Velja v Skobljani in po pošti: elo leta . K 360- ~ «l leta . . . „ 180 — itri !ets . „ 90'— * mc-sec ... „ 30 — La. inozemstvo: leto i«! eta . etri teta s mesec K 480 -„ 240-— n 120 — »s 40-- Za Ameriko: \.'no , . 8 dolar. '0.. ' ■ 4 dolarje 2 dolatja Vr: osi... porabUeocia nr«.. • 1 mm visok iei Sitok prosto, za onkrai 'i t\ it večkrai ti opusi. Uredništvo je v Ljubljeni, FrančiStenska ulica štev. 6/1. Telefon ? w. 360. — Uprpvništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleton štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja T60 K. Vprašanjem glede mserstov i. dr. se naj priloži na odgovor dopi n;ca ali znamka. — Dopisi naj se Irankirsio — i——. """ Rokopisi se ne vračajo. t—-------------------— Izjava. Načelstvo NSS je soglasno sklenilo z ozirom na sklepe celjske konference strankinih zaupnikov, da stranka pri volitvah županov In podžupanov v Ljubljani. Celju, Maribo-’h. Ptuju Postavi svoje lastne kandidate ter i -vlja. da nikakor ne bo o odpirala v nobenem slučaja kandidatur J DS In SLS. To se objavlja Javnosti vsled tega, da se onemogoči vsako beganje naših pristašev od strani nasprotnikov. Načelstvo NSS. Rekonstrukcija beograjske vlade. Mešetarenje za ministrske stolčke. RAZMEJITEV SLOVENIJE KONČANA. Bakar. 2. maja. General Majster, ■Han jugoslovenske delegacije v Benetkah, je predvčerajšnjim na torpe-dovki prišel v Bakar ter je nadaljeval svoje potovanje. Komisija je v Benetkah dovršila svoje delo za razmejitev tja do Matulj, tako da je meja proti Sloveniji popolnoma dogotov-ljena. Btezn^st ali a^orcijja ? Tabo sem se vprašal, ko seni prcčltal uvodnik Slov. Naroda z dne 1. maja 1921. Na predvečer prašnika delavnega ljudstva iti letos tudi praznika Vstajenja našiti pravoslavnih bratov }e gnspoda od napredne JDS smatrala potrebno položiti Javno izpoved. Vedel sem že pred 10 leti, da pri tako-zvanj ljubljanski liberalni strank) ul vse v Beograd. 2. maja. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da se bo Že rta prihodnji seji izvršila rekonstrukcija kabineta, ki bi se imel po-Polniti na ta način, da prevzame Portfelj vojnega ministra minister zunanjih zadev. Kot minister zunanjih zadev prišel bi v poštev dosedanji poljedelski minister Velizar Jankovič. Na ta način b! pridobili demokrati še eno listnico, tako bi imeli isto število kot radikalci. Glede port-felia vojnega ministra obstoja močna struja, ki zahteva, da se postavi na to mesto kaka civilna oseba iz par- lamenta. Temu pa bi se znali upirati vojaški krogi, ki bi radi videli, da prevzame mesto vojnega ministra general Hadžič. To vprašanje se bo rešilo, ko dospo vsi ministri v Beograd. Sedaj se nahajajo tamkaj samo 3 ministri. Beograd, 2. maja. (Izv.) Za 7. tm. sklicana je seja ustavnega odbora, na kateri se bo razpravljalo o raznih predlogih parlamentarnih klubov in pojedin ih poslancev. Nadalje se bo na tej seji razpravljalo o nekaterih važnih ustavnih vprašanjih. ! reda. Pa vstopiti so v stranko takozvanl RAZMEJITEV REKE BO KONČANA mlatil narodni radikalci In bilo }e upravičeno DRUGI TEDEN. j upanje na Izclščenie takozvaulh naprednih Bakar, 2. maja. Kakor se doznava j vrst. Omenjeni uvodnik pa le potrdil en-Z zanesljive strani, se bo začelo delo i krat za vselej, da ie bila sodba že takrat za razmejitev Reke med italijanski- I pravilna — da korupcije in protekdle v tel mi in jugoslovanskimi delegati dne ! stranki ubiti lil mogoče dokler Stranka kot 5. tm. ter'bo končano do 10. maja. laka< četudl t,od različnimi imeni, sploh Vprašanje sankcij še nerešeno. Sporazum med zavezniki dosežen. Ultimatum Nemčiji. Reške meje bodo torej določene prej kakor se bodo izvršile volitve v italijanski parlament. FAŠISTOVSKA PREDRZNOST V DAKARJU. Bakar. 2. maja. Snoči je priredilo nekoliko tukaj prisotnih mladih Rečanov proti Zanelli demonstracije. Naša oblastva so nastopila z vso obstoja. Dragoceno le priznani«, da so dobivali pristaši po protekclii »svojo policijo«, ki . je daleč presegala njihove zmožnosti. —-j Dosti. Pošten sodnik aa tak nasglavnl greh | proti obči morali ne sme podeliti odveze! j Stranko osoblto, takozvane napredne ne j smejo z korupcijo uničevati lastnega na-[ roda! Stranka JDS ni aa občinske volitve fz- London, 2. maja. (Izv.) Včerajšnja posvetovanja zastopnikov zavezniških držav še niso dovedla do nikalnega zaključka. Posvetovanja so potekala zelo burno, ker se je Lloyd George z vso njemu lastno energijo upiral francoskim zahtevam glede povrnitve škod. Tudi je povdarjal, d?i je treba vpoštevati dobro voljo nemške vlade, ki je storila v vprašanju razorožitve vse mogoče, da ugodi zavezniškim zahtevam. Lloyd Osorge je izjavil nadalje, da komisija, k! je bila sestavljena za določitev svote, ki bi jo imela Nemčija plačati kot povračilo za storjeno škodo, ni isti dovolila nikakega podaljšanja stavljenega roka, kakor ji tudi ni naznanila plačilnih pogojev. Naznanilo plačilnih pogojev Nemčiji bi moralo šele postati pravomočno in je treba dati Nemčiji nekaj dni odloga, da predloži svoje protipredloge. Zastopnik Francije, Briand je tem izjavam Llovd Georgea najodločneje oporekal ter vstrajal na tem, da se Nemčijo s prisilnimi odredbami pripravi do tega, da v čim krajšem času in brez oklevanja ugodi zahtevam zaveznikov. Ker se omenjena zastopnika obeh prijateljskih držav nista mogla zediniti, je predlagal belgijski zunanji minister, da naj sporoči komisija za povrnitev škod Nemčiji tekom 4 dni svoje zahteve, na katere bi morala Nemčija tekom nadaljnih 4 dni odgovoriti.^ Na večerni seji je predlagal Lord Curzon kljub ostremu nasprotovanju tako od strani Brianda kakor tudi belgijskega zunanjega ministra, da se stavi Nemčiji ultimat, na katerega bi morala Nemčija tekom 10 dni odločno odgovoriti, sprejme li tam izražene zahteve ali jih odklanja. Ko-nečno je bil izvoljen odbor, ki bo tekom nekaj dni natančno proučil to Vprašanje. LIoyd George je izjavil, da so tako najširši krogi angleških finančnikov kakor tudi vse angleško delavstvo proti zasedbi rahrskega ozemlja in Vestfalske. Pariz, 2. maja. (Izv.) Današnji ju-1 ran ji časopisi izražajo upanje, da se fto po včerajšnjih brezuspešnih pogajanjih in ostrih nastopili med zastopniki Anglije iu Francije v vprašanju povračila škod dosegel sporazum Ee tekom današnjega dne. Potom teta sporazuma bi se rešilo vprašanje Mobilizacije v Franciji in odpošilja-fcv nameravanega ultimata nemški vladi. I-ondoii, 2. maja. (Izv.) Izjavo senatorja Lodgeja, da b;vdo Združene države na fiodlagi Knoeksove resoluclie sklenile po-. sebnl mir z Nemčijo, se tukaj smatra lo kot opomin Franciji, da sc ista omeji v svojih zahtevah. Ako bi se od Francije zahtevano odredbe proti Nemčiji Izvedle, bi bila ta popolnoma uničena, pri čemur bi seveda trpeli tudi amerlkanskl Interesi. London, 2. maja. (Izv.) Do sedaj ua konferenci zaveznikov ni prišlo že do nikakega zaključka, vendar pa se pričakuje, da se bo zahtevani ultimat Nemčiji odposlal. Samostojna akcija Francosko dosedaj že n| postala kočljiva, vendar pa Je v splošnem položaj do skrajnosti napet. London, 2. maja. (Izv.) Po končanem posvetovanju vrhovnega sveta Je Izjavil Briand, da ]e v splošnem upati na izboljšanja položaja. Pariz, 2. maia. (Izv.) Glasom brzojavnega poročila iz Lyona sta dobila tamkaj nastanejna polka kirasirjev in dragoncev ukaz na takojšnji pohod v ruhrsko ozemlje. Nauen, 2. maja. Po uradnih vesteh je prišlo do popolnega sporazuma v vprašanju sankcij med Lloyd Georgom iu Brlan-dom. Nemčija bo pozvana, da odgovori na ultimatum reparaciiske komisije. Pariz, 2. maja. Kakor poroča posebni dopisnik Agence Havas iz Londona, se ie med zavezniki dosegel sporazum, po katerem bo reparacijska komisija Nemčiji v štirih dneh naznanila raodalltete plačevanja In jamstva, ki na] nadomeščajo ierltori-alno poroštvo, ker se poroštveno ozemlje ne bo zasedlo, ako bi Nemčija sprejela predloge. Nauen. 2. maja. Italijansko časopisje je začelo pisati proti sankcijskim odredbam proti Nemčiji. »Popolo Romano« pravi, da bi bila za Itajijo sramota, ako bi pristala na Briando-ve načrte. »Giornale d’ Italia« misli, da Italija, kakor tudi Anglija in Zedinjene države ne bodo odobrile pretiranih zahtev Francije. Nauen, 2. maja. Manifest internacionalne zveze strokovnih organizacij poudarja, da se nemški predlogi lahko sprejmejo kot dobra podlaga za pogajanja glede mirne rešitve re-paracijskih problemov. ARETIRAN POSLANEC. Zagreb, 2. maja. (Izv.) Ban je na predlog kotarskega predstojnika v Gjurgjevcu odredil aretacijo znanega poslanca Janc-čka, ker je baje na Radičevem shodu 1. t. m. v Gjiir-gjevcu zakrivil v svojem govoru zločin motenja javnega reda in hujskanja. Ker se je pa pozneje izkazalo, da Janeček ni zakrivil takšnega zločina, da bi ga lahko kot poslanca aretirali, je bil po banovi odredbi izpuščen na svobodo. Proti njemu je uvedeno sodniisko postopanje. energijo in aretirala dva demonstran- [ vajaia utkake posebno agitacijo še manj pa ta. Te demonstracije so brez večjega pomena. POBOJI V IT A«. Ul SE NADALJUJEJO. Ravcnna, 2. maja. Fašisti, ki so hoteli včeraj razobesiti svojo zastavo, so bili pri tem napadeni od ko- pritlska, tako pravi resnicoljuben pisec. Da, da, avtomobili, izvoščekl, telefon, celo poziv v Slov. Narodu, grožnje itd. — to ni agitacija ne pritisk! Iz Celja so n. pr. poslali avtomobil po nekega stražnika celo na koroško mejo! Zlobni Jeziki trdijo, (Im na žalost iti niti pristaš JDS. Stranka JDS ie Izdejtstvovala učltelj- mnnistov. Pri pretepu, ki se je raz- S stvu In javnim nameščencem sedanje vil nato, je bila ena oseba ubita, a dve ranjeni. PREVOZ PADLIH AMERIŠKIM VOJAKOV V DOMOVINO. Pariz, 2. maja. Ameriški parnik AVhcaton« je s krstami 2800 ameriških vojakov, ki so padli na francoskem bojišču, odpotoval iz Cherbour-ga v Ameriko. PROTIMAD2ARSKE DEMONSTRACIJE NA DUNAJU. Dunaj, 2. maja. Mala skupina udeležencev včerajšnjega komunističnega majskega praznovanja Je skušala vdreti preko »Ringstrasse« v »Bankgasse«, kjer se I nahaja madžarsko poslaništvo. Policija Je to preprečila. Približno 20 mladeničem pa sc je posrečilo z druge strani vdreti v »Bankgasse«, kjer so demonstrirali pred madžarskim poslaništvom in metali v okna kamenje, nakar so pobegnili. ODKRITA BOLJŠEVIŠKA ZAROTA V LONDONU. Washingtou, 2. maja. Pri neki preiskavi v ccntrali tretje Intersiacijanale v Londonu so Hauli načrt, po katerem naj bi se Amerika I. maja pobuniia. Stvar je v zvezi 7. vodilnimi mesti sovjetske Rusije. Po-| IScIja ie aretirala voditelje. Nevv York, 2. maia. (Izv.) Tukajšnja policija jo razpustila slavni stan III. Inter-uaciiomrle In je aretirala vse uplivuejše komunistične voditelje. KOMUNISTIČNA ZAROTA V REVALU. Berlin, 2. maja. (Izv.) I2 Revata se po-[ roča, da sc je tamkaj odkrila obširna komunistična zarota, ki Je imela za cilj nasilni prevrat, odstranitev sedanje vlade in proglasitev letske republike. Več komu«i-stični struji pripadajočih poslancev je bilo aretiranih'. PROT1BOLJŠEVIŠKO GIBANJE V BELI RUSIJI. Varšava, 2, maja. V Beli Rušili so se osnovale teroristične organizacije proti sovjetom. V Minsku Je dala talta organizacija obesiti komunistlnjo Premki. PROSLAVA 1. MAJA V BERLINU. Nauen, 2. maja. Proslava 1. maja je v Berlinu potekla v glavnem mirno. Prišlo je samo do majhnih spopadov, pri katerih sta bila ranjena dva komunista. NAČELSTVO NSS ima nocoj v strankinem tajništvu v Nar. domu v Ljubljaniv zel« važno sejo. Polnoštevilna udeležba nujno no irebna, Zaoatek točno ob 8. zvečer. ugodnosti! In vendar! To je Infamlja in cinična nesramnost ! objestnih satelitov! Učiteljstvo in Javni ter ) ■———1——WtB——— privatni nameščenci so važen del narod* in je prokleta dolžnost onih, ki imajo vlado v rokah, da za te skrbijo ne radi svoj« stranke ampak radi naroda in države! — Javni In privatni nameščenci vseh strok so danes nalvečjl berači, ako so obdržali svojo poštenost v teh težkih časih, razni goreH pristaši vladajočih strank pa milijonarji, oderuhi In krvosesi ljudstva. Ministri, poslanci In drugi predstavite!?! so dolžni deliti pravico brez ozira na pripadnost k političnim strankam. One pa. ki so dosedaf delal] In še delajo po maksimi gospoda pisca, bode jugoslovansko ljudstvo v prav kratkem času izgnalo Iz svoje srede — ko* Izvržek! Vem, da se le s tem člankom hotelo dati ukaz za politične pcrsekuoije onega naprednega življa na Slovenskem, hi noč« trobiti v rog gospode JDS. Vem, da je go* sp od a JDS vzela v zakup vso takozvanO naprednost In narodnost. Toda gospoda —• dovolj je! Sem dobro poučen, da Imajo O tej Vaši naprednosti |n narodnosti beograjski krogi. In to ne samo radikalni, teni voj tudi demokratski, svojo posebno, ne ravno laskavo, a pravilno mnenje in sodbo. Padi te ga povem, da se kolo časa vrti in nas ta grožnja prav nič ne straši. Jaz Vas celo pozivam — ndarlte in videli boste in tudi občutili, kdo bo tepen! Ta Vaš »mentalitet« le ali blaznost aK agonija! Ako je blaznost, potem spadajo dotiki! Ijudie kot bolniki v bolnice, sanatorij e In norišnice. Če pa Je agonija, pote* ne hodite na drugi svet s kletvijo na ustlh^ ker Vam bodo sicer bodoč« generacije slo* ; venskoga in Jugoslovanskega naroaa t* kletev vrgle nazaj na Vaš lastni grob. Ivan Položaj na Reki. Bakar pribežališče Rečanov, — Žane!Sijeva vlada. — Italija posreduje. Bakar, 1. maja. Težišče reške politike so njeni oficielni zastopniki prenesli v Bakar. V Bakru se sedaj nahaja načelstvo Zanellijeve in Gott-hardijeve stranke, dalje jugosloven-ski in socialistični delegati. Rečani, ki so pribežali na Bakar, sedaj jasno vidijo razliko med Reko in svobodnim jugoslovenskim ozemljem. Bakar. 2. maja. Zaneliova stranica je najela v hotelu »Jadran« štiri sobe za sebe. Med Bakrom in Reko so vzpostavljene zveze, vendar pa se drži Zanella precej rezervirano. Zanclla je izrazil svoje zadovoljstvo nad sprejemom v Bakru. Bakar, 2. maja. Direktorij reške demokratske avtonomistične stranke se je danes sestal v Bakru In je imel sejo pod predsedstvom Gott-hardija. O sklepih direktorija se vzdržuje največja tajnost. Bakar, 2. maja. Zastopniki Zanel-love stranke, ki so bili izvoljeni pri zadnjih volitvah na Reki, so ustanovili vlado, katere predsedstvo je prevzel Zanella sam. Portfelj za notranje stvari je prevzel Peteani. pravosodje dr Jeckhel. prosveto Len-gyel. finance pa Blassich. Bakar. 2. maja. Snoči ob 19. je prišla semkaj druga italijanska tor-pedovka. Ko je pristajala v luki, se je poškodovala na sprednjem delu. Italijanski delegat je zaprosil, da se sme izkrcati in oditi v hotel, v kate* rem se ie nastanil Zanella. Pozneje se je delegat vrnil na torpedovko. VI krogih Zanellove stranke vlada zai dovoljstvo radi poizkusov italijntl-« ske vlade, približati se Zanelli. Bakar, 2. maja. Semkaj je došla delegacija reške jugoslovansko stranke radi izvedbe organizacija reških Jugoslovanov. V delegacij! so profesor Grohovac. profesor Le-» nac. novinar Krznarič, trgovec Rtm-s čiga in trgovec Sejič. Od včeraj bi-i vajo v Bakru tudi zastopniki reška socijalistične stranke. Za reško av* tonomistično stranko je prišel v Ba-< kar Gotthardi, za reško socijalistične stranko Senjan, za okupirano ožemi Ije Marinič. Tem članom reške pa«i triotske zveze se je pridružil tudi član zveze Viljem Sairanko. Reka, 2. maja. Na Reki se je situ-i acija stabilizirala. Mesto izgleda kai kor po navadi. »Vedeta d’Italia« pl-« še. da za fašiste bivanje na Reki ni varno, češ da so Jugosloveni oboro-* ženi in vsak čas pripravljeni, da ak-* tivno nastopijo proti fašistom. Bakar, 2. maja. Kakor javljajo a Reke, je tam vzpostavljen mir in redi. Fašisti, ki so zadnje dni prišli na Re-« ko. so odšli v najbližnjo okolico. Za-« to se zdi, da hočejo obdržati svojo pozicije na Reki. AVSTRIJO REŠUJEJO, Dunaj, 2. maja. (Izv.) Poročilo odbora zveze narodov glede ureditve iinančnega stanja Avstrije, se presoja v ihsančfiih krogih precej skeptično, posebna ker to poročilo no omenja dobe kakor tudi ne pogojev za pr&skrbitev zunanjega državnega posoli 3«!a- BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 2. maja. Valute in devize. Dunaj: Valnte: Dolarji 635—W>, marke 982 991, hittil 2345- 2565, Iraški 4287 In pol da 5027.58, lire 3085—3105, dinarji 1809—1829, poljske marke 75E0—• 7750. švicarski frank, 11275—11325, češko, lovaške krone 880—886, ogrske oiiclielaO niso notirane, privatno se jih je plačeval* po 305—315, v bančnem prometu pa PO 314 in pol do 317 In pol. Praga: Berlin 110.75, Ctirili 12S3.4IJ, Milan 346, Pariz 553.50, London 288.7* Newyork 72, Beograd 203, Dunaj I0.9Q^ Varšava 8.30. C u r i h : Berlin 8.52, Nowyork 507.50, London 2257, Pariz 4395, Milan 2722, Prž-*a 7.70, Budimpešta 2.85, Zagreb 4, Bukarešta 9.25, Varšava 0.68, Dunaj V5S, avstrijske krone 0.94. Beosradftka borza daaps »april, JSDS in njena taktika v mestnih občinah. Naša najstarejša proletarska stranka je sociialno demokratična Stranka, ki je nastopala do pred kratkim kot edina zastopnica slovenskega delavstva. Njeni početki segajo tja v šestdeseta leta preteklega stoletja, pa vkljub temu je njena zgodovina precej, precej skromna. Kot mala, neznatna peščica, je životarila tja v en dan brez vsakega najmanjšega upliva na naše javno življenje, ker ni znala nikdar najti onili tesnih stikov z našim ljudstvom in njegovimi težnjami. ki so predpogoj razvoju vsake stranke. Razmaknila se je šele po vojni, saj je popolnoma razumljivo, da se je vrglo ljudstvo po štirili letih nadčloveškega trpljenja v naročje oni stranki, ki .je bila tedaj najradikalnejša Na to pa stranka ni bila pripravljena. ne organizatorično in tudi ne. rekli bi. programatično. kajti onim masam našega agrarnega ljudstva. ki so iskale v njej svojega pribežališča. ni imela nuditi kaj. razen visokodonečih gesli iz dunajskih predmestij, ki jih pa naše ljudstvo ne razume in jih ne bo razumelo, ker se niso rodile iz njega samega in niso Izraz njegovih realnih in konkretnih vsakdanjih teženj. Najmanj pa je bila stranka pripravljena na sprejem teh velikih ljudskih mas po svoji notranji konsolidaciji, ki je že vnaprej ubijala vsako upanje na trajne uspehe. Vodstvo stranke ie bilo že od nekdaj revno na duševnih potencah, med vojno in po vojni je pa prišlo popolnoma v roke trgovskih špekulantov, med katerimi seveda ni bilo prostora In ne umevanja za ideje in načela. Vsa oficielna politika stranke se ie gibala Izključno le v mejah trgovske špekulacije in materielnih koristi posameznikov. Liberalno vzgojeni In liberalno čuteči voditelji stranke, ki sami deloma nimajo pojma o idejni vsebini svoje stranke, niso imeli in nimajo nobenega smisla za ideje in načela, na katerih edinih je mogoče zidati trajne politične skupine, zato •o skušali vzdržati svoje vrste skupaj s tem. da jih spravijo v popolno gospodarsko odvisnost stranke in ajenih gospodarskih organizacij, v katerih neomejeno dominira par Izvoljencev. Kdor se vsega tega dobro zavedo. bo tudi lahko razumel notranjo >*sk*pl»ost voditeljev JSDS z Jiberahio stranko ali JDS in pa politiko, ki jo je vodila ta stranka od preobrata sem, ki se je izražala v slepem drvenju za JDS. To politiko je končno, kronala popolna združitev gospodarskih organizacij obeh strank, ki se Izvaja v tem. da je postal dejanski načelnik in neomejeni absolutistični voditelj stranke g. Anton Kristan upravni svetnik »Jadranske banke«, V »Nakupovalno zadrugo« in »Konzumno društvo za Slovenijo« se je pa vsedel delegat »Jadranske banke«, g. Marušič. Odslej igra torej so-cijalno demokratična stranka pri nas farso, ki nima para v politični zgodovini našega naroda. Prišle so občinske volitve. Centralno strankino tajništvo, ki ga vodi Zv. Bernot, se je trudilo, da esstavi kandidatno listo za ljubljanske občinske volitve, seveda v smislu zgoraj Vešaia ob Piavi. (Ivan Matičič.) (Konec.) »In na smrt bodo obsojeni vsi. ki »o zatirali ali ki si bodo drznili še kdaj zatirati zdrav in čvrsti slovanski rod. Čakajte, vi avstrijski hlapci, vi nemški in madžarski tirani, tudi vi boste še krivi sodbe I Naša kri bo prešla na vas in na otroke vašega rodu! Fej, Krvniki ste. lačni hlapci pogrezajoče se države! Fej!« »Niederscblagen den SchurkenU Pesti in bajoneti so se dvignili proti njemu in krvniki so ga obstopili. da bi izvršili obsodbo... A drzni mladenič jih je pahnil ogorčen od sebe in stopil na lestvo: »Niste vredni, da mi zadrgnete vrv. vi brezčastni psil Ne zaipuščain oporoke v zadnji uri, ne sporočani vara niti zadnjega pozdrava svoji materi, hc svojemu narodu — nc, ne vara. Id sem vas čutil vso svoje Žive dni! Samo večna priča bodite moji smrti, ki naj vam bo pred očmi in vas preganja vse dni. kolikor vam je še dodeljenih. — Glejte, tako umirajo češki shiovi! Vse na žrtvenih osvobojonja češke domovine! Živela svobodua Češka!« — V tem trenutku ie odločno po-KrabM za vrv, si jo krapko zadrgnil okrog y*atu in se z vso silo pognal z festvedn se spustil v zraku... ve- razložene politike, a prehitela ga Je skupina pošteno mislečih članov stranke, ki že delj časa vodijo opozicijo proti strankinemu vodstvu, ki sestoji kakor smo videli, po večini Iz direktnih eksponentov. »Jadranske banke«. Volitve so se izvršile in stranka je baš vsled srečne sestave svoje kandidatne liste rešila še vedno 5 mandatov; Bmotova Usta bi ne prodrla niti z dvemi. In sedaj se histerija šele začenja. Liberalci so ostali pri volitvah v manjšini in »Jadranska banka« je predložila vodstvom JSDS prvi račun v poravnavo. Iz Beograda se je pripeljal z brzovlakom g. dr. M. Korun. ki je sam Bog ve kako zašel, iskajoč klijentov za svojo odvetniško pisarno, v JSDS in postal čez noč njen poslanec ter začel na vso moč pestiti in preparirati izvoljene občinske svetnike v smislu dr. Žerjavovih navodil, s katerim je konferiral Ant. Kristanov »osebni tajnik« g. F. Urat-nik. Ker vse to ni nič pomagalo, se je sešla v petek 29. pr. m. v Celju neka družba kot »strankino načelstvo« in drugi dan smo brali v samo poluradnem glasilu »Jadranske banke« — »Napreju« znameniti komunike, ki ga sedaj hlastno in z velikim zadoščenjem ponatiskuje vse JDSar-sko časopisje. S tem pa zadeva še nikakor ni končana, kajti veliko vprašanje je. če se bodo v občinske svete izvoljeni zastopniki JSDS res tudi pokorili diktatu »Jadranske banke« in njenih emisarjev g. dr. Koruna, obeh gosp. Kristanov, g. Uratnika in drugih. Kolikor poznamo mi osebe, ki pridejo m v poštev, bi rekli, da ne. kajti vsa njihova preteklost in njihovi značaji nam jamčijo, da so oni ostali nedotaknjeni v strašni korupciji, v katero je zašla njihova stranka vsled meh-kužnosti. lahkovernosti in nedoslednosti sicer vsega spoštovanja vrednih starejših pristašev. Upamo, da se še pošteni sodrugi tako v Ljubljani, kakor tudi v Mariboru. Celju in Ptuju zavedajo, kako taktiko jim diktirajo sedanje razmere, zato tudi upamo. da jim bodo več načela ter volja in interesi njihovih volilcev. kakor pa strankino vodstvo, ki tira na dobro plačan ukaz »Jadranske banke« vso stranko v — polom. ★------ Mene, teke!.. . Jadranska banka je zadnja leta nenadno zrastia. Osnovala je nebroj raznih delniških družb, ustanovila in prevzela mnogo tovarn. Pri tem je bila silno požrešna, vse ona in ona vse. Drugih ni pustila zraven. Zavo-levati je hotela gospodarski celo Slovenijo. To se ji ie deloma posrečilo. ker so jo protežirali pred vsemi drugimi IiberaJni mladini, ki so imeii vladno moč v rokah. Dr. Žerjav. Ribnikar, dr. Pestotnik, dr. Kramer i. dr. so podpirali Jadransko banko, ona pa je podpirala njihovo falltno »Jutro«. Delniško tiskarno itd. Ravnatelj Praprotnik je dosegel vse. pa tudi liberalnim mladinotn se ni slabo godilo. In prevzeli so se ter postali silno ošabni, pravi tipi nadutih ban-kokratov. Zagospodovati so hoteli popolnoma ter zaklicali svoj veliki Kuš vsakomur, kdor se jim ni pokoril. Kdor se pa še ni hotel ukloniti. šala so zaškripala — vrv se je utrgala — in drzni junak je telebnil na zemljo... Zdajci je poskočil kvišku, se vzradoščen ozrl na strmeče krvnike in vprašal samozavestno: »Po avstrijskem pravu ie v smrt na vešaia obsojeni svoboden, ako se mu utrga vrv! Ali ni tako?« Vsi so molčali, zmajevali z glavo in povešali poglede k tlom. Po daljšem molku je izpregovoril starejši olicir z negotovim glasom, da naj se nočaka. da bo vprašal o tem najbližje vojno sodišče. In čez pol ure je prišel kratek odgovor: »Noch ciumal aufiiangcn! Obesite ga še enkrat!« »Ha ha!« se je zasmejal obsojenec bridko. »Taki so torej vaši zakoni in postave! Fej! Poznam avstrijske sleparske zakone, ki so jih prekrščali nemški trinogi ob vsaki priliki! Fej! Sramujte se. sleparji!« V tem so privezali novo vrv in ujetnik je znova pahnil krvnike srdito od sebe, stopil znova na lestvo in se znova obesil... Pričujoči krvniki so povesili glave — in bilo jih je sram ... Po vsej fronti so bingljala trupla na vešalili in moštvo se je trlo okrog njih, se pehalo in zijaio ... Vsakomur je bil dostop prost, tudi Civilnemu ljudstvu — vse naj gleda tega so hoteli uničiti. A napuli gre pred padcem. Zagospodovati so hoteli tudi nad slovensko kulturo. Pri gledališču v Ljubljani so si znali priboriti odločilen vpliv ter tako gospodarili, da ie prišlo gledališče umetniško in gospodarsko na rob propada. Nastal je vseobči odpor in »mogočni« bogati gospodje, ki imajo zveze in zaslombo v vladi, so morali kapitulirati pred revnimi dijaki, ki nimajo niti svoje postelje, a imajo ideale in poštenje. Sedaj se bije političen boj. Ni to navaden političen boj. boj za načela in programe, temveč to je boj »Jadranske banke« za nadvlado, ki je ogroženo, če nima več politične zaslombe. Če ne bodo na ljubljanskem magistratu več neomejeni gospodarji jedeesarji. ki protežirajo povsod »Jadransko banko«, bo morala ta vrniti težke milijone mestne hranilnice, če se ustanovi komunalno banko. To hočejo preprečiti na vsak način in za vsako ceno. In pri volitvi sredstev niso baš izbirčni, temveč imajo zeio kosmato vest kakor kaže gonja zoper g. Peska ki ga smatrajo za najbolj nevarnega nasprotnika. Kulturni boj te klike je končal z njihovo kapitulacijo in kakor vse kaže bodo podlegli tudi v političnem, kajti močnejša od terorja in korupci-ie denarnih mogotcev JDS je moč ideje in politične poštenosti njihovih nasprotnikov. Naj gospodje okrog »Jadranske banke« razmetavajo še tako z denarjem, naj besnijo od njih odvisni »Jutrovci« še tako. sobice njihove »mogočnosti« gre k zatonu, kajti že najboljši njih pristaši se s studom obračajo od njih. ki se hočejo obdržati s tako podlimi sredstvi na krmilu. Njili grožnje so danes votlo bobnenje, in blato, ki ga mečejo na druge, pada na nje nazaj. Neizprosna usoda jim že piše: Mene, tekel, ufarsin. *— „Peskov komisar.44 Uvodni članek v našem listu št. 102. »Komisar« je zadel v živo. Da hočejo demokrati izročiti Ljubljano vladnemu komisarju, če ne dobe žu-jiana. to ni klenkalno-peskarska intriga. kakor pravi »Jutro« temveč s tem demokrati sami groze po Ljubljani. Ker z gonjo zoper »Jugosl. krod zavod« niso mogli g. Pesku do živega ter se je njihov napad ponc-srečiJ piše »Jutro«, da »zadeva Ju-gosl. kredit, zavoda ni največje zlo, ki ga je zakrivil g. Pesek. Na dnevnem redu je še druga zadeva, o kateri iz nacijonalne discipline ne moremo pisati. Reči pa smemo, da je zagrešil g. Pesek dejanje, ki je tik granlci očitnega narodnega izdajstva. Demokrati bi takega moža ue trpeli niti za trenutek v svoji sredi in nanj bi brez pomislekov poslali komisarje in žandarje.« Tako piše »Jutro«. Ker je g. Pesek povedal na shodu v Mestnem domu 24. p. m. da je jedeesarska »Jadranska banka« v narodno obrambni namen namenjen denar pridržala in ž njim kšeftarila s tem g. Pesek še ni zagrešil »očitnega narodnega izdajstva« pač pa je istega zagrešila »Jadranska banka« in jia njo pošljite svoje komisarje in žandarje. Kaj si bodete še vse zmislili zo- in občuduje avstrijska vešaia. Tri dni in tri noči so opravljali to ogabno delo mirno in slovesno. A nato so prišli češki letalci — in krvniki niso imeli več miru. Neprestano so jih obletavali, obmetavali, obstreljevali, nazadnje pa zapretili s strašnimi represalijami. —■ 1° general Wurm se je ustrašil..- In zaukazal je svojim krvnikom, da naj takoj prenehajo s tem delom. In tedaj je pričela hirati sila avstrijskih armad, Piava je naraščala in izpodnašala sile raztepenih krdel ... Pozneje v oktobru pa je general Wurm skušal izpodbiti slovesno Izjavo češkega poslanca Staneka, ki je v avstrijskem parlamentu izjavil, da se niso češki polki nikdar borili za Avstrijo. General Witnm je pripravil razglas, da to ni res in da se sedemstotisoč Čehov vedno junaško bori v avstrijskih armadah. Apeliral je v tem razglasu na češke polke, naj še enkrat dokažejo svoje junaštvo in zvestobo. Izdati pa ni mogel' tega razglasa več. ker je bilo že prepozno in so slovanski polki že položili orožje ... Završalo je od vzhoda do zahoda. zrušila so se vešaia. uklonjeni tilniki so se dvignili pokonci, trinoge in nasilnike pa je prešinil strah in trepet.., per g. Peska? Ker fcffl »narodno izdajstvo« ne bo držalo, bodo pisali, da je g. Pesek ubil svojega očeta, da je vrgel v Ljubljanco svojega nezakonskega otroka in ne vemo kaj še vse. Mogoče je vse, saj namen posvečuje sredstva. _ Gospodje kar nadaljujte gonjo, saj vaše vrste se že čistjo in kmalu bodo razčiščene. —k— Mi In Albanija. Ko se je po balkanski vojni leta 1913. ustanovila Albanija, jih je bilo malo ki so verovali v njen obstoj. Predvsem nam je še v živem spominu. kako se je Avstrija trudila, da vzbudi v življenje to državo, trudila se seveda iz glavnega in edinega nagiba. da škodi Srbiji. V zavesti, da se ie v Srbiji, jugoslovanskem Pije-montu. bati onega činitelja. ki bi mogel pomagati reševati jugoslovanski problem dvojne monarhije — v škodo Dunaju in Pešti. si je Avstrija nabirala zaveznike. In za takega je smatrala novoustanovljeno Albanijo. Ako bi ne bilo te avstrijske politike, bi se nahajala bržkone Albanija, vsaj severna, v srbski oblasti. Avstrija je izvršila svojo namero ob odporu Rusije, Francije in Anglije. teda s pomočjo Nemčije in Italije. Slednja je delala na samostojnost Albanije, ker je upala, da izrine Avstrijo prej ali slej iz nje ter si tako na tuje stroške pridobi deželo. 7 izidom svetovne vojne se je položaj popolnoma spremenil. DedŠči-no avstrijske politike je v popolni meri prevzela Italija. Najpreje je bila podoba, da si hoče Rim direktno obdržati južni del dežele, nato pa se je po lanskih italijausko-albanskih spopadih omejil na obvladanje Valone, ki zapira Otrantski preliv, vhod v Hetžijo. Začela je z vso vnemo podpirati albansko vlado, to je ono stranko, ki je Italiji prijazna in jo ščuvati zoper Srbijo oziroma Jugoslavijo. Kako je naše razmerje do Albanije? Meje. določene leta 1913. med Srbijo oziroma Črno goro in Albanijo. so v mnogem oziru absurdne, prirejene po načrtu Dunaja v svrho lažjih arnavtskih napadov. Naša vojska Ima zasedeno sedaj dolino Drl- DRAGINJA MESA. Mesarji ne vidijo potrebe pokoravati se odredbam deželne vlade. Zveza jugoslovanskih železničarjev. Zveza poštnih organizacij in Osrednja zveza javnih nameščencev in vpokojcncev so dne 19. aprila t. I. dobile zagotovilo od predsednika deželne vlade, da se z dnem 20. aprila izenačijo cene govejemu mesu s cenami v Mariboru. Kranju in Novem mestu. Radi tega so združene organizacije odstopile od nameravanih represalij. Dne 23. aprila so bile objavljene cene mesu slabše vrste 28 K, bolje pa 32 K. do danes pa te cene niso prišle do veljave. Res pa je. da se prodaja najslabše vrste meso po 32 K, boljše vrste pa do 40 K za kilogram. Dne 28. aprila je predsednik 7. J. 2. ponovno posredoval pri predsedniku deželne vlade, da li se spominja predsednik deželne vlade svoje izjave z dne 12. in 19. aprila, da hoče odvzeti mesarjem obrtne koncesije. ako ne bi hoteli sekati mesa po maksimalnih cenah. Predsednik deželne vlade ponovno izjavi, da bode takoj vse storil, da se bodo morale maksimalne cene uveljaviti. Tržno nadzorstvo poroča in se opravičuje dne 1. maja, da se maksimalne cene 2S K in 32 K niso mogle pri vseh mesarjih držati vsled previsoko narastliii cen na prevozu volov iz Hrvatske. Združene organizacije bodo ukrenile vse potrebno ter znale repre-čiti te zlobne manipulacije gospodov mesarjev - milijonarjev. Opozarjamo na tudi deželno vlado na dano obljubo. ker so združene organizacije sicer primorane seči po samopomoči. -A rt- Nove poštno pristojbine. Spoun tn]a-mo cepj občintvo ponovno, da so s 1. majem t. 1. stopile v veljavo nove poštne pristojbine. Za piana do 20 gramov znaša pristojbina 2 K, za vsakih nadaijnih 20 g 1 K več; za dopisnice 1 K. Tiskovine se frankirajo s 40 v:in., vzorci blaga z 80 vin. do 50 g. Priporočnina znaša poleg navadne pisemske pristojbine 4 K. Za pošiljanje paketov do 5 kg se plača 20 K, za vsakih nadaijnih 5 kg 20 K več. Dostavniiia: 3 K; avizo 80 vin. Na poštne nakaznice do 100 ma in naša zahteva je. da se ta kos priklopi naši državi. Istotako je Ska-< dar, staro srbsko mesto, bil že leta 1913. cilj srbsko-črnogorskim aspiracijam. Izven dvoma je. da se bo Italija izvršitvi teh naših zahtev upirala kar ji vsekakor sodi v politične račune. Dalje imamo mi v državi nekaj Arnavtov. ki se ne morejo navadili na solidno življenje, želeč si nazaj brezpravnih turških časov. Razumljivo je, da tc Kačake podpirajo Ar-navti z onstran meja in tudi Italija. — Te okolnosti kažejo, da naše raz-merie do Albanije v bližnji bodočnosti ne more biti najboljše, in da ima nasprotno Italija veliko lažje in ugodnejše stališče v Tirani. Oiede Albanije same še sledeče. Res je sicer, da so Albanci nekulturno. nebrzdano ljudstvo, toda ocenjevati jih moramo pravilno, to je smatrati jih moramo za narodič. ki se mu šele začenja doba narodnega preporoda. Maloštevilna inteligenca se mu je izšolala po italijanskih in avstrijskih šolah in ta inteligenca bo mogla kljub vsemu ljudstvo dvigniti iz anarhije in neomike. prav tako kakor se je zgodilo pri slovanskih narodih. Po deželi se ustanavljajo šole, redna vojska se je osnovala, sedal beremo, da se je v Tirani ustanovila prva banka. Imamo tedaj prve po-četke narodne organizacije. Naša naloga je. da zavarujemo meje napram Albaniji, najbolj s tem, da obrobne predele koloniziramo s svojim življem, kar se deloma že vrši. Kajti borbo za Gorico. Trst in Reko bomo morali morda voditi tudi po albanskih gorah. Beležke. Res potrebno ]e bilo. Ko je volil v torek v Ljubljani znani urednik »Jutra« g. dr. Vladimir Knaflič. je vrgel kroglico v prvo skrinjico ter pokazal prazno roko. Ker je s tem kršil volilno tajnost, ga je volilna komisija vzela »na protokol«. Mislili smo. da je to biia le šala g. dr. Knafiiča. a on ie že vedel, da je potrebno, da neovrglivo dokaže, da je res volil JDS. Zakaj jc bilo potrebno, pove »Slovenski Narod« v nedeljski številki. arstvo. kron je treba prilepiti znamko za 2 K, do 200 K za 3 K 20 v., do 400 K za 4 K, do 1200 kron za 6 K; za vsakih 200 K 80 vin. do-stavmne. — Navedene nove poštne pristojbine veljajo v notranjem poštnem prometu zo vse kraje Jugoslavije. Pr.i pisemskih pošiljkah v inozemstvo ostanejo doseda-nle pristojbine: pisma 4 K, dopisnice 2 K. H- Sprejemanje avstro-ogrskega železnega drobiža po 20 vinarjev in po 2 vlnir-ja je po odredbi ministrstva za pošto in br-zojjav v poštnem prometu zabranjcno. + Izvoz sliv. Prometno ministrstvo je naročilo železnlilcim ravnateljstvom, da dado izvoznikom na razpolago vagone za izvoz suhih sliv. + Ureditev pristaniša v Gružu. Dokler se ue reši vprašanje zzradnje pristanišča Baroš, namerava naša vlada urediti pristanišče Oruž pri Dubrovniku tako za trgovsk promet kakor tudi za bazo naše vojne mor-narfce. Poleg dosedanjega pristanišča, ki se znatno razširi, se zgradi še nova luka, kjer bi mogle pristati tudi velike prekomorske ladje. Pristanišče v Gružu bo že večje važnosti potom, ko se zgradi velika balkanska železnica. Z ureditvijo pristanišča v Gružu se prične še letos. + Nove tovarne v Nišu. V Nišu se snujete dve novi tvomici. Ena za izdelovanje ledu, druga za izdelovanje piva. Udeležen }e italijanski kapital. + Uvoz lesnih izdelkov v Italijo. Po novi naredbi o regulaciji uvoza in Izvoza v Italijo ie glasom poročil trgovske in obrtne zbornice uvoz pohištva, okvirja, lesene galanterije in Igrač prepovedan. Dovoljen pa je uvoz navadnega, netapceirancga pohištva in njega delov iz lesa, navadnega pohištva, enostavno kritega s plastjo drugega lesa, lesenih pet za obutev, ročajev, in palic za dežnike, ter lesenih križev. 4- Izvoz sladkorja iz Češkoslovaške se je v mesecu marcu močno oživet. V času od 1. do 15. marca je Češkoslovaška eksporiirala 2474 vagonov sladkorja. Dd te množine ga je prejela Angleška 14.800 q, Francoska 51.235 q, Madžamska 150® d, Poljska SCO q, Nemčija 162 q, Avstrija 50.111 q. Romunska 3340 q, Švica 19.190 q, Hamburg 99.919 q. Trst 1265 q hi Jugoslavija 5000 q. Izvozilo se je torc.J v petnajstih dneh približno 240.000 q. —Ker so pri nas, kakor že večkrat rečeno, polja za sladkorno peso ugodna, bi se lahko imp-ort sladkorja v našo korist zmanjšal ■prt* v >•' j * v, - 9 Fosijite rzr r" ■ *' n l 104. štev. »JUGOSLAVIJA* dne 3. rraja 1921. Stran 3. Dnevne vesti. — I-ist za listom odpada. Dosedanji ljubljanski podžupan dr. Karel Triller jc odložil mandat, ki mu ga je dala JDS v ljubljanskem občinskem Svetu. Poštenjake postaja počasi Sram političnih metod, ki se jih Je v zadnjem času pričela posluževati stranka, ki nosi ime »demokratska«. — Nezaslišan teror so pričeli Je-deesarii izvajati zlasti nad državnim iiradništvom. S štajerskih mest nam Prihajajo poročila, da groze državnim uradnikom - nar. socijalistom, da bodo premeščeni v Macedonijo oz, v Albanijo, če ne bodo nar. soci-jalistični občinski svetniki pripomogli demokratom do županskih stolčkov. To je nekaj tako nezaslišanega in ogabnega, da se zgraža vsak pošten človek. To je blaznost ali agonija. Tak teror je uganjal dr. Šušteršič pred svojim padcem in tudi konec demokratske mogočnosti se bliža. — Prav je imel srbski vojvoda Ristič, ki je na zborovanju dem. za-jpdnicc bral levite slovenskim demokratom ter jim očital nenarodnost in nazadnjaštvo. ker preganjajo slov. nar. socijaliste, ki so edina res narodna stranka na Slovenskem. — Poskrbljeno je. da zvedo merodajni srbski krogi o najnovejšem terorizirat slov. demokratov. Policajdemu-kratska drevesa nc zrastejo v nebo. -- Razdor v MSS bi radi napravili demokrati. Po svojili časopisih trobijo o pogajanjih med klerikalci in »tattozvanimi« nar. socijalisti ter |ih skušajo tako »kompromitirati«. Na drugi strani pa raznašajo sanu Vesti, da pojdejo nar. socijalisti pri Volitvl župana z demokrati. Eno kot drugo ni res. Opozarjamo na komunike načelstva NSS, ki ga priobčujemo na 1. strani. — »Naklepi zoper Ljubljano.« Včerajšnji »Pondeljek« je »posvetil« skoraj polovico svoje nečedne vsebine g. Pesku. Pribijemo le. da g. Rešek še nikdar v svojem življenju ni govoril ne z g. Vencajzotn in ne z g. Ogrinom ter ju niti ne pozna. Na ostale budalosti »Pondeljka« se Ham pa ne zdi vredno odgovarjati. -- Proslava 1. maja. Praznovanje delavskega praznika se je vršilo po vseh mestih naše kraljevine mtr-no in dostojno. V Ljubljani so proslavile majski praznik delavske organizacije z dopoldanskimi shodi in popoldanskimi prireditvami. Dan je potekel popolnoma mirno, brez vsakih incidentov — Tudi v Mariboru je potekel 1. maj povsem mirno. Dopoldne so priredile razne delavske organizacije shode, popoldne pa so se vršile društvene prireditve. Rav-notako mirno jc potekel delavski praznik v Beogradu. Dopoldne so hoteli prirediti komunisti — okrog 1000 po številu — na Topčideru zborovanje. Ko pa je prišla policija, so se zborovalci takoj razšli. — Delavstvo je pokazalo, da dobro razumeva pomen tega praznika ter ga jc zato proslavilo na lep in dostojen način. — Proslava 1. majnika v Kočevju je jako lepo uspela. Podrobno pomočilo prinesemo jutri. — Vrnitev regenta v Beograd. V nodeijo dopoldne se je vrnil regent Aleksander iz Sremskih Karlovcev, kjer je opravil svoje verske dolžnosti. V družbi z njim je prišel tudi kraljevič Pavle. — Zrinjsko - Frankopanska proslava v Zagrebu. V soboto. 30. aprila So v Zagrebu svečano proslavili spomin Zrinjskega in Frankopana. Po mestu je bil slavnostni izprcvod, katerega so se udeležili šolski otroci, dijaštvo, akademiki, Sokoli, vojaštvo z godbo, mnogo društev ter množica občinstva. Ob pol 10. je opravil nadškof dr. Bauer slovesno mašo. katere so se udeležili ban dr. Tomljcnovič. poverjeniki in vodje deželnih uradov, poveljnik armije general Hadžič s Častniškim zborom, župan, razne korporacije itd. Po službi božji je imel znani publicist Milan Marjanovič v dvorani Sokola slavnostno predavanje. Zbrano občinstvo je odposlalo konstituanti brzojavko, v kateri odločno zahtevajo, da mora naša država energično nastopiti proti vsem zatiralcem našega naroda — Proslava poljskega narodnega praznika. Včeraj se je vršila v Zagrebu proslava poljskega narodnega praznika, ki je maja. O pomen« tega cine za poljsko Zgodovino je obširneje govoril univerzitetni Rrpfesor g. M. Ilešič. Vršil se je tudi kon-poljskih umetnikov, na katerem so Sodelovali operni pevci gg.: Romanoawski Zathey ter zagrebški operni pevec Skuptcvski. Znana varšavska tragedka Wis«clca ie recitirala nekaj poljskih tek- — Iz seje deželne vlade za Slovenijo. Mesto začasnega zdraviliškega ravnatelja v Rogaški Slatini se odda Ivanu Cetor i, bivšemu ravnatelju biskupskih veleposestev v Djakovaru. — Strokovni učitelj na kmetijski šoli v Št. Jurju Josip Levanič se pomakne v X. činovni razred. — Strokovni praktikant in učitelj na mariborski vinarski in sadjarski šoli Franc Wernig se imenuje v XI. činovni razred. — Pritrdi se sklepu direktorija kranjske deželne banke, da se dovoli »Deželnim elektrarnam« za razširjenje omrežja elektrarne na Za-vršndci posojilo 4 milijone kron. — Samomor iz nesrečne ljubezni. V nodeijo popoldan se je obesil v Pekrah 19 letni posestnikov sin Leopold Vehovar. — Vzrok: nesrečna ljubezen. — Mica Kovačeva, ki se piše Karl Kovač. 251etni mesarski pomočnik Karl Kovač iz Starega trga pri Ložu je osleparil natakarico Rozo Fakinovo na jedi In pijači za 775 K ter pobegnil. — Smrt med Invalidi. Na drž. zdrav, za bolne na pljučih v Golniku — so v kratkih presledkih umrli sledeči invalidi: Ivan Hragoijnik, doma iz Celja; Anton Rornd iz Device Marije v Polju; Anton Turk iz Polhovega gradca in Boris Kukar, stud. jur. iz Ljubljane. Bodi jim zemljica lahka! — Razpisani poštni uradi Razpisano je poštarsko mesto pri poštnem uradu Sv. Peter v Savinjski dolini, poštarsko mesto pri poštnem uradu Medvode ter poštarsko mesto pri poštnem uradu Apače. Prošnje jc vložiti v teku 14 dni. Lhibliana. — Zakaj se trpi take ljudi v Ljubljani in še celo v mestni hiši? V Spodnji Šiški ima mestna občina hišo št. 229, katere upravitel je magistralni uradnik. V tej hiši pa strahuje Ln zasramuje slovenske stranke nemški pritepenec Zelenka iz Rosner-jeve žganjarne. Od njegove svakinje in žene so slišati psovke »AVindische«, »Krainer« itd., slovenske otroke psujejo z barakami, a da bi drža v j udane Slovence še boli jezili, krstila je nemška trojica svojega mačka na ime našega kralja. Ali je to znano magistratu, ozir. hišnemu upravitelju? Zahtevamo odločno popolno zadoščenje! — Stavča stavbluskiti delavcecv, ki je tako nenadoma nastopila, se je začela majati Delodajalci pod nobenim pogojem nočejo popustiti ter hočejo vztrajati do konca. Včeraj se je baje že več delavcev priglasilo zopet k delu. — Iz zaporov pobegnila. 241etna Frančiška Bajde iz Hotiča piri Litiji je Izgnan* iz Ljubljane. Nedavno pa je vkljub temu’ prišla v Ljubljano ter se tako opijanila, da je bila obsojena na 14 dni zapora. Med delom pri varnostni straži pa je te dni pobegnila. — (zgubljeno. Justina Ivanc iz Brežic je dne 23 m. m. Izgubila v Ljubljani zlato zapestnico z vdelanimi vijoličastimi kamenčki, vredno 1500 K. — Mar. Skušek je izgubila pred tednom zlato vratno verižico z obeskom, vredno 4000 K. — Mar. Leopold je izgubila zlato pancar - zapestnico z majhnim obeskom, vredno 3000'K. -~ Služktnja Mar. Benedikt je izgubila zlat uhan z belim kamnom v vrednosti 200 K. -- Najdeno. Postrešček Fr. Ostanek je našel na Sv. Petra cesti črno pompaduro, v kateri je bilo par rjavih rokavic, zlata verižica z obeskom itd. — Ana Fabjančič je našla v Tivoliju zlato moško iglo. — V kavarni Zalaznikov! se je našel zlat pleten prstan. — Vojaški koncert v kavami »Zvezda«. Danes 3. maja kakor tudi 6., 10., 13., 17., in 20. t. m. koncert vojaške godbe. Vstop prost. Maribor. Proslava I. maja se je v Mariboru izvršila povsem mirno. Socija1demokr.it! so Imeli shod v Gčtzovi pivovarni, NSS pa je imela nad vse dobro obiskan shod v Narodnem domu. Na shodu JSDS so govorili Srb Živko Topalovič, njegova soproga Milica ter narodni poslanec Etbin Kristan. — Na shodu NSS so govorili tovariš Kejžar in drugi. Zvečer se je vršila v Gotzovi dvorani veselica JSDS, medtem ko se je vršila veselica NSS v Narodnem domu. Mešetarjenje za županski stolec. Danes so se vršila pogajanja za izvolitev mariborskega župana in sicer med klerikalci, socialdemokrati in komunisti. Ker se pa rudeči internacionale! niso mogli zediniti s črnimi internaeijonalcl, so se pogajanja razbila. Spremembe v stanovanjskem uradu, G. poverjenik za soc. skrb Ribnikar je razrešil dosedanOegia predsednika stanovanjskega urada, podpolkovnika Vidmarja na lastno prošnjo ter poveril začasno vodstvo urada profesorju Voglarju. Roparski napad. V nedeljo, dne 1. t. m. zvečer so v Pobrežju pri Mariboru napadli trije tolovaji zasebnega uradnika L. S., ter mu odvzeli listnico s 3000 dinarji. Napadeni je tekel po pomoč v bližnjo vojašnico, odkoder so bile takoj odposlane straže za storilci. Straži se je posrečilo vlovili enega zločinca, pri katerem se le našla cela svota denarja. Ostala dva tolovaja sta pobegnila. Ropara so Izročili sodišču. MAJNIŠKA PROSLAVA V LJUBLJANI. Budnica. Godba Zveze jugoslov. železničarjev je v ranih jutranjih urah napravila obhod po ljubljanskih ulicah in oznanjevala dremotnemu mestu praznik 1. maja — praznik proletarcev. Občinstvo je simpatično pozdravljalo nastop godbe Z. J. Z., ki je dosegla v kratki dobi stopnjo prvovrstnega orkestra, ki dela čast našemu mestu. Shod NSS. Narodno-socijalistična stranka je za ob 10 uri sklicala javen shod v dvorano Mestnega doma. Shod je bil dobro obiskan, dvorana polna. Po nagovoru tov. Urbančiča sta poročala o pomenu prvega majnika tov. li/oslanec Deržič in tov. Tavčar. Govore je shod sprejel z velikim aplavzom. Popoldanska prireditev »Bratstva«. Izobraževalno društvo »Bratstvo« je priredilo popoldan ob 3. uri ljudsko veselico, ki se je navzlic dežju zadovoljivo obnesla. Vsa prireditev je pokazala, da ima NSS v »Bratstvu« oporo, ki je neprecenljive važnosti za strankin razvoj. Pod okriljem »Bratstva# se zbirajo mladostne sile, polne energije in življenja Prireditev je otvoril tov. prof. dr. Peterlin s primernim pozdravnim nagovorom. Nato so sledile deklamacije tov. Bitenca in Žvana ter tovarišice Branke Ambrožič. Deklamacije je sprejelo občinstvo z navdušenjem. ker so se res lepo in srčno prednašale. Tov. Josip Ambrožič je govoril pomembne besede o »Izobraževalnem delu« in podal »Bratstvu« smernice, ki mu zagotavljajo uspešen razvoj. Z občudovanjem smo morali konstatirati, da se je tamburaški zbor »Bratstva« visoko dvignil čez povprečnost podobni ti zborov. Vse skladbe so bile predna-šane z umetniškim zanosom in dosledno preciznostjo. Vse priznanje in hvalo zborovodju tov. Franu Mi-kuiičtt. Iskreno si želimo zopet sko-rajšno podobno prireditev »Bratstva«. Na popoldanski prireditvi je sodelovala tudi irodba Z. J. 2. in žela za svoje prednašanje veliko odobravanja. Prelistava v dramskem gledališču. Majska prireditev se je končala z delavsko predstavo v dramskem 'gledališču, kjer se je uprizorila soci-jalna drama John Gals\vorthyja »Borba«. Primernejše drame si nismo mogli misliti za ta večer. Globoko je segla v navzoče delavske množice. Toliko bolj, ker je bila drama uprizorjena in igrana najvzorne-.ie. Delavstvo je hvaležno vsem igralcem za umetniški užitek. Eno želje imamo do ravnateljstva gledališča: omogočite še večkrat delavstvu obisk podobnih predstav, mislite na veliko kulturno poslanstvo ljudskega gledališča. »Bratstvo« je poklonilo ge. Juvanovi šopek cvetlic in g. režiserju Osipu šestu lovorjev venec. Majski spis. Narodno-socijalna tiskovna zadruga je izdala za prvi maj — majski spis — ki se jc razpečaval po celi Sloveniji v tisočih izvodih. Majski spis podaja verno sliko organiza-torionega in programatičnega razvoja narodno - socijalistične misli. Vsebuje petnajst prispevkov iz peresa naših voditeljev - organizatorjev. Kdor še nima majskega spisa, ga 5e vedno lahko naroči pri kraj. organizacijah NSS. ali r-a v tajništvu NSS v 1 jubljani. Narodni dom. Cena 8 K. -A OBČINSKIM VOLILCEM IZ MOSTl V Mostah se vrše občinske volitve! Volile:, dobro si oglejte kandidatne liste in kandidate na njih, posebno pa si oglejte prvo. Nosilec te liste je dični Oražem, bivši župan in faktični gerent, ker Karpe je le Oražmov kirnovec. Vprašate zakaj se ne bi smelo voliti Oražma? Radi njegovega delovanja kot bivši župan. On je dejal vedno le v korist svoje stranke to je SLS M njenih pristašev. Delavcil Ali ste pozabili, kako ste čakali na tistih par dlcg mesa cele noči. Ko ste prišli na vrsto, ga je pa zmanjkalo, ker so ga Oražmovi pristaši izvozili iz občine, seveda za lep dobiček. Ali ste kedaj videli, da je Oračem čakal na meso za časa vojne? Nikoli! Imamo dokaze, kako se je delilo blago za aiprovizacijo vefa. Kadar boš spet govorila z doktorjem Kameronom, ga moraš povprašati, ali je bil zadovoljen s svojo nevesto.4 — Gotovo si mu ugajala,4 sem rekla jaz, ,ako si bila takšna kakor zdajle.4 — Obe sva se zasmejali, nato pa sva si dolgo in resnobno gledali v oči. Kocka je padla, najin sklep je storjen.« »Ako bi se bil Mildredin drzni poskus izjalovil, sva mislili reči. da je bilo za šalo. Vesela sem, da ni treba izgovora, ki bi bil nevreden moje ljubezni do tebe.« »Tako dobre volje nisem kakor Mildred, toda srečna sem istotako. Ali pač misliš name enako nežno in vroče, kakor mislim jaz nate? Ali ti stoji pred dušo moj obraz in te spodbuja k višjemu stremljenju? Le popolno zaupanje vate mi more dati moč, da izvršim vratolomni načrt, ki nima drugega namena nego utešiti in osrečiti četvero človeških src.« Pred nakupom naj si vsakdo ogleda veliko zalog® jedilnega orodja, jeklenega in alrnninijevcjja, potno košare, cov-j a rek ega orodja, rinčic in zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin in naživkov ter vae druge potrebščine za krojače, Šivilje, čevljarje in sedlarje pri Prvovrstna Es-ka kolesa taiflnejle | pradyo]no S hva!St«it. blego „ Si. Mia Bin 7. Največja teblral Nizko eenet HA VELIKO EM MliHO l £3u ska ioeiiaslfea klavnica io klieMMo ,Jakorj‘ Montaža raznih strojev, remon-taža avtomobilov, motociklov ln koles (biciklov), poljedelskih Btrojev in ključavničarska del n. Naročila se sprejemajo.. Odgovorna dela pod nadzorstvom ruskega inžinirja. LJUBLJANA Karel Kotnikova ul. — Ledina. J. Goreč Ljubljana Gosposvetska c. 14. Podgano, mi$it stenice in drugi mrtEs pokončava z novimi povsem zanesljivimi sredstvi In popolnim uspehom OltlaMv. konecs. mi za 0imw ura JLi|nl»l|lns«, Stritarjeva n. 7/III Spričevala na razpolago. Zobofehn&nB eteEje najmodernejše opicmljen (električna, plinova in vodovodna napeljava) na ?elo prometnem kraju, obstoječ od leta 1906, z ali tudi brez oprava za stanovanjc se takoj proda. VpraEanja pod „Zo b ozd ra vn ik*, Anonfna pisarna Gaiaser, Maribor. vseh vrst C CIRIL SITAR LJUBLJANA *etra c®® Prvorazredno S J EMI žiterica, kukuruza, grahorice, preje, muhari, povrča i originalne njemačke krmne repe dobavlja ,,8J«;nie*i«r“ <1. d., CHijek