo ob osmih velika maškerada. Gospodje brez nosov nimajo vstopa.« Nekdaj čevljar, sedaj nadškof. David Williains je bil čevljar v kraju Lampeter, grofije Cardiganshire na Angleškem. Vsako prosto minuto je porabil za učenje in karkoli si je odtrgal od skromnega za-sluška prj izdelovanju čevljev, je izdal za knjige. S pridnostjo in vztrajnostjo si je prihranil toliko, da je mogel na srednje šole in končno celo na slovečo univefzo v Oxford. Dasi je stremel, da. se povspne čim višje, vendar se mu ni nikoli sanjalo, da bo kdaj postal nadškof. Pozneje se je posvetil teologiji ter bil poslan v Kanado, kjer je bil sedaj imenovan za nadškofa v Onlario. sebnega našli, samo malo potrpljenja, prosim.« In Sam je pričel brati iz debelega cenika, stavil ubogemu Webstru vprašanje za vprašanjem ter vsakokrat Webstra ostro premeril. ^Morda preklic kake žalitve? — Iščete volčjega psa? — Svarilo, da vaši ženi ne sme nihče ničesar posoditi, ker niste plačnik, — Prodajate cunje in kosti? — Strižete najmodernejše -bubi c-frizure? — Prodajate stare zobe? — Popalno kad? — Obrabljen gramofon, a še dobro ohranjen? — Otroško perilo? — Skoraj nov glasovir in prav poceni?« — Dajete pouk v plesu, najmodernejše plese? — Masirate ter greste tudi na dom? — Ali popravljate slamnate stole?« — Izdelujete domače copate? — Ali jecljate?« — Mogoče imate stavbene parcele na prodaj? — Morda dajete hišo v najem. — Kaj pa tovarno? — Prodajate motorne čolne? — Kanarčke? — Udomačene veverice? — Morda celo bele miši ---?« »Stojte,« je zdajci zarjul gospod Webster ter Sama ošinil s pogledom, da je ta kar stre-petal. Potem pa je pričel dirjati po sobi gori in doli, nato pa spil skoraj cel lile«- vode. Ustavil se je pred Samom, zabuhel v obraz ter komaj hropeče vpil nanj. Videlo se je, da se le s težave premaguje. »Mister! Jaz sem miren, dostojen in potrpežljiv človek. Da sem v resnici, to sem vam ravnokar dokazal. Ako pa sedajle takoj — toda prav takoj in takoj ne izginete, potem me zadene kap!« »Sijajno, izvrstno,« je Sam skoraj zavri-skal ter oslinil svinčnik: »Kako veliko osmrtnico pa želite?« Nakup sena za vojaštvo. Po vsebini odredbe, katero je dalo poveljstvo dravske divizije v Ljubljani potom okrajnega glavarstva dno 14. t. m. po občinah Notranjsko pridelovalcem sena razglasiti, je razvidno, da se je sliSna odredba razglasila tudi po drugih občinah Slovenije. Glasom te odredbe namerava vojna uprava v okrožju ljubljanske oblasti nakupiti nevezano seno na licu mesta, in sicer za ceno 40 para za kilogram ,t. j. za mcterski stot 40 Din. Odzivaje se tej odredbi, podajamo v imenu vseh pridelovalcev sena stvarno pojasnilo in odgovor: 1. Seneni pridelek lanskega leta jo bil vobče za tretjino obilnejši kot letos, cena mu je bila do konca julija letos od 100 Din za 100 kg, in sicer po v strokovnem listu ^Kmetovalec« priob-čenih dnevnih cenah. 2. Otave radi suše letos ne bo kaj spraviti. 3. Napram letošnjim tozadevnim neuspehom je čudno to, da se cena senu podprimerno znižuje, namesto, kar bi bilo naravno, dviga, posebno še, ker je letošnji pridelek napram lanskemu letu po kakovosti veliko boljši. 4. Navzlic temu dejanskemu stanju odgovarjajočim razmeram, se ponuja kmetu sedaj za me-terski stot ceno 40 Din za en stot, t. j. kar za 60 odstot. manj, kot je bila tržna cena za lansko, obilno pridelano seno in otavo. Z ozirom na te dejanske razmero smo No-tranjci vsi edini v tem, da 1. dobro seno pod dnevno ceno, označeno v listu »Kmetovalec«, nikakor ne bomo prodajali ter da bomo zanaprej 2. nakosili le za lastno vzdrževanje potrebno seno, k'T s ponujano nam ceno ne moremo pokrivati niti stroškov umetnega gnojenja travnikov, kanioli še vse druge stroške košnje in spravljanja ter vrhu tega še davek. Mešano umetno gnojilo za travnike stane pri ^Kmetijski družbi« 180 Din za 100 kg, kar je enako 400 kg trave, ako se pusti na travniku segniti. Kmet je torej pri vsakem kvintalu trave za 5 Din na boljšem, ako jo pusti na travniku segniti kot pa, če bi prodal seno po 40 Din za meterski cent. Vrhu-tega so mu prihranjeni še vsi ostali stroški, kakor dovažanje in trošenje umetnega gnojila itd. Tržno poročilo. Les. Ta leden je bilo zaključenih na ljubljanski borzi 81 vagonov lesa od tega 62 vagonov drv. napram 12 vagonov prošlega tedna. Iz tega sklepamo, da je poslalo tržišče plasti za drva živahnejše. Dosti je ponudb v oglju, ki notira 00—95 fko meja. Letos je kaj hitro nastalo pomanjkanje zdravih testonov, katere so večinoma pokupili domači grosisti in deloma tujci. Povpraševanje za koijnisi-jone v tramovih, bukovim ter rezani paral, jelovini. Sušak povprašuje za borove brzojavne drogove in sicer za večje količine. Povprašuje se tudi za tramc in tramiče fiksnih dimenzij navzlic pozni stavbni seziji. To povpraševanje jo še vedno znatno in se delajo zaključki le na bazi kupčeve note; na ta način so naši mali producenti od teh dobav izključeni, ker pač ne morejo glede dimenzij, pa tudi dobave zadostiti zahtevam kupca. — Na italijansko m lesnem 1 rgu se pričakuje v septembru in oktobru večja živhnost. Za III. vrslno blago je vedno težko najti kupcev. Gradbena delavnost je slaba. Cene so pa vseeno zadnji čas za spoznanje bolj čvrste. — Francija zelo malo kupuje, tako ne gre naša smreka nič več. Francoski trg ne opravičuje optimističnih nad. Žito. Tendenca ameriškega trga je bila ta leden navzdol. V ponedeljek je notirala za september v Chicagu pšenica 184.12, v sredo 132.75 in je v petek zopet narasla na 13-1.50 f znatnejši padec izkazuje koruza, ki je za september v Chicagu notirala v ponedeljek 107.50, v petek pa 106.375. Tudi rž je padla: notirala je v Chicagu za september v ponedeljek 98.75, v petek pa 94.625. Cene za mast. l;i so od ponedeljka na sredo padle od 12.80 na 12.60, so se v petek učvrstile na 13.075. O svetovnem pridelku žita objavlja Mednarodni rgrarni zavod v Rimu sledeče podatke: Pšenici (25 držav. 56 j'.'slotkov lanske svetovne produkcije! 570 milijonov stotov, lani 568, povprečno zadnjih 5 let 517; rž (14 držav, lani 23 odstotkov svetovne produkcije) 189, 182, 172, oves (18 držav; lani 49 odstotkov svetovne produkcije) 330, 319 in 337 milijonov stotov. Skupno je računati, da bo pridelek pšenice na severni poluti približno isti kakor lani. Slabo stanje koruze se je v Evropi z zadnjim deževjem zelo popravilo. Tudi vesti iz severne Amerike podajajo višje cenitve: 606 milijonov stolov, torej le za 10 odstotkov manj kakor lani. Hmelj, Pri nas so cene radi manjšega nazadovanja v Zatcu nekoliko popustile. Plačuje se okoli (3 Din za kg, toda kupčija je popolnoma mirna, ker producenti nikakor nočejo oddajati blaga po takih cenah. Vesti iz Nemčije in Češkoslovaške poročajo o škodi zadnjega deževja. Lepega blaga v Nemčiji ni ln zato je zanj tendenca čvrstejša, dočim za slabo blago cene popuščajo. Iz Žalca (ČSR) poročajo, da so dosedanje cenitve nekoliko visoke: neugodno vreme in pa škržati so zelo škodovali pridelku. Iz Banata poročajo o zvišanju cen za 10 Din pri kg. Zatee javlja pod 2. sept. cene 2200—2500 Kč za 50 kg, nakup se nadaljuje; Ntirnberg, 2. sept. Položaj na trgu je miren; notacije za prima blago ne-izpremenjene, za ostalo so cene tlačene. (Z ozirom na našo vest, ki smo jo telefonično dobili dne 30. pr. m., ugotavljamo, da se je producentu nudilo za večjo količino Din 80.—, ne da bi ta prodal. Op. uredn.) Fižol. V drugi polovici tedna se je ]K>ložaj na naših trgih izpremenil: večina so od začetka kampanje cene šle gor, so sedaj popustile za cirka 50 par pri kg. Vzrok za ta padec cen je majhno zanimanje inozemstva, ki se vzdržuje nakupovanja, ker smatra sedanje cene za previsoke. Nakupne cene so sedaj približno Din 3.70—3.75 za ribničana in prepeličarja, za inandalon pa 3.50 Din. V Vojvodini so cene tamkajšnjega fižola: Novi Sad bel hački neprebran 310—315; na belgrajski borzi no-j tira lanski beli gl. proga 4—5 odst. 355—370. ozkot. | 340 den., novi bački post. 350—370, novi par. Bel-I grad 370—375. Krompir. Roza Staj. krompir je večinoma že : pobran. Notira 1.50—1.60 Din nakl. post. štajerska. | Za roza krompir je povpraševanje iz Vojvodine in Hrvatske. Kmetje blago zadržujejo. Uvoz iz Madjar-sko je znaten v najbližje mejne kraje, ker je mad- jarsko blago cenejše kakor naše. Beli gorenjski šo ni popolnoma zrel, kupčija z njim se je že začela in se prav živahno razvija. Cene se gibljejo med 90 in 95 par za kg. Pridelek je po količini dobro izpadel, tudi kakovost je dobra. Zanj se interesira tudi Srbija. V inozemstvo za letos ne bomo mogli dosti izvažati. Lani smo izvozili okoli 1000 ton v vrednosti 700.000 Din. Gobe. Za jesenske gobe, za lepo in res dobro sortirano blago se plačuje 65—70 Din, dočim so cene za navadno povprečno blago od 30 Din naprej. Naši ljudje bi lahko dosegli prav dobre cene, če bi prinašali na trg res lepo izbrano blago, tako pa mora kupec sam izbirati in naravno je, da plačuje nižje cene. Jajca. Na tržišču ni znatnih izprememb; dovozi so minimalni. Nakupne cene so nekoliko narasle: sedaj so 1.10—1.25 Din. V Milanu se plača 5.40 lire za ducat, v Švici so cene par. 166—168 frankov in to izključno za dobro blago. V Nemčiji so notacije iste kot v Švici. Kava. Tržaška terminska borza notira za kg: september 505 lir, december 467, marec 460, maj 460 in junij 457. Sladkor. Tržaška terminska borza notira za kristalni sladkor 100 kg sledeče cene: za november —marec 129.50, april—avgust 134 lir. * * * Tretja jesenska razstava v Osjeku pod naslovom »Gospodarska razstava in velesejem« bo letos od 8. do 18. septembra na 22.000 m- obsegajočem prostoru v sredini mesta. Imela bo stalne razstavne objekte, ki tvorijo okusno učinkujočo celoto. Posebno lepa bo osmerokotna dvorana s 17 m visoko kupolo in s prostori za 115 razstavljalcev. Radi obilice prijav gradi se še 5 novih paviljonov; njih oddelki so že skoro vsi oddani. Udeležba preko 400 tu- in inozemskih razstavljalcev, posebno strojev in orodja, zagotovljena. Osobita privlačnost razstave bodo avijatični modeli, radio-aparati in umetniški paviljon jugoslovenske upodabljajoče umetnosti. Popolni uspeh razstave je že sedaj zajamčen. Razstavne legitimacije, ki se dobijo pri upravi velesejma v Osjeku in častnih zastopnikih v tu- in inozemstvu, dajejo pravico na naših in češkoslovaških železnicah ter na ladjah donav. paroplov. družbe do 50%, a na avstrijskih zveznih železnicah do 25% popusta. Vizum samo 20 Din, Izvoz avtomobilov iz Italije. V letu 1924. je Italija izvozila 15.000 voz v vrednosti 400 milijonov lir, 1. 1925. 29.000 voz za 667 mil. in lani 34.200 voz za 710 milijonov lir. Italijanska avtomobilska industrija dela sedaj v prvi vrsti za izvoz, ker je domači konzuni slab. Italijanske vozove kupuje največ Anglija, potem Avstralija, Švica in Nemčija in lani tudi Francija. Morsza Dne 3. septembra. Devizni t r g ni prav živahen, kar kaže promet ljubljanske, borze, ki je znašal ta teden 12.74 milijona Din napram 12.07 milijona prejšnji ter 12.46 v tednu od 16. do 20. avg. Preračunan na dan je znašal povprečno 2.55 milijona Din napram 2.41 milijona Din prejšnji teden. Iz tega je razvidno, da se je začel večati, kar je v zvezi s prehodom v jesensko sezijo. Največji je bil v ponedeljek, najmanjši pa v petek Največ prometa izkazuje deviza Curih. V teku tedna je bila izpostavljena najznatnej-šemu gibanju deviza Trst, ki je biia v ponedeljek zaključena po 307.50, v prostem prometu je danes bila notirana po 309. Promet v devizi Trst je bil zlasti velik v četrtek. Praga je nazadovala. V ponedeljek je bila zaključena po 168.55, v petek pa po 168.45; Praga je bila dalj časa nad pariteto in je v njej zelo dosti blaga. London in Ne\vyork sta bila cel teden nelzpremenjena: 276.25, ozir. 56.75. Nevv-york je dajala priv. ponudba; London deloma Narodna banka. Berlin in Dunaj sta se le malo izpre-menila v teku ledna: navadno je bil Berlin zaključen po 13.53, Dunaj pa po 8.005 Narodna banka je z 31. avgustom začela dajati Curih, kjor ni privatnega blaga, po za 5 točk višjem kurzu: 10.955. Na efektnem trgu je v Ljubljani zabeležili padec Merkantilne banke od 80 na 60 bi. od četrtka na petek. Kranjska ind. dr. ni bila podvržena na Dunaju tolikim fluktuacijam kakor še nedavno in je notirala v petek 345 den. V Zagrebu je zadnja dva dni zavladala prav čvrsta tendenca za državne papirje. 7% je notiralo v ponedeljek 86, v petek 86.75—87, vojna škoda 354.50—355, ozir. 358—360. Ostali bančni in industrijski papirji so dobili brez interesa. Za blago glej »Tržna poročila«. DENAIt. Na deviznem trgu je Itailja danes napram včeraj nekoliko čvrstejša, čeprav Curih javlja neizpre-menjen kurz 28.14. Praga se nadalje nudi, v Zagrebu reto po 168.425. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.53, Curih 10.955, Dunaj 8.005, London 27625, Ne\vyork 56.75, Pariz 223, Praga 168.45, Trst 309 Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 13.53 bi., Curih 10.955, Dunaj 8.005 b!., London 276.25 den., Newyork 56.75 den., Pariz 222.75 bi., Praga 168.425 bi.. Trst 308.50 bi. Curih. Belgrad 9.13, Amsterdam 207.80. Berlin 123.40, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.20, Dunaj 73.10, London 25.2175, Newyork 518.70, Pariz 20.33, Praga 15.37, Trst 28.14, Sofija 3.76, Varšava 58, Madrid 87.75. Dunaj. Devize: Belgrad 12.487, Kodanj 189.80, London 34.495, Milan 38.475, Newyork 709.30, Pariz 77.80, Varšava 79.20. Valule: dolarji 707.75, češkoslovaška krona 21.02. Praga. Devize: Lira 183, Zagreb 59.435, Pariz 132.25, London 164.02, Newyork 33.75. Dinar: Ne\vyork 176.12, London 276.10, Berlin 7.40. VREDNOSTNI PAPIRJI. Na efektnem trgu so danes državni papirji zopet narasli in je povpraševanje znatno, brez blaga. Zagreb. (Prosti promet.) 7% invest. posoj. 87. vejna odškodnina 860 den., agrari 51—51.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 79.101, Hrv. esk. 11, Alpine 48.60, Leykam 12.05, Trbovlje 59.25, Ruše 35. BLAGO: Novi Sad. Pšenica bačka 78—79 kg 297.50— 3, banaška 78—79 kg 292.30—297.50. sremska 78—79 292.50-297.50, rž bačka uzančna 270—275, oves bački 200—202.50, sremski 205 —210, slavonski i 200—202.50, ječmen bački 65—66 kg 260—265, | sremski 65—66 kg 260—265, koruza bačkn 197.50— j 200. banatska 197.50 -200, sremska 197.50—200, fi- i žol beli novi bački 1% izbran 350—355, moka 0 g I bačka 430—440, št. 2 bačka 415—420, št. 5 bačka 385—395. št. 6 bačka 335—345, št. d'A bačka 300— 310, št. 7 bačka 275—285, št. 8 210—220, otrobi bački v juta vrečah 180-ia5, sremska 180—185, slavonska 177.50—180. Tendenca lieizpremenjena. Promet: 12 pšenice, 82 koruze, 7 moke. 2 otrobov, 1 rži, skupaj 54 vagonov. najdovršenejši ročni aparat sedanjosti za gašenje ognja Cena Din 800"- do 1300'—. Iščejo se zastopniki. „Una", trgovina kemiško-tehniškik materijalij, Zagreb, ltačkoga ul. 3. Sporini jfecfeu Kdor se je pred četrtstoletjem zanimal za šport, je neposredno bral ime praškega vseučili-škega profesorja Ferdinanda H u e p p e j a. Letos je 75 let star in se ga nemški šport povsod hva-ježno spominja; bil je tedaj najodličnejši zastopnik športa. V Bruslju bo leta 1935 velika razstava, in gradijo za to priliko Iudi stadion, ki bo imel prostora za 100.000 03eb. V Rimu so se vršile svetovnoprvenstvene visokošolske športne tekme, in so Italijani premagali švicarske nogometaše 10 : 1 — WAC in Jugoslavija v Belgradu 3 :3 in 2:0, pa še malo pretepa. — Na Dunaju Wacker Rapid presenečenje 4:1, Vienna Sportklub 6:1, Slovan FAC 2:1, Admira Hakoah 4:2. — Srednjeevropski pokal : Slavija Ujpest 2 : 2, Hungaria BSK pred 20-000 gledavci 4 :0. Danes igrata v Budimpešti Hungaria in Sparia, 18. t. m. v Pragi Rapid in Slavija, 2. oktobra v Budimpešti tudi Rapid in Slavija. V znamenju plavanja smo. Za Kanal je menda nad 20 kandidatov in kandidatinj, med njimi dvojčici Ziienfeld, 13 let stari. Zadnjič se jih je cela jata spustila v vodo, pa ni nobeden čez prišel. Editi Jensen je bilo zelo mraz in je čez 4 in pol ure zlezla ven; 65 let stari Nemec dr. Schiff je pa plaval 7 ur, se je nato onesvestil in so ga zvlekli ven na spremljevalno ladjo. — Dva prava Kanal ca«, Michel in Vierkotter sta plavala v jezeru O n t a r i o v Ameriki; 287 plavačev in plavalk je bilo priglašenih, 220 jih je staitalo, 40 jili je prišlo na cilj, voda 14° C, razdalja 21 milj ali 33.8 km. Prvi je prispel na cilj Vierkotter vil urah 42 min. in 12 sekundah ter je od razpisanih 50.000 dolarjev dobil več kot polovico, 30.000 dolarjev. Se je torej splačalo, da je počakal v Ameriki. Za njim je priplaval na cilj Francoz Michel; startala sta tudi Young in Keating; prvi jo moral nehati radi krča v nogi, o Keatingu pa še nismo nič brali. — Slovanska prvenstva v Belgradu so prinesla Čehom 242 točk, Jugoslovanom 174, Poljakom 94. Omenimo 100 m, Se-njanovič 1:09.4, 4 X 200 m Čslov. 10:48, Jugoslavija 11:20, 100 m Rojčeva 1:29.2; vodna igra z žogo Čslov .-Poljska 8 :0, Jugosl.-Poljska 8 :0, Čslov.-Jugosl. 2:2. — V Bol ogni se pa vršijo sedaj evropske plavalne prvenstvene tekme. Rezultati iger z žogo: Švedska-Cslov. 5 :2, Francija-Avstrija 8 :0, Avstrija-Holandska 5 : 3, Švedska-Nemčija 7 : 4, Ogrska-Anglija 7 : 2, Čslov.-Italija 3 :1, Francija-Španija 5 : 0, Belgija-Jugoslavija 7 :1, Ogrska-I talija 11:0. — Za predsednika Mednarodne plavalne zveze je zopet izvoljen Šved Bergvvall.— Plavalne tekme Nemčije in Švice so se končale 157:87 v prilog Nemčiji. — Svetovni damski rekord 100 m prsno je zboljšala Jacobsenova od 1:29 na 1:26.6. — Weissnuel-1 e r je plaval 100 m prosto v izbornem času 58.2, 880 y pa v novem svetovnorekordnem času 10:22-2, znamenje, da je izvrsten tudi na srednje razdalje. Burke je sedaj Ze tretjič premagal,, Najuoha. — V borbi za Davisov pokal so Francozi bili močnejši kot Japonci in se borijo 8. do 10. t m. z Amerikanci. — Helena \Villsova si je priborila ameriško-dansko prvenstvo tenisa in se ji je morala ukloniti tudi Nuthallova, upanje Anglije. Slovitega rokoborca Sibirca Vajnura je premagal Nemec P. Scholz, lega pa Stunn. Naš rojak Peter Kopp se bori sedaj v Berlinu. Italijan Puliti si je priboril v francoskem kopališču Viehy evropsko prvenstvo v boren ju s iloretom, Oger Gombos pa evropsko prvenstvo v borenju s sabljo. Dempsutj in Tunne.il se bosta udarila 28. t. m. Računijo na več kot 100.000 gledavcev, ki bodo plačali po 5 do 40 dolarjev vstopnine. Za 1 milijon dolarjev vstopnic je že prodanih, Tex Rickard računi z 2 milijonoma. Poleg arene Soldier Fields v Chicago so napravili park za 10.000 avtomobilov. Dempsey si je najel za trenerja poleg dragih tudi mulata Talea in mu plača 100 dolarjev na dan. Največ so nesli doslej sledeči bokserski boji: Dempsey Tunney 1,896.000 dol., D. Carpentier 1,'626.000 dol., D. Tirpo 1,188.000, Dempsey Sharkey 985.000 dol. Za avlomobilni Grund Prix Monza so se priglasili samo trije ameriški in trije evropski avtomobili. Dva Francoza hočeta zboljšati nepretrgani rekordni polet Chainberlinn in Levina, ki so ga sedaj natančno izračunali na 6'2.9-i km. — Znani Francoz Callizo se je dvignil 13.000 m visoko in je zboljšal s tem svoj lastni rekord 12.442 m, napravljen 13. 8. lanskega leta. Dunajska/ia atleta Ilipfingerja so povabili v Pariz. »L'Auto< ga imenuje »kralja obojeročnega sunka« in vidi v njem Rigoulotovega naslednika. Sedaj pa še lahka atletika. Več Amerikancev je v Evropi, med njimi znani sprinter Scholz. Kosal se je najprvo s Kornigom, liojega fornia je sedaj zelo nestalna; na slabem tekališču je dosegel Scholz čas 10.8 za 100 m, Komig 10.9; na 200 111 Scholz 22. Nato je pa »stark Houben šel rešit nemško čast in je res bolje tekel kot Scholz, 10.8 in 21.6. KOrniga je ugnal tudi Wichman z 10.9, izboren čas, ker je peljaio tekališče navzgor. — Kosali so se Švedi, Norvežani in Danci; dosegli so 30, 26 in 16 točk. Nekaj rezultatov: 100 m Andersen 10.5, 110m lese Peterson 11.8 (izenačen Thompsonov svetovni rekord iz leta 1920), kopje Lindstrom 63.29, Jans-son krogla 14.54, 400 m Andersen 49.3. — Nekaj drugih rezultatov: V Fraukfurtu Conlurbia diskos 43.49 m, nov. švicarski rekord; 100 in 200 m Houben 10.8 in 21.5, 400 m Engelhard! 48.6, 1500 m BScher 1:54.7, 3000 m Cohn 8:46.5, 4X100 m »Preu-Ben« 41.5, skok v višino Kiipke 1.87, krogla Breche-maclier 14.72 m, nov nemški rekord. — Šved EklOf 3000 m 8:24.6! 5000 m 14:52; E je 20 let star. — Schlokat kopje 62.47. nov nemški rekord. — Visokošolska prvenstva v Rimu: 100 m Francoz Theard 10.6, 800 m Švicar Martin 1:57.6, 110 m lese Francoz Semper 15.2, skok v višino Oger Orban 1.86, na daljavo je skočil Italijan Tomasi 7.3 m, s palico Avstrijec Held 8.60, krogla Oger Bacsalmasv 14.30, diskos Čeh Beneš 39.73 m. — V borbi med Nemci in Angleži je tekel Nemec Malilz 100 m v 10.8, Anglež VVichtman 110 m lese 15.2, Anglež Love 400 m v 49.8 in Anglež Stallard 800 ni v 1:57.7. Tudi Čeh Šindler 800 ni že i/,borno teče, 1:58.8; Ogni Marvaliču so je posrečil met diska 46.47 ni; 25 km je pretekel Avstrijec TuSek v 1:33.28, Finec Pentila je vrgel kopje 03.80 m daleč, štirje drugi Finci tudi čez 00 m. Tuulos jo pa skočil v troskoku zopet čez 15 ni, 15.08. Avstrijka Schurinek 100 m v 12.8! — Grki so maratonsko progo na novo izmerili in so namerili 3(5.75 km. Predlagajo, naj so vpelje ta dolžina namesto dosedanjih 42.2 km. v naj več ji izbiri stalno -v zalogi pri FRANC BAR, LJubljana, Cankarjevo nabr. 5 Telet. 407 Nascnanila Rrozniia. Igrokaz >Sv. Genovcfa« se uprizori na praznik 8. sept. ob t> popoldne (ne 4. sept.) in v nedeljo 4. t. iu. ob pol 4 popoldne. Organizacija praktičnih elektro- in strojnih tehnikov v Ljubljani ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 2 oktobra 1027 ob 9 .uri na tehnični srednji Soli v Ljubljani. Vabljeni so pred vsem člani bivše organizacije absolventov strojne oziroma elektrotehnične delovodske šole, iz katerih se jo nova organizacija ustanovila. V slučaju, da občni zbor ot določeni uri ni sklepčen, se vrši isti eno uro pozneje (brez ozira na število navzočih članov) ter bo sklepčen z nad polovični mi glasovi. — Odbor. V Zg. Kaši ju danes žegnanje! Pri Gradu prve klobase! Tainburuško društvo »Sava* v Tacnu ima svoj ustanovni občni zbor v nedeljo dne 4 t. m. ob 2 popoldne v salonski sobi g. Travna. Po občnem zboru se vrši na vrtu domača zabava ob zvokih godbe tamburaškega zbora. Prijatelji mladine, posetite nas polnoštevilno! Tombola želemičarskega glasbenega društva »Zarja«, ki bi so imela vršiti 4. septembra 1927, jo vsled tehničnih ovir preložena na 9. oktobra 1927. Vinsko trgatev priredi Združneje vojnih invalidov v Ljubljani dne 8. septembra t. 1. in sicer v renoviranih prostorih gostilne pri »Jerneju« na Sv. Petra cesti št. 85. Začetek ob 5. uri popoldne. Pri prireditvi igra prvovrsten salonski orkester. Za dobro postrežbo je preskrbljeno, za kar jamči že sloves gostilne. Vabimo k največji udeležbi. Pote^edomnia Našla sta se dva paTa nogavic. Naslov v upravi »Slovenca«. Najdeno. Po občnem zboru Slomškove dražbe se je našlo v Akademskem domu par damskih irha-stih rokavic. Shranjene so v našem tajništvu: Flori-janska ulica 7/II. PROGRAMI: Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Toulouse 392, Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2, Rim 450, Pariš 458, Oslo 461.5, Langenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Miinchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111 Carigrad 1230, Konigswusterhausen 1250. Nedelja, 4. septembra. Zagreb: 20.30 večerna glasba (kvartet Biro -Mahalup. — Breslau: 12 simfoničen konCeri, 20.15 20-1 etniča smrti E. Griega. — Praga: 20 ruska glasba. (Čajkovski, Borodin, Liadov, Itimski-Korzakov), 22 časov, signal, časnikarska in športna poročila. — Leipzig: 19.30 dr. A. Schnorr preduva o A. Dvo-Jaku, 20.05 program iz Dvofakovih del. — Frankfurt: 11.55 zvonenje z darmstadtskega gradu, 19 »Carmen< prenos iz opere. — Brno: 10 orgelski koncert, 10.30 simfonični koncert, 19 koncert (Men-delsohn, Bizet, Offenbach itd.). — Rim: 21.10 prenos iz opere. — Pariz: 14 in 21 koncert. — Berlin: 18—18.30 poizkusni prenos iz letala (po možnosti), '20.30 zabavne drobnarije, 21.15 v spomin E. Griegu. — Dunaj: 11 simfonični koncert (Beethoven, Mozart, Weber), 20.05 »Na povelje vojvodinje«, opereta v treh dejanjih. — Varšava: 20.30 koncert. Ponedeljek, 5. septembra. ZagTeb: 20.30 pesmi in arije — Barcelona: 17.40 in 22.25 kvintet. — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 20 vremenska napoved, 20.10 koncert, 22 čas. signal, časnikarska in športna poročila. — Toulouse: 20.45 koncert. Brno: 14.30 praška borza, 19 koncert. — Rim: 21.10 lahka glasba. — Oslo: 18 koncert, 20.30 klavirski koncert. — Berlin: 18 do 18.30 prenos iz letala (po možnosti). — Budapest: 17.30 in 22 ciganska glasba. — Dunaj: 16.15 popoldanski koncert, 20.05 orkestralni koncert. — Varšava: 20.30 koncert (Brahmsova dela). Torek, 6. septembra. Zagreb: vesel večer (kvartet Rosbroj). — Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 17 koncert, 20 vremenska napoved, 20.10 koncert, 22 čas. signal, časnikar, in športna poročila. — Toulouse: 20.45 koncert. — Brno: 14.30 praška borza, 19.30 koncert. — Rim: 17.45 vokalni in instrumentalni koncert. — Berlin: 16 predavanje: gospodarski pomen morskih tokov, 18—18.30 prenos iz letala (po možnosti), 20.05 prenos iz gledališča: Mikado, opereta v dveh dejanjih. — Milnchen: 21.1? zabavni koncert. — Budapest: 17.02 ciganska glasba, 19.30 Faust, opera v petih dejanjih. Sreda, 7. septembra. Breslau: 20.15 >Boljši gospod«, veseloigra v dveh dejanjih. — Barcelona: 17.40, 21.05 in 21.35 kvintet. — Praga: 13.30 in 16.45 borza (hmelj), 20 vremenska napoved, 20.10 koncert, 22 čas. signal, časnikarska in športna poročila. — Brno: 14.30 praška borza, 19 koncert, 21 koncert starobrnske godbe na pihala. — Rim: 21.10 odlomki iz opere: occaccio. — Pariz: 14 koncert, 18 radioporočila iz Francije. — Oslo: 20 koncert. — Dunaj: 16.15 koncert, 20 Der FreischiHz, Webrova opera v 3 dej. — Budapest: 18 koncert ogrskih filharmonikov, 21.30 cigaiiRka glasba. — Varšava: 20.30 koncert. Četrtek, 8. septembra. Zagreb: 20.30 vesela godba (kvartet Biro-Mahalup). — Praga: 13.30 in 16.45 borza (hmeljske cene), 17 koncert, 19.30 simfoničen koncert. 22 čas. signal, časnikarska in športna poročila. — Leipzig: 19.30 predavanje: žena in šport, 20.15 Abu Hasan, Krojač Fips, komični operi-enodejanki. — Schenec-tadv: 23.30 orkest. koncert. — Stuttgart: 20.15 Miss Hobbs, veseloigra v 4 dejanjih. — Brno: 14.30 praška borza, 19 koncert. — Rim: 17.45 instrumentalni in vokalni koncerl, 2110 prenos iz gledališča. — Parii: 14 koncert, 18 radio-poročila iz Francije. — Oslo: 18 koncert. — Dunaj: 21 narodne pesmi. — VarSnva.: 20.30 koncert (Haydn, Gltlck, Chopin, Pnc-cinl itd.). Petek, 9. septembra. Praga: 13.80 in 16.46 borza (hmeljske cenej, 17 koncert, 20 vremenska napoved, 22 čas. signal. — Stuttgart: prenos iz Baden-Badena: orkestralni koncert. — Touluso: 12.45 in 20.45 koncert. — Frankfurt: 11.55 zvonenje darmstadtskega gradu, 19.30 napredek v znanosti in tehniki. — Brno: 14.30 praška borza, 19.15 prenos iz gledališča: Bo-heme (Puccinl). — Rim: 21.10 koncert. — Pariz: 18 radio-poročila iz Francije, 21 iz del Rimsky-Kor-takova, Verdija, Massenela In Gounoda. — Dnnaj: 20.05 poljuden orkestralni koncert. — Budapest: 17.45 ciganska glasba Sobota, 10. septembra. ZagTeb: 19.15 prenos iz opere. — Breslau: 19.35 predavanje: Laik in šport. — Praga: 18.30 borza, 20 vremenska napoved, 22 čas. signal. — Leipzig: 20.15 jugoslovanske narodne pesmi. — Hamburg: 16.80 zanimivosti iz živalskega življenja, 19.15 iz radlo-prakse. — Brno: 19 in 20 koncert. — Rim: 21.10 prenos iz gledališča. — Pariz: 14 koncert, 18 radio-poročila iz Francije. — Oslo: 20.80 koncert. — Langenberg: 14.30 o zdravju, 17.80 vokalni koncert. — Berlin: 18—18.30 prenos iz letala (po možnosti) 20 poljuden orkestralni koncert. — Budapest: 17.45 in 22.15 ciganska glasba. — Dunaj: 16.15 koncert, 20.05 opereta v 3 dej.: Dorina in slučaj. — Varšava: 20.30 koncert. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba. Izžrebane šfevšlke »ORLOVSKE LOTERIJE« NA .JESENICAH I. glavni dobitek: št. E 7046 II. glavni dobitek: št. B. 1386 III. glavni dobitek: št. C. 8008 IV. glavni dobitek: št. A. 3285 Dobitki po 2500 Din. C. 9591 D. 8943 E. 99 E. 5217 Dobitki po 1250 Din. A. 5327 B 6113 H. 8235 C. 3625 C. 8787 D. 1512 D. 2812 E 2740 E 7474 E. 9464 Dohitki po 500 Din. A. 5442 A. 6683 A. 8064 B. 5158 B. 7901 C. 1994 C. 9488 C. 9570 D. 2847 D. 5826 E. 88 E. l&l E. 1141 E. 2246 E. 5775 Dobitki po 250 Din. A. 2748 A. 5276 A. 7195 B. 1369 B. 2091 B. 3956 B .4549 C. 6769 C. 7686 D. 2698 D. 7071 D .7900 E. 2804 E. 4580 E. 9873 Dobitki po 50 Din. A. 53 82 149 193 674 606 828 984 1377 1416 1429 1497 1513 1885 2002 2100 3452 3822 5056 533-1 5548 5721 5982 6093 6556 6993 7053 7307 7471 7528 7964 7999 8148 8185 8560 8719 8747 8974 9177 9282 9812 9934 E. 140 80« 317 860 596 822 890 901 -1341 1394 1395 1450 1698 1720 1875 2174 2378 2399 ^400 2622 2609 2618 2«9ii 2706 2780 2880 3009 3048 3417 8344 3697 4023 4009 4325 4661) 4607 46&5 4696 4743 4747 4797 4825 4904 4977 5057 5070 5267 5434 5568 5640 6712 6752 5868 5917 5930 5964 (5005 6079 6104 6191 6210 6259 62811 «376 6377 6381 6607 6723 6816 7095 7102 7227 7238 7260 7270 7342 7388 7132 74-18 7478 7493 7567 7626 7697 7714 7768 7782 7814 7849 7927 8331 8337 83-12 8373 8423 850(5 8508 8546 8691 SV7 8391 8997 9031 9050 9187 9202 0239 9271 9285 9805 9479 9497 9536 9608 0652 9742 9707 9874 9929 Imejitelji izžrebanih srečk naj iste pošljejo Kat. del. prosv. društvu na Jesenice nakar prejme dotičnlk na srečko pripadajoči dobitek. Dobitki, kateri bi so v teku treh mesecev ne dvignili, pripadejo v last društva, loterijski odbor Kat. del. prosv. društva Jesenice. Strojno pletenje A. Pongračič, CELJE, Gregorčičeva 3. — Izdelovanje vseh vrst pletenin po meri in naročilu. — Cenj. občinstvu se toplo priporočam. — Na drobno, Na debelo. Konrad Mihelič kros. atelie za civil in vojaštvo. MARIBOR, ."Jurčičeva ulica št. 9, se častiti duhovščini, »starim znancem«, ozir. odjemalcem, kakor tudi cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča. Franjo Lah | trgovina z manufaktur. blagom j priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega tpa-| nufakturnega blaga po najnižjih ccnah. Maribor na vogalu Vetrinjske in Jurčičeve ulice. 2024 3846 6508 8567 9600 3518 5226 7928 9190 4947 6907 8641 2609 5393 7320 9166 113 2133 4638 6619 &597 9607 283 3674 5311 8137 9204 143 4991 7036 8801 27 3315 5455 7542 0587 115 2380 4702 6984 8802 9687 860 4300 5446 snvi 9230 777 5074 7091 8915 234 3613 5707 7586 B 600 676 783 1231 1352 1371 2782 2858 2891 2942 3414 3806 4932 522(5 5962 6040 6147 6496 7009 7074 7470 7529 8108 8174 8912 9202 9399 9452 9475 9598 1385 4312 6584 8181 9995 1031 5403 7125 8964 493 3969 5738 8131 C. 2057 2484 2669 3205 3281 4800 4814 49-14 5002 5052 6727 6909 6918 7766 7805 8420 8190 8779 8809 9121 D. 1405 5880 7316 8999 E. 673 4035 5831 8496 3404 4202 4336 4727 5884 5946 8071 6900 7567 7615 7618 7929 90-13 9324 9553 9664. 751 1626 2098 2656 4044 4842 5296 5315 5938 5959 ft570 7110 8791 8868 8875 8915 Dobitki po 25 Din. A. 182 316 343 01S 640 713 824 978 1120 1201 1396 1616 1643 1647 1814 2148 2193 2300 2391 2422 2706 2880 2921 3083 3405 3566 4435 4444 4488 4579 4685 4709 471« 4726 4933 4826 5036 5250 5429 5817 5873 5915 6027 6107 6185 6243 6499 6629 6679 7161 7337 7545 7892 7955 7973 8022 8068 8228 8312 8318 8383 8100 8429 8483 8581 8T,43 8709 8760 8765 8908 8925 9030 9249 0318 9339 9-100 9143 9588 9733 97C9 9872 9942 315 525 581 589 666 761 800 1116 1343 1211 1302 1395 1512 1674 1832 1960 2063 2126 2543 2729 2805 2915 3029 3674 3811 3828 3900 4017 4296 4605 4839 4990 5024 5042 5101 5164 5204 5345 5352 5429 5503 5519 5647 5839 5985 5989 6013 6370 6500 6621 6666 6695 6827 7089 7111 7140 7235 7240 7283 7471 7475 7544 7579 7589 7604 7605 7611 7817 7872 7916 7976 8107 8405 8615 8794 8834 8848 9197 9271 9343 9484 9487 9706 9913 34« 1232 1937 2623 3571 4318 5003 5990 6838 7778 8525 9412 1044 2286 3422 1032 5030 5682 6-288 7603 8432 8825 9805 47 98 351 396 1337 1394 2062 2145 2625 2663 3614 364« 4316 4351 5170 5247 6160 6826 6944 6988 7971 8110 8605 8750 9526 9790 163 591 1553 2172 2721 3697 4544 5326 6-428 72.15 8150 9045 9994 C. 166 700 1657 2180 2929 3717 4699 5345 6541 7410 8151 9104 9998 180 214 345 311 721 749 794 979 16R6 1705 1771 1845 2315 2353 2475 2499 3022 3115 3415 3559 3845 3819 39»! 4110 4852 4879 4908 4964 5541 5661 5699 5930 6626 6659 6670 6816 7560 7719 7752 7756 8247 8356 8361 8372 9187 9149 9155 9166 184 1060 2307 3453 4038 5075 5753 6683 7639 8441 8912 9066 187 1200 2314 3456 4212 5140 5854 6701 7724 8570 8968 D. 218 575 1221 1208 2402 2431 3617 3698 4582 4652 5272 5517 6095 6102 6711 6741 7775 7806 8582 8624 9273 9379 601 755 982 1012 1318 1670 1797 1960 2865 3022 3336 3394 3750 3815 8887 3890 4847 4858 4955 5026 5595 560« 5655 5664 6132 6133 6176 6238 6745 6925 7051 7142 8139 8253 8968 8414 8792 8703 8748 8806 9392 0432 9686 9720 USNJE IN PODPLATE kakor tudi vsakovrstne čevljarske potrebščine kupite zelo dobro in po brezkonkurenčnih cenah samo pri Vaclav Vošinek, Maribor, Koroška c. 13 Zanesljiv zaslužek nudimo gospodom, ki žele prevzeti prodajo dobro idočega predmeta po deželi Ponudbe upravi pod: Velik zaslužek 6869 Lepo posestvo z 2 hišama, gospodarskim poslopjem, sad nim vrtom, gozdom, travnikom, njivami, pripravno za gostilno, trgovino, žganje-kuho ali kako drugo obrt v ljubljanski okolici, 20 minut od železniške postaje Št. Vid-Vižmarje, po nizki ceni naprodaj. Hiša in vse ostalo se nahaja v najboljšem stanju. Natančnejša pojasnila pri Berniku, restavracija, kolodvor, Št. Vid -Vižmarje. 01» zaCotku 3olo otrobi ccviii poceni. Maribor, Jos. Martinz, Gosposka ul. 15. Ceije, Aleksandrova ulica 1. Oglas pismene dražbe. Nadarbina križevaške škofije bo oddala proti pismenim dražbenim ponudbam v zakup svoj »Grand Hotel« v šldu — toda brez gostilniške oprave — za dobo treh let, počenši od 1. oktobra 1927 dalje. K hotelu spada veliko hotelsko poslopje, stara gostilna, hlev, šupa za vozove in vodnjak. Stara gostilna se da predelati v zgradbo z veliko dvorano, primerno za kinomatograf in razne prireditve. Reflektanti morajo predložiti zapečatene pismene ponudbe najkasneje do 15. septembra 1927 ob 10. dopoldne »HRV. GOSPODARSKI ŠTEDI-ON1CI — ŠID«, kjer sc bodo odpirale ponudbe in odločilo o sprejemu najugodnejše. Obenem se bo pri njej sklenila zakupna pogodba z najpovolj-nejšim ponudnikom. V pismeni ponudbi mora vsak ponudnik iz-rečno izjaviti, da so mu zakupni pogoji natančno znani in da na nje v celoti pristaja. Vsaki pismeni ponudbi je treba priložiti kavcijo 10.000 (deset tisoč) Din v gotovini ali vložnih knjigah kakega velikega denar, zavoda v Zagrebu. Natančnejše pogoje kakor tudi obrazec zakupne pogodbe daje »Hrv. gospodarska Sledionica — Šld«, »Ravnateljstvo biskupske pisarne — Križevcl« ter »Ravnateljstvo grško-kat, sjemenlSta — Zagreb«. 6914 za stanovanjsko hišo Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici v Ljubljani. Pokojninski zavod razpisuje oddajo tesarskih del za stanovanjsko hišo na Miklošičevi cesti in Pražakovi ulici. Vsi potrebni podatki, kot proračun in načrti, se dobijo pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani, Gledališka ulica, med uradnimi urami od 5. t. m. dalje za Din 80.—. Pravilno kolekovane in zapečatene ponudbe je vložiti do 10. septembra 1927 do 12 opoldne pri podpisanem zavodu. »Pokojninski zavod za nameščence« v Ljubljani. Hotelsko sobarico kot prvo, izvežbano moč, kavcije zmožno — IŠČE HOTEL »ŠTRUKELJ«. Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek se prične začetkom septembra t. I. - Prijave sprejemam dnevno, ustineno in pismeno. — Učenke, ki niso popolnoma vešče šivaijja, imajo priliko se tudi v tem vaditi in spopolniti - Zunanjim učenkam preskrbim stanovanje in hrano po ugod. ceni. Roza Medved tt^LT^t- vanja damskih oblek ter lastnica modnega salona. LJUBLJANA — MESTNI TRG 24. naprodaj v Sloveniji v divnem, lepem kraju. Polja v ravni legi, rodovitna, naplavljcna zemlja tik ob železnici, 40 minut do večjega trga, kjer so dve večji tovarni in en rudnik. — V režiji bi donašala ekonomija lepe dohodke v živinoreji, mlekarstvu in hmeljarstvu. Grad impozantno ležeč na griču nad savsko dolino, z dobro pitno vodo, lepim parkom in v ozadju lepim gozdom. Posestvo obstoji iz dvonadstropnega gradu, štirih hiš, gospodarskega poslopja, velike, bivše tovarne za špirit, tik ob žcleznici, 17 ha njiv, 80 ha travnika, 19 ha pašnika in 320 ha gozda. Posestvo je zelo pripravno tudi za industrijsko podjetje. Zamenja se iudi za posestvo ali hišo v Italiji. Več pove iz prijaznosti Fcrd. To maz in, posestnik in ekonom, Šmartno pri Litiji. 6855 HALO I HALO I Velika SEJFMRSKA VESELICA se bo priredila v nedeljo dne 4. septembra t. 1. v prostorih velikega novega salona v gostilni »PRI JERNEJU« — SV. PETRA CESTA. Mnogovrstna zabava. — Želczničarska godba. — Izborna pijača in izvrstna kuhinja. K obilni udeležbi vabi odbor. Legitimacija za obisk razstave in znižano vožnjo na železnici s 50"/o popusta samo I>in lO-—. # 4P «5$ A * J> V 50°/o popusta na železnici. Legitimacija samo £Hn tO*—- nje oci odatrnnltc hro* l.oldčiii in uevaniostl z S U R GI T. Crt7, 20 let p« »dravnlklb priporočano Irfv porabi. Bnrglt-kopelJ 7,a nojre odstrani potenje tu pi-ko^e horc. nrnotT o. m. n. h., pbeii.assino. Generalni zastopnik: i»su Svatec, NoveaiMto, Slovenlj*. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Učenec ABSOLVENTINJA drž. dvorazr. trg. šole, išče mesta v trgovini ali pisarni. V začetku gre tudi zastonj. Naslov pove uprava pod št. 6775. Mesta učenke v trgovino išče deklica s 4 razredi meščan, šole. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Učenka«. Boljše dekle šivilja z dežele, si želi priučiti kuhanja pri boljši družini. Zato bi opravljala vsa dela. - Naslov v upravi lista pod št. 6919. Izurjena šivilja gre šivat na dom, tudi na deželo. - Ponudbe upravi lista pod: »Izurjena«. Prav dobro izurjena Čil/il IH žcIi mesta po dlVMJa hišah. Naslov v upr. lista pod št. 688S. Fant, star 15 let, išče mesta VAJENCA za ključavničarsko obrt j - Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod št. 6889. ! Vsled premestitve župnika | iščem službe ; v župnišču "3PC in siccr za vsa dela sama. Grem tudi v hribe. - Naslov: Marija Žagar, Veliko Širje, pošta Zidani most. 6890 Strojrgik fzučen strojn. ključavn. ter sposoben raznih popravil, z večletno prakso, išče mesta za takoj ali pozneje. Naslov pnve uprava lista pod št. 6924 POSTREŽN1CA zanesljiva oseba, zmožna kuhe preprostih in boljših jedil, išče službe za celi dan ali poldnevno. Naslov v upravi: št. 6887 ki ima veselje do galanterijske trgovine, s primerno šolsko izobrazbo in oskrbo pri starših, se takoj sprejme pri JANKO BALOH, Stari trg št. 5. Natakarico vsestransko pošteno, veščo nemščine - sprejme takoj hotel »Triglav« na Jesenicah. 6901 Sprejme se takoj mizar, pomočnik verziran v pohištvenem in stavbenem mizarstvu. — Ig. Gerden, stroj, mizarstvo, Šent Vid pri Stični, Dolenjsko. 6903 Pri županstvu občine Jezersko je prosto mesto občin, tajnika in sluge. Nastop takoj. — Podrobnosti se dobijo pri tamoš-njem obč. uradu. 6911 Krojaški pomočnik samo prvovrstna starejša moč, ki je bil v inozemstvu v boljših ateljejih, se sprejme takoj. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 6862, Slovenska družina v Beogradu, trije člani, išče SLUŽKINJO k: zna kuhati. Plača dobra, nastop lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Častnik 85«. KONTORISTINJA pridna in brza strojepiska, se sprejme; prednost imajo s popolnim znanjem srbohrvaščine in madžarščine. Ponudbe z navedbo prakse, vseh podatkov in zahtev plače na Poštni predal 113 v Ljubljani. 6784 G. Roza Gallatia Poljanska cesta št. 18, prične s poukom v kla-virju 15. septembra. Violončello poučuje zopet prof. Terš-nig, član opere. - Pojasnila na Rimski cesti 18/IL FRANCOŠČINO in KLAVIR poučuje zopet Aneta Potočnik, spec. izprašana učiteljica. — Vpisuje vsak dan od 1—5 ure. Mirje, Groharjeva cesta, vila »Bizovičar« pri mostu KLAVIR, nemščino (kon-verzacija) in francoščino poučuje gospodična. Naslov v upravi: štev. 6928. P|owtn Poučuje Rajko ridVlU stoječ, Resljeva cesta 12 - Ljubljana. Drž. konc. zasek, učilišče za strojepisje CrlTA PETAČ, Ljubljana, Valvazorjev trg 6, pritlič. (naspr. Križevniške cerk.). Dana Golia- privat. klavirske ure. mmmmmx?M?r*iiw9mmmi—imiiiii mi Informacije vsak dan od 11. do 1. ure. — Mestni trg št. 7/IH. — Ljubljana. STANOVANJE ZASTONJ onem, ki bi poučeval dijaka II. mešč. razreda. Ponudbe na trgov. Pin-tar (za Rotha), Ljubljana VII, Celovška cesta 89. šofer perfekten vozač in mehanik z izvrstnimi, dolgoletnimi spričevali, dobro opisan, za razne vozove, dobi takoj dobro, stalno službo. Dopise z navedbo curriculum vitae na »Predilnica Tržič«. 6819 Velikega hlapca neoženjenega, treznega in pridnega, ki se razume na vse gospodarstvo, išče za takoj večje posestvo na Gorenjskem. - Ponudbe upravi pod št. 0o20. Sijajno bodočnost nudimo uradniku ali uradnici, ki vloži v dobro idoče podjetje v Ljubljani 50.000 Din ali več Zadostuje tudi jamstvo. Ponudbe prosimo upravi lista pod »Resnost« 6472 ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK v Maribom. 5512 MFDIČARJA- (slnšuičaria) - prvotrstno moč, poštenega in zanesljivega, iščem. Naslov se izve v upravi pod: 6759. Mesar, vajenca takoj sprejme s hrano in stanovanjem Jože Jelene Spodnja Šiška, Celovška cesta št. 54._6758 Poslovodjo iščem za dobro vpeljano gostilno s sobami v Novem mestu. — Prednost imajo oni kavcije zmožni prosilci, katerih soproge so vajene gostilni- f čars'ega obrta. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Gostilna Novo mesto« štev. 6934._ MESARSKEGA POMOČNIKA dobro izvežbanega, ki je zmožen izdelovati tudi mesne izdelke, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Josip Musar, mesar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 61. DIJAKINJA ali gospodična se sprejme na stanovanje in hrano pri družini brez otrok. Naslov v upravi »Slovenca« v MARIBORU. Dva dijaka sprejmem na stanovanje in hrano. — Cena nizka. Ivana Prezelj, Cerkvena ulica 21, II. nadstr. št. 34 2 ali 3 DIJAKl" se sprejmejo na stanovanje s hrano ali brez nje. Poizve se: Kodeijevo 246, trgov. Troha. 6933 ZA D i TAKE nudi po izvanredno nizki ceni dobro hrano brez-alkoho'na jedilnica pri Mariji Pevec, Medvedova cesta 9, Spod. Šiška, v bližini gorenj, kolodv. Dve sobi prazni ali opremljeni, v sredini mesta, event. s predsobo — iščem takoj ali 15. septembra. Ponudbe na upravo pod: »15. september« 6937. Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8. Obrtniki pozor! V najem se da HIŠA* z gostilno ter vsem gospodarskim poslopjem, nekaj njiv in travnikov, pripravno zlasti za mesarje, ker je 9 vasi brez mesarja. — Natančneje se poizve pri lastnici v Žirovnici št. 6, Gorenjsko. Malo kmetijo v prometnem kraju, vzamem v najem, kjer bi izvrševal tudi krojaštvo, evt. prevzamem mežna-rijo pri župniji ali večji podružn. Ponudbe upravi pod: »Krojač« 6773. V najem iščem MALI LOKAL za specerijsko trgovino, s stanovanjem blizu železnice. — Oženjen, brez otrok. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod šifro: »Lokal«. V najem oddam DELAVNICO pripravno za mehanika ali ključavničarja — z orodjem opremljeno, na promet, prostoru v mestu Slov. Bistrica, kjer še ni mehanika. Ivan Polanec, Slov. Bistrica. 6936 2v ■ supi podstrešjem za seno ter zraven spadajoče stanovanje v Šiški, Celovška cesta, oddam takoj. Vprašati: Jos. Vodnika dediče — Ljubljana VII., Celovška cesta 42. 6915 Posestvo i KUPIM — z 10 do 30 oralov zemljišča, dobrim stanovanjskim in gospodarskim poslopjem v bližini železniške proge. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »RESEN KUPEC« štev. 6893. Na Vrhniki kupim hišo pripravno za trgovino. — Ponudbe z navedeno ceno pod: »Primorec 1916< na upravo »Slovenca«. VAJENCA ki bi imel veselje do iz-učitve krojaške obrti, spreime takoj RIJAVEC LEOPOLD, kroj. mojster, Ljubljana, Miklošičeva 7. POSTANETE TEHNIK risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lyc£e Industriel, Rue Enseignement, 37. Li£ge, Belgija. Dipl. učiteljica poučuje nemščino, francoščino in angleščino. — šelenburgova ulica 4/L Klavir in teorijo glasbe poučuje priznan glasbenik na Viču, Rožni dolini in Glincah; cena zmerna. -Naslov v trgovini gosp. Završnika. 6845 Meblov. soba z električno razsvetljavo ter hrano ali brez nje, se odda takoj. Naslov v upravi lista pod št. 6942. VELIKA SOBA~ opremljena, z električno razsvetljavo, v sred. mesta, blizu univerze, s e odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 6849. Preprosto DEKLICO sprejmem na stanovanje in hrano za Din 550.—. Naslov v upravi: št. 6941 Gospod steakpot^ hrano in stanovanje. — Zelena jama 139. 6808 2 PRAZNI S O Bi iščem za shrambo pohištva v mestu. Plačam naprej ali dam posojilo. Ponudbe na upravo pod šifro: »Pohištvo« 6945. Hišo prodam zaradi preselitve. Vse v dobrem stanju. Cena 70 tisoč dinarjev. - Strniša, kroj., Fužine 18 p. Ljublj. Lepo posestvo travniki, polje in hribi, pripravno za vsako obrt, gostilno, trgovino in žga-njekuho, je naprodaj. — Poizve se v Vižmarjih v restavraciji pri kolodvoru. Gostilna dobro idoča, na zelo prometni točki, s krasnim posestvom, z vsem živim in mrtvim inventarjem — zaradi bolezni naprodaj. Naslov v upravi St. 6779. Posestvo za 8 glav živine, z letošnjimi pridelki, blizu Celja, v večji vasi, se kupi. — NAPRODAJ sta dve manjši HIŠI v Kranju in v bližini Kranja ter na Javorniku več hiš z vrtovi in manjših posestev. - Naprodaj tudi mnogo manjših in večjih POSESTEV na Gorenjskem. — L REBOLJ - KRANJ. POSESTVO naprodaj ali v najem, pet minut od postaje ali farne cerkve. Odda se po nizki ceni zaradi selitve v Ameriko. Naslov pove uprava pod številko 6920 Hišo prodam s 6 stanovanji za 90.000 Din v Zgornji Šiški 152 UIČA v sredini mesta lllOH Celje, zgrajena 1. 1913., s štirimi modernimi stanovanji, z veliko kletjo in dvoriščem, pripravna za vinsko trgovino, naprodaj pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Pojasnila se dobe pri: Ivanu Inocente, Postojna Otava (košnja) naprodaj. - Ižanska c. 52. PRODAM ČEBELE, 9 A.-Ž., na 9 okvirjev, z mladimi maticami, zadostno preskrbljeni za zimo. Cena po dogovoru. Godec Franc, Malanoga št. 3, p. Kresnice-Jevnica Lepe pse nemške ovčarske pasme, 6 tednov stare, s prvovrstnim rodovnikom, oddam po 500 Din komad ter eno PSICO. istotako 6 tednov staro, za 200 D. - Event dopise je poslati na Oddelek finančne kontrole v Kranjski gori. Proda se 2-sedežni »Citroen« za Din 13.000, »VCande-rer« za Din 26.000 in več 6 sedežnih voz od Din 26.000 do 58.000, vsi v porabnem stanju pri A. LAMPRET — Ljubljana, Dunajska cesta št. 22, PES - VOLČJAK 1 leto star, zelo dober čuvaj, poceni naprodaj. Moste (Zelena jama), Tovarniška ulica 130. Semen, pšenico dobite pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. Mizarjil Bukove in hrastove plohe in deske, popolnoma suhe, ima stalno v zalogi Družba Ilirija, Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakot-nika. Telefon 2820. Kupim kovinsko stružnico rabljeno, dobro ohranj. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Stružnica«. Hrastove hlode debelina od 20 cm naprej, kupuje v vsaki množini par. žaga V. SCAGNETTI — Ljubljana. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih ceoab erne, juvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. < Pozor društva1 O prilikah 25- in 50-letnic L dr. slavnost. prireditvah se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. uL 34. — Za prvovrstno delo se jamČL Cene solidne Oves 8n Koruzo upltp na'oenelp pri Ivrilkl V votli LJUBLJANA llealjeva cesta 24 Veletrgovina z iltom Fižol, lečo. suhe gobe in druge deželne pridelke kapi po najvišji dnev. ceni FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska c. 36. Stroje rabljene in stavljene izven obrata, transmisije in kotače za pogon (Riemen-schciben), parne cevi itd., kupuje v vsaki količini »CALIN« k. d., Zagreb, Mandaličina 1. 6568 Pletilni stroji patent »Ideal« do sedai neprekosljivi. šival, stroji za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5. Žimnice modroce, posteljne mreže, želez postelje (zložljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku Krekov trg St. 7 (poleg Mestnega doma). •♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦M« L VARDIAN 53. Hrv. 3BT- Več mladih -»C PRAŠIČKOV prvovrstne pasme, i m a naprodaj F. ŠKER-JANEC — p. Radomlje. Naprodaj je 150 hrastovih DROGOV za napeljavo elektrike. -- Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6898. Kratek KLAVIR dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi: št. 6929 Sukovih hlodov 250 ms, prodam najvišjemu ponudniku. - ProHam tudi 200 m3 SMREKOVIH DESK, 25 mm, ter raznovrstni drugi les. - Vprašanja z navedbo cene pod »Lepo blago« štev. 6902 na upravo »Slovenca«. ŠTUDA - trg Domžale - ima naprodaj večjo količ. fižola. Kupci, ne zamudite časa! HHRM0NI1 6 oktav, jako dobro ohranjen, se proda za 2500 Din, - Dopise prosim pod »HARMONIJ« na podružnico »Slovenca« v Celju. Konj in kočija ter nov PIANINO (kla-var) naprodaj. Poizve se na Sv. Petra cesti št. 7. Kratek klavir dobro ohranj. in lestenec prodam. Ponudbe upravi pod šifro: »Kratek« 6930 KOČIJA polkrita, dobro ohranj., se takoj proda. Naslov v upravi pod štev. 6828. Staro železo in kovine kupuje FR. STUPICA, železnina v Ljubljani. 6744 Doberman. ga, dresiran., popolnoma čistokrvnega, po možnosti rujavega. - Ponudbe pod »Doberman 6848« upravi. Kupi se 1 do IX tonski TOVORNI VOZ dobre znamke, v brezhibnem stanju. Informacije pri: A. LAMPRET, Ljubljana, Dunajska 22. Kupim vsako množino bukovih drv za kurjavo, lesne odpadke, franko vagon Postu-mia ali Piedicolle. Ponudbe z navedbo cene v nemškem ali italijanskem jeziku na Silverio Bassi-lio, Udine — Via dei Campi 9 6624 Pozor polharji! Iščem ŽIR v naravi ali pa tudi v olju, 1 ali 2 kg Plača se dobro. Žir je poslati ali pa osebno prinesti Bavdažu, portirju Ljubljanske kredit, banke v Ljubljani. 6831 Priporoča svoje najboljše Tamburice Elektro instalacije izvršuje ALOJZ ARHAR, Sp. Šiška, Celovška cesta 80 Solidno delo, cene zmerne - Istotam se sprejme VAJENEC. GODEC na chromatično harmoniko išče gostilno, kjer bi ob sobotah in nedeljah igral. Poučuje tudi harmoniko in je pripravljen za vsako gostijo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6925. Volna - bombaž za strojno pletenje iu ročna dela. dobite po nainižjih cenah pn PRELOGU. LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 »HIPNOTIZEM, sugestija, couetizem« Poljudno-znanstvena razprava na temelju najnovejših izkušenj modernega dušeslovja. - Izredno zanimivo za vsakega. _ Din 28,— po »Veda in znanost«, CELJE, Razla-gova ulica 8b. 6683 m — | m V Mariboru kupite po zmernih cenah pri IGO BALOHU Vetrinjska ulica štev. 18, priporočeno kravate, klobuke, nogavice ter galanterijo in parfumerijo. SNEŽNE ČEVLJE sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Tro-bar, Sv. Petra cesta 6, ■n Prešernova ulica 30. Iščem družabnik^Tčo ki razpolaga z lokalom in vpeljano trgovino, event. prevzamem vodstvo. Ponudbe upravi pod St 6459. Trgovina mei. blaga, 2 lokala, 1 skladišče, se odda. Prevzeti je samo malo zalogo svežega blaga. Nahaja se v malem industrij, mestu na glavnem trgu. _ Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 6829 Prostor pripraven tudi za drugo podjetje. ^ Halbarth MARIBOR Tiubarjeva ulica — Poj na Kalvarijo, desno. Cenik. Logiei'-, Jurjevska57 crlr.oroca naifiotjse tamburice, par "ture, stj ime, ale In ne otrebičlne la vsa glasbila SiafcK Odlikovan na fiarlil ranlio. 'antav Pozor! Vinotoč letnika 1920. in 1926. Filipa Galunder na Gaju (pri Zgor. Sv. Kungoti). Izvrstna in pristna kapljica ter dobro okrupčilo 1 tudi za abstinente. Vata in odeje na zalogi Odeje se sprej- meio v delo. _ R07" ' ULICA 19. :NA 6926 Polhove in krtove kože KUPUJE krzna ri >a L.ROT Ljubljana, Mestni trg štev. 9. Abonente sprejme na dobro meščansko hrauo restavracija »Pod skalco«, Mestnf trg št. 11. Kuhinja je pod vodstvom gospe Fanike Košakove, svoj čas go-stilničarke pod Gabrom. Vabijo se tudi ostali gosti, kateri želijo dobro jesti in pitL Družabnika agilnega manufakturista, s kapitalom ca. 150 do 200.000 Din ali pa, ki mu je na razpolago blagovni ali denarni kredit v isti visočini, iščem za takoj v dobro vpeljano, 15 let obstoječo trgovino. Letni promet do 5 milij. dinarjev. - Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Prijetno poslovanje« St. 6789. Rokodelci in industrijalci pozor! Ne zamudite ugodne prilike za nakup* mizarskega, ključavničarskima, |o-darskega in drugega orAd-ja. V zalogi so tudi strojna tesnila, vodokazi in brusilni aparati. Vse prodaja le še kratko dobo globoko pod dnevnimi cenami Uprava konkurzne mase Od Koutny, Ljubljana, Aleksandrova cesta. V Mariboru kupite galanterijo, drobnarije, parfumerije, vrvar-ske in pletarske izdelke - najugodneje pri - DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica štev. 26. Pristna lldi domača kuhinja, - RIBE po zmernih cenah pri I. TRCO, MAFIBOR Petrinjska ulica štev. 3. Pljuča! stalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Janina, obč. Sečovo, p. R. Slatina. Prospekt 3 D. Najboljša so oglasi v »Slovencu"! 14 uMjanska kreditna batfika Delniška glavnica: 50,000.000 Din Rezervni zakladi ca. 10,000.000 »Sil Centrala: Ljubljana^ Dunajska CCSta Brzojavni naslov: podružnice ln agencije: Brežice. Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj. Lo Banka LJubljana gatec. Maribor. Metko vlč. Novi Sad, Novo mesto. Prevalje, Tt>lt>lnn «tPV - Ptuj. Rakek, Sara|evo. Slovenjgradec, Split. Trst. 1 e,c,on s,ev- - 261» 413, Se prlporofo xn »se v linnfno stroko spndnlnf.« posle 502, 503 Ss"S 5C4 Družba Ilirija , . „, premog - drva - koks - oglje. Inserirajte V ..SlOVenCU ! Pisarna in skadiščc Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. Telefon št. 2820. Telefon št. 2820. Naročila sprejemajo tudi sledeče trgovine: Pavlin Fran, Gradišče 3. Jančar Ivan, Miklošičeva cesta 4. Leben Franc, Pol|anska ce«ta 27. Kač Franc, Du. nojske cesta 1 b, poleg Kreditne banke. Velkavrh Antonija, trafika, Sv. Jakoba trg 9. Mrak Emil, Pot v Rožno dolino. 6833 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani « obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru brez vsakega odbitka. — Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo v lastni palači, zidani še pred vojsko, iz lastnih sredstev. - Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom za vloge vsi člani 7. vsem svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh viog. Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov dinarjev Prvovrstno delo, Zmerne cene, To je naše geslo! Ing. PAVEL KRYL, profesor Tehniške srednje šole, naznanja v evojem in v imenu svoje soproge VERE, da se je njuna edinka Priporoča se Vam, j*. In | ** % mm m da si pri nakupu ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenik. ANDREJ KREGftR l0varpnSlf,v".B,0fl,, ST. VID nad LjuMlano (nasproti Kolodvora Vizmarje) VIDKA v petek dne 2. sept. ob 19, uri preselila med nebeške krilatce. — Pogreb naše ljubljenke se bo vršil v nedeljo 4. sept. t. t. ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Flori, janska ul, 21, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3, septembra 1927. Žalujoči ostali. kakor gosli, citre, kitare in t a m b urice ima vedno v zalogi specialna delavnica za godala v Celju VACLAV SCHRAMM. Velika zaloga pihal v prvovrstni izdelavi. Najfinejše strune in nadomestni deli za vsa godala. Garantirano strokovnjaška in promptna popravila vseh instrumentov. - Največja delavnica te vrste v Sloveniji. - Najnižje cene. Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z, Stolna ulica 6 Obrestu/e hranilne vloge brez odpovedi po 6°jo na trimesečno odpoved S"j0 TISKARNA V LJUBLJANI Ob priliki izgube naše ljube sestre, tstke, svakinje Zahvala ce najtopleje zahvaljuje vsem, ki so ji ob njeni zadnji uri na strani stali, in ki so poklonili lepe šopke in drugo ter jo spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 4. septembra 1927. Rodbina Fleischman. wr Poi«ri -WB jsT^ «p - Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih mUivA jr\ j/mfJ\ Ajtv otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu- matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki IBSB^ za popolno popravo, emajliranje, poniklanje ^/V^Oj^ VjJlrfvokoles, otročkih vozičkov, šivalnih strojev ^ft^fijjjgr itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko fPIDDNA" f. D.ft... tovarna rivokoles. otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4, Cene/še kot on RAZPRODAJAH prodaja po najugodnejših cenah ln samo na debelo Najstarejša tovarna IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPOE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN iN NAJFINEJŠI PAPIR. KLIŠE3E PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA ENO- IN VEČBARVNI TISK RAZGLEDNIC. DALJE REKLAMNE SLIKE. VINJETE 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 • priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah. Obratovanja vlog, nakup tn prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev dEviz in vaiut, borzna naročila, preduiem; in krediti vsahe vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-depositi itd. itd. Brzojavke: Hretiit Ljubljana Tel. ZOfO. ZH7. 2548: interurhan 2706. 2806 LJUBLJANA dobnega. Pršelo je, mrzlo je bilo in megleno; bil je prav otožen dan. Pod noč je prišel Tomažek domov tako premočen in utrujen in lačen, da sta celo oče in stara mati opazila, kako bedno je bilo njegovo stanje, in sta bila ganjena — seveda po svoje. Ne-utegoma sta ga nabunkala in ga nagnala spat. Vsled bolečin in gladu, preklinjanja in pretepa po hiši dolgo ni mogel zaspati; naposied pa so njegove misli splavale v daljine, bajne dežele in zaspal je v družbi kraljevičev, ki so bili vsi v zlatu in draguljih in so bivali po prostranih palačah, kjer so se jim strežaji priklanjali in hiteli izvrševati njihove ukaze. In kakor po navadi se mu je zopet sanjalo, da je bil on sam tak kraljiček. Vso noč ga je obdajal ves sijaj in blesk kraljevega dostojanstva; stopal je v morju luči med veli-kaši in visokimi gospemi, dihal vase dišave, poslušal sladko godbo in odgovarjal na spoštljive poklone blesteče množice dvornikov s tem, da se je sedaj nasmehnil, sedaj prikimal s kraljevo glavo. Ko pa se je zjutraj prebudil in gledal vso bed-nost okoli sebe, so sanje vplivale nanj kakor vselej: še tisočkrat bolj je občutil vso umazanost, ki ga je obdajala. Nato pa ga je obšla bridka žalost in grenke solze so ga zalile. Mark Twain: tako daleč od doma. Ustavil se je in nekaj časa razmišljal, nato pa se je zopet udal svojim domišljijam in se podal izven mestnega ozidja. Dandanašnja slovita ulica Strand sicer ni bila več navadna cesta na deželi, ampak ljudje, ki so tam bivali, so po vsej sili trdili, da je mestna ulica; na eni strani so res stale hiše v precej sklenjeni vrsti, na drugi strani pa je bilo samo nekoliko raztresenih velikih poslopij; to so bile palače bogatih plemenitašev s prostranimi, krasnimi vrtovi, ki so se razprostirali vse do reke — ves ta kraj je dandanes seveda popolnoma zazidan. Tomažek je kmalu dospel v neko vas, kjer je počival ob lepem križu, ki ga je bil svoje dni postavil neki kralj; nato pa je počasi stopal po mirni, lepi cesti naprej, mimo krasne palače velikega kardinala proti vse bolj mogočni in veličastni palači v majhni daljavi — Westminster. Tomažek je z odprtimi usti zavzet zijal v ogromno zgradbo s temačnimi braniki in stolpi, orjaška kamenita vrata s pozlačeno ograjo, pred katero so stali velikanski levi iz granita, grb in druga znamenja angleškega kralja. Ali se mu navsezadnje izpolni srčna želja njegove duše? Saj to je bila v resnici kraljeva palača. Ako mu je bilo nebo milo, ali ne bi mogel upati, da bi sedaj videl kraljeviča — resničnega kraljeviča iz krvi in mesa? Ob vsaki strani pozlačnih velikih vrat je stal živ kip — to se pravi, postaven, nepremičen vojak, oblečen od nog do glave v blesteč oklep iz jekla. V spoštljivi oddalji je stalo mnogo kmetov in meščanov, ki so čakali, da bi jim naključje naklonilo srečo, da bi videli še kaj več, mogoče celo kralja. Skozi druga, nič manj krasna vrata, ki so vodila skozi ograjo, ob-dajajočo kraljevo palačo, so prihajale in odhajale bleščeče kočije z gospodo znotraj in strežaji zunaj, vse v zlatu. (Dalje siedi.) Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Čez nekoliko časa je Tomažek osnoval med tovariši pravcati kraljevi dvor! On je bil seveda kraljevič, njegovi prijatelji in drugi tovariši so pa bili straže, kraljevi strežaji, nadkonjarji, velikaši in dvorne gospe in kraljeva družina. Vsak dan so tega namišljenega kraljeviča sprejeli z imenitnimi ceremonijami, ki jih je Tomažek posnemal po romantičnih knjigah. Vsak dan so na kraljevem zboru prereše-tavali važne zadeve svojega namišljenega kraljestva in vsak dan je namišljeno kraljevičevo veličanstvo izdajalo povelja namišljenim vojskam, mornaricam in podkraljem. Ko je bilo tega igranja konec, pa se je podal v svojih capah na ulico, priberačil nekoliko par, pojedel svojo borno skorjico, prejel svoje običajne batine in kletvice, nato pa je legel na svojo gnilo slamico in zopet sanjal o svoji prazni visokosti. Še vedno pa ga je obhajala želja, da bi vsaj samo enkrat videl resničnega kraljeviča, živega in iz mesa; in ta želja je postajala dan za dnevom, teden za tednom silnejša, tako da je naposled udušila vse druge želje in mu postala pravcata strast. Nekega dne meseca januarja je na svoji vsakdanji beraški poti Obupno taval po mestu; uro za uro je bosonog in premražen stopal po ulicah in pogledoval skozi okna krčemskih kuhinj in se hrepeneče oziral po strašanskih kosih svinjetine in drugih jedi, ki so se mu vse dozdevale kot slaščice za angel je; namreč samo po tem, kakor so dišale, kajti fante ni bil še tako srečen, da bi bil kdaj pokusil kaj po- Tretje poglavje. Tomažek sreča kraljeviča. Tomažek je lačen vstal in jo lačen mahnil od doma, misli pa so mu bile še vedno polne bleska in sijaja njegovih sanj. Taval je po mestu semintja in skoraj ni vedel, kod je hodil in kaj se je godilo okoli njega. Ljudje so se dregali okoli njega in nekateri so nagnali z osornimi besedami: ampak zamišljenega fanta se ni nič prijelo. Sčasoma se je znašel v nekem predmestju. Na to stran mesta še ni bil nikoli prišel j I SnEDHfftOlfV pisalni Stro! Ima sodooni sSoum, nad 2.000.000 stražo s lllh DnnAl" flt Linbliana. Selcuburgooa prometu, nedosegUlio n frpeSnoatl In DBled lega nniceneiSI. SUMU« Pnlica6/1. Trialon »1.2BBO 11181118 EHiscšerivi snet Ljubljane zihteoa moikriiiSi oblaCiL Ker hočemo tej upravičeni zahtevi popolnoma vstreči, smo preselili svojo trgovino damske konfekcije ter konfekcije za gospode D Stritarjevo IliiCO Sten. 9 (vogal pri frančiškanskem mostu) kjer otvarlamo novo trgovino najmodernejše konfekcije ter modnih potrebščin za gospode in dame. O finem okusu, izdelku, kakovosti ter o naših nizkih cenah, prosimo cenjeno občinstvo, da se osebno prepriča v novih naših trgovskih lokalih in izložbah. Pri nas je odslej najugodnejši nakup najmodernejših in najelegantnejših oblačil ter modnih potrebščin za gospode in dame. Vabimo! Fran Lukič, Stritarjema ulica štev 9. Vabimo! BB —BHB—I Važno za trgovce-izietnike Dne 21. septembra 1927 nastopi največja in najhitrejša veleladja sveta »Saturnia« z motornim pogonom, last parobrodne družbe Cosulieh Line v Trstu, svojo prvo vožnjo. — Potniki za luke: Neapelj Marscille, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buonos - Aires se sprejemajo pri zastopniku SIMON KMETECU, Ljubljana. Miklošičeva cesta štev. 13. 6474 l „Spectrum" <1. d. f inž. Kopista, Dubsky in Krstič tvornica ogledal in brušenega stekla LJubljana Vil Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osi jek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseb velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe. izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala. Naiboijše šolske -violine, vsa godala, potrebščine in strune dobite le pri muziku-strokovnjaku bivšem učitelju Glasbene Matice Alfonz Breznik-u Ljubljana, Mestni trg 3 (poleg magistrata). Telefon itev. 16 Ustanovljena L 1889 01 9 ne Poltni ček 10.533 Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev (Gradska štedionica) Ljubljana Prešernova ulica Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg iastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem tei davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri nje) sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar Naši roiahi v Ameriki nalagajo svoje prihranile največ v naši hranilnici, Her ie denar tu popolnoma varen Najboljši šivalni jtroj je edino le IU za dom, obrt in industrijo ter švicarski pleiilni stroj „OUBIE:D" Istotmn v zalogi pisalni stroji JUkAMkft" Peteline Hranilnica daje rosoiila t>o ufzki obrestni meri na posestva in menice iHifflniiifi Ljubljana blizu Prešernovega spomenika »a rodo Najlepše opreme. Nizke cene. Tudi na mesečna odplačila. Stiskalnice in mlini m $aaiie in grozdfe, kotli m Igastie po najnižjih cenah pri tvrdki Fr. Stuplca, LJubljana, Gosposvetska cesta štev. 1. Važno za krojače! Izšla je nova, velika Knjiga krojaštva za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dcbi se pri A. KUNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7. Zahtevajte opis knjige' Eranitni Mov. mareria JE NAPRODAJ — pripraven za tlakovanje cest, tovarn, dvorišč, prelazov etc. Materijal ima kremene žile ter se zaradi tega poceni odda. -Pojasnila daje OSKRBNIŠTVO KNEZA WINDISHC-GRAETZA V SLOV. KONJICAH, kjer je tudi materijal na ogled. 6783 bode izgledala zopet kakor IlOVd, ako jo pustite h€fnit;io Čistili v tovarne jos. Micn LJUBLJANA Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Šelenburgova ul. 3. Pllslranic v najmodernejših vzorcih tekom 24 ur. Slanko FlortanfiC trgovina x železnlno Sr. Petra cesta 35 — Podružnica v SlSkl Velifcn iz!'ira! Nizke ceno! Najboljši dokaz za dobro kakovost "3|SC je to, da hoče ponarejati naše harmonike vsak izdelovalec in tovarnar harmonik, pa vendar le ne more napraviti prvovrstnega kakovostnega dela. Kupite torej le izvirne lubas-harmonike F. LUBAS & SIN, izdelovalec harmonik, Celovec (Avstrija). Ob začetku šolskega leta! r. z. z o. z. ]ani na Kongrsncm trgu J priporoča staršem in dijakom svojo bogato zalogo vseh šolskih potrebščin knjig, zvezkov, tintnikov, pisalnega in risalnega orodja, map, torbic, oprtnikov, aktovk, računal in vseh potrebščin za tehniko in trgovske šole i. L d. Zadružna gospodarslta baeka d. d. Brzpiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta IO Telefon st.2057,2470 n 2979 Kapital in rezerve skupno nad O in 16,000.000-—, vloge nad Din 250,000.000- Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest posojila ter 2'V/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000.— n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35'—. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. •iiSr^ Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani) Karat C•£. izdajatelj: dr. Fi. KaloTec. Urednik: Franc Ierteglar.