✓
fto&nino ofočone v gotovim
Leto XX., St. 289
Upravntitvo -tuDliona Hnatlievo d - leieton stev 3122. 31». 3124, 3126 3126
inseratni sddelek: Ljubljana. Selen-burgova ul. - lel 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Graiski trg it. 1. Telefon it 2455.
Podružnico Cehe: Kocenovo ulico 2 Telefon it 190.
Računi pn oošt ček. zavodih Ljub-liono it 17.749
Ljubljana, sreda li. decembra 1939
Cena 1 Din
izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnino znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._
Uredništvo! uubliana, Knafljevo ulica 6, telefon 3122, 3123. 3124, 3125. 3126; Maribor, Grajski trg štev 7, telefon štev 2455; Celje. Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Moskva sploh ne bo odgovorila
O i Društva narodov stavljeni rok za sovietski odgovor ie sinoil potekel-Sov.elska vlada na mirovni poziv še ni odgovorila in po splošnem prepričanj u tudi ne bo
ženeva, 12. dec br. Nihče si v ženevi ne domišlja ,da bo sovjetska vlada pozitivno odgovorila aa snočnji poziv Društva narodov, prekinila svoje sovražnosti proti Finski in pristala na pogajanja z njo. Nocoj so se razširila iz sovjetskih diplomatskih krogov v ženevi utemeljevanja, da je tudi povsem razumljivo, če sovjetska vlada na poziv Društva narodov sploh ne bo reagiral?, ker ga mora smatrati zgolj za provokacijo. Večina držav, ki so zastopane v odboru trinajstorice, niso v normalnih diplomatskih stikih s Sovjetsko Rusijo. Okoliščina, da je predsedstvo odbora v rokah portugalskega delegata je za rusko vlado anečaščujoče, ker je znano, da je portugalska delegacija na vseh zasedanjih v ženevi in tudi ob priliki razprav o španski državljanski vojni stalno sovražno nastopala proti Rusiji. Rok 24 ur, v katerem naj bi sovjetska vlada odgovorila pa pomeni, da Društvo narodov v resnici odreka sovjetski vladi sleherno dolžno spoštovanje.
Danes v ženevi ni bilo seje Društva narodov ker se bo skupščina sestala šele, ko ji bo odbor trinajstorice predložil svoje poročilo. Zato je danes intenzivno deloval baš ta odbor, ki se je sestal že v dopoldanskih urah Sejo je vodil portugalski delegat. Odbor je spočetka proučil improvizirana poročila tajništva Društva narodov o okoliščinah, v katerih je prišlo do finsko-ruske vojne. Na predlog francoskega delegata Cham.petiera des Ribes. je bilo sklenjeno že uvodoma, da oo odbor svoje poročilo o f nskem pozivu za posredovanje med Finsko in Rusiio predložil tudi finski delegaciji v proučitev še preden bo prišlo pred skupščino Društva narodov. Nadalje se je odbor sporazumel, da bo sestavil načrt posebne resolucije, v kateri naj bi se navedle vse pogodbe, ki so bile kdaj sklenjene med Rusijo ta Finsko. Obenem naj bi se ugotovilo da je Rusija te pogodbe preki-šila ,da je torej odgovorna za sedanjo vojno s Finsko. Resolucija naj bi članice Društva narodov pozvala da po svoji uvidevnosti ukrenejo vse. kar se fm zd potrebno v prilog Finski in proti Rusiji.
Popoldne ob 17 30 se je odbor trinajstorice ponovno sestal.
Rok je potekel sinoči ob to,
ženeva, 12. dec. s. (Reuter) Rok za odgovor, ki ga je stavilo v včerajšnjem telegramu Društvo narodov sovjetski vladi, poteče nocoj ob 20. srednjeevropskega časa ker je bil brzojav ob istem času sinoči oddan. Finska je na arbitražo Društva narodov pristala že preje in je Društvo narodov o tem sovjetsko vlado v brzojavu izrecno obvestilo.
Brez odgovora!
Ženeva. 12. dec. s. (Reuter!. Društvo narodov do poteka 24urnega roka ni prejelo nobenega odgovora sovjetske vlade na svojo včerajšnjo brzojavko.
Seja plenuma Društva narodov je sklicana za jutri dopoldne ob 10 V krogih Društva narodov izjavljajo, da bo sovjetski odgovor še vpoštevan. če bo do tedaj dospel v Ženevo.
Molk sovjetskega tiska
Moskva, 12. dec. s. (Reuter). Niti sovjetski radio, niti katerikoli sovjetski list ni danes z besedico omenil zasedanja Društva narodov v ženevi ali telegrama, ki ga je Društvo narodov poslalo sovjetski vladi.
Moskva, 12. dec. AA. (Reuter). Sovjetska vlada do tega trenutka še ni dovo-1 la objaviti vesti o tem, da je DN ponudilo svoje posredovanje v sovjetsko-finskem sporu. V Moskvi prevladuje mnenje, da sovjetska vlada ali sploh ne bo odgovorila na to ponudbo, ali pa da bo objavila izstop iz DN.
ZadoSčenje na Finskem
Helsinki, 12. dec AA. (Havas). Finski listi objavljajo pod velikimi naslovi poročilo o posredovanju Društva narodov To poročilo je prispelo prepozno, da bi ga mogli kometirati. Poudarjajo samo. da brzojavka. poslana komisariatu za zunanje zadeve v Moskvi, že vsebuje pristanek na posredovanje od finske strani. Listi pripominjajo. da je finska vedno dajala dokaze o dobri volji tako v času pogajanj kakor tudi sedaj.
Sodbe pariškega tiska
Pariz, 12. dec. j. Današnji pariški jutranjiki prinašajo poleg obširnih poročil o prvi plenarni seji Društva narodov, tudi svoje komentarje k zasedanju, ter zlasti izčrpno analizirajo govor finskega delegata Holstija. Nekateri listi pripominjajo, da Holstijev govor sicer ne bi mogel z juri-dičnega stališča vzdržati ostre kritike, tembolj pa je bil prepričevalen po svoji globoki človečnosti ter po svoji neposrednosti, s katero je apeliral na srce in na vest narodov, ki so bili na seji zastopani po svojih delegatih. Samo 20 minut je trajal Holstijev govor in vendar je dovršeno naslikal globoko tragedijo, ki jo zdaj preživlja finski narod.
Pariz, 12. dec. AA. (Havas) »L* Aube« pravi, da ni nobenega dvoma glede rezultatov sklepov v ženevi. List smatra, da lju-
dje, ki enostavno požrejo svoje obljube, ld so jih dali, ne bodo hoteli poslušati nobenega poziva, pa naj bi bil še tako ganljiv in patetičen. »Matin« smatra, da Moskva ne bo odgovorila na poziv, ki ji je bil poslan iz ženeve. »Oeuvre« pravi, da obstoja za Moskvo samo ena finska vlada in sicer ona v Terijokiju. Zato se sploh ne ozira na to, kaj se dogaja v ženevi. »Or-dre« pravi, da Društva narodov sploh ne bi bilo treba sklicati, ako se želi izvajati sankcije proti Sovjetski Rusiji in ako nevtralne države v tem pogledu še niso ničesar sklenile. List naglaša, da se Finska glede svojega koraka ni posvetovala niti z državami skupine Oslo niti z Londonom ln Parizom, ter pravi, da je Finska v stvari poslala svoj apel svetovnemu javnemu mnenju.
Anglija ne pomagati
London, 12. dec. s. Reuter. Današnji angleški listi se bavijo z zasedanjem Društva narodov ter zlasti s finsko pritožbo proti sovjetskemu napadu. Poudarjajo sicer pravičnost finske pritožbe, izražajo pa obenem dvome, da bi moglo Društvo narodov v sedanjem položaju pod vzeti uspešno akcijo za pomoč Finski. »News Chronicle« piše, da sta sedaj, ko je stopila Sovjetska Rusija v ozadje, Anglija ta Francija edini 'elesili ki sta zastopani v ženevi. Oni pa se sami nahajata v veliki vojni in b: mogli nuditi samo omejeno pomoč maihnim n p rodom ki bi se morda zapletu v konflikte radi izvajanja sank-
cij proti Sovjetski Rusiji. V vsakem primeru pa kažejo tudi male države predvsem interes, da si ohranijo svojo lastno nevtralnost »Daily Telegraph« naglaša da si ni mogoče misliti manj ugodnih okoliščin za jčinkovito uveljavljenje avtoritete Društva narodov nego so sedanje. Središče vseh težav pa ni v Moskvi temveč v Berlinu. AngI ja ln Francija se sedaj bojujeta za dobrobit vsega sveta ta ne bi bilo modro od njiju, da bi se pustih morda od sklepov ki bi jih sprejelo Društvo narodov v svojem upravičenem ogorčenju, odvrniti od svo;'ega glavnega namena, ki ga v vojni zasledujeta.
Ameriška kritika DN
New York, 12. dec. AA. (Reuter) »New York Herald Tribune« komentira apel Društva narodov Sovjetski Rusiji ter oiše: Spor. ki obstoja že dalje časa in ki ovira politično življenje Evrope, je že tako daleč. da ie iz Društva narodov eliminarana polovica najvažnejših držav Nevarnost ki ograža ostale države, ki se nahajajo še v DN bi morala vplivati na to. da bi postala ženevska ustanova organizacija, ki bi mogla hitro in soglasno delati v vsakem primeru potrebe. Ta ideal ni bil nikoli dosežen »New York Times« naglaša. da DN ni moglo nikoli postopati kot celota in zaradi tega ni verjetno da bi nudilo Finski pomoč. Zedinjene države občudujejo Finsko zaradi njene junaške borbe za svobodo, toda Amerika se mora še nadalje držati stroge politike nevtralnosti vendar pa obstoja upanje, da se bo našel način, da se pomaga junaški Finski.
Simpatije za Finsko
v svetu stalno rastejo
V Ameriki zahtevajo dejansko pomoč z letali ln orožjem Predlogi italijanskih tistov
-New York, 12. dec. a (Reuter). V Zedl-u j enih državah je opaž ti naraščajoče ne razpoloženje proti Sovjetski Rusiji Akcija za pomoč- Finski ima zelo velik uspeh Včeraj je bilo v New Yorku protestno zborovanje proti sovjetskemu napadu na Fin sko. Neki govornik je zahteval prekinitev diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusi jo in odpoklic ameriškega veleposlanika i? Moskve. Istotako je bila postavljena zahteva. naj bi Zedinjene države črtale Finski ves njen dolg.
Tudi časopisje podpira akcijo za Finsko in proti Sovjetski Rusiji Današnji »New York Times« pišejo, da sedaj ni vprašanje, koliko zgovornih resolucij bo sprejetih v obsodbo sovjetskega postopanja, temveč gre za to koliko topov lahko Finska dobi. Finska potrebuje letala in topove iz Zedinjenih držav. Zedinjene države smejo pošiljati Finski vojni material, ker se Finska ne nahaja v vojnem stanju in za njo ne velja niti nevtralnostnl zakon, niti prepoved dovolitve posojila. Treba je najti pot, kako je mogoče Finski kar najbolj izdatno pomagati.
Rim, 12. dec. j. (Havas). Italijanska javnost z naraščajočim vznemirjenjem spremlja čedalje hujši pritisk rdeče armade na vseh finskih bojiščih. Današnji listi se vznemirnjeni vprašujejo, kako dolgo bo Finska še lahko kljubovala silnemu sovjetskemu navalu, že sedaj se finska vojska z lastnimi močmi komaj brani, da je ne pregazi jeklena lavina, ki je pritisnila na njo z vzhoda ta ki postaja od dneva do dneva silnejša. Kaj bo šele, kadar bo Sovjetska unija vrgla na Finsko nove armade, ki jih lahko v skoraj neomejeni množini črpa iz svojega neizmernega človeškega rezervoarja. Pa če se Finski tudi posreči za nekaj časa vojaško zadržati sovjetski naval, podčrtava italijansko časopisje, 1e vse eno skoraj nemogoče, da bi gospodarsko vzdržala ruski napad, ako ne bo takoj deležna tuje pomoči. Predvsem bi morale Finski nud ti pomoč prijateljske in zavezniške države. Holstijev klic pred Društvom
narodov pri njih ne sme ostati brez odmeva Finski delegat- se je v svojem proglasu ki ga je sestavil finski parlament, obrnil sicer za pomoč na vse narode sveta, toda Finski neposredni sosedi švedska in Norveška sta prvi, v katerih se mora razlegati Holstijev apel in kjer mora tudi najprej najti odmeva.
Ameriške plinske maske
Wasfa!ngton, 12. dec. AA. (Štefani). Vojno mi—jtrstvo je dovolilo prodajo plinskih mask Finski.
Sandler v Helsinkih
Hel»inkL 12. dec. j. Havas. Danes je pripotoval semkaj švedski zunanji minister Sandler. Švedski zunanji minister se bo razgovarjaJ s finsko vlado o organizaciji švedske pomoči Finski, zlasti pa o zavetju ga bo Švedska nudila finskim beguncem.
Tudi soproga švedskega zunanjega ministra Sandlerja je danes prispela v Helsinki ta je takoj prevzela vodstvo švedske organizacije za podpiranje finskega civilnega prebivalstva ter invalidov.
Protikomunl stična akcija ▼ Mehiki
Mexico, 12. dec. br. Mehiški parlament je danes soglasno odobril izjavo predsednika republike, ki je proglasil, da je Rusija napadla Finsko. Takoj nato je pričel razpravljati o načrtu zakona, po katerem naj bi se mehiška komunistična stranka razpustila.
Poljaki v finski vojski
Stockholm, 12. dec. s. (Reuter). Poljski poslanik v Stockholmu, kakor tudi poljski vojaški ataše in vse osebje poslaništva so se prijavili kot prostovoljci v finsko vojsko.
Sovjetske čete so navalile včeraj z vso silo
V Vzhodni Kareliji so potisnile Fince nazaj la skušajo za vsako ceno prodreti do morja
Stockholm, 12. dec. z. SovJetAe čete so začele danes strahovito napadati finske postojanke. Glavni napad so koncentrirali v treh smereh in sicer v smeri Kousamo, Suomusalmi in Sotkamo. Ce se jim posreči prodor v teh treh smereh, se bodo sovjetske kolone združile v klin. ki bo naperjen proti Uleaborgu. Sovjeti stalno dova-žajo nove čete. Finske čete so morale danes spričo silnega pritiska nasprotnika pustiti utrjene postojanke pri Sali. Sovjetske čete poskušajo prodreti do izhodišča železnice, ki vodi iz skrajnega severa v jugozapadni smeri proti Tornei na flnsko-švedski meji. Po umiku lz Sale je postal položaj za Fince na tem odseku zelo resen. Vse razpoložljive rezerve so poslane na pomoč oddelkom, ki obupno branijo vrake ped finskega ozemlja. Za primer, da bi Rusi prodrli dalje, jih bodo Finci aknfcrii
napasti s boka. Silen mru, M stopinj pod
ničlo, oteikoča položaj.
London, 12. dec. a (Reuter). O položaju na finskih bojiščih ni danes direktnih poročil niti iz Moskve niti iz Helsinkov, pač pa poročajo poročevalci listov v Italiji, ki kaže posebno zanimanje za razvoj dogodkov na Finskem, da so ob vsej eevjet^ke-finski meji ie 24 nr v tek« zelo hudi boji.
Finsko poslaništvo v Londonu, ki je s svojo vlado v Helsinkih v brezžični zvezi, javlja, da so bili pri Snomuaulmiju. kamor Je usmerjen glavni roški napad, un'čene štiri sovjetske čete po SM moi in da se bili vsi sovjetski napadi odbiti. Baje imajo, sovjetski vojaki posebno velike izgube zaradi mraza. Te Izgube znašajo trikrat več nego one v bojih samih.
Poročevalec stockholmskega dnevnika »AftenbladeU, ki ss nahaja v
bližini fronte pri Suomu^lmliu. poroča telefonsko svojemu listu, da sovjetske čete tam naglo napredujejo ter da so ceste proti zapadu polne finskih beguncev.
Moskovsko vojno poročilo
Moskva, 12. dec. br. štab len ngrajske-ga vojnega okrožja je snoči ob kasni uri objavil naslednje poročilo o včerajšnjih vojnih operacijah:
V	teku 11. decembra so naše čete nadaljevale svoje prodiranje v vseh smereh. Zavzele so mesto Pitkjaranta na severni obali Ladoškega jezera, končno postajo na železniški progi proti Serdopolu in vasi Siprolo ter Murilo v smeri proti Viborgu.
Zaradi nizk"< oblakov ni bilo vojnih ake j letalskih sil.
Moskva, 12. dec. & (Tas) Stab leningrajskega vojnega okrožja objavlja sledeče poročilo o vojnih operacijah:
Dne 12. decembra so čete leningrajskega vojnega okrožja nadaljevale z napredovanjem v vseb smereh.
V	smeri Iz Uhte so zavzele mestece Marte j orvl 92 km zapadno od državne meje.
V	odseku Petrozavodsk so zasedle vas Kunnsilva ob Ladoškem jezeru ter postajo Kontrinoi ob progi Pitkaranta - Sartavala.
Radi goste megle in oblačnosti ni bilo vojnega udejstvovanja letalstva.
Angleška poročila iz Moskve
MosKva, 12. dec. AA. (Reuter). Uradna poročila sovjetskega vrhovnega poveljstva so še dalje zelo kratka in ne vsebu-
jejo nobenih podrobnosti. V časopisih ni več poročil sovjetskih vojaških dopsni-kov ta skic, ki bi prikazovale potek vojskovanja. Dana&nje uradno poročilo govori o uspehih severno od Ladoškega jezera. Očividnopaje da rdeče čete še ne morejo prodreti čez ozemlje, ki se razprostira med severno obalo Ladoškega jezera in celo vrsto manjših jezer. Na tem delu bojišča imajo Finci trojno utrjeno črto. Posamezni nevtralni vojaški strokovnjaki v Moskvi imajo vtis, da so rdeče čete poskušale premagati finsko obrambno črto brez zadostne poprejšnje artilerijske prt-prave ter da so bale zato odbite.
Novi vpoklici v Rusiji
Moskva, 12 decembra. AA. (Reuter). Zvedelo se je. da so spet poklicani pod zastavo oni letniki sovjetskih rezervistov, ki so bili pod orožjem tudi pred začetkom sovjetskega nastopa proti PoJjsiti, ta ki so jih poslali domov po zasedbi zapadne Ukrajine.
Letalski napad
na finsko ladjo
Helsinki, 12. dec. j. Havas Preteklo noč je bila v bližini otokov Marisham od sovjetskih letalcev napadena finska ladja »Hlldegard«. Sovjetska letala so izpustila na nje večje število bomb, ki so pa vse popadale v morje. Sovjetsko letalstvo se je tudi to pot Izkazalo v bombardiranju skrajno nespretno. Navzlic temu, da je bila ladja brez protiletalska obrambe in so se lahko spustila sovjetska letala zelo nizko, so vendarle vse bombe zgrešile cilj.
Finske izgube
Helsinki, 12. dec. j. (Havas). Podatki o številu mrtvih in ranjenih v dosedanjih bojih na Finskem kažejo, da ima Finska relativno zelo majhne izgube. Doslej so našteli na vseh frontah samo okrog 1.500 mrtvih in ranjenih. Verjetno je, da se bo število žrtev v bližnji bodočnosti povečalo, ker je treba zdaj mnogo vojakov spraviti v bolniško oskrbo zaradi ozeblin od hudega mraza.
Berlinsko posredovanje med Moskvo in Bukarešto
Nemčija hoče preprečiti, da bi sovjetske ali madžarske zahteve napram Rnnraniji ogrozile mir tudi na jugovzhodu Evrope
Beograd, 12 decembra, r. Današnja »Politika« objavlja (kakor smo že včeraj kratko poročali) poročilo svojega dopisnika Raduloviča iz Berlina o možnosti posredovanja med Rumunijo in Sovjetsko Rusija Poročilo pravi med drugim:
»V tukajšnjih političnih krogih so izzvale danes veliko zanimanje vesti, da se je nemška vlada sporazumela z Rumunijo glede njenih mej napram Rusiji in Madžarski. Na pristojnih mestih sicer izjavljajo, da o tem nimajo niti pojma in da hoče zopet nekdo več vedeti, kakor vedo v Berlinu, vendar se v tukajšnjih diplomatskih krogih ne izključuje možnost takega sporazuma. Smatra se, da je Nemčija, ki želi dobivati iz Rumunije čim večje količine surovin, mogla tej državi nuditi izveš tne garancije, ki bi se kretale v takem okvira, da Nemčija ne bi podpirala eventualnih revindikacij, s katerimi bi stopili pred Rumunijo Sovjetska Rusija ali Madžarska,
Tako stališče Nemčije n! presenetljivo, če pomislimo, da je Nemčiji mnogo do ohranitve miru na Jugovzhodu in do pre-prečenja vseh komplikacij, ki bi utegnile tudi ta dpi Evrope pretvoriti v bojišče. Zato se smatra za verjetno, da Je Nemčija ▼ zadnjfb dneh storila gotove korake v Moskvi ter opozorila rusko vlado na neugodne posledice, ki bi Jih postavljanje sovjetskih zahtev napram Rumuniji lahko imelo ca Nemčijo, sa katero predstavlja evropski Jugovzhod najvažnejši izvoz surovin.
Mnogi tolmačijo kot nad nemškeea posredovanja ie tudi službeno sovjetsko izjavo. da znani protirumunski članek glasila kominferne ne predstavlja službenega stališča Moskve Obenem opozarjalo informirani krogi, da so Nemci pokupili veliko število rumunsklh petrolejskih delnic, in menijo, da je mogla rumunska vlada dati svoj pristanek na ta posel samo na osnovi nemške protlusluge. a ta protiuslu-ga da Je najbrž bila omenjeni soorazum o rumunsklh mejah z Rusijo ln Madžarsko.«
V Rttmtfifl
še niso pomirjeni
Basel, 12. dee. z. Dopisnik »Basler Nach-rtehten« poroča, da so v rumunsklh političnih krogih z rezervo ln nezaupanjem sprejeli pomirljivo izjavo moskovske vlade glede odnošajev Sovjetske Rusije do Rumunije. To je tem bolj razumljivo, ker so v Bukarešto prispele vesti, da je podala sovjetska vlada to Izjavo na izrecno intervencijo Nemčije, ld se boji. da bi Rumunija zaradi vojne nevarnosti z Rusijo ustavila ves izvoz, s čimer U bila najtežje prizadeta Nemčija.
Italijanska akcija
v Budimpešti
Budimpešta, 12. dec. s. Po Informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov, si italijanska diplomacija na zelo energičen način prizadeva, da bi čimbolj Izkoristila vtis, ki ga je napravil v Rumuniji sklep velikega fašističnega sveta ter da bi pridobila Rumunijo sa bolj popustljivo politiko napram Bolgariji ln Madžarski. Cas za to diplomatsko akcijo je zelo ugoden, ker so pdageh vesti, da se Sovjetska Rusija pel
morebitnih pogajanjih z Rumunijo ne M zadovoljila zgolj z vrnitvijo Besarabije, marveč, da bo zahtevala tudi Bukovino ln da bi šele v tem primeru zajamčlla južne I meje Rumunije.
Zastoj v nemško-turških trgovinskih pogajanjih
Carigrad, 12. dec. o Trgovinska pogajanja turške in nemške delegacije v Carigradu so prispela na mrtvo točko Z me-rodajne strani se je zvedelo, da obstoja glavna ovira v določitvi posameznih vrst izvoznega blaga. Nemčija je zahtevala predvsem krom, Turčija pa je vse svoje zaloge kroma že prodala Angliji in Franciji.
*fem£ko-rumunska
gospodarska pogajanja
Bukarešta, 12. dec. AA. (Rador). Nemško ta rumunsko zastopstvo sta se sestali v Bukarešti k pogajanjem za izvajanje rumunsko-nemške pogodbe, sklenjene 1. 1938, da jo prilagodita novim razmeram. Kljub težavam, ki so nastale zaradi mednarodnih dogodkov in njihovih posledic, ki so se občut le na rumunskih tržiščih, se more pričakovati, da bodo uspehi pogajanj zadovoljivi.
*
0 aspiracijah Italije
Rim, 12. dec. br. Direktor rimskega lista »Glornale d' Italla«, ki velja za glasilo zunanjega ministrstva, Virglnlo Gajda, je Imel danes govor o nacionalnih aspiracijah Italije. Pri tem je med drugim naglasil, da se bodo te asplraclje ob koncu sedanje vojne uresničile Italija se opira na načela pravičnosti, ko si prizadeva, da bi si zavarovala svoje življenjske Interese. Pri tem ravna baš v nasprotju z drugimi silami, ki se oslanjajo na krivico in si na tej osnovi še nadalje prizadevajo, da bi ohranile svojo nadvlado na svetu. Posebej je Gajda poudaril, da Ima Italija trden in iskren namen tesno sodelovati z vsemi sosednimi državami, posebno pa z onimi v Srednji in Balkanski Evropi.
Belgija bi pomagala napadeni Holandski
Bruselj, 12. dec. br. Zunanje-politični odbor belgijske zbornice je danes sprejel soglasno sporočilo, ki mu ga je predlož i o zunanje-političnem položaju Belgije bivši ministrski predsednik, vodja belgijskih katolikov ta sedanj predsednik Društva narodov Carton de Villard. Poročilo naglaša, da bi Belgija ne mogla ostati nevtralna, ako bi kdo napadel Nizozemsko.
Aretacije nizozemskih narodnih socialistov
Amsterdam, 12 dec. br. Nizozemska policija je v kleti nekega tukajšnjega pogrebnega zavoda aretirala 27 članov i3e-gaJtoe narodnoeocial stične stranke. Policijski organi so jih presenetili, ko 90 se j kleti bed vadii v rabi oro&ja.
Tesna finančna zveza med Francijo in Anglijo
Trajno vezanje franka do funta — Finančno žrtve sa vojno v razmerju 2 : 3 — Sporazum bo veljal še pol leta
po vojni
Pariz, 12. dec. br. Ko se je francoski finančni minister Paul Reynaud v novembru mudil na obisku v Londonu, je povabil angleškega finančnega ministra sira Johna Simona v Pariz. John Simon se je dejansko 4. novembra odzval vabilu. Iz Pariza je po radiu govoril o tesnem sodelovanju Anglije in Francije tudi na gospodarskem »odročju. Kakor pa se je šele danes izvedelo, je bil že takrat sklenjen tudi poseben sporazum, o sodelovanja obeh imperijev na finančnem in gospodarskem področju za bodo do konca vojne in še za 6 mesecev po podpisu mirovne pogodbe.
Finančni tn gospodarski sporazum med Anglijo in Francijo določa v glavnem: Obe državi si bosta med seboj dobavljali devize in jih poljubno uporabljali po svoji uvidevnosti. Franki, ki jih rabi angleška armada v Franciji, se bodo zamenjavali za funte, funti, ki jih rabi Francija za nabavo raznih potrebščin v Angliji, pa za franke. Obe vladi sta si medsebojno zajam-čili tudi ohranitev razmerja med francosko in angleško valuto z vsemi sredstvi. Nadalje določa sporazum, da bosta obe državi podpirali v finančnem pogledu tudi svoje, zaveznike ln predvsem Poljsko. Te podpore pa bosta dajali v določenem medsebojnem razmerju, in sicer Francija dve petini, Anglija pa tri petine. V takem razmerju bodo tudi vsi njeni skupni izdatki za vojno. Tudi kredite v tujini bosta sprejemali po sporazumu ali celo v sodelovanju.
London, 12. dec. s. (Reuter.) Finančni
minister sir John Simon je sporočil danes v spodnji zbornici, da je bil med angleškim in francoskim finančnim ministrstvom v smislu nedavnega sporazuma o gospodarskem in finančnem sodelovanju dosežen sporazum, ki predvideva sodelovanje v naslednjih šestih točkah:
1.	Kadarkoli bo rabilo angleško finančno ministrstvo francoska plačilna sredstva ali francosko finančno ministrstvo angleška, jih bo druga vlada stavila na razpolago, ne da bi bilo za to potrebno plačilo v zlatu.
2.	Obe vladi se zavežeta, da ne bosta
podvzeli nobenih takih ukrepov v zaščito valute, da bi omejevali uvoz iz druge države.
3.	če bo potrebna finančna pomoč tretjim državam, zlasti Poljski, jo bosta nudili obe državi Skupno.
4.	Sedanje razmerje med angleškim funtom in francoskim frankom ostane nelz-premenjeno v višini 180 francoskih frankov za funt.
5.	Nobena izmed obeh držav ne bo najela posojila ali kredita v nevtralnih državah brez odobritve in sodelovanja druge.
6.	Ta sporazum velja do konca vojne in še šest mesecev po sklenitvi miru.
Sir John Simon je pripomnil, da predstavlja ta sporazum nekakšen vrhovni an-gleško-francoski vojni svet za finančne zadeve. Finančni strokovnjaki Anglije in Francije se bodo v vsakem primeru potrebne sestajali ter se dogovorili o skupnih ukrepih.
Gamelin opozarja na možnost nemškega napada
Dnevno povelje generala Gamelina angleškim četam Nemško zbiranje ob luksemburški meji
Pariz, 12. dec. br. Vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Gamelin je poslal vrhovnemu poveljniku angleške vojske generalu Gortu pismo, v katerem je opozoril na priprave za veliko nemško ofenzivo na zapadu. Gamelinovo pismo je bilo davi kot dnevno povelje sporočeno britanskim četam na zapadni fronti.
Gamelin pravi v njem: »Že v dnevnem povelju 14. oktobra sem opozoril na generalno ofenzivo, na katero so se tedaj Nemci pričeli pripravljati, in sem naglasil, da moramo biti pripravljeni na vse. Dva dni pozneje so bile nemške priprave v polnem teku, toda naše operacije so onemogočile, da bi se nemška ofenziva kakorkoli razvila. Odtlej je Nemčija še intenzivnejše nadaljevala svoje priprave, toda doslej se ni upala pričeti s splošnim napadom. Tudi še sedaj se Nemci zbirajo in razvrščajo, da bi bili pripravljeni na odločilno borbo.«
Francoski listi poročajo v zvezi s tem pismom o novem kretanju nemških čet vzdolž luksemburške meje. Na meji se pojavljajo nemške čete v vedno večjem številu. Nemško prebivalstvo iz vasi ob reki Sauer, ki teče kakšnih 80 km vzdolž meje in se pri Wasserbilligenu steka v Mozelo, je moralo že zapustiti svoja prebivališča in se umakniti na vzhod. Nemške čete so bile posebno ojačene okrog Tryera in Echtervvaldbruckena.
Zatilje na Sronti
Berlin, 12. dec. br. Agencija DNB pravi v svojem današnjem poročilu o razvoju na fronti, da je francosko topništvo obstreljevalo nemške postojanke pri Perlu, Ober-perlu in na Schneebergu. Francosko poveljstvo je hotelo na ta način preprečiti, da bi nemške izvidniške čete dognale potek najnovejših trdnjavskih del vzdolž gornjega teka Mozele. Nemško letalstvo pa je kljub temu obstreljevanju in slabemu vremenu nadaljevalo svoje Izvidniške polete nad sovražno ozemlje.
Pariz, 12. dec. b. Agencija Havas je objavila danes le kratko poročilo o položaju na fronti. V njem pravi, da se včeraj ni zgodilo nič pomembnejšega. Vreme je zelo neugodno. V glavnem sneži ln pritisnil je tudi precejšen mraz. Le ob gorenjem delu Rena je prišlo do manjših prask.
Uradna vojna poročila
Pariz, 12. dec. AA. (Havas). Poročilo vrhovnega poveljništva od davi se glasi:
U dejstvo vanje patrol na raznih delih bojišča.
Berlin, 12. dec. AA. (DNB). Vrhovno Poveljstvo poroča:
Vzhodno od Mozele so se tu na tam udejstovali strojniški ln topniški oddelki. Letala so izvršila nekaj ogledniškib poletov nad Veliko Britanijo.
Pariz, 12. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je Izdalo naslednje 199. vojno poročilo:
Na raznih točkah fronte so bili v akciji izvidniški oddelki.
Berlin, 12. dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Vzhodno od Mozele Je bilo nekoliko sovražnega topniškega zapornega streljanja na ozemlje pred našimi postojankami. Naše letalske sile so izvršile nekaj posameznih izvidnlških poletov v smeri proti Veliki Britaniji.
Vojno poročilo št. 2oo
Paril, 12. dec. br. Vrhovno poveljstvo vojske je nocoj objavilo naslednje 200. vojno poročilo:
Po poslednjih vesteh so se v pretekli no-čt razvili živahni boji na področju med Saaro ln \Varndtskiro gozdom. Na tem področju je pri So danes do novih bojev in topovskega streljanja. Položaj francoskih postojank se v ničimer nI spremenil.
Angleži odbili
tri nemške napade
parte, 13. dec. s. Charles Maurice« po-ročk - »PetIt Parfrtenu«, da so nemške Čete zadnjih 24 ur izvedle tri nove n^a-Sa na angeflke postojanke m aa®«*!
fronti. Nemci so bili odbiti. Angleška vojska je napade pričakovala, ker so jih Nemci pripravili z močnim topovskim ognjem.
' Streljanje pri Baslu
L°ndon, 12. dec. br. Iz Basla poročajo,
daje postalo včeraj živahno tudi na najjužnejšem odseku fronte, kjer je doslej vladal mir. S švicarske strani je b%> opažati, kako so se pričeli Francozi in Nemci preko Rena intenzivno obstreljevati. Vse pa kaže, da je bilo to streljanje brez večjega pomena in uspeha.
Močno obstreljevanje ob Luksemburški
Bruselj, 12. decembra. AA. Po poročilih iz Luksemburga se je z jtigovzhčdne meje države slišalo vso noč močno artilerijsko streljanje. V obmejni vasi Sengen je davi ob 6.30 zasegel artilerijski ogenj nekaj hiš, ki stoje v neposredni bližini meje. K sreči pa ni bil nihče ranjen.
Angleška vojna naročila v zasebni industriji
London, 12. dec. br. Minister za vojne dobave Burgin je danes obiskal neko privatno tovarno orožja. Ob tej priliki je izjavil, da je vlada v času od 3. septembra do 5. decembra oddala privatni industriji za skupno 208 milijonov funtov sterlingov. naročil.
Kairo, 12. dec. s. (Reuter). V Severnem Egiptu in ob Sueškem prekopu so se pričeli veliki kombinirani manevri angleške in egiptske mornarice, kakor tudi kopne vojske in letalstva- Nocoj bo v vsem manevrskem ozemlju izvedena zatemnitev.
Angleži so zadovoljni
s svojim letalstvom
Poročilo ministra Kingsleya parlamentu — Letala so doslej preletela nad milijon milj
London, 12. dec. s. Na današnji seji spodnje zbornice je podal letalski minister sir Kingsley Wood ekspoze o dosedanjem poteku vojne v zraku. Uvodoma je poudaril, da se je premoč angleškega letalstva nad nemškim izkazala zlasti z izkšunjami zadnjih tednov. Angleška letala tipa Hawker in Spitfire so se izkazala za boljša, kakor so nemški bombniki tipov Dornier, Jun-kers in Heinckel. še važnejše pa je, da so nadmočna tudi nad nemškimi lovskimi letali tipa Messerschmidt Angleška lovska letala so prizadela nemškim letalom težke izgube ter so se izkazala kot hitrejša in gibčnejša.
Posebno važno delo opravljajo letala obalne zaščite. Uspešno ščitijo konvoje angleških ladij ter so ponovno odbila napade nemških letal na nje. V 57 primerih so napadla tudi sovražne podmornice ter jih v 19 primerih poškodovala oziroma uničila. Preletela so od začetka vojne dalje skupno razdaljo nad 1 milijon milj. Zlasti so se izkazala, ko so spremljala poškodovano angleško podmornico na popravilo v
norveško luko ter jo zopet privedla nazaj.
Letalski minister je nadalje omenil pomoč, ki jo nudijo matični državi dominioni, poleg drugih v zadnjem času tudi Južna Afrika ln Južna Rodezija. Letalstvo poljske vojske bo istotako v kratkem priključeno zavezniškemu letalstvu. Wood je zaključil svoj ekspoze z ugotovitvijo, da je angleški letalski obrambni sistem dober, da so moštvo in aparati nadmočni nad sovražnikom. Z vsakim dnem imajo zavezniki večjo moč -v letalstvu in njihova pre-• moč v zraku se vedno bolj utrjuje.
Minister za blokado Cross je omenil, da predvidevata angleški in francoski ukrep o zaseženju nemškega izvoznega blaga izrecno samo zaseženje in ne tudi razlastitev. Na ta način je zagotovljeno, da bodo imele nevtralne države zaradi tega ukrepa kar najmanjše izgube. Vprašanje, ali bo treba gospodarsko vojno preko tega ukrepa še nadalje poostriti, pa ostaja zaenkrat odprto in je to odvisno od nadaljnjega razvoja.
Parnik »Bremen" se je vrnil v nemške vode
Po angleških vesteh ga je srečala angleška podmornica,
a ga ni hotela napasti
London, 12. dec. s. (Reuter). Angleška admiraliteta je objavila popoldne komunike, ki pravi, da je neka angleška podmornica opazila danes nemški prekomornik »Bremen« v dosegu svojih torpedov. »Bremen« je bil na poti proti Nemčiji. Podmornica prekomornika ni napadla ker ima prepoved, da bi katerokoli Ladjo torpedlrala brez svarila.
Parnik »Bremen« je bil opažen davi v bližini norveške obale, očividno na poti iz Murmanska v Nemčijo. V angleških uradnih krogih pripominjajo, da je po mednarodnih zakonih prepovedano torpedirati katerokoli ladjo, preden niso vsi potniki ln člani posadke na ladji na varnem. Navadnih rešilnih čolnov na odprtem morju pa ni mogoče smatrati kot zadostno zagotovilo za varnost. Iz tega vzroka pormor-nica »Bremena« ni smela napasti. Podmornica pa tudi ni mogla »Bremena« zajeti, ker razvija »Bremen« večjo hitrost.
Berlin, 12. dec. br. DNB je nocoj objavil, da se je veliki nemški prekoceanski parnik »Bremen« danes pojavil v nemških teritorialnih vodah. V nemški javnosti je spričo te vesti zavladalo veliko zadovoljstvo.
Nove žrtve min in torpedov
London, 12. dec. s. (Reuter.) V Severnem morju se je danes po eksploziji, ki je nastala iz Se neugotovljenega vzroka, potopila angleška motorna ladja »King Albert« (4500 ton) lz Londona. Enega člana posadke pogrešajo.
V švedskih teritorialnih vodah se je potopit neki 1400 tonski švedski parnik, ki je zadel na mino. Vsi člani posadke so rešenL
Stockholm, 12. dec. br. Svedsld 1477-tonski tovorni parnik »Torog« je danes v švedskih teritorialnih vodah pri Amster-burgu naletel na mino ln se potopil. Vsa posadka je bila rešena.
Helsinki, 12. dec. s. (Reuter.) Po poročilih nevtralnih opazovalcev štejejo sovjetske čete, ki so zbrane na finski meji, ena in pol milijona vojakov. Poleg tega se v bližini meje nahaja 1000 sovjetskih letal.
Pustolovščine poljske
podmornice „0rzel"
Vozila je Iz Qdynje v Anglijo šest tcdno v,naj več ponoči
in pod vodo
London, 12. dec. j. (Reuter) Iz angleških mornariških krogov prihaja poročilo o nenavadni odisejadi poljske podmornice »Orzel«, ki se je bila po nevarnem begu iz internacije v Talinu rešila v Severno morje ter se priključila angleški mornarici.
Cim je Nemčija napadla Poljsko, je »Orzel« odplul iz pristanišča v Gdynji, kjer je bil vsidran. To je bilo 1. septembra. Štiri dni je potem podmornica čakala na morskem dnu v Gdransku, da se ji nudi prilika uiti na odprto morje. Pri poskusih bega je bila ponovno bombardirana od nemških letal in obstreljevana od nemških proti-podmorniških čolnov. Slednjič se ji je posrečilo prebiti zaporo nemških zasledovalcev in odpluti na odprto Baltiško morje. Ker pa je medtem kapitan težko obolel, Je podmornica odplula v Talin. Estonska vojaška oblast je poljsko podmornico takoj zasegla. Estonski vojaki so s topov na podmornici pobrali zapornike ter začeli odnašati z nje torpede. Navzlic vestnosti estonskih vojakov pa se je posadki posrečilo skriti 5 torpedov, dočim so jih 15 Estonci odnesli. Podmorniška posadka ss je skrivaj pričela pripravljati na beg. Ob 2. ponoči 5. septembra se Je poljskim mornarjem posrečilo napasti estonsko stražo na ladji, jo zvezati in spraviti pod krov. Vendar je eden od straže lahko glasno zaklical na pomoč. Takoj so se z vseh koncev pristanišča posvetili žarometi in proti podmornici so zaprasketale salve iz pušk in strojnic. Navzlic temu se je poljski podmornici posrečilo uiti to« izstrelkov in podmorniških bomb s tem, da se Je globoko potopila. Proti 9. uri zjutraj Je zasledovanje nekoliko pojenjalo te podmornica je končno lahko odplula na široko morje.
Ujeta estonska straža na podmornici je med tem ves čas protestiral« troti ujet«
ništvu in kapitan se je odločil, da stražnike izkrca. Estonski vojaki so dobili denarja, cigaret in žganja, nakar so jih izkrcali na kopno na nekem osamljenem predelu obale. Podmornica je preko svoje radijske postaje oddala vest, da je estonska straža čila in zdrava spet na svobodi.
Bilo je to že 22. dan po begu iz Gdynje. Toda podmornica je morala še nadaljnje tri tedne križariti po Baltiškem morju, zmerom preganjana od nemških zasledovalcev. Samo vsako ,noč je splavala na po-vršije, da je dopolnila elektriko v baterijah. Medtem so se tudi rezerve pitne vode tako zmanjšale, da je bilo treba njeno uporabo omejiti
38. dan po begu iz Gdynje se je pod-morniški poveljnik odločil, da se kakorkoli prebije na Angleško. Podmornica je vzela smer - proti švedski obali- 2e blizu obale se je iznenada znašla pred flotiljo nemških rušilcev, ki so očividno začeli nekaj sumiti in so krenili v smeri, kjer se je nahajal »Orzel«. Podmornica se je komaj Se pravočasno potopila globoko v morje ln tam počakala, da so zasledovalci odpluli mimo. Potlej se je dvignila na površje ter nadaljevala vožnjo tesno ob švedski obalL Štiri dni je trajala ta vožnja mimo Ska-geraka. Voda je popolnoma pošla, tako da je moštvo trpelo že hudo žeja Radijska postaja je bila tako pokvarjena, da podmornica ni mogla poklicati pomoči. Šele 14. oktobra je bila zopet toliko popravljena, da so lahko poslali z nje depeša Ta radiogram je prestregla neka britanska obalna postaja in nekaj ur po oddaji brzojavke je podmornico našel angleški rušilec ter jo pospremil v najbližjo angleško luko. Tu se je podmorniška posadka izjavila, da je. pripravljena s svojo podmornico vred stopiti v službo angleške vojne mornarice.
Posebno mnogo sovjetskega vojaštva je zbranega na Karelski zemeljski ožini, kjer se očividno. pripravlja nova ofenziva.
Oslo, 12. dec. j. (Norske Telegrambyro). Mornariško oblastvo poroča iz Bergena, da je bil včeraj blizu obale na Severnem Norveškem torpediran grški parnik »Garaf-lia« (5000 ton). 20 članov posadke je bilo rešenih, nekaj pa jih še pogrešajo. Ladja je bila namenjena v norveško luko Kilke-nas, da bi naložila tovor železne rude za Holandsko. Ob času torpediranja se je parnik nahajal v norveških teritorijalnih vodah. Čim se dožene, od koga je bil parnik torpediran, kar bo dognala uvedena preiskava, bo norveška vlada energično protestirala na pristojnem mestu.
London, 12. dec. br. Angleški 4.500 tonski parnik »King Albert« je v Severnem morju naletel na mino in se potopil. Od 33 članov posadke je bil eden ubit, ostale je rešil neki drugi parnik.
Štiri angleške ladje potopljene ob južni Afriki
London. 12. dec. br. Današnji »Evening News« je objavil nekaj podrobnosti o usodi štirih angleških tovornih ladij, o katerih že nekaj dni ni nikakih vesti ln ld so jih . zaradi tega oblasti proglasile za izgubljene. Vse štiri ladje so pred dnevi odplu-le iz Capetowna in krenile proti Veliki Britaniji. Na južnem Atlantskem oceanu jih je očitno napadla in potopila neka nemška križarka ki križari. kakor je bilo že ponovno ugotovljeno, med zapadno Afriko in Južno Ameriko.
Ribiške ladje
v minskem polju
Ostende, 12. dec. j. Reuter. Flotilja belgijskih ribiških ladij, ki jo je tvorilo pet motornih bark, je zabredla približno 10 milj od obale na odprtem morju Iznenada v razsežno polje min. Pri odstranjevanju min so tri mine eksplodirale. Ena ribiška ladja se je zaradi eksplozije potopila, pri čemer je bilo več članov posadke ranjenih. Deloma so bile poškodovane tudi ostale ribiške ladje, ki so jih pa še spravili do obale.
Zaplenjeni Liliputand
MIlan, 12. dec. AA. (Štefani). »Papolo d Italia« piše, da je 4. t. m. neka francoska nadzarovakia ladja ustavila italijanski parnik »Saturnia«, ki se je vračal iz Nevv Torka, in sicer z namenom, da bi pregledali njegov tovor. Med potniki je bila skupina nemških LUiputancev, ki so se vračali z newyorške razstave. Francoski častnik se je razburil zaradi odloka, ki ga je treba Izvajati glede na Lilipu-tance, ter je vprašal za mnenje poveljnika francoske ladje. Ta je odgovoril, da 10 pritlikavcev lahko nadaljuje svojo pot, enajst pa se jih smatra za vojni plen. TI pritlikavci so morali prestopiti na francosko ladjo.
Politična koncentracija na švedskem
Stockholm, 12. dec. br. Kakor poroča »Stockholms Tutaingen«, je ministrski predsednik snoči uspešno zaključil poganjanja z opozicijskimi političnimi prvaki glede koncentracije švedskih političnih sil in rekonstrukcije švedske vlade. Danes dopoldne je imel še poslednje razgovore s posameznimi politiki, ki prihajajo v poštev za sodelovanje v razširjeni vladi. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bo še nocoj kralju Gustavu predložena lista Oar nov rekonstruiranega kabineta v odobritev.
Stockholm, 12. dec. br. Tukajšnji politični krogi so mnenja, da bo švedska vlada še nocoj podala ostavko, da pa bo sedanji ministrski predsednik Hanson dobil mandat za sestavo nove, odnosno za rekonstrukcijo nove dosedanje vlade. Po zatrjevanju poučenih krogOv bo mesto Sandlerja prevzel reSor zuananjih zadev švedski poslanik v Oslu Huntera. Tudi nadaljnji trije ali štirje ministri v dosedanji vladi, bodo nadomeščeni s novimi.
Švedska vedno bolj računa
2eoeva, 12. dec. z. Zastopniki skandinavskih držav, slasti pa Švedske so zelo v skrbeh zaradi razvoja dogodkov v Severni Evropi. Sedaj so ie skoraj trdno prepričanj da se bo morala tudi Švedska v najkrajšem času braniti s aro^ena, __
Japonski diplomat o izgledih Nemčije
Tokio, 12. dec. AA. (DNB) Dosedanji japonski veleposlanik v Berlinu Ošima je izjavil zastopnikom časopisja, da demonstrativna samozavest Anglije in Francije ne odgovarja dejstvu. On je osebno prepričan, da ima Nemčija mnogo več izgledov, ker se dosedanja vojna na enem bojišču v načelu mnogo razlikuje od vojne na dveh bojiščih, kakor je bilo to v svetovni vojni, ker ima Nemčija danes na razpolago surovine in žito iz Vzhodne Evrope in z Balkana. Razen tega je Nemčija danes v nasprotju z letom 1914. pripravljena na dolgo vojno. Kar se tiče nemške obrambne sile, je pohod na Poljsko dokazal, da je ta sila v vsakem oziru popolnoma pripravljena. Odnošaji med Nemčijo in Italijo — je dejal dalje Ošima — so zelo tesni in bodo takšni tudi v bodoče ostali. Končno ugotavlja, da Japonska vodi mnogostransko zunanjo politiko in da mora pri tem upoštevati politični razvoj, ki bo imel znaten vpliv na odnošaje Japonske z Nemčijo, USA in Sovjetsko Rusijo.
Danska in Nemčija
Basel, 12. dec. z. Berlinski dopisnik »Bas-ler Nachrichten« opozarja, da tvori Danska v nemški kampanji proti severnim državam častno izjemo. Nevtralni krogi mislijo, da to ni samo posledica okolnosti, da je Danska svoječasno kot edina severna država sklenila nenapadalni pakt z Nemčijo, marveč da namerava Nemčija navezati s Dansko se tesnejše stike. Ne izključujejo niti možnosti, da bo Nemčija ponudila Danski zavezniško pogodbo.
Vse nemške visoke šole zopet odprte
Berlin, 12. dec. br. Prosvetni minister je odredil, da se z 8. januarjem otvorijo vse one nemške univerze in visoke šole. ki so bile doslej zaradi vojne zaprte.
»VoLkischer Beobachter« pravi v svojem komentarju o tej odredbi, da bodo na drugi strani francoske in angleške univerze ostale še nadalje zaprte. Tudi to je znamenje življenjske sile nemškega naroda in njegovih mirnih živcev.
V Varšavi se hiše Se vedno rušijo
Pariz, 12. dec. br. »Pat« poroča danes, da se v Varšavi še vedno rušijo hiše, ki so bile po nemških letalskih bombah poškodovane. 29. novembra se je tako sesulo neko veliko poslopje in pokopalo pod seboj večje število ljudi. Šest je bilo ubitih, dva sta bila nevarno ranjena. Cesta, ob kateri je stala hiša, je morala biti zaprta, ker so jo ruševine skoro popolnoma zadelale.
Božično počitnice
na strokovnih šolah
Beograd, 12. dec. AA. Z odlokom minS-sftra za trgovino in industrijo bodo božične počitnice trajale v vseh šolih, ki spadajo v področje tega ministrstva od 23. decembra 1939 do vštetega 9. januarja 1940.
Muslimanski verski
poglavar ozdravel
Sarajevo, 12. dec. o. Muslimanski ver-ski poglavar reis ul ulema T Fehim Spaho je okreval od svoje bolezni ter je zopet prevzel posle od svojega namestnika.
Zagrebški gostilničar izginil brez sledu
Zagreb, 12. dec. o. Ze 6. decembra je odšel od doma v Kranj cevi cevi ul. št. 7 v Zagrebu gostilničar Martin Vuketič in odtlej ga nihče domačih ni več videl. Imel je pri sebi 20.000 din v gotovini ter za več kot 200.000 din raznih tujih valut. Po informacijah iz policije je bil Vuketič znan kot »črni borzijanec«. Bavil se je z nedo-voljno trgovino s tujim denarjem in vrednostnimi papirji ter razvijal živahno delavnost na tem področju, zaradi česar je imel pri sebi vedno mnogo tujih valut m denarja.
Nesreča šibeniškega vlaka
Zagreb, 12. dec. o. Kakor poročajo ta šibenlka je davi skofiSa v Kninu s tira lokomotiva z več vagoni potniškega vt»-ka, M prihaja v šibenik običajno ob 6.45. Zaradi nezgode je prispel vlak v šibenik s 4-urno zamudo. Kolikor je znano, rii bil nihče ranjen.
Rimske najdbe
pri Varaždinu
V»i«4dm, 12. dec. o. Na posestvu Attro-da Carneluttija v Petrijancu so delavci izkopali zelo dobro ohranjen rimski saa> kofag, M ga bodo prepeljali v varažcJfca-ski muzej, pričakujejo še nadaljnja odkritja. Na področju sedanjega Patrijainca je bilo nekoč rimsko naselje Aqua Viva.
Buša po vrgla trojčke
Glina, 12. dec. o. V Majskih patjeneA pri Glini je krava kmeta Petra SužnjevV ča pavrgla tri normalno raacvita teleta, ki so vsa moškega spola in zelo živahna, zaradi česar menijo, da jih bodo ffliranžH žive. Kmetje prihajajo v velikem številu od blizu in daleč, da vidijo to čuda Krava Js navadna buša domače pmmft
Iz državne službe
Beograd, 12. dec. p. Premeščen je k finančni direkciji v Zagrebu za računskega
inšpektorja 6. poL skupine Matej Dage-lič, doslej pri finančni direkciji v Ljubljani
Napredoval je v 3. pol. skupino L stopnje načelnik živinorejskiega oddelka pri ministrstvu za kmetijstvo Josip Zklanfek.
Sneg v Dalmaciji
Split, 12. dec. o. Ponoči je na dalmatinskih gorah in na vrhovih otoka Brača za* padel sneg. Na odprtem morju razsaja hudo neurje s snežnim viharjem, ki dosega na uro brzino nad 90 km.
Vremenska napoved
Zemunska; Hladno, po večini oblačno ki megleno vratne v vsej državi. V primorskih in juftnib krajih dež, v ostalih pro-detffc, aredvsem ga hribih ft&ekod
Tisoči novorojenčkov potrebni pomoči
Unija za zaščito dece razpošilja košare s dojenčkovo opremo
0n levi: skupina opremljenih otroških košar, darfln najrevnejšim in najpotrebnejšim prosilkam. To bo radosti In veselja pri materah! — Na desni: vse tole Je v eni košari: 16 plenic, 4 flanele, 4 pletene jopice, 4 srajčke. 1 povoj, 2 otroški rjuhi. milo. 1 brisača, 1 gnmlrano platno, 1 škatla vazellne, vata, žimnica, odeja In knjiga dr. Dragaša* »Pomoč novorojenčku«. Priloženi so tudi nasveti, kako naj matere ravnajo z opremo.
Ljubliana. 12. decembra
Unija za zaščito dece v Ljubliani se ie odločila ustanoviti fond za opremo otroških košar — popolnih dečjih oprem, ki
se naj bi darovale onim materam, ki si iz socialnih razlogov ne moreio nabaviti potrebne opreme za nego dojenčka Kako potrebna je taka akcija, se vidi že iz tega da je Unija za zašč to otrok, ko ie komai prvič objavila svojo namero, že začela dobivati veliko prošeni potrebnih staršev.
Slovenija je še vedno pretežno kmečka dežela, in človek bi mislil da otroci ki bivajo v svežem zraku in na soncu, ob mleku. zelenjavi in sadju, dobro uspevajo In vendar spada Slovenija med one dežele, kjer je umrljivost otrok v prvih letih največja Pri nas v Sloveniii umre 12°/o otrok v prvem letu starosti — vsak osmi živorojeni otrok umre. preden ie star leto dni! In kar je še hujše, umrliivost otrok ne pada. temveč je v zadnjih letih ce"o noWn';kn narasla V drueih celo industrijskih deželah, znaša umrliivost otrok le 5 do 6%. v najboljših ie 2 do 3°/e. In tua. pri nas v zavodih kjer se otroci negujejo, kakor ie treba ie umrljivost celo šibkih in bolehnih otrok le 2 do 3°/».
Vse to 90 dejstva, ki so že znana, o katerih so strokovnjaki in laiki že mnogo pisali, toda vedno znova moramo povedati
Ljubljana. 12. decembra Danes je bila pri generalnem ravnatelju TPD v Ljubljani mezdna razprava zaradi nove ureditve mezd rudarjev v revir r h te družbe. Razpravo, katere so se ude'ežili zastopn ki Delavske zbornice. Zveze in-dustrijcev in delavskih strokovn'h organizacij. je vodil gospod rudarski elavar inž. Cuček. Od strani Trboveljske premogo-kopne družbe so bili navzočni eosocd generalni ravnatelj Rihard Skubec ter ravnatelji generalnega ravnateljstva in rudnikov.
Ponedeljska izdaja »Jutra« je poročala o nevšečni zamenjavi na razstavi nemške knjige v Beogradu. Usodni dokument ima naslov: »Policijske notice o glavnem slovenskem pesniku Heinrichu Prešernu«. Na to sledi besedilo tiral ce pariške policije iz leta 1864. češ da je imel Henrik Prešern v Parizu dvoboj z nečastnim izidom. Vsa krivda za krčečo zamenjavo zadene gospoda, ki je razstavo uredil. Tako zamenjavo je mogel napravit" le kak literarni ignorant, ki mu ni znano, kako je bilo, našemu pesniku ime. kedaj je umrl in da v Parizu n kdar bil ni.
Kaj bi rekli Nemci, ako bi naša literatura tako površno pisala o Schillerju ali Goetheju? Ali tudi Henriku Preschernu, oziroma njegovemu spominu delamo veliko kr.vico, ko ga proglašamo za »pustolovca«. Poročevalcu iz Beograda pač ni bilo znano ozadje.
Henrik Preschern vitez Heldenfeld (1833—1922) je bil potomec gorenjske veje Prešernov. Njegov ded Janez p. d. Skander (1769—1814) je bil gostilničar na Brezovici pri Ljubljani. Tega sin (torej Henrkov oče) Franc (1802—1883) Je bil nekak veliki župan (Oberrichter) na Brezovici in vod,ja komisije za osuševanje barja. Leta 1861. je dosegel plemstvo s pridevkom »vitez Heldenfeld«. Prav za prav s je plemstvo le nazaj priboril (Wie-derverleihung), ker je že njegov predhodnik Janez Krstnik Preschern. ki je bil naj-
Maribor 12. decembra Med prebivalstvom onkraj severne meje je te dni povzroči1 mnogo razburjenja pa tudi mnogo gorja pojav zagonetnega popotnika, o katerem so končno ugotovile oblasti da je bil 22-letni losef Hacker iz Nuerschaua v Sudetih
Hacker ki je bil na zagonetnem potovanju po krajih vzdolž jugoslovensko-nem-ške meje v družbi 15-letne rojakinje Marije K je v petek proti večeru tik meje pri Arnovžu (Ehrlenhausen) nalete' na carinskega stražnika lohanna Ledena Leiner je po služben' dolžnosti oba potnika ustavil Hacker pa ie »znenada potegnil revolver in stražnika na mestu ubil Nato sta potnika hitela prot' naši meji čez čas pa sta iz strahu pred naJimi graničarji krenila prot' Gomilici (Gamlitz) kjer ju je ustavil carinski stražnik Johann Masser Masser je bil medtem že izvede' t zločinu, ki je bil malo prej izvršen pri Arnovžu in je bil zelo previden a Hacker je bil hitrejši in ga ie s strelom tz revolverja v čelo na mestu ubil. Po dejanju sta nevarna pot-pjka brez sledu izginila v noč.
te številke in jih postaviti pred oči lavni vesti in oblastem. Kajti vzroki te velike umrljivosti naših otrok niso nepremagljive bolezni, marveč so vzroki velike umrljivosti revščina, beda — in neznanje Matere pri nas po večini še doie. doienč'd imajo pravilno hrano, razen tam kjer materina podhranjenost in pretežko de'o ne vzamejo otroku prezgodaj edino naravno in pravilno hrano. Potem začenja orehrana. ki je neprimerna in navadno nezadostna In skoraj še huje ie z obleko Pri revnih družinah in to ie žal velika večina naših družin in prav tiste ld imajo največ otrok — prejx>gosto ni v kal zaviti otroka, niti da bi ga obvarovali mraza, da ne govorimo o tem. da b mogli tako paziti na snago, kakor ie za zdravje dojenčka nujno potrebno. Zime so pri nas hude a gorivo Pri revnih drvžinah ni denarja, in otrečički so dosti boli Občutljivi za mraz kakor odrasli. V stare cunje zavit otroč ček prezeba, se preh'adi — in prehlad ki ie odraslemu le nadležen ie za dojenčka lahko smrtna bolezen Zato vprašanje oblačenja naših naimlaiš'h ni le vprašanje kakega luksusa. temveč prav življenjsko vprašanje naših otrok in s tem — vsega naroda.
Vse to nujno zahteva, da je treba n°kai narediti za preskrbo najmlajših s potrebnimi oblačili, in sicer ne le. da bi daiali
Razprava je potekla v duhu razumevanja obojestranskih potreb in možnosti in se je končala ob 16 s sporazumom po katerem je družba odobrila 8% povišanja brutto-zaslužkov z veljavnostjo od 1 decembra 1939 dalje. Polea tega so se temeljne mezde III.. IV in V kat«f»ori1e povišale za. približno nadaljna 2®/« S tem povišanjem znaša celotno povečanje mezd v rudnikih Trbove'iske premogo-kopne družbe v letošnjem letu 12°/« oziroma 14°/«.
višji uradnik pri kranjskem deželnem sodišču, dobil leta 1724. plemstvo z istim naslovom. Leta 1760. je ta rod izumrl. Dva s nova Tadej- Matija in Franc Ksaverij sta bila odvetnika, hči Jožefa pa zadnja opatinja ljubljanskih klarisinj.
Henrikov stric Jurij (očetov brat) je bil bogat trgovec v Trstu. Gotovo je on s svojim premoženjem pomagal bratu Fran cu, da si je spet priboril plemstvo. Tržaški bogataš Jurij je zapusti) vse svoje ogromno premoženje brezoviškemu bratu, oziroma njegovim otrokom (Amalija Mimi. Henrik, žan in Franc). Oče Franc se je menda čisto odtujil slovenstvu že po letu 1848 se je kot bogat zasebnik preselil na Dunaj in tam tudi umrl.
Izmed otrok je zadnji umri Henrik Preschern vitez Heldenfeld in sicer v Gradcu leta 1922 star 89 let Njegovi otroci še živijo v Gradcu Henrik se je vsekakor zavedal slovenskega pokolen^a. Leta 1910 je postal pokrovitelj Dražbe sv. Cirila in Metoda. Denar je zanj nakazal vižj štabni zdravnik dr. Karoi Vrečer, doma iz Vojnika pri Celju.
Baje je pokojni Henrik v Gradcu rad zahajal v slovensko družbo, kar bi lahko potrdili Slovenci, ld so živeli v Gradcu pred vojno. Kako je bilo s tisto rabuko v Parzu, ni znano. Bil je pač mlad. bogat in vročekrven. V Gradcu je živel kot soliden in splošno čislan rentnik. GimnazHo in filozofijo je študiral v Ljubljani. A, R.
Naslednje jutro so nemške oblasti spravile ves svoj varnostni apari* na noge, da zajamejo dvakratnega morilca Finančnim stražnikom, orožnikom in četam hitlerjev-skih oboroženih formacij so se pridružili številni domačini ki so se oborožili z vsem. kar jim je že prišlo pod roko. V nedeljo zjutraj so nekateri izmed zasledovalcev za-čuli strele v bližini Vrhove (Langegg} Ko so pohiteli na kraj streljanja, so našli smrtno zadetega pomožnega obmeineca stražnika Rajmunda Osvvalda na tleh Morilec ki je spet pobegnil je poprej na slepo streljal še proti oknom bližnje hiše h katerim so pritekli domača gospodinja in njen' otroci, da pogledajo, kaj se godi, a na srečo streli niso zadeli
Hacker in njegova spremljevalka sta se nazadnje zatekla h kmetu Deutschmannu v Pesnici (Possmtz) in ga prostla zavetja Deutschmann ju je spravil v šupo na seno, ki stoji precej na samem, in ie še prejel od njiju 20 mark nagrade A ker je že sam sli?a1 o pogonu za nevarnim morilcem, je brž obvestil orožnike Supo ie obkolila cela vojska preganjalcev in med pravim boi-
nekaj pleničk in srajčk tu ki nekaj tam. temveč, da se vsakemu otroku podari celotna oprema: košarica za ležišče — kajti važno je. da »štručka« ne ooleea enkrat na eni. enkrat na drugi postelji, ali pa v naročju tega ali onega odraslega, temveč, da ima svoj prostor, kjer more v miru ležati. Košarica mora biti seveda opremljena s potrebno posteljnino Potem ie treba dati vsaj približno zadostno število pleničk, srajčk, jopic, brisače, nepremoč-ljivo platno in nekai vazeline in pudra. Skoraj tako važna kakor oprema ie tudi knjiga z navodili o otroški negi.
Tako misli Unija za zaščito otrok, da bo mogla taka košarica služiti morda po več otrokom v isti družini, znanje pa. ki bo črpano iz knjige in navodil o pravilnem oblačenju in negi dojenčka sploh, na se bo širilo v dotičnem kraju in tako usodi ne bo izostal, sai ie na vasi nega otrok pogosto pomanjkljiva tudi tam. kjer bi bilo dovolj sredstev za pravilno ravnanje
Taka popolna otroška oprana pa stane okrog 350 do 400 din in ob naraščanju vseh cen bo stala v bodoče mnogo več. Kar smo mogli do sedai opremiti bo kakor kaplja na vroč kamen komaj za prvi majhen poskus bo to A koliko otrok Je. na tisoče otrok ki so ootrebni pomoči Zato se Unija ponovno obrača na vso javnost da jo podpira on nienem potrebnem delu in daruje za fond za otroške košare
Lani je nekdo v »Jutru« sprožil leno misel kakor darujemo včasih namesto venca na grob kako vsoto dobrodelni ustanovi, tako bi mogli namesto šopka mladi materi darovati nekai denarja ta dobro stvar — in katera stvar bi bila ob taki oriliki bolj primerna, kakor taka ki le v orid majhnim živim otrokom? Spomnite se svojih bližnjih ne le v žalosti ampak tudi v veselju. Mlade matere ko srečne držite v naročju svojega lepo negovanega doien-čka. spomnite se mater, ki ne moreio z veseljem gledati na svoie otroke ki Sedajo nanje le s strahom in trollenjem. ker vedo. da otrok trpi pa mu ne morejo pomagati. da ie v ž vljeniski nevarnosti pa ga ne morejo rešiti! Vsak maihen dar bo dobrodošel tudi z majhnim darilem lahko pomagate rešiti otroku življenje! Naslov, kamor bi lahko poslali skromen prispevek je Unija za zaščito otrok Liubljana. Beethovnova 14/1, ček. rač. 13883. telefon št 38.26
nim ognjem je bil Hacker ustreljen. Nemške oblasti vodijo preiskavo, da ugotove, kakšni motivi bi bih utegnili Hackerja privesti do krvavih dejanj
Maribor, 12. decembra Kakor se Hackerjevo ravnanje zdi na prvi pogled nedoumno. naravnost blazno — končna borba med njim in njegovimi preganjalci je bila tako strahovita, da ga je zadelo okrog 200 krogel ta) je bilo njegovo truplo vse prerešetano — dajejo nekatera znamenja vendarle slutiti, da so bili njegovi trije umori nad"nemškimi obmejnimi organi premišljeno maščevalno dejanje. Pri mrtvecu so našli sudetski potni list. kakršne so nemška oblartva izdajala takoj po okupaciji, precej denarja in izredno veliko količino municije Kraj kjer je bil Hacker ubit je oddaljen samo en kilome ter od naše meje. a kakor kažejo podrobnejše poizvedbe, ni Hacker z ničimer izpričal domneve da bi hotel prebežati na našo stran. Ker so naši obmejni organi stalno obveščali nemške obmeine oblasti o Hackerjevem gibanju, kolikor ga je bHo mogoče opazit' z naše strani, je včeraj prispel v Maribor policijski komisar Jung ia Gradca, da predstavnikom naše obmejne straže izreče iskreno zahvalo Medtem ko so bile zadnji čas nočne patrulje na nemški strani meje precei redke, je meja od petka dalje noč in dan hermetično zaprta.
Smrt znanega kožarja
litija, 13 decembra
Na litijskem pokopališču amo pokopal uglednega posestnika Jako Smrekarja iz št. Jurija pri Litiji. Po vsej dolini in tudi mnogi Ljubljančani so ga poznali pod imenom: Hribski Jaka. Njegova domači ja čepi na prijaznem hribu. Jaka ae je bližal 85 letnici Bil je trščat, visok mož, ki
r
■ : & • i
f§f I
se je krepko upiral vsem boleznm Zna! je mikavno pripovedovati o svojih dogodi jajih. Barantal je a kožami, kar je danes v naših krajih že redka obrt Revirji so izpraznjeni, puške preveč pokajo, ko je pa lovcev in psov na pretek. Jaka Je pomal boljše čase Nakupoval je kože prav po vsem Zasavju Prav do poslednjega je imel trgovske zveze z ljubljansk mi kožarji in je bil reden gost »Divje kože« na veleaej-mu. Pot do Hribskega Jake je bila mnogim prijetno razvedrilo in Je bil stari poštenjak najbolj srečen, ko se je zapredel v pomenek s svojimi znanci pred UMI čnlm čebelnjakom Ko ao ga zdaj prinesli pod-šentjurski fantje na svojih ramenih lz vasi na naše pokopališče, ga je spremljala številna druščina. Vsak je mel za pokojnika le pohvalno besedo Staremu zastopniku pojemajočega kožarskega ceha bo ohranjen lep spomin.
Miklavž ie obdaroval
delavsko deco na meji
Slatina Bnrfcrri, 12. dec.
V zdraviliški restavraciji v Slatini Radencih ae Je v nedeljo 10. t m. zbralo na pobudo uprave zdravilišča tamkajšnjo delavstvo 8 svojimi malčki k mlklavževanju, katero sta jim priredila lastnika zdravili-
šča ga. Vilma in g. dr. Ante Sarič. Tej lepi prireditvi je razen številnih domačinov prisostvovalo tudi precej občinstva lz okolice. Za uvod je lepo spregovoril sam lastnik zdravilišča g. dr. Ante Sarič. Za njim je zdraviliški ravnatelj g. Kosmač v daljšem govoru orisal pomen te humane prireditve lastnikov zdravilišča zlasti v teh časih, ko divjajo zunaj naših mej viharji, ld vplivajo tudi pn nas na podražitev raznih življenjakih potrebščin tako, da bi to leto brez dvoma pri marsikateri ubožni delavski družinici Izostala ta tradicionalna navada mlklavževanja. Vse to sta upoštevala lastnika, ki ubožnim malčkom lastnih uslužbencev nista hotela kratiti veselja in sta s svojim velikim darom omogočila, da
Zagorje. 12. decembra
Kakor je »Jutro« kratko poročalo, so zagorski orožniki v nedeljo popoldne potegnili iz Save pri Renkah neznanega utopljenca, starega okrog 50 let. Ker pri sebi ni imel dokumentov niso mogli ugotoviti identitete, peč pa je kratka be ežka v »Jutru« napotila iz Ljubljane v Zagorje go Novakovo, soprogo pogrešanega Ivana Novaka, vratarja univerze v Ljubljani. Gospa se je danes ob 15. pripeljala na zagorsko pokopališče in ie v pokojniku takoj spoznala svojega moža.
V petek bodo minili štirje tedni, odkar ie Ivan Novak zapustil dom in se ni več
St. Jernej, decembra
Vaš cenjeni list je že spregovoril zelo tehtno besedo glede novih načrtov o šted-nji, ki bodo v marsičem morda koristni komu drugemu nikakor pa ne kmetu producentu. Dovolite mi, da ta Vaša izvajanja ponazorim s številkami, da bo stvar stala nedvoumno pribita.
V tistih načrtih je rečeno, da je velika škoda za narodno gospodarstvo, da koljejo kmetje oziroma prodajajo za zakol napol doraslo živino, ki bi bila. če bi jo redili še nekaj mesecev, vredno mnogo več. Tako, da propada mnogo narodnega premoženja.
Razmere so pa dejansko take. da ima kmet toliko večjo škodo, kolikor dalje redi mlado tele, in se ga zato skuša iznebiti čim prej. Navadno že po šest h tednih prej ga namreč mesar ne vzame Ce bi pa bilo mogoče, bi ga zaklal ali prodal že prvi dan, ko mu ga krava po vrže Zakaj vsak dan mu prinaša doraščajoče tele novo škodo, ker požre več kakor pridobi na ceni. Enostaven račun to pokaže Tele je godno za zakol s šestim tednom Do tedaj popije 420 litrov mleka, kar naj bi bilo po krajevnih cenah 420 dinarjev Takrat doseže 60 kg teže. ki velja (po maks malni ceni 4 din) komaj 240 dinarjev. Tako bi bil kmet pri prodaji na zgubi za 180 dinarjev, če bi bilo samo to K temu pa Je treba prišteti v resnici še izfrubo, ld jo ima I kmet zaradi tega, ker krav1	<* v
prad triatam več ne doji* C« poootmo i
ao bili vsi otroci, po številu 116, deležni dobrot mlklavževanja.
Nabito polna dvorana je živahno sledila nastopu Miklavža (g. Humana), ki je po primernem nagovoru na naše malčke in zbrano občinstvo obdaril staro in mlado. Vsi otroci so bili obdarovani z velikimi paketi, v katerih je pripravil zdraviliški oskrbnik g. Rudolf Sečko po nalogu lastnikov zdravilišča vsakemu posebej potrebno obleko, kakor gornjo, tako toplo spodnjo, nadalje obutev, razne šolske potrebščine in različno pecivo.
Radost obdarovanlh malčkov je marsikatero mater ganila do solz. To Izredno veselje je bilo izneseno v posebni dekla-maciji obdarovanca Rudolfa Mariča.
vrnil. Doma je rekel svoji soprogi, da pojde v službo, toda napotil se ie proti Zalogu. Kolikor je znano, je nekega svojega predstojnika Obvestil, da pojde zaradi bolezni v smrt in da ga bodo našli med Zalogom in Vevčami. Toda po splošni sodbi obupanec ni toliko časa ležal v vodi. Suknjiča, ki ga je imel ob odhodu na sebi, sedaj niso več našli in tudi njegove suknje voda gotovo ni odnesla. Morda je kaj odprodal, saj ob odhodu pred štirimi tedni ni imel denarja s seboj. Bil je lepo obrit. Vse upravičuje domnevo, da si Ja poiskal hladni grob v Savi šele pred nekaj dnevi. Pokojnika bodo jutri, v sredxx odpeljali v Ljubljano, kjer bo pogreb.
račun za desettedensko rejo ali več. najdemo, da je kmet še bolj udarjen Prav isto velja za rejo svinj, ki je tudi defi-citna.
Zato se že čuti težnja, da bi živino čim manj spuščali. Nekateri že praktic.rajo tako, da po prvem teletu redijo kravo samo še za mleko, ko se pa kot mlekarica več ne izplača izroče živino masarju. Ravnajo tedaj prav nasprotno, kakor zahtevajo izvedenci za narodno gospodarstvo, ki delajo načrte za donosnejše gospodarjenje Novi načrt obeta narodnemu gospodarstvu večje dobičke. Ker pa prinaša načrt producentu kmetu dejansko škodo, ni narejen v korist kmečkemu narodu.
Sedanji načrt za štednjo je k'asičen primer za to, da v narod no-gospodarskih računih proizvajalca kmet in živinorejec ne štejeta, ampak predvsem računi prekupcev in izvoznikov Za kmeta bi bil sprejemljiv samo tak načrt štednje, po katerem bi kmet štedil za sebe To bo pa mogoče le tedaj, če se razmere temeljito revidirajo v korist kmetijstvu in žhrncrejstvu, t~ko da se naš kmet ne bo čutil nič več prepuščenega samemu sebi jmi obrambi lastnih koristi in da se bo vanj povrnilo zopet kaj zaupanja. Brez dvoma bo kmet živino redil samo v tem primeru, če bo to donosno njegovemu gospodarstvu. L P.
Posta«*
V 9 AKiiiL L£ Lm -ž bel
Povišanje rudarskih mezd pri TPD
Celotno povišanje znaša v letošnjem letu do 14%
Kdo je bil Henrik Prešeren?
Pojasnilo k članku o »grobem obrekovanju pesnika*
prvaka"
Krvava žaloigra onkraj meje
Zagonetni Josef Hacker iz Sudetov, ki je ustrelil tri nemške obmejne stražnike, preden je padel sam
Utopljenec pri Renkah je iz Ljubljane
Tragedija Ivana Novaka, vratarja na univerzi
Razbojniku Hacetu spet na sledu
Vse kaže, da zdaj ne bo ušel
Mokronog, 11. decembra
Razbojnik Hace dela orožništvu še vedno velike preglavice. Kakor vse kaže, je hotel a pismi, ki ao prispela iz Štajerske, spraviti zasledovalce na napačno sled ter se je med vsem tem časom, kar se je pojavil pri rrebeljnem in blizu Hmeljnika, skrival po tamošnjih gozdovih ali celo po samotnih vaseh, kjer je našel varno skrivališče. Upravičen je sum, da ima zveste pajdaše, ki mu pravočasno javijo vsako nevarnost. Tudi pisma, naslovljena na neko dekle, pri katerem je bil prenočeval, potrjujejo sum, da je pisma na Štajerskem oddal kateri izmed njegovih pajdašev.
Pazljivi orožniki so mu spet prišli na sled. Da bi se več ne izmuznil in da bi brez-uspešili pomoč skritih pajdašev ali tudi nevednih in nepoučenih zaščitnikov, so poklicali večje število orožnikov, ki ga pod vodstvom orožnlških oficirjev zasledujejo v mokronoškl okolici.
Kakor se doznava, se je Hace premaknil iz okolice Trebeljnega proti Kapli vasi pri Tržišču, kjer ga zasleduje večja patrola orožnikov. Tudi drugod so močnejše orož-niške patrulje, da mu tako onemogočijo vsak Izhod iz obkoljevalnega obroča. Upati je, da je nevarni zločinec naposled vendarle v pasti, iz katere mu vsi pomagači in pajdaši ne bodo mogli pomagati.
V soboto dopoldne je prišel Hace v neko hišo v Kapli vasi ter je zelo nervozen poprosil gospodinjo, ki je bila sama doma, za vodo. žena ga je spraševala, kdo je in ali kaj prodaja, pa ni dobila pravega odgovora. Ko se je napil vode, je hitro šel. ženi se je čudno zdelo, kam se mu tako mudi, ni niti od daleč sumila, kdo bi bil. Ko so se v popoldanskih urah oglasili zasledujoči orožniki v Kaplji vasi in pokazali ženici sliko Haceta, je takoj potrdila, da je na sliki tisti, ki jo je bil prosil za vodo. ženica se je silno prestrašila, ko je izvedela, kako nevaren človek jo je bil obiskal.
Tihotapci opija razkrinkani
Med člani mednarodne družbe, ki je na debelo spravljala opojni prašek čez mejo, je bil tudi Slovenec
Valentin Hrastnik
Beograd 12 decembra
Beograjska policija je te dm razkrinka la družbo mednarodnih tihotapcev. Id st se na debelo ukvarjali a preprodajo opija
Pred dobrim tednom je kriminalni oddelek zaupno izvedel, da namerava Branko Dejanovčan, ki je kot mizarski pomočnik zaposlen v beograjski delavnici vagonov, spraviti čez mejo večjo količ no opija ali opijske baze. Policija je na Dejanovčevem stanovanju napravila hišno preiskavo in pod deskami v tleh v resnici našla 40 zavitkov belega in rumenega strupenega pra hu. Poletja je moža takoj aretirala in Dejanovčan Je priznal, da sta opij hranila pri njem Peter Brkan, sekcijski šef beograjske direkcije mednarodne družbe »Wagons-Llts«. ia Valentin Hrastnik — ime ga Izdaja za Slovenca — ki už va sloves nevarnega mednarodnega tihotapca, sicer pa biva v Carigradu kot trgovec z lesom.
Zanimiva je Dejanovče»va pripoved o tem. kako se je z Brkanom prvikrat srečal. Seznanil Ju Je Anton Druškovič, nadzornik v beograjski delavn ci družbe »Wa-gons-Lits«. Brkan mu je dejal:
Siromašen človek si, a prav lahko postaneš bogat če znaš biti zaupanja vreden io previden Kadar popravljaš vagone, bi v straniščih H razreda na oknih prav lahko napravil majhne vdolbine v katere bi se dala spraviti kakšna stvar. Takšnole delo bi ae ti lepo izplačalo.
Dejanovčan se je povabilu odzval, začel ja delati tajna skrivališča v oknih vagonov n. razreda. Iti vozijo med Beogradom Atenami In Parizom. Ko so bile prve pri-pave končane, ga Je Brkan seznan 1 s Hrastnikom, ki je blago dobavljal. Za vsak kflogram opija, ki je srečno prišel čez mejo, je Dejanovčan dobival po 200 din. Hrastnik ga je seznanil še z nekim Grkom,
ki je bil očitno glavni organ'zator podjetja.
Brkana so aretirali v njegovem stanovanju v lastni palači v Colak-Antini ulici. Tudi Brkan Je brez oklevanja priznal. Med drugim je navedel, da je zagonetni Grk, ki je bil vodja družbe, bivši trgovec Lean-der Konstantinidis iz Carigrada. 2 njim ga je seznanil Grk Niko Skaljaris, ki stalno bva v Carigradu ali Parizu in se na debelo bavi s tihotapstvom. Ko je Skaljaris izvedel, da je Brkan šef vagonov na progi Beograd — Pariz, je takoj navezal stike ž njim in poskrbel, da sta se Brkan In Konstantinidis sešla v hotelu »Vieni« v Carigradu. Takrat — blo je leta 1933 — je Konstantinidis Brkanu zaupal, da dobiva opij po prav ugodni ceni od Rusa Raskina v Car gradu. Potem je organizacija tekla kakor po maslu. Zveza med Carigradom in Parizom je bila brezhibna, v žepih tihotapcev so se stekali bajni zaslužki. Brkan je priznal, da je v prvih dveh letih preko naše države sprav.l okrog 150 kg opija.
Pozneje, ko se je Brkan stalno naselil v Beogradu, je zveze s tihotapci za nekaj časa prekinil. Nekega dne leta 1936. pa ga je Konstantinidis obiskal v njegovi palači v Beogradu in ga pregovoril naj se vrne v thotapsko družbo. Toda šele kakšno leto pozneje se je Brkan spet lahko lotil posla, ko se je seznanil z Valentinom Hrastnikom. Zveze so bile obnovljene in lani se Je Brkanu posrečilo, da spravi spet kakšnih 30 kg opija čez mejo. A ko so začeli v Evropi grmeti topovi, se je kontrola na mejah močno poostr Ia in tihotapci so spet ostali križem rok. V stanovanju siromašnega Branka Dejanovčana je ostala zadnja zaloga nevarnega belega prahu, ki je vso družbo spravil pod ključ.
Kmetovalec o načrtu štednje
!
Kontingent za izdajo državnih blagajniških zapisov je povečan za 1 milijardo
Ministrski svet Je na predlog finančnega ministra in na podlagi § 113., točke 1. finančnega zakona predpisal novo uredbo o izdajanju blagajniških zapisov finančnega ministrstva, ki spreminja največji znesek, do katerega sme finančni minister za oživ-Ijenje narodnega gospodarstva z izplačilom državnih obveznosti in za okrepitev blagajniške gotovine glavne državne blagajne. izdajati v naši državi blagajniške zapise finačnega ministrstva Ta maksimalni znesek blagajniških zapisov se poviša od dosedanjih 2 milijard na 3 milijarde din. pri čemer se upoštevajo tudi zapisi, izdani po dosedanjih treh uredbah
S prvo uredbo od 2 januarja 1936 je bilo namreč določeno da sme finančni minister izdati blagainiške zapise do 500 milijonov din, z nadaljnjo uredbo od 23 novembr« istega leta je bil ta največji znesek določen na 1 milijardo, z uredbo od 3. februarja lanskega leta na 1.5 milijarde, z uredbo od 9 avgusta t. L na 2 miMiardi in z najnovej šo uredbo na 3 milijarde din.
Predpisi glede roka. s katerim se smejo Izdajati ti blagajniški zapisi C3 mesece do 3 let v so ostali nespremenjeni Kakor doslej, določa finančni minister s svoiim odlokom obHko in besedila zapisov, kakor tudi višino obrestne mere. Obresti se plačajo za 6 mesecev naprei Nesnrempnipna ie ostala tudi določba, da tečejo določene obresti naprej, če se blagajniški zapisi ne vnovčijo ob dospelosti in se sami molče podaljšajo za toliko časa. za kolikor so bili orvotno vpisani Do prvega priho<*nieea nia«i?, obresti lahko potem vpisniki po svoji uvidevnosti spremenijo trajanje podaljšave vpisa.
*
Poleg gori omenjenih blagajniških zapisov finančnega ministrstva imamo kakot je znano, tudi blagajniške zapise Narodne banke. Se preden je finančno ministrstvo i pričelo izdajati blagajniške zapise, je Na- 4
rodna banka izdajala svoje blagajniške za-j pise. V zadnjih letih je bil obtok blagajni* I ških zapisov Narodne banke razmeroma majhen, in se je letos do konca avgusta gibal le na višini 30 milijonov din. Sele v septembru in oktobru je Narodna banka znova v večjem obsegu izdala take blagajniške zapise z namenom, da zmanjša obtok bankovcev (izdaja blagajniških zapisov Narodne banke pomeni, da pridejo bankovci iz prometa v Narodno banko). Tako je imela Narodna banka ob konni seo+em-! bra za 440 miliionov blagajniških zapisov i v obtoku nd tedaj pa se je pričel obtok | blapainiških zanisov zopet krčiti ln 1e 8 decembra nazadoval na 155 milijonov.
Poleg teh blagalnišklh zapisov ie v zadnjih mesecih finančno ministrstvo izdalo še posebne blagajniške ranlse za narodne obrambo, in sicer na podlagi uredb od t. septembra in 21 septembra t. 1.. ki sta pooblastili	ministra za Izdajo ta kih posehn?h blaf»aini?Vih ranisov za narodno hrambo do vsote 3<ift rnWonov din Narodna banka le do 8. decembra t. 1. eskrmtirala za >»02 m'"1ona din teh blagajniških zapisov, ki oa niso namenjeni da gredo v promet ker se bodo iziVačaH iz zneska ki bo pripadal državi ob valoriza-Hji zla+p nodi?n?p NaroHne banke.
V tel zvezi te ornoniti urp^bo od 28 novembra ki pnoVa^a finpn^n^frp rni^ic+ra ds, sme zararii rnnhru-ra^tip rt-p^+av na rodno obrambnega sk^da ustanovljenega s § 19 finančnega zakona za leto 1939/40. emitirati posebne bone za narodno obrambo ki se bodo postopno in po potrebi dali v promet Obresti teh bonov in boni sami sc bodo l7p'ačpvaii iz narodno obrambnega sk'ada Ta uredba tudi pooblašča Narodno banko da smp no potrpbi esVon«ratj aH lombardirati te bone za narodno obrambo kl jih bo prevzela Državna hipotekama banka.
Polemika o ustanovitvi zadružne tvornice
za modro galfeo
Novosadska Kmetijska zbornica trdi, da so tvornice za modro galico v 9 letih
zaslužile 100 milijonov din
V	nedeljski številki smo poročali, da se pripravlja ustanovitev zadružne tvornice za modro galico. in sicer glede na bližnji potek pogodbe med državo in tvornico »Zor-ko«. Tudi smo poročali, da je kmetijskega ministra dr. čubriloviča posetil predstav nik kmetijskih zbornice dr Novakovič in mu izročil spomenico o potreb: ustanovitve take tvornice na zadružni podlagi. Ka kor poročajo iz Beograda gre predlog za tem, da bi tudi država vplačala del za družne glavnice. Stroški za tako tvornico so predvideni v višini 10 milijonov din
V	industrijskih krogih poudarjajo da ta ka nova tvornica ni potrebna, ker imamo v naši državi že 4 tvornice, ki izdelujejo modro galico (Šabac. Subotica Kruševac in Celje). Te tvornice izkoriščajo le del svo je kapacitete zato smatrajo v industrijski krogih, da je ustanovitev nove tvornice ne potrebna in se razpoložljivi kapital lahko porabi za potrebnejše investicije.
Glede na stališče industrije objavlja sedaj Kmetijska zbornica za du-»avsko bano vino odgovoru v obliki komunikeja, v ka terem pravi med drugim naslednje Strem Ijenje kmetijskih zbornic gre za tem. da se zajamči cenena dobava modre galice za potrebe kmetijstva. Letos sta bili dve konferenci predstavnikov zadružnih in kmetijskih organizacij iz vse države, ki sta prišli do zaključka da se da vprašanje modre galice rešiti najbolje z zadružno produk-
cijo Udeležencem teb konferenc je bilo dobro znano koliko tvornic je v naši dr žavi in da te tvornice izkoriščajo le polovico svoje kapacitete Znano pa ie tudi da sc te tvornice na osnovi pog< db z državo v devetih letih zas!užilt preko 100 milijonov din t j znesek k b' zadostoval za gradnjo 10 novih tvornic Zakaj tvorni ce v svojo obrambo niso uporabile najvaž nejšega argumenta namreč produkcijske stroške za modro galico in se vedno skli cujejo le na pogodbo Znam je. da st. tvor niče modre . ga'ice dobivale baker po nov prečm cen1 7.50 din za kilogram. Pri tej ceni so znašli produkcijski stroški za ga lico 2.90 dm V resnic pa so tvornice prodajale galico po 5 5t' do 5.7? din (lam celo din). Tudi pri ceni 11 d'n za kilogram bakra zna!ajo produkcijsk stroški modre galice le 3.21 din Tvornice zatrjujejo, da 9tane sedaj baker 18 din za kilogram Zato predlaga Kmetijska zbornica da tvor niče dopuste ugotovitev po kakšni ceni so si nabavile baker za letošnjo kampanjo Obenem ugotavlja komunike, da so naše tvornice prodajale modro galico v Bolgarijo po mnogo nižji ceni Zadružne in kmetijske ustanove nameravalo zgraditi lastno tvornico le zaradi tega. ker ne morejo dopustiti tako brezobzirno izkoriščanje kmetovalcev, ne pa morda zaradi tega, ker bi bile mnenja, da kapaciteta obstoječih tvornic ne zadostuje.
Zaposlenost se je zaradi vojne občutno
zmanjšala
Na podlagi statistik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za september in oktober smo že ugotovili znatno nazadovanje zaposlenosti. Povprečno število zavarovancev se je od avgusta do septembra pri ljubljanskem uradu skrčilo za 6714. medtem ko ie lani v istih dveh mesecih število zavarovancev nazadovalo le za 444 zavarovancev. To občutno nazadovanje zaposlenosti v prvih dveh vojnih mescih je imelo za pos^edi-co, da je bilo povprečno število zava~ova-nih delavcev v oktobru za 4000 maniše nego lani v istem mescu, medtem ko je bilo v avgustu še za 4000 večje nego v lanskem avgustu.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev objavlja sedaj podatke šele za meseo september, ki pa kažejo enako sliko. Število zavarovancev je pri vseh organ;h osrednjega urada v naši državi nazadovalo od 767.871 v avgustu na 731.749 v septembru, zmanjšalo se je torej za 36.122 medtem ko je lani v istem mescu nazadovalo le za 2200. Tako je bflo v septembru v naši državi za 23.924 zavarovancev manj nego
lani v istem mescu, medtem ko smo imeli v avgustu še za 21.019 zavarovanih delavcev več nego v lanskem avgustu.
Najobčutnejše nazadovanje ie v sentem-bru zabeležila sozdno-žagarska industrija, namreč za 10.041 zavarovancev in industrija tobaka za 7757 Pri gradnjah nad zemljo, se je število zavarovancev zmanjšalo za 7117 in v industriji gradbenega materiala za 3017 Občutneiše povečanje pa zaznamuje od avgusta do septembra zaposlenost v kemični industriji ki je narasla za 2104 delavcev.
V primeri z lanskim septembrom ie zabeležil največji padec števila zavar • an-cev okrožni urad v Skopliu (za 241°M v Sarajevu (za 18 0%>) in v. N'šu (za 12.8°/oV Znatnejše povečanje pa beleži'a še vedno okrožna urada v Beogradu ln Banjaluki.
Skupna dnevna zavarovana mezda ie znašala v septembru v dr?a"n°m povprečju 24.70 din, t. j za 0.47 din več nego lani v istem mescu. Skupna zavarovana mezda pa 1e znaSala 4518 m'I!jona din nasproti 451.3 milijona din v lanskem septembru.
Naše klirinške terjatve ▼ Nemčiji so znova narasle
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom od 8. t m. zaznamuje povečanje salda naših klirinških terjatev v Nemčiji za 2.2 milijona mark. to je od 7.95 na 10.12 milijona mark. Od srede novembra, ko je bilo zabeleženo najnižje stanje 5.2 milijona mark se je saldo podvojil. Saldo naših klirinških terjatev v češko-moravskem protektoratu, ki se je v zadnji četrtini skrčil od 61.7 na 34.8 milijona Kč. zaznamuje zopet povečanje na 42.7 milijona Kč. Saldo naših terjatev v kliringu s Slovaško, ki je že preišnji teden nazadoval od 2.85 na 1.64 milijonov Ks. se je ponovno skrčil na komaj 0.07 milijona Ks. Saldo naših terjatev v rednem kliringu z Bolgarijo pa se je zmanlšal od 0.58 na 0.20 milijona din.
Med pasivnimi kliringi zaznamuje ponovno naz**nv*nfe saldo n»8wra klirinškega dolga v Ttall.il. ki se je že v drugI polovici novembra skrčil za 34 miliionov din, sedaj pa je nazadoval za 4.5 na 83.7 mili-
jona din Naš klirinški dolg nasproti Madžarski je narasel za 9.8 na 27.0 milijona din, medtem ko se je naš klirinški dolg v Rumuniji zmanjšal za 0.5 na 39.0 milijona din. Sedaj bo prišlo do likvidacije kliringa z Rumunijo. ker se uvedejo plačila v devizah. Saldo našega dolga v tem kliringu, ki znaša 39 milijonov, je po večini nastal na podlagi predplačil za še ne dobavljeno blago. Ta predplačila bodo sedaj storni rana, ker se bo odslej vršilo plačilo v devizah in je pričakovati, da bo po izvršenem povračilu predplačil znašal saldo le kakih 10 milijonov din. Ponovno je tudi nekoliko narasel naš klirinški dolg v Turčiji in sicer za 0.4 na 4.3 milijona din. Naš dolg v turističnem kliringu z Bolgarijo pa se je nebistveno povečal na 2.25 milijona din.
dar aa približno 80 milijonov manjši nego
ob koncu oktobra, ko smo dosegli najvišje stanje obtoka. Najnovejši izkaz Narodne banke od 8. decembra pa zaznamuje po novno povečanje za 123 na 9286.2 milijoni din (lani ob istem času 6974.1), tako dr je bil 8. decembra naš obtok bankovoe večji nego ob konou oktobra. V začetku mesca se običajno naš obtok bankovcev zmanjšuje; v prvem tednu decembra se Je tudi prejšnja leta povečal (tako je n? pr. lan v prvi četrtini decembra n ar ase z.a 190 milijonov).
Vzporedno s povečanjem obtoka so v prv« četrtini decembra nazadovale obveznosti na pokaz 107.2 na 1822.6 milijona din (lani 2284.4); med temi obveznostmi na pokaz se je predvsem zmanjšala naložba rlavne državne blagajne od 109.6 na 34.9 milijona din. žrovni računi so se povečali za 81.3 na 1087.9 milijona din. obveznosti na pokaz po raznih računih pa so se zmanjšale za 63.9 na 699.7 milijona clin Obveznosti z rokom, kjer se knjiž jo bla Tajniški zapis Narodne banke v obtoku so <w zmanjšale za 55 na 155 miliionov din. Narodna banka Je torej vnovčlla za 55 milijonov din svojih blagajniških zap sov •<ar je tudi pripomoglo k povečanju obtoka.
Zlata podlag« se je v prvi četrtini decembra dvignila za 0.1 na 1987.9 milijona "tab lizacijskih d4n (lani 1906.9) v stvarni vrednosti 3180.6 milijona din. Devize, kl se ne vštejejo v podlago so se v tem tednu povečale za 48.2 na 637.1 milijona iin (lani 552.2). Skupna vsota meničnih :n lombardnih po soj 1 se je zmanjšala za 71.4 na 2488.4 miliiona din (lani 1765.9) Vsota eskontiranih blagajniških zapisov za -»arodno obrambo pa je v prvem tednu no-embra narasla le še za 4.3 na 802.2 mi-ijona din.
Glede na stvarno vrednst zlatega zakla la v viš ni 3180.6 milijona din. je znašalo ■»b koncu novembra kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 28.47% (prej-nji teden 28.51%).
Povečan obtok bankovcev
Kakor smo že prejšnji teden poročali, se je naš obtok bankovcev v zadaj! četrtini novembra zaradi običajnih večlih potreb ob koncu mesca povečali za 212.9 na 9163.2 milijona din. Pri tem pa je bil —
vesti
= Trgovinska pogajanja z Madžarsko .o ponovno odložena. Ker poteče naš plačilni in trgovinski sporazum z Madžarsko ob koncu letošnje leta bi se morala te dni orlčetl v Beogradu Jugoslovensko-madžar-ska trgovinska pogajanja za sklenitev novega sporazuma. Predvideno Je bilo, da se pogajanja prično po končanih pogajanjih s Francijo. Ker pa so se pogajanja s Francijo zavlekla ln je vrhu tega vodja Jugoslovenske delegacije pomočnik zunanjega ministra g Milivoi Pilja še vedno bolan, so bila pogajanja z Madžarsko znova odloženo. Tudi tehnično ne bi bilo mogoče zaključiti pogajanj do konca decembra. Zato bo sedanji trgovinski sporazum z Madžarsko podaljšan do konca marca prihodnjega leta, pogajanja pa se bodo vršila ■j januarju ali v začetku februarja.
= Preg»»dltev avtomob'lov na p°gcn z »°mačiml gorivi. Odbor za propagan io domačih poganskih goriv pri kraljevsk baaisfei upravi v Ljubljani (Kongresni trg 1, Avtoklub) poziva vse avtomobil ste, ki nameravajo pregradi ti svoja vozila na pogan z domačim!: gorivi, da javijo odboru vse svoje želje in ob enem sporoče točne podatke o svojih vozilih Predvsem pridejo v poštev kot gorivo; plin oglje in les. Enako poz!vamo tudi vse podjetnike in obrtnike, ki se bavijo s pregrad tvijo vozil oz5roma strojev na pogon z domačimi gorivi, da nem nemudoma javijo svoj na slov in kakšne pregraditve izdelujejo Od bor daje tudi vsa potrebna pojasnila.
= Pšenico Izvažamo v Italijo. Iz Splita poročajo, da sta tamošnjo luko zapustili dve ladji s tovorom 845 ton pšenice za Italijo. V luki pa tovorijo pšenico še tri druge ladje. Pšenico je prodal v Italijo »Prizad« v smislu trgovinskega sporazuma.
= »Predpisi o občinskih hranilnicah« je
naslov LXII. zvezku zbirke »Zakoni ln uredbe«, ki je pravkar izšel v knjižni založbi tiskarne Merkur v Ljubljani. Knjižica obsega: uredbo o občinskih hranilnicah, ČL 47. do 62. zakona o Drž. hipotekami banki, besedilo člena 4. lz uredbe, s katero se uvaja zakon o Izvršbi ln zavarovanju iz leta 1930., vzorni pravilnik o poslovanju občinskih hranilnic, uredbo o sodnih pologih (depozitih) in uredbo o nedvignjenih (zapadlih) sodnih pologih. Knjižici so pridejani tudi obrazci k S 48. uredbe o sodnih pologih. Mehko vezana 116 in Vin strani obsegajoča knjižica velja s poštnino vred 21 din. Dobi se pri knilžnl založbi tiskarne Merkur v Ljubljani, Gregorčičeva 23 in v vseh knjigarnah.
Borze
12.
Na jugosfovenskih borzah notlrajo nemški klii'nški čeki nespremenjeno 14.20 — 14.40. Grški bon: ao se nudili v Ljubljani po 37.25 ln v Beogradu po 36.75, v Zagrebu pa je bfl promet po 36.75. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebšikem efektnem tržišču se Je Vojna škoda pri slabi tendenci nudila po 423 (v Beogradu je nadalje popuščala m je prialo do prometa po 413.50 do 416). Zaključki ao bt& zabeleženi le v investicijskem posojilu po 96 In v 8»/o Blai-rovem poaojllu po 96 (v Beogradu po 93)
Devize
Ljubljana. Ofcielnl tečaji: London 173.40
-	176.60, Paria 98 — 100.30. New York 4424.87 — 4484.37, Curh 995 — 1005. Amsterdam 231850 - 238650, Bruselj 729.50 — 741.50; Tečaji na svobodnem trgu: London 214.23 — 217.43, Pariz 121.13
—	123.43 New York 5458 — 5520, Curih 1228 35 — 1238.35, Amsterdam 2900.95— 2938.95, Bruselj 901.12 — 913.12.
Curih. Beograd 10 Pariz 9 91, London 17.50, New York 446,' Bruselj 73.55, Milan 22.50, Amsterdam 236.75, Berlin 178.62 Stockholm 106.20, Oslo 101.3250, Kttben-havn 86.15, Sofija 5.30, Budimpešta 79, Atene 3.35, Bukarešta 3.30.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 428 M., 4» , agrarne 50 — 52, 4*/. severne agrarne 51 bl.. fl»/, begluške 76.50 bl., 6*/« datan. agrarne 68.50 bl., 7»/« stablllz. 93 bi., 7«/, invest. 96 — 97 (96), 7*/0 Blair 86.50 — 80, 8*/» Blair 93 — 9350 (93); delnic«: Nar. banka 7300 den., PAB 198 den., Trboveljska 235 den- Outmann 55 bl., Sečerana Osijefc 110.
Beograd. Vojna »oda 412.50 — 413 (418.50 — 416). 4*/« sev. agrarne 49 M. 6»/o dalm. agrarne 66—66.50 (66—66.25), 6•/• begluške 74 — 75 (74.50), 7»/, Blair 80.90 — 86.50 »/t Blair 92.50 — 93 (98).
Blagovna trfiUa
Žito
+ OMcag®, 12. decembra. - Začetni te->aji: pšenica; za dec. 97.25, za maj 94.50, a julj 92.875; komza: za dec. 53.625, za iaj 55.375.
+ W»nnipeg, 12. dec. Začetni tečaji: ženica: za julij 84 375, za okt 85.50.
+ Novosadska blagovna borz« (12. t_ n.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okol Novi Sad 184 — 186; gor. b. 185 — 187;
srem. 184 — 186; slavonska 185 — 187; ladja Tisa 190 — 192; žr: baška 142 — 144. Oves: oaški. sremski tn slavonski 148 - 150 Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza: baška 134 — 135; banatska 131 — 132; nova par. Indjija 105 — 107. Moka: baška in banatska »Og« In »Ogg« 280 - 290; >2« 260 — 270; »5« 240 - 250: »6« 230 - 240; »7« 190 - 200: »8« 125 - 135 Fižol: baški sremski bel brez vreč 375 — 380. Otrobi: baški in sremski 117.50 — 120.
Glasilo dr. Mačka o novem volilnem zakonu
Uveljavljenje novega zakona je nujna državna potreba Volilni red mora biti napreden in pravičen
»Hrvatski dnevnik« včeraj vnovič razpravlja v uvodniku o volilnem zakonu. Med drugim piše;
»Volilni zakon je prav za prav že nekaj let na dnevnem redu Obljubljal ga je žt dr Milan Stojadinovič. Ko so bile razpisane lani skupščinske volitve, so se pristaši dr. Stojadinovičevega režima cinično izgovarjali, da niso nikdar napovedali, kdaj bo uveljavljen novi volilni zakon. Tokrat ni vlada nič napovedovala, da bo sprejela novi volilni zakon, temveč je mesto obljub prišla z deianji Zakon o volitvah narodnih pos'anrev je tako važna zadeva da je nI mogoče odlašati Brez volilnega zakona za parlament si sploh ni mogoče misliti ureiene države Dosedanji volilni zakon je bila prava provokacija vseh svobodoljubnih teženj Srbov Hrvatov in 'oven cev
Hrvati se prvenstveno zanimamo za na& hrvatski sabor in niegov volilni zakon, ki je tudi že izdelan in predložen na mero-dajnem mestu Zanima pa nas seveda tudi volilni zakon za naš skupni parlament, ker ie osta'a tudi po ustanovitvi banovine Hrvatske še cela vrsta skupnih zadev Nam ne more biti vseeno kake partnerie bomo imeli v bodočem skunnpm narlamentu. to tem boli ker sporazumna organizaciia države np more hiti nsvfira strankarska zadeva temveč mora sloneti na soglasju 'seh ter h državnih komponent Nam je mnogo na tem da pridejo v novi parlament resnični predstavniki srbskega naroda Zaradi tega mora biti novi volilni
zakon resnično napreden. Ni dovolj, če st uvede namesto javnih volitev tajno glasovanje. Zagotoviti se morajo vsa jamstva za čistost volitev. Nadvse je potreben tudi pravilen in pravičen proporc, brez katerega sploh ni pravega parlamenta.
Mi smo preveč dosledni in pošteni, da ne bi razumeli srbskih zahtev po novem volilnem zakonu. Pri sprejetju sporazuma niso sodelovale vse stranke, kar je gotovo pomanjkljivost in bi bilo vsekakor bolje, če se to ne bi zgodilo. Toda če ni bilo mogoče to sodelovanje pri sklepanju sporazuma. je povsem mogoče pri sprejetju novega volinega zakona V načelu so sicei vse stranke zadovoljne s predlogom volilnega zakona, ki ga je izdelal dr. Maček, vendar jim je treba dati priliko, da se tudi javno in jasno izrazijo o svojem stališču v tem vprašanju. Hrvati želimo pokazati s tem Srbom da naši predstavniki v vladi niso prenehali biti poborniki svobode in demokracije.
Zakon o volitvah v hrvatski sabor je že izdelan v obliki uredbe, ki bo proglašena, čim bo potrjena. Je v vsakem pogledu napreden, kakor bo moral biti napreden tudi volilni zakon za skupni parlament. Živimo v težkih časih in ne vemo, kaj nam prinese prihodnji dan V takih časih se mora vsaka država opirati na svoj narod preko njegovih pravih predstavnikov v parlamentu. To so dejstva, na katera je treba stalno misliti, posebno pa še pri for-muliranju novega volilnega zakona.«
Beležke
Krstna slava ->šega kraljevskega ioma
Danes slavi naš kraljevski dom svoio -tno slavo sv Andreja ki bo združena t)b'čaino slu?bo božjo v dvorski kapeli na Ded;nju V maršalatu dvora v Brogra-du pa bodo ves dan razgrnjene dvorske knjige za vpisovanje čestitk
Razprava o novem
volilnem zakonn
Prvotno je bilo nameravano da di se včeraj, v torek nadaljevala na sej ministrskega sveta razprava o volilnem zakonu. Medtem so se pojavili razni spremi-njevalni predlogi bi se je sinoči ob 17 Se enkrat sestai poseben odbor ministrov, ki ima nalogo, delinitvvno redigirati načrt volilnega zakona. Seje se je udeležil tudi podpredsednik vlade dr. Maček, ki se je včeraj vrnil Iz Zagreba.
Od odbora izdelani načrt bo predložen ministrskemu svetu na današnji seji Ker je prča kovati, da bo razprava o načrtu volilnega zakona zelo obsežna, je sklicana v naprej že tudi seja vlade za četrtek, oba dneva ob 17.
Resolucija avtonomnih mest o pobijanju draginje
Župani avtonomnih mest Ljubljane,"Maribora. Ptuja in Celja, so imeli včeraj v Celju sestanek, na katerem so razpravljali zlasti o nalogah, ki jih imajo občine po uredbah o zaščiti pTed zračnimi napadi, o rezervah hrane, o podporah družinam vojaških obveznikov in o pobijanju draginje Na koncu posvetovanja je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se čim prej izda pravilnik glede izvršitve uredbe o zaščiti pred napadi iz zraka m da se mestom dajo na razpolago potrebna sredstva s strani države in banovine Zlasti se naj tudi izvrševanje uredb in pravilnikov o zračni zaščiti dopolni s kazenskim« sankcijami in prisilnimi sredstvi, ki bodo omogočila, da se pri prebivalstvu doseže namen predpisov. Avtonomnim občinam naj se omogočijo finančna sredstva za nabavo rezervne hrane teT zagotovi brezplačni prevoz za to hrano oprostitev trošarin pri monopolnem blagu ter davčna (Vaj^anja
Kar se tiče pobijanja draginje, zahtevajo v Celju zbrani štirje župani, naj se čim preje izvrši popis vseh življenjskih potrebščin pri trgovcih organizira stalna kontrola nad zalogami in določi maksimum čistega dobička pri razpečavanju Stroga kontrola se naj izvaja tudi nad karteli. Za prekršitve proti draginiskim predpisom naj se ustanovijo posebna sodišča, ki bodo pospeSeno sodila Poseona pažnja naj se posveti tudi ilegalni trgovini in veriž-ništvu.
Vera jugoslovensko
vsmerjene mladine
Izšla je 1 številka V letnika omlad"n-skega kulturno-političnega lista »Naša misel«, kl je kljub razočaranjem in teža-vam današnjega časa vsa prežeta vere v jugoslovenske misel. List prinaša zelo skrbno izbrano vsebnio. ki razpravlja o naSih najbolj perečih političnih in prosvetnih vprašanjih.
Posebno zanimiv je članek »Jugoslovenska omladina in sporazum«. Članek kritično presoja dne 26. avgusta objavljeni sporazum z izrecnim poudarkom, da jugoslovenski nacionalisti ne bodo v nčemer ovirali njegovo lojalno izvajanje. Na koncu pravi članek:
»Trenutni neuspehi ne bodo razočarali jugoslovensko vsmerjene oml~d'ne. Jugoslovenski omladinci v sedanilh dneh samo obnavllajo vero v končno zmago jugoslovenske misli, kl je ustvarila to dr*avo. ji dala vsebino ter utemlj'la njen obstoj. Danes postavljamo meje med nas. Preko
njih pa bo živel jugoslovenski genij, ki nas je vodil mimo cirilice in lat niče. mimo verskih, kulturnih in pokrajinskih razlik. skozi vse nečloveško trpljenie in preko ruševin mogočn h carstev k združitvi v svobodni državi Premagali smo druge, oremagali bomo tudi sebe.«
Napačni Prešernov
dokument odstranjen
Poročali smo že, da je bil na razstavi nemške knjige v Beogradu tudi policijski dokument, ki se je nanašal na nekega Henrika Prešerna. Po dokumentu ie moral biti ta Henrik Prešeren, ki ga ie kak nemški literarni zgodovinar zamenjal z našim Francetom Prešernom, precejšen pustolovec.
Sedaj nam poročajo iz Beograda, da je organizator razstave prof. dr. Gesemann, čim je bil opozorjen, da Henrik Prešeren nima ničesar skupnega z našim največjim pesnikom, listino takoj odstranil z razstave.
Stališče hrvatskih katoliških akademikov
Nedavno je »Hrvatski dnevnik« ugotovi!! po rezultatu volitev v posameznih strokovnih društvih na zagrebški univerzi, da so se izrekli proti Hrvatski seljački stranki skoro vsi akademiki, ki so organizirani v katoliških akademskih organizacijah »Domagoj« »Križarji«. Sedaj objavljajo v teh dveh organizacijah organizirani katoliški akademiki v »Obzoru« izjavo, da nimajo nobenih zvez s političnimi pogledi glasila dr. Janka šimraka »Hrvatske straže« in da ni ta v nobenem pogledu upravičena tolmačiti njihove polit čne poglede.
Katoliški akademski — pravi dalje objava — nimajo ničesar proti HSS in se ne strinjajo s pol tiko, ki poskuša zanesti nesporazum med organizirane katoličane in HSS. Organizacija hrvatskih katoliških akademikov »Domago.j« stoji kot društvo, ki Je včlanjeno v Hrvatski katoliški akciji. iziven in nad vsako strankarsko politiko. Člani »Domagoja« se lahko politično udejstvujejo po svobodnem preudarku v vsaki hrvatski stranki, ki ni od cerkve prepovedana. Zato se nahajajo danes v »Domagoju« katolišk dijaki. Id pripadajo raznim političnim gledanjem. Med njimi je tudi lepo število pristašev HSS in politike dr. Mačka.
Shodi za žensko volilno pravico
Tudi po srbskih krajih se vrste shodi ženskih organizacij za žensko volilno pravico. Med drugim so bili taki manifestacij-ski zbori jugoslovenskih žena razen v krajih. kl smo jih že navedli, tudi v Valjevu, Kosovski Mitrovici, v Skoplju, Nišu, Bje-lini in Plevlju Povsod so bile soglasno sprejete resolucije, v katerih zahtevajo žene pravico do soodločevanja v upravljanju države in pri političnih poslih, zlasti pa seveda aktivno in pasivno žensko volilno pravico.
Sreska skupščina JNS
za srez Ne^tin
V ponedeljek zvečer je bila v Negotinu skupščina organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke za negotinski srez. Bila je lepo obiskana ter sta bila z nje poslana brzojavna pozdrava predsedniku JNS Petru Zivkoviču in prvemu podpredsedniku Jovanu Banjaninu. ki sta kandidirala v negotinskem srezu kot skupna kandidata združene opozicije. V volilni borbi so morali prenašati pristaši opozicije v tem srezu najhuiši teror Stoja ^'novičevih opasti, ki so pozaprle nad ?on naiug^-dnejšlh opo-zidonaicev lz sreza. Na skupščini je podal poročilo o političnem položaju bivši minister Ignjat Stefanovič.
Stališče Italije je ostalo nespremenjeno
Pomen sklepov velikega fašističnega sveta dogovora med Italijo, Nemčijo in Rusijo?
vanje Cianovega ekspozeja
Možnost Fričako-
Rim, 10. decembra
Sklepi velikega fašističnega sveta niso izzvali v Rimu posebnega iznenadenja, pač pa splošno zadoščenje. Potrdili so v glavnem to, kar je bilo znano o dosedanjem stališču Italije, ki se ves čas od izbruha vojne ni izpremenilo. Čeprav so sedaj iznenadenja na dnevnem redu in obeležuje položaj splošna negotovost, vendai je zadržanje Italije postalo že stabilno in bi ga mogli spremeniti le dalekosežni dogodki. ki jih danes komaj še slutimo.
Pred Beneško palačo, kjer so izobesili kakor vedno ob taki priliki, insignije fašistične stranke, se je zbrala tudi to pot množica, ki ie pozdravljala člane velikega sveta in čakala na kakršnakoli obvestila Bil je to po izbruhu vojne prvi sestanek najvišjega fašističnega foruma, ki je v hierarhiji celo nad ministrskim svetom in se v rednih razmerah sestaja ponavadi le dvakrat na leto Splošno se je pričakovalo, da bo »Grand Consiglio« potrdil zgodovinski sklep duceja od 1. septembra, kar se je tudi res zgodilo. Italija vztraja torej na svojem stališču nevojskovanja. Vendar poudarjajo komentarji, da to nikakor ne pomeni nevtralnosti ker Italiia slej ko prej stoji na stališču »puške ob nogi«, popolnoma svobodna v svojih bodočih odločitvah. To stališče bo izpremenila le tedaj, kadar bodo to zahtevali njeni lastni interesi. nikakor pa ne morda iz kakih ideoloških pobud. Komentarji naglašajo, da je Italiji enkrat že uspelo uspešno pobiti ko munistično nevarnost v zapadnem bazenu Mediterana; protivila se bo tudi boljševi-ški nevarnosti na vzhodu, toda samo, kakor smo že omenili, če bodo ogroženi njeni lastni življenjski interesi, nikakor pa ne za tuj račun, zlasti ne za »nasprotnike od včeraj«. Tukaj je menda edini sektor, kjer bi lahko Italija intervenirala lokalno, ne da bi se s tem spuščala v borbo med ostalimi velesilami
Tudi poudarjanje zavezniške pogodbe z Nemčijo ni iznenadilo, ker se Italija navzlic vsemu ni formalno odtujila od Nemčije, dasi se ni strinjala niti z nemško pogodbo z Rusijo, niti sploh z napadom nt> Poljsko, ki je izzval evropsko vojno V rimskih političnih krogih se v zvezi s tem naglaša, da je Italija ostala na svojem re-vizionističnem stališču; tudi ona hoče drugačno ureditev sveta in drugačen mir, kakor je bil versajski. in v tem se načelno strinja z Nemčijo. Zaradi tega je tudi po-pirala madžarske in bolgarske revindika-ciie in ravno pred par dnevi je list maršalb Bs^ba, »II Corriere Padano«, naslovil na Rumunijo apel, naj ugodi spričo nevarnosti na severu zahtevam svojih sosedov, sicer ji grozi težka usoda.
Zanimivo je. da poislužbeni komentarji obenem zatrjujejo, da ni nikakega nasprotja med nevojskovanlem Italije in berlinsko vojaško pogodbo. V komunikeju velikega sveta se tudi izrecno omenjajo trije sestanki osovinskih zunanjih ministrov Prvi je bil v M,-1anu nred berlinskim paktom, ko so mu bile dodane tajne klav zu'e. ki se več ne zdijo tako velike uganke Dru^i sestanek je bil v Solnogradu. tri tedne pred vojno, ko je nemška vlada zvedela,
da bo v vojni osamljena, in tretji v Berlinu, ko je bilo to stališče samo še potrjeno. V komunikeju ni več govora o osi Rim - Berlin, ki je po izbruhu vojne izpadla iz diplomatskega slovarja, in tudi o ideološki povezanosti obeh avtoritativnih režimov ni več govora. Medsebojni odno-šaji so se torej omejili le na konzul tiran je.
Podunavsko-balkansko področje je nedvomno v italijanski interesni sferi. Italija se zavzema za status quo r>* Ra'kanu v tem smislu, da ne želi sprememb v korist kake druge velesile Vendar se v zadnjem času že dela razlika med zapadnim delom Balkana. kjer le ftaliia neposredne -ntere sirana. in med črnomorslHm' ->o»von«Wm> državami, kjer bi v nulnem primeru dopuščala tudi druge vplive Po zasedbi Albanije se smatra Italija za nalvečjo balkansko državo z odgovarjajočim političnim. gospodarskim in kulturnim vplivom na jugovzhodu Evrope Tukaj zatrjujejo, da se bo Italija varovala, da v slučaju večje aktivnosti Rusije na Balkanu ne pride posredno v nasprotje tudi z Nemčijo kar bi konveniralo zaveznikom Nemčija od svoje strani se bo tudi trudila, da vpliva v Moskvi, da loka ne napne preveč. Te tri velike sile. Italiia Rusiia in Nemčija se bodo torej skušale sporazumeti, pn čemer se samo po sebi vsiljuje vprašanje, v koliko bodo ob tej priliki morda prizadeti interesi balkanskih držav Duce je imel priliko o vsem tem informirati nemškega ministra dr Leya in tudi odhod nemškega veleposlanika v Berlin se tolmači v tem smislu Balkanski odgovorni državniki bodo morali pokazati veliko mero modrosti in spretnosti da v tej borbi mea velesilami ohranijo neodvisnost svojih držav kakor tudi mir na tem tako izpostav-' i enem področju.
Komunike vsebuje tudi pripombo glede čuvanja interesov italijanske pomorske trgovine Od izbruha vojne na morju sta si zapadna zaveznika prizadevala, da blokada ne bi oškodovala italijanskih interesov. Zgodilo se je sicer, da so bili tu in tam ti interesi v nevarnosti, zato so pa takoj dobili kompenzacijo na drugi strani Zlasti odkar je blokada poostrena in razširjena na ves nemški izvoz, se trudijo zavezniki da olajšajo italijansko pomorsko trgovino
mnogimi koncesijami, ki gredo tako daleč. da bo izjemoma lahko Nemčija po morski poti tudi v naprej dobavljala premog Italiji v kolikor tega ne bodo mogli storiti zavezniki ki italijanske potrebe lahko krijejo le deloma
Prihodnji četrtek bo lesensH sestanek »zbornice fašjev in korporacil« aa kate rem bo najprej oovt predsednik ministei Grandi komemoriral svoleea predhodnika admirala Ciana V nadalinlem poteku seje bo zunanji minister grof Ciano podal svoje v komunikeju velikega sveta napovedano poročilo za katero vlada Se «edaj veliko zanimanje Govor erofa Ciana bo prinesel gotovo še več lavnosti v dlje italijanske mnanje politike toda bistveno bo obraz ložil le to. kar 1e vsebovano že v komunikeju velikega fašističnega sveta
Dr. O. A
12.000 duhovnikov
v francoski vojski
V Franciji velja splošna vojaška obveznost tudi za duhovnike vseh veroizpovedi — V svetovni vojni so se katoliški duhovniki Isorift izredno hrabro
V Franciji so duhovniki vseh veroizpovedi podvrženi vojaški dolžnosti kakor drugi državljani in morajo v primeru vojne služiti po potrebi tudi na fronti. To izenačenje duhovnikov z laiki je bilo izvršeno v izvajanju ločitve cerkve od države in je v začetku tekočega stoletja izzvalo oster protest Vatikana S časom pa se je Sv. stolica pomirila z dejstvom in ko se je začela vojna leta 1914. je celo izrecno ukinila določilo kanonskih pravil, ki duhovniku prepoveduje bojevanje z orožjem. Francoski duhovniki so se na fronti vedli zelo junaško. Vojaški zapiski, pričajo da jih je bilo 16.000 pohvalno omenjenih v ar-madnih poveljih, mnogi po večkrat, 10.000 jih je dobilo vojni križ, 900 častno legijo, 1600 pa vojne svetinje, kar vse dovolj dokazuje hrabrost in požrtvovalnost francoskih duhovnikov. Padlo jih je v vojni okrog 5000.
Danes je zopet vse novo pokolenje duhovnikov, menihov in semeniščnikov v Franciji poklicano pod orožje. Po podatkih članka v »Revue des Deux Mondes« jih je do sedaj pod zastavami do 12.000.
V	Parizu je vpoklicanih 524 duhovnikov, v Lileu 480, v Lyonu 370 itd. Menihov različnih redov je prišlo pod zastave takisto zelo mnogo: do 1000 jezuitov, kar znaša polovico vseh francoskih članov tega reda, 500 kapucinov, 178 dominlkancev itd. Med temi duhovniki je mnogo oficirjev; polovica vseh pariških duhovnikov, ki služijo danes v vojski, so oficirji. Nekateri so dobili oficirske čine že v prejšnji vojni, drugi so dovršili tečaje za rezervne oficirje kot semeniščniki. So pa med njimi tudi taki — seveda jih je mnogo manj — ki so v svetovni vojni ali kasneje kot laiki pest ali oficirji, pa potem izstopili in se posvetili duhovniškemu stanu. V glavnem štabu letalstva služi n. pr. polkovnik, ki je profesor cerkvenega prava v Lyonu, dalje kapetan, ki je ravnatelj cerkvenega zavoda, drugi kapetan, ki je župnik v Cler-mont-Ferrandu, in končno narednik, ki je v clvilu glavni nadzornik cerkvenega kolegija.
te v svetovni vojni so v francoski vojski obnovili institucijo vojnega svečeništva.
V	posameznih vojaških oddelkih služi danes 400 vojnih kuratov, ki so prideljeni vojski na suhem; mornarica jih ima 49, letalstvo pa 29. Vojni kurati so podvrženi vojaški disciplini, dobivajo kapetansko plačo, nosijo pa duhovniško obleko z vojaško kapo. Armada ima tudi dva vojna Škofa;
prvemu so podrejene kopne in zračne sile, drugemu pa mornarica
Razen katoliških služijo v vojski seveda tudi duhovniki drugih veroizpovedih, ki pa niso tako številni, ker je pač njihovo in njihovih vernikov število mnogo manjše. Celo nekoliko pravoslavnih svečenikov iz ruske emigracije služi pod francoskimi zastavami
★
Glavna francoska in angleška letala
Sicer redkobesedna poročila vrhovnih poveljstev franoosko-angleške in nemške vojske imajo vedno več podatkov o bojih in akcijah letalstva. Pri tem nagajajo poročila tudi označbe raznih vrst letal, ki so sodelovala v borbi na tej, ali oni strani
V francoski zračni vojski uporabljajo trenutno v glavnem naslednja vojna letala:
1.)	izvidniško letalo »Mureaux 115« z brzino 290 km na uro; oboroženo je z vdelanim letalskim topom in dvema premakljivima strojnicama.
2.)	bojno letalo »Blcch 200«; brzina 220 km, oborožen s S premakljivUni strojnicami;
3.)	dvomotorno bojno letalo »Blocfc 210«; brzina 280 km, 3 premakljive «troj-nice in 1 premakljiv letalski top;
4.)	dvamotorno. doslej najboljše francosko bojno letalo »Bloch 131«; brzina 340 km, 1 premakljivi top in 2 premakljivi strojnici;
5.)	Lovsko in izvidniško letalo »Potez 63«. Brzina 320 km. 2 vdelana topova v krilih. 1 vdelana strojnica ter 2 premakljivi strojnici
6.)	enomotorno in enosedežno lovsko letalo »Morane «06«; brzina 480 km, 2 strojnici vdelani v krila tn 1 vdelan letalski top;
7.)	enomotorm in enosedežni francoski lovski aparat Curtiss H 75; brzina 480 km, 4 vdelane strojnice v krilih.
Glavni tipi angleških vojnih letal so:
1.)	bojno letalo »Lockheed Hudson«; dvamotorno. brzina 845 km, 3 premakljive strojnice;
2.)	bojno enomotorno letalo »Fairey Battle«; brzina 320 km, 1 vdelana stroj-
nica v osi propelerja in 2 premakljivi
strojnici;
3.)	letalo za službo na angMkl obali Avto »Anson«, brzina 260 km; dvamotorno, dve premakljivi strojnici;
4.)	težki dvomotornik bombnik »Hamp-den«; brzina 350 km, 1 vdelana strojnica,
3	premakljive strojnice;
6.) bojno letalo »Brstol Blenhefan IV«; dvomotorno, brzina 350 km, 1 vdelana in 1 premakljiva strojnica;
6.) bojno dvomotorno letalo »Vickers Wellington«; brzina 320 km, 2 premakljivi strojnici.
Poljska vojna mornarica
Poleg novo ustanovljenih treh poljskih divizij na francoskem ozemlju o katerih smo že pisali, obstoji še vedno tudi poljska vojna mornarica, čeprav seveda močno zdecumurana Po nedavnih angleških poročilih o obisku predsednika poljske vlade generala Sikorskega se nahajata v sestavu angleške mornarice moderna poljska torpedna rušilca »Bliskavica« ln »Grom« ter podmornici »Orel« in »Vilk«.
Ob pričetku poJjsko-nemško vojne je, znašala tanaža poljske vojne mornarice okoli 17.000 ton Obsegala je med drugim
4	moderne torpedne rušilce, 6 podmornic in 5 torpedovk. Vse te edinice so bile med vojno uničene z izjemo onih, ki se nahajajo sedaj v sestavu angleške mornarice. Torpedna rušilca »Bliskavica« ln »Grom« sta zapustila poljsko vojno luko Helo že pred izbruhom sovražnosti ter se prebila
skozi Skagerak in Kategat v dko pristanišče, ki ga listi te raaumJjtvifa razlogov ne navajajo.
Pot podmornic »Orel« in »Vilk« pn je bila zvezana z večjimi težavami Obe podmornici sta zapustili Helo šele med polj-sko-nemšfeo vojno ter sta se najprej zatekli v otvšo estonsko luko Talin, U je sedaj pod upravo sovjetske vojske. Tu sta bili takoj zastraženi Estonske vojaške oblasti so zaplenile tudi vse zemljevide, ki so bili na krovu obeh podmornic. Kljrib temu se je podmornicama posrečilo skrivaj pobegniti. Vso pot od Talilna do angleške luke, kamor sta se zatekli, sta vozili samo ponoči in brez vsake zemljepisne karte. Vožnja je zato trajala polna dva mesca Kako se je mogla posrečiti, ae bo najbrž izvedelo šele po končani vojni.
Atentat na most
v firth oŠ Forthu
Angleška policija vodi preiskavo zaradi bombnega atentata na most v Firth of Forthu. Atentat je izvršil neki neznanec na ta -iačin da je vrgel bombo iz vlaka, ko je "ozil ta preko mosta. Bomba je eksplodirala na mostu, vendar pa ni napravila večje škode. Policijske oblasti mislijo, da je bil atentator najbrže Slan irske revolucionarne organizacije in da je bil atentat bolj demonstrativnega značaja kakor oa resen poskus poškodovati ta strategično nad vse važni železniški objekt.
Vojna v zaledju
Za Nemčijo pripravljajo nakaznice za Življenjske potrebščine tudi v Angliji in Franciji
Nemški listi objavljajo sezname oblači) nih predmetov, ki jih je mogoče kupiti sa mo proti predložitvi karte za oblačila V seznamu so vse vrste nogavic ki jih ima vsaka oseba pravico nabaviti na leto naj več šest parov, dalje vse vrste kravat *rajc in spodnjih hlač. jutranjih plaščev doma čih oblek, predpasnikov, vse vrste šalov žepnih robcev.
Prav tako si je mogoče nabaviti samo proti predložitvi nakaznice za oblačila narodne noše. dirndle. blago za tapeciranje pohištva zavese, brisače namizne prte, odeje, koče, puloverje, jopice itd.
V dunajski »Uranijl« je predaval profesor dunajske medicinske fakultete dr. Kari Reitter o prehrani bolnikov med vojno V svojem predavanju je dokazal, da odgovarjajo odmerjene količine živil na kartah za življenjske potrebščine povsem zdravniškim predpisom o prehrani normalnega človeškega telesa. Po njegovih izsledkih potrebuje človeško telo dnevno 70 gramov beljakovine v obliki mesa in jajc. 50 gramov masti in 250 gramov ogljikovih hidratov v obliki moke in sladkorja. To vse skupaj znese 2200 kalorij kolikor potrebuje človek za normalno življenje. Š kartami za življenjske potrebščine dobi vsak človek v Nemčiji danes 48 gramov beljakovine 60 gramov masti in 280 gramov ogliko-vih hidratov, kar znaša skupaj 1900 kalorij Primanjkljaj na beljakcviuah je mogo če kriti z uživanjem divjačine perutnine in krompirja Kar se tiče vitaminov jih ie do volj v dodeljeni količin« surovega masla
Pri bolnikih je treba določati bolniško hrano po stanju bolezni. Sladkorno bolnim je treba dati dve karti za meso in mast. zato pa naj se jim odvzame karia za sladkor in kruh. Zdravniki morajo biti pri predpisovanju dodatnih kari za bolnike zelo tankovestni Nikakor ne smejo nasedati bolnikom, ki mislijo, da imajo že v naprej pravico do dodatnih kart za mleko, meso, jajca ali sladkor. Izkušnja dokazuje, da je med bolniki velik odstotek takih, ki si bolezen samo domišljujejo.
V	zapadnih velesilah vlada kljub četrtemu mesecu vojne še vedno prosta trgovina z življenjskimi potrebščinami V Angliji 80 uvedli do sedaj samo karte za surovo maslo in slanino. Vendar pa vlada sedaj že razmišlja o ureditvi prodaje govejega in svinjskega mesa ter sladkorja Omejena je seveda že tudi poraba bencina za zasebne potrebe.
V	Franciji je zaenkrat vlada samo priporočila državljanom, naj štedijo s življenj-
skimi potrebščinami Odredila pa je ie. da mesarji enkrat na teden ne smejo proda-lati govejega m svinjskega mesa in os mo rajo mlinarji pri mletju primešati pšeničn-noki. 2 odstotka ržene moke.
Prodaja bencina je Se vedno prosta in |e viada samo naprosila lastnike avtomobilov, naj prostovoljno omeje svoje avtomobilske vožnje Vendar pa je tudi francoska vlada že vse pripravila za racionalizacijo življenjskih potrebščin. V vseh županstvih se nahajajo že popolni seznami prebivalstva s pripadajočimi kartami za živila.
Žene oficirjev rdeče vojske
»Pariš Soir« poroča iz Rige, da so se pri oddelkih sovjetske vojske, ki so zasedli otoka Dago in Oesel na Estonskem, pojavile razne nevšečnosti Med njimi je za razmere v Sovjetski Rusiji najbolj značilna tale:
Ko so bili sovjetski vojaki porazmei&e-ni v novih garnizijah so oženjem oficirji dobili dovoljenie da za njuni pridejo tudi njihove žene. Od tega trenutka dalje so s« .ačele sitnosti in težave. 2ene so po-to* >e preko Talina in Rige ter so se tam seznanile z najnovejšo žensko modo Videle so. da se tu nosijo svilene obleke, prelepi klobučki, elegantni plašči a vse drugo. do česar žensko srce ne more ostati raviiuJušno Izjavile so da jih je sram pred domačinkami in da hočejo biti prav tako oblečene kakor Latvijke in Estonke Vse to ps stane denar, oziroma le za to treba atvijske m estonske valute Nastal* so spo ri ki toliko da niso rodili splošnega upo ra žensk Vsa stvar se je naposled uredila tako, da so poveljniki sovjetskih posadk zahtevali od političnih komisarjev, naj gledajo, da se dovoljenje za prebivanje žensk na oporiščih prekliče To se je tudi zgodilo in odslej rdečim vojakom nič več ne jemlje duševnega ravnotežja.
Zbirke za Zlato zalogo Slovaške
Ker Slovaška do danes fle ni prejela na njo odpadajočega dela zlate zaloge bivše češkoslovaške Narodne banke, je vlada pred nekoliko tedni organizirala posebno zbirko zlata na Slovaškem. Država pridobiva letno 300 kg zlata iz svojih rudnikov, vendar je to le premajhna količina za svr-he slovaške Narodne banke. Zbirka je po zatrtjevanju slovaških listov dala povolj-ne rezultate in je prebivalstvo darovalo zlata, srebra, predmetov iz dragocenih kovin ter gotovine za okrog 30 milijonov kron.
Živahna vinska kupčija na Dolenjskem
Cene vinu so zaradi velikega povpraševanja čvrste
Novo mesto, 11. decembra Letos je bila izdatna ln kakovostno dobra vinska letina Kljub znatnim količinam je povpraševanje po vinu veliko. Mnogi vinogradniki so že prodali vse vino. Zlasti vina boljSe vrste so Sla hitro v denar. Po dolenjskih cestah se dan za dnem vozijo težko naloženi tovorni avtomobili s polnimi sodi vina za domačo rabo, kakor tudi za izvoz v tujino.
Prvotno so bili vinogradniki v strahu, da bodo težko prodali vino, ker je bile mar-
sikje Se precej stare zaloge, vendar je bil strah neupravičen. Dasi se je izvozilo is Dolenjske že precej vina, ga je vendar Se mnogo na razpolago. So vinske gorice, ki so bile doslej Se prav malo obiskane od vinskih trgovcev. Vse pa kaže, da pridejo tudi te na vrsto.
Zaradi velikega povpraševanja so se tudi vinu pričele dvigati cene, česar so dolenjski vinogradniki veseli, saj zahteva delo v vinogradih, poleg velikega truda tudi mnogo denarnih izdatkov.
Tudi na progi Trebnje—Sevnica je potrebna vrnitev nekaterih vlakov
Baš pred letom dni je bila Slovesno otvorjena nova železniška proga Tržišče— Sevnica. Bil je to za Mirnsko dolino pomemben dogodek, ker so se s tem tej slikoviti dolini odprla vrata v svet. Z voznim redom, s katerim so se na novi progi uvedle zadovoljive železniške zveze na vse strani, so bili prebivalci Mirnske doline zelo zadovoljni ker so mogli hitro opraviti svoje posle in se vračati na svoje domove. Proga je bila rentabilna, ker so vlaki redno prevažali številne potnike, a pred tedni smo doživeli veliko razočaranje. Ukinjenje železniških zvez je Mirnsko dolino h ono prizadelo, ker nova proga s sedanjimi zvezami ne 'istresa željam in potrebam Mirnske doline. Potniki se morajo spet posluževati konjske vprege ali avtotaksljev, te hočejo brez prevelike zamude časa potovati v eden ali drugi kraj. Zaradi sedanjih slabih zvez nima ta proga zdaj skoro nikakega pomena. Ker je bila naša proga tudi pri obnovi nekaterih vlakov prezrta so prebivalci Mirnske dolini Se bolj razočarani, ker je nerazumljivo, zakaj hi bili le oni prezrti
Dolenjska, ki je bila doslej Se vedno v vsakem oziru zapostavljena, pač opravičeno pričakuje, da bo SelezniSka uprava naposled vendarle enkrat spoznala, da slabe in sploh nemogoče železniške zveze ne morejo zadovoljevati potujočega občinstva, kateremu potovanje ni spori, ali zabava, ter vrnila vsaj nekatere vlake tudi na tej progi da bodo zveze proti Zagrebu, Ljubljani, Zidanemu mostu ln proti Novemu mestu ugodnejSe. Cas je vendar vsakemu potniku dragocen. Dolgo čakanje po postajah napravlja tudi preveč stroškov potnikom.
Cepljenje zoper legar na Dolenjskem
•kodjan, IL___
V Skodjanakl ohol d se je pojavilo _ davno kar pet obolenj na legarju. Bolezen sama je gotovo posledica pogostih poplav Krite, kakor njenih pritokov, predvsem potoka Radulje. Pa se nevarna bolezen ne U preveč razširila In ne U ljudje
___tifusa imeli hudih posledic, je Higienski zavod odredil obvezno cepljenja vseh prebivalcev od 6. do «0. leta starosti Predvsem bodo cepljeni ljudje on* vasi. ki še najbolj prizadete po pop!avL
Dan. je bUo vsem pravočasno objavljeno cepljenje za 6. t. m., je bil odziv med ljudmi malenkosten. Razen otrok mt je podvrglo cepljenju le še nekaj učiteljstva, dočim so vsi drugi sloji izostali Ljudje pač ne razumejo važnosti tega cepljenja, ki se vrši brezplačno. V sredo 13. t m. bo ponovno cepljenje in pričakujemo, da bo sedaj gotovo več ljudi prišlo, da se vnaprej zaščitijo pred nevarno boleznijo. Ce bi so bolezen pojavila v poletnem času, bi bilo gotovo že več žrtev in M ne pomoglo niti to, da so bili domala vsi od vode poplavljeni vodnjaki razkuženi in očiščeni, kar je izvršila občina z domačo motorno brin-galno.
Še o pokopališču pri DM v Polju
Na članek o homatijah okrog pokopališkega vprašanja pri DM v Polju je g. L. oziroma F. odgovoril v »Slovencu« z dne 3. t m To pa na priljubljen način, ki v mnogih primerih ni vzpodbuden za var daljno polemiko, ki bi pač bila samo na korist tega vprašanja, ki z razširitvijo pokopališča ni rešeno, marveč je bilo z*, drag denar samo odloženo za nekaj let, kar je trdila tudi nadzorstvena oblast, ko je razveljavila zadevne sklepe občinskega odbora. Gospod F. se stvarnih argumentov, ki smo jih iznesli, prav nič ne dotika. V svoji nestvarnosti je zapel že tako izpeto popevko o režimih JNS in JRZ in sla-vospev na župana g- Kebra. ki mu je v resnici slavospev tako potreben, kakor le nobenemu županu pri Devici Mariji ▼ Polju. Ko na malo spreten način potvarja resnico, se spomni le možnosti okužen ja talnice vodnjakov; toda to možnost »ovrže« v resnici z zelo zabavnim poukom o zemljepisnih stameh; le berite ga. takole piše:
»Tudi sklicevanje na zdravstvo ne drži. Ce vam je znano, kje pokopališče leži in kje je sever in jug, ter da na severnem delu podaljšujejo pokopališče in da šolski vodnjak stoji na južnem delu (!). oddaljen od tega mesta okrog 300 m, ne govorite o okuženju talnice.«
Iz tega pouka sledi, da vode ne tečejo več po terenskih prilikah po padcih is pritiskih, marveč jim diktirajo tek zemljepisne strani, po nekih, samo g. F-u znanih zakonih. Po njegovem pouku torej talnice ne tečejo od severa proti jugu. Mi pa tega ne verjamemo, saj v Polja in vseh drugih vaseh na desnem bregu Save vedo, da teče talnica od severa proti jugu, ko je vendar v Slapah in v Vevčah polno studencev. Ker bo voda tekla Se naprej Po svojih naravnih zakonih, bo z razširjenjem pokopališča, ki bo dalo prostora za nad 200 novih grobov, nevarnost okužen ja vodnjakov, tudi Šolskega. Se večja, zakaj po naših računih je 300 in 100 Se vedno 400, če tudi vztraja g. F., da ie 200.
Da ne bo obveljal očitek, da smo v tel zadevi premalo poučeni bomo svoje prvotne navedbe malo bolj podkrepili:
Z odlokom štev 2839/5 z dne 6. 12. 1938 je nadzorstvena oblast razveljavila vse sklepe občinskega odbora glede nameravanega razširjenja pokopališča in je prepovedala izvrSitev sklepov, četudi so bil sprejeti pod prejšnjimi občinskimi upravami Utemeljitev odločbe je bila vsestranska In Je čisto gotovo služila nekaterim odbornikom, ki jim napredek ni mar, v lep pouk. To je dejstvo, ki ga g. P. ne more obiti. Tudi je resnica, da so bdi pritožbe proti sklepu občinskega odbora o razširjenju pokopališča vložene že pred iztekom prizivnega roka. Zato jih je sre-sko načelstvo obravnavalo v smislu zakonitih predpisov in v skladu z njimi izdalo goraj citirano odločbo, ki pa je — kar bo vse občane močno zanimalo — na zelo skrivnosten in zagoneten način izginila. Le kako ste mogli, g. F., to neizpodbitno dejstvo kot tako »dobro poučeni« pisec v svoji resnicoljubnosti tako izkriviti? Saj se vendar še spomnite, da je ta odločba povzročila toliko »vršanja«, da je celo grozil odstop občinskega odbora, kar pa, seveda, ni bilo resno mišljeno, čeprav bi bilo kaj takega spričo poznejših dogodkov in incidentov na občinskih sejah pričakovati Vemo, da je pomirjanje prinesla intervencija foruma neke politične stranke, o čemer pa g. F. najbrž hotč ni bil »poučen«. Nemalo je bil občinski odbor spet vznemirjen, ko je občinska uprava septembra t L vnovič prejela odlok štev. 22605/2, katerega izvirnft je na tako skrivnosten način izginil, la ki je prepovedal razširiti pokopališče. Zaradi tega ponovnega odloka nadzorstvene oblasti je bila pod točko 10) na seji občinskega odbora dne 6. oktobra t i pritožba proti zadevni odločbi katera pa sploh ni prišla v razpravo, ker je W4a seja predčasno zaključena.
Neovržno dejstvo je. da občinski odbor ni nikdar v smislu S 125. zakona o občinah sklepal o pritožbah proti odlokom nadzorstvenega oblastva. s katerim je bilo občinski upravi prepovedano razširjati pokopališče. Prav zato zdaj vso javnost občine zelo zanima, kako sta mogla biti Oba odloka razveljavljena, ko se občinski odbor vendar ni pritožil. G. pisec bo zdaj spoznal, da smo kaj dobro poučeni in da so bile naše navedbe čisto resnične.
Prav tako bi zanimalo javnost, kdaj >e bil oblastveni komisijski ogled za razširjenje pokopališča na me*u samem. Saj je bil svet kupljen komaj pred trend mesci Kdo so bili Sani komisije? Ali so bili povabljeni h komisiji vsi prizadeti lastniki sosednih zemljišč? Kdaj je bfl sestavljen zapisnik o komisijskem ogledu in katero Oblastvo je na podstavi posledica te razprave izdalo gradbeno dovoljenje? Ali so odlok o tem dovoljenju prejele vse zainteresirane stranke? Ne porabite, da veljajo za javne zgradbe določile gradbenega zakona prav tako. kakor za zasebnike. Zanimivo bi bilo zvedeti Se, katero oblastvo je pregledalo m odobrilo načrte in proračun za napravo ograje okrog razširjenega pokopališča, katere ni napravil oblastveno pooblaščeni strokovnjak.
To so dejstva in zanimivosti; skratka stvarnost, ki vam' je, gospod F., nočno primanjkuje; z nestvarnostjo ni mogoče koristno polemizirati Vendar sem vam hvaležen za toliko obzirnost ki mi jo izkazujete ob zakljuSm svojega dopisa, ko pravite: »Pazite, da na bo preveč — zavrtalo!« Saj M mi mogli zagroziti kar • kanonom; ustrezalo bi »znamenju
DomaČe vesti
•	Ob stoletnici Muzejskega društva za Slovenijo bo izšlo društveno glasilo Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo kot slavnostni zbornik, ki bo posebno skrbno opremljen in bo obsegal okrog 400 strani besedila ter 28 prilog na umetniškem papirju. Pri jubilejnem Glasniku sodeluje 25 naših najvidnejših znanstvenikov s pr -apevki, ki so posvečeni vsem dobam naše zgodovine in vsem področjem naše zgodovinske vede. Dasi bo obseg Glasnika zelo velik, ga bodo dosedanji društveni člani prejeli proti plačilu nezvišane članarine 30 din pod pogojem, da imajo članarino plačano vsaj do konca leta 1938. Nov, člani pa prejmejo jubilejni letn k Glasnika za isto ceno 30 din pod pogojem, da plačajo članarino za tri leta vnaprej v skupnem znesku 90 din. Knjigarniška cena Glasnika bo znatno višja od tega zneska. Prijave za članstvo in znesek je naslavljati na Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Narodni muzej, Bleiweisova cesta 24.
•	Velikodušen dar dijašKi kuhinji Domovini v Ljubljani je naklonil g. Pavel Knaflič tovarna v šmartnem pr; Litiji. Ob 251etnici mature ji je poslal 10.000 din z željo, da bi našel mnogo posnemovalcev
•	Dar CMD. G. Ivan žolnir, šolski upravitelj v pokoju v Ptuju je daroval Družbi sv. Cirila in Metoda 200 din namesto venca na grob gdč. Olge šijančeve. učiteljice v Ormožu. Iskrena hvala!
•	Novi poročnild trgovs«e mornarice. Pred izpitno kom sijo v Kotoru so se te dni vršili kapitanski in poročniški izpiti trgovske mornarice. Med drugim-: so položili poročniške izpite Metod Kosec. Bal-domir Podgornik, Oskar Rismondo in Srečko Volfcetel.
•	Izredna glavna »kupščina Združenja jugoslovenskih glasben h avtorjev, UJMA. sklicana po predsedniku UJMA za nedeljo dne 17. decembra 1939 v Zagrebu se od-godi na nedoločen čas. Sklicanje izredne glavne skupščine UJMA se bo objavilo na isti način.
•	Novi grobovi. V Radovljici je umrla gdč. Minka Jegličeva. Pogreb ugledne po-kojnice bo danes ob pol 16. — V Ljubljani je umrl g. Edvard Cernic, stavbenik in posestnik. Pogreb bo jutri ob 16. na pokopališče v Dravljah. Pokojnima lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
— Pri korpnlentnita Ijndeb se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne diete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami.
a*i & h _
•	Predavanje »Narodnega doma« v Zagrebu, Berisiavičeva ulica 11. V sredo 13. t. m. ob pol 21. bo predaval profesor dr. Josip Nagy o padu dubrovniške republike in njegov h posledicah. Vstop prost.
*	Stoletnica niškega vojv«de Nikole Rašiča. Na skromen način so v Nišu in po vsej Srbiji včeraj praznovali lOOletniCo rojstva enega največjih borcev za svobodo, niškega vojvode in komandanta do-brovoljskega odreda Nikole Kola-Rašiča. Rašč je vse svoje življenje žrtvoval borbi za svobodo srbskega naroda proti Turkom, a v enaki meri. kakor je bil hraber vojak in vojskovodja, je bil tudi neumoren pro-pagator kulture in znanja. Otvarjal je šole po zasužnjenih krajih, iz kneževine Srbije je tihotapi bukrvarje in čitanke, a o njegovi hiši v Nišu so rekli, da je knjižnica in arzenal orožja od vrha do tal. Umrl je leta 1898. Niška občina je takrat sklenila, da mu priredi pogreb na svoje stroške. takoj nato pa je sprejela enak sklep tudi kraljevska vlada, ki je takrat imela svoj sedež v Nišu. Denar, ki ga je v ta namen darovala niška občina, je bil deponiran, da se Rašiču postavi spomenik. Razne homat je, ki jih je v tem času Srbija doživela, pa so bile na žalost krive, da Rašičev spomenik še dandanes ne »toji.
*	Tudi letalske linije so zaradi pomanjkanja bencina skrčile promet. Zaradi pomanjkanja bencina so nekatere mednarodne zračne zveze skrčile število poletov na najnižjo mero. Naše letalstvo je računalo z možnostjo, da mu bo nafto in bencin dobavljala Rumunija, naknadno pa so se pokazale razne težkoče. Kakor poročajo, je v rumunskito lukah 27 naših parnikov, ki čakajo dovoljenja, da se odpravijo v domača rečna pristanišča. Med nj mi je 15 parnikov, ki so že naloženi z nafto. Kakor hitro bo urejena zadeva s temi par-nlki, bo za delj časa odpravljeno pomanjkanje bencina pri nas. Nemška »Lufthansa« je na progi Berlin — Zemttn — Carigrad reduc rala promet na minimun tako, da njeni avioni lete samo še enkrat na teden v vsako smer. V novembru in decembru na tej progi ni bilo niti enega potnika iz Nemčije za Turčijo. Turčija pa želi, da bi ta proga redno obratovala, ker predstavlja najhitrejšo zvezo med Evropo in njenimi mesti. Turčija ima v načrtu, da od Carigrada naveže nove proge do Ankare in do posameznih turških pristanišč.
*	Obup. V Spodnjem Tinskem blizu Loke pri žusmu je tragično končal Martin Colc. Imel je ljubavno razmerje z neko upokojeno vdovo, s katero bi se bil rad poročil, vdova pa je odklanjala zakon, da ne bi izgubila pokojnine po umrlem možu. Vdova mu je sicer odvzela britev, s katero je baje hotel končati njo in sebe, nakar se je nekoliko pomiril. Že četrt ure nato pa je izginil n so ga. našli obešenega.
♦	21 prekrgkov naredbe o št©dnji z bencinom v Zagrebu. Preteklo nedeljo so prvikrat na področju banovine Hrvatske veljali predpisi naredbe o omejitvi vožnje z avtomobili. Prometn1 stražniki so od sobote ob 13. do ponedeljka ob 8. ustavili na zagrebških cestah 21 aivtomobilov, ki so prekršili predpise.
•	Grobar je kradel križe z grobov. V Babini gredi blizu Djakova so prišli na aled sistematični kraji železnih križev na grobeh. Tatov dolgo niso mogli razkriti, nazadnje pa je preiskava pokazala, da je to bogoskrunsko delo opravljal sam vaški grobar in križe s pomočjo nekega cigana spravljal kot staro železje v denar. Ko so orožniki začeli poizvedovati za tatovi jim Je bil grobar nekakšna desna roka in z vso vnemo je iskal sledi. Ko so nazadnje dognaH, da so križi iz Babine grede romali v neko trgovino v Vinkovdh, je prišlo na dan, da jih je prinašal na prodaj neki cigan. Ko so ga aretirali, je razkrinkal še grobeija.
*	Ko jim je gospouar umri na vozu, so ga konji sami pripeljali domov. Kmet Ulja Kolai iz Tavankuta pn Subotici se je te dni z vozom, v katerega je bilo vpreže-nih par konj, odpravil po opravkh v bližnje mesto. Ko je bil že nekaj kilometrov na poti, pa je iznenada umrl. zadet od kapi. Konji so začutili, da se je z gospodarjem nekaj zgodilo, ko so omahnile vajeti. Sam. od sebe so se na cesti obrnili in mrtvega gospodarja prepeljali domov.
*	Za božič in novo leto kupujte razglednice, ki jih je založila Ciril-Metodova družba. ker s tem pomagate šolski družbi, ter podpirate domačo obrt! (—)
Iz Liubljane
u— Javni uslužbenci 7J& zvišanje prejemkov. Včeraj ob 11. dopoldne se je zgla-sila na banovinski upravi deputacija obstoječa iz zastopnikov 32 organizacij državnih in mestnih uslužbencev in upokojencev. Vodil jo je zastopnik Združenja jugoslovanskih narodirh železničarjev in brodarjev g. Sovre. Zaradi službene odsotnosti g. bana je sprejel deputacijo g. podban dr. Majcen. Deputacija je opisala nevzdržni položaj, v katerega so zašli zaradi narasle draginje javni nameščenci in upokojenci, in je prikazala nujno potrebo zvšanja prejemkov. Posebno je poudarila, naj se zaradi nadaljnjega naraščanja cen po izvršenem prvem povišanju prejemki avtomatično povišujejo vzporedno z dviganjem cen. Svoje zahteve je predložila deputacija v posebni spomenici.
Moderne pletenine — Karničnik Nebotičnik
u— Stoletnica Muzejskega društva za Slovenijo. Med najstarejša znanstvena društva v Sloveniji, pa tudi v državi spada Muzejsko društvo za Slovenko, ki bo proslavilo v soboto lOOletnico svojega obstoja Ob tej priliki bo v slavnostni dvorani mestnega poglavarstva v Liubliani v soboto ob 6 zvečer pod pokrovitelj-tvom bana dravske banovine izredni občni zbor. Istočasno bodo tudi zborovanja slovenskih zgodovinarjev in s;eer v soboto ob 9. dopoldne in ob 3 popoldne v čitalnici Narodnega muzeia v Ljubljani Na -romanjih bodo predavali naši najvidnejši znanstveniki o aktualnih problemih slovenskega zgodovinarstva.
u— Zlata nedel a za nakup bož;čnih daril ie letos v nedeljo dne 17 deembra Kupujoče občinstvo se naproša, da izkoristi to priliko v Ijnblianskih trgo^dnah. ker bodo trgovine, kakor že objavljeno, naslednjo nedeljo ves dan zaprte.
u— Zorko Prelovec spada med najbolj popularne slovenske skladatelje. Pot mu je utrla njegova pesem »Jaz bi rad rdečih rož«, ki je bila splošno znana in se je pela tako pogostokrat, da je skoro pona-rodela. V pravem pomenu besede ponaro-dela pa je njegova žalostinka »Doberdob«. To dokazuje, da so Prelovčeve melodije lepe, prikupne in v resnici se njegovi zbori zelo radi poslušajo in so zato tudi pogostokrat na sporedu naših pevskih koncertov. Prelovčev spomin bo počastilo pevsko društvo Ljubljanski zvon, katerega pevo-vodja je bil pokojni Prelovec skoraj 25 let, na koncertu Prelovčevih skladb, ki bo v petek 15. t. m. ob 20. uri v veliki Filhar-monični dvorani, vstopnice pa so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Kavarna »CENTRAL?
DANES V SREDO VSO NOČ ODPRTO VSAKO NEDELJO PLES.
Po novi cesti v Tivoliju, ki ob želez niški progi veže Cesto v Rožno dolino in Lattermannov drevored, še vedno vozijo kolesarji, čeprav jih mednarodne značke opozarjajo, da je vožnja tudi s kolesi po tej cesti strogo prepovedana, saj je vendar namenjena samo mirnim sprehajalcem po T.voliju. Kolesarje torej opozarjamo na prepoved vožnje po tej cesti, da ne bo kake nepričakovane globe.
u— Naše rojake, ki so morali iz zasedenega ozemlja v naše kraje in so pogostokrat, posebno v zimskem času brez posla, podpira pevsko društvo »Tabor«. Zbor Ta-borašev bo priredil v ponedeljek 18. t. m. koncert na korist te podporne akcije. Na koncertnem sporedu so različni naši zbori in samospevi. Zbor vodi pevovodja Guček. Koncert bo v mali Filharmonični dvorani v ponedeljek 18. t. m. ob 20. uri. Predpro-daja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. (—)
n— Za mestne reveže je darovala 150 din tvrdka Jeločnik in Simončič, Pred škofijo štev. 13., v počaščenje pok. kanonika g. Josipa šiške, a mestna vrtnarija je v znamenje tega darila na krsto položila preprost venec. G. A. Ebenspanger, trgovina s semeni in deželnimi pridelki, je poslala 500 din za božičnico ln za revne otroke v stari cukrarni; g. Bogomil Ko-bal, Dvorakova ulica 10., je daroval 300 din, g. A. JovanoVič. Livarska ulica 3M je pa poslal 300 din za najbednejše v stari cukrarni. Mestno poglavarstvo izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu obdarovan ih in pro^i dobrosrčne občane, da posnemajo te dobrotnike pri pripravah za božične praznike.
n— Narodnostna sHka PrlmOrja. Kakor je bilo že objavljeno, priredi vodstvo CMD za ljubljanske podružn ce in ostalo občinstvo nekaj predavanj narodno obrambne vsebine. V petek 15. t. m. bo predaval ob 20. uri dr. Lavo čermelj, ki bo podal narodnostno sliko Primorske. Predavanje bo v Kazini. H. nadstropje, v dvorani Društva inženirjev. Družba vabi vse. ki se zanimajo za narodnostna vprašanja, da se predavanja udeleže. Vstop je svoboden.
Trgovski ples. Na številna vprašanja naznanja Klub absolventov trgovske akademije, da je tudi v letošniem predoustu nameraval prirediti »Trgovski ples«, kakor ga ie z velik;m uspehom priredil že v poslednjih dveh letih. Z ozirom na splošni položaj pa je klub to namero opustil, zaradi česar trgovskega plesa letos odnosno v letošnjem predpustnem času ne bo.
n— v dmštvn »Soči« bo predaval v soboto 16. t. m. v dvorani pri »Levu« Ob pol 21. url ravnatelj meščanske šole v pokoju g. Anton Mervič. Tema predavanja se glasi: »Laž spremljevalca, tolažnica ta vodnica od rojstva do groba.« Predavanje je šaljivo-resno in primerno času, v katerem nam je potrebna dobro volja ln v kateri nam smeh krepi žvee, težko prizadete od vsesplošne krize človeštva in kulture, Predavatelj bo skušal dokazati, da
FRA DIAVOLO
Rezervirajte si za ta film vstopnice v predprodaji! KINO SLOGA, tel. 27-30.
SIJAJNA AUBERJEVA KOMIČNA OPERA Z NAJBOLJŠIMA NERAZDRUŽLJIVIMA KOMIKOMA STAN LAURELOM in OLIVER
HAKUKJEM!
Danes ob 16., 19. in 21. uri.
nam laž sladi življenje, da nam domišljija zida gradove v oblake in nas tako vsaj za- i časno odteguje bridki realnosti. Pri tem I nam r.še življenje v takih obrisih, kakr- | šne bi radi dali svojemu delu. Vsem poslušalcem pa že v naprej: Brez zamere veselo v praznike in novo leto!« Na to lepo uro odpočitka in zabave vabimo vse Soča-ne in prijatelje. Vsem je vstop prost. (—)
u— Fra Diavolo v Ljubljani. Za razvedrilo ljubljanskega občinstva si je uprava kina Sloge preskrbela film. ki bo z ve-drostjo. zdravim humorjem in krasnimi arijami navdušil vsakogar. Gotovo se še spominjate filma »Fra Diavolo«. ki ie pred nekaj leti navdušil vse ljubljanske obiskovalce kina Upravi kina Sloge se ie zdaj posrečilo dobiti povsem novo kopijo tega filma, ki bo gotovo dosegel isti uspeh, kakor ga je imela premiera. Film ie posnet po znani Auberjevi komični operi »Fra Diavolo« Ce vam povemo še. da imata v tem filmu glavno vlogo Stan Laurel in Oliver Hardv. mislimo, da vam lahko jamčimo za izvrstno dve-urno zabavo pri tem filmu. Film 1e na sporedu le nekai dni zato ga priporočamo j vsem. da si ga čimprej ogledaio Zaradi velikega zan:manja za ta film. priporočamo nabavo vstopnic že v oredD^odaji! (—) u— Pri sadjarski ln vrtnariji podružnici Ljubljana — mesto zaradi nenadnega obolenja g. predavatelja drevi ne bo predavanja. Podružnica bo imela letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto 16. decembra v salonu »pri Mraku«. Cesta 28. oktobra. Udeležba je za člane dolžnost.
n— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. bo v posvetovalnici seja centralnega odbora. V četrtek bo točno ob 20 uri članski sestanek združen z zanimivim predavanjem. Posebnih vabil to pot ne bom odposlal. Tajnik I.
u— Preobremenjenost šolskih otrok. O
tej aktualni snovi bo predaval prof. Ven-česlav Čopič jutri, četrtek, točno ob 20. na ženski gimnaziji, Ble.weisova. Splošno žensko društvo.
u— Kolo žen zadrngarfc sklicuje v dvorani glasbenega društva »Sloge« drevi ob 20. svoj redni članski sestanek s predavanjem in razgovorom o bodočem delu. članice vabljene, da se sigurno udeleže in pripeljejo s seboj prijateljice in somišlje-nice. Predavala bo gdč. Marija Kržičeva: žena in njena zaposlitev.
u— Ljudska univerza v Ljubljani, Kongresni trg, mala dvorana Filharmonije. Danes bo predaval ob 20. univ. prof. dr. Fr. Štele o temi: Umetnost pri zapadnb Slovanih — L deL Vstop prost. (S sklop-tičnimi slikami.)
o— Dvakrat nesrečna. Predilničarko Bregarjevo Tnco iz šmartna pri Litiji so pred tedni pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Sirota je bila bolehna na živcih. Ko se je okrepila, se je spet vrnila na delo v litijski prediln d. A kmalu je sledila nova nesreča. Ko je Tinca doma kurila štedilnik. se jI je užgala obleka in je nesrečno dekle dobilo hude opekline po vsem životu. Po zdravnikovi odredbi so Tinco takoj spet pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
JUAREZ - Paul Mani
FILM izredno pretresljive vsebine
TRAGEDIJA MAKSIMILJANA HABSBURŠKEGA IN ŠARLOTE
______ . mf^ a i.i ni ll M	Ah IA 1 Q in 21.15» 111*1.
Iz Maribora
a— Ustanova Gizele ta Albine Lasba-
cher. Tukajšnje Žensko društvo razpisuje ustanovo Gizele in Albine Lasbacher Ruše in sicer štiri štipendije po 1000 din. in šest štipendij po 500 din. Pravico do ustanove ima v smislu oporoke uboga deca slovenske narodnosti in rimsko katol ške vere. Prednost pri podelitvi ustanove pa imajo zakonski otroci brez staršev, v prvi vrsti pa zakonske deklice brez staršev, ki so bili učiteljskega stanu. Prošnje naj se naslavljajo do 15. jan. 1940 na naslov ženskega društva v Mariboru v roke ge. Olge Juvanč'č, upote. šolske upravite-ljice, Maribor, Ciril Metodova ul. 18, drugo nadstropje.
ar— Božltek v mariborskem gledališča. Poleg nove domače operete Rasbergerje-ve »Zaroke na Jadranu« bo za božične praznike tudi v drami zanimiva novost ln sicer zabavna veseloigra »Konto X« »Ko-šičevi režiji ? Gorbiškom v glavni vlogi.
a— Gradec — Zagreb — Maribor. Direktnih telefoničnih zvez med Mariborom in Gradcem ni več. ampak so možne zveze le po ovinku bi sicer indlrektno preko Zagreba ali Ljubljane. Ni znano, kako dolgo bo to stanje še trajala
a— Poučno predavanje o raka Je imel predsnočnjim v Ljudski univerzi prof. dr. Zalokar iz Ljubljane. Svoja Izvajanja, v katerih je obrazložil pojave raka ln zdravstvene metode proti tej zavratni bolezni, je pojasnjeval s številnimi slikami. Mariborsko ženstvo je dvorano Ljudske univerze popolnoma napolnilo. Pred predavanjem je pozdravil odličnega strokovnjaka in predavatelja, ki je bil deležen prisrčnega aplavza, tajnik Ljudske univerze prof. B. Stupan.
a— Veliko pozornost vzbuja slikarska razstava v mali dvorani Sokolasega doma. Dosedanji obsk razstave je še zadovoljiv. Portprimo naše domače umetnike z nakupom njihovih umetnin!
a— Iz Studencev. Jutri v četrtek je v studenški Ljudski univerzi predavanje šef primarija g. dr. M. Cernlča o vojni kirurgiji. Na sporedu so tudi tedenske slike, ob zaključku žrebanje Miklavževih daril za člane in poslušalce.
a— Preizkus najboljših mariborskih šali istov. Pri predsnočnjem tekmovanju so bili doseženi sledeči rezultati: Gerželj— Nosan 1:0, Mišura—Ketiš 1:0, Lukeš—Ba-karič 1:0, Kuster—Gujznik 1:0, Rupar— Marvin 1:0, Babič—Kukovec 1:0. Drevi nadaljnje kolo. Stanje: Mišura, Gerželj, Kuster 3 in pol. Babič in Lukeš 3, Maroti 2 in pol, Foray 2, Kukovec in Rupar 1 In pol, Nosan, Marvin, Gujznik ta Audič 1, Ketiš in Bakarič 0.
a— Več kakor 1000 vzorcev brez vrednosti je šlo predvčerajšnjim preko Maribora čez mejo. število teh vzorcev brez vrednosti« vae bolj narašča, od začetnih 200 do 300 dnevno sedaj prvič na več kakor 1000. V teh pošiljkah so. kakor znano, raaie jeatvine, kolikor je dovoljen njt-hov izvoz.
a— Iz vrst mariborskih slenografov. Jutri ob 20. je v okviru stenografskega krožka na trgovski akademiji predavanje prof. Raknše o prednostih reformirane slovenske stenografije. Aktualnega predavanja
se ne bodo udeležili samo krožkovni člani, ampak vsi prijatelji slovenskega tesno-pisa.
a— Pravice vpoklicanih vojaških obveznikov. Tajnik Strokovne komisije g. Stanko Vidovič je zbral vse potrebne podatke o prav cah vpoklicanih vojaških obveznikov v poseben praktičen priročnik ki se dobi po vseh večjih knjigarnah in trafikah, pa tudi pri piscu g. S. Vidoviču. Maribor, Gledališka ulica 10.
a— Kroglo si je pognal v glavo 39 letni kočijaž Jožef Rožencvet, stanujoč v Gregorčičevi 29. Rožencvet je bil pri priči mrtev. Vzrok samomora ni znan.
a— Pokleknil je picd sodnike in prosil milosti. i7-letni delavec Ignacij Lubej iz Kovače vasi pri Slovenski Bistrici je sedel na zatožni klopi pred tukajšnjim malim kazenskm senatom, ki ga je obsodil na 3 leta robije, ker je bil obtožen zaradi 21 tatvin in vlomov. Lubej se je zagovarjal z revščino. Po razglasitvi sodbe je pokleknil pred sodnike ter iih prosil milosti. Nazadnje je kazen sprejel.
a— Na dnu življenja. 28-letni Štefan L s Pobrežja pri Mariboru je bil obsojen na 5 mescev strogega zapora, ker je hotel 16. oktobra zlorabiti neko 10-letno deklico.
a— Ljnhe^nlvr de*Fce So nevarne. Prišel je neki posestnik iz mariborske okolice v Maribor. Ko je sedel v neki tukajšnji gostilni pri večeiji, se mu je približala prijazna, ljubezniva deklica, ki jo je dotični posestn'k lepo pogostil. Cez nekaj ur pa je opazi! da ni več tiste deklice v njegovi družbi in da mu je na skrivnosten način izginila tudi denarnica v kateri je imel okoli 300 din. Policija, se zanima za ljubeznivo dekl:co.
a— Zaradi dekleta. Tukajšnji mali ka ženski senat ie obsodil 27-letnega Maksa Blažiča na 8 mescev strogega zapora, ker je 9. julija t. 1. ob priliki cerkvenega proščenja pri Sv. Urhu zabodel posestniškega sina Franca Adama v prsi in levico. Dogodek se je priipetil v zvezi s prepirom zaradi nekega dekleta.
Iz Celja
e— Zlata nedelja. Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča svojemu članstvu in vsemu kupujoč emu obč nstvu, da bodo trgovine v območju celjske mestne občine v nedeljo pred božičem, t j. 24. t. m., odprte xl 7.30 ck> 12.30. Na S-lvestrovo in na dan novega ieta bodo trgovine zaprte.
e- Prirejevalcem božične razstave s srečolovom. Prejeli smo: Spoštovana gospoda, Id je v nedeljski štev lki »Jutra« napadla skupno slovenskih slikarjev (Did-ka, Klemenčiča in Stupico) ob priliki njene likovne razstave v Celju, ovira na ta način pošteno umetniško delo in navaja občinstvo na tehtne pomisleke. Mar je slikarstvo intrgiranje, mešetarjenje, politika? Od teh gospodov bi prej morali pričakovati razumevanja umetniške solidarnosti. ne pa za njih ponižujoče samopašno-sti. — P. S. Razstava slikarskih del slikarjev Didka, Klemenč ča, Stupice je odprta vsak dan od 9. do 17. v mali drvorani »Celjskega doana«. Prireditelji vljudno vabijo celjske ljubitelje umetnosti, da razstavo obiščejo.
e— Celjski mestni svet bo imel v petek 15. t m. ob 18.30 redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov.
e— Redni letni občni zbor Starešinske organizacije Sloge v Celju, bo v sredo 20. t. m. ob 20 v Celjskem domu. (—)
e— Mogki bi ženski podružnici CMD v Celja je nakazal odvetnik dr. Ernest Ka-lan v Celju 250 din iz neke sodne poravnave. Iskrena hvala!
e— MaribOisko Narodno gledališče bo uprizorilo drevi ob 20. v celjskem gledališču Smetanovo opero »Prodano nevesto«. Predstava je za abonma.
e— Razprava proti RoganoVm tovarišem. Pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se bo pričela jutri Ob 8. razprava proti tovarišem proelulega razbojnika Alojza Rogana, ki so obtoženi številnih ropov, vlomov .tatvin in telesnih poškodb. Na zatožni klopi bodo jutri sedeli M lan Peša, Albin Košak, Josip Pe-čovnik, Karel Kuptiik, Ivan Jaobnšek, Marico Pernek, Pavla Veaovnikova m Amalija Ratejeva.
e— Napad opoinočL Ko je stopil 33-let-ni zidar Franc Krašnja v Vitečah pri Laškem v nedeljo opolnoči iz svojega stanovanja na prosto, ga je pred hišo nenadno napadel neznan moški in ga zabodel z nožem trikrat v prsi. Težko poškodovanega Krašnjo ao prepeljali v celjsko bolnišnico.
Iz {ivlfenfa na deželi
Iz Gornje Radgone
gr— Vodnjaki so naahnlH. Zaradi dolgotrajnega lepega vremena so se pričeli sušiti vodnjaki, tako da preti pomanjkanje pitne vode, ako ne bo nastopilo kmalu deževno ali snežno vreme. Tudi Mura je precej padla.
gr— Iz delovanja obmejnega sokolstva. V nedeljo 10. t. m. je župna uprava v Mariboru izvršila po svojem odposlancu ln revizorju br. Trobeju Jožku, profesorju lz Maribora, revizijo poslovanja uprave matičnega društva v Gornji Radgoni. Na izredni seji so podali funkcljonarji svoja izčrpna poročila o delovanju raznih odsekov, iz katerih je povzel revizor vse potrebne podatke. Po pregledu vseh poslovnih, zlasti blagajniških knjig je mogel ugotoviti revizor najlepši red ln je ob koncu svojega poročila izrekel društveni upravi vse priznanje za požrtvovalno ln vestno delovanje na tej izredno Izpostavljeni obmejni točki. — Prvodecembrske sokolske proslave se je razen številne sokolske dru-žine udeležilo tudi precej ostalega, aokol-stvu naklonjenega občinstva tal zastopni-
kov uradov. Tudi izredno dobro obiskani družabni večer Istega dne je potekel v najlepšem redu in razpoloženju, kar vse priča o skupni povezanosti vsega članstva in sokolstvu naklonjenega občinstva. Ob nastopu dolgih zimskih večerov bi bilo želeti več sličnih družabnih prireditev. Društvena uprava je na svoji zadnji seji sklenila prirediti to leto silvestrovanje s pestrim sporedom. Izvoljen je bil poseben prireditven odbor, ki nam jamči, da bo prireditev dobro uspela.
gr— Smrtna kosa. V Orehovcih pri Gornji Radgoni je umrl po kratkem bolehanju gostilničar in posestnik g. Haložan Josip. Bil je vnet gasilec. Blag mu spomin.
Iz Ptuja
j— Zvočni kino bo predvajal danes v sredo in jutri v četrtek obakrat ob 20. film fantastične vsebine z naslovom KRIK 1938. Kot dodatek kulturni film. Sledi GREH, film pretresljive vsebine.
j— Zanimivo predavanje. V nedeljo Je bilo v nabito polni dvorani delavskega društva »Vzajemnosti« zanimivo predavanje, ki ga je priredil okrožni urad za zavarovanje delavcev iz Ljubljane. Predavanje je otvoril zdravnik dr. Mrgole, nato pa je o preprečevanju nezgod govoril dr. Aluje-vič ob spremljevanju z diapozitivi. Svoje predavanje je nadaljeval o preprečevanju tuberkuloze. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo besedam predavatelja. Dobro bi bilo, da bi se taka predavanja vršila večkrat in v večji dvorani.
j— Dva požara. V gospodarskem poslopju posestnika Frica Tramška pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je zaradi neprevidnosti nastal ogenj, ki je uničil stavbo in vse poljske pridelke, ki so bili v njej. škoda znaša okrog 25.000 din in je le delno poravnana z zavarovalnino. — V skladišču trgovine Stojana Holobarja z barvami v Slomškovi ulici se je vnel sod barve, kar pa je pravočasno opazil mimoidoči pasant. Ta je o ognju takoj obvestil lastnika in so ogenj pogasili. Zgoreli so trije sodi barve v vrednosti 1000 din. Sreča je, da so ogenj pravočasno opazili, ker bi bila sicer nastala velika požarna katastrofa.
j— Tatvina, železniški upravi je bilo v preteklih dneh ukradeno mnogo železnih delov, ki se uporabljajo pri železniški progi, v vrednosti 5.000 din. Tatu je policija izsledila v nekem starejšem mladoletniku dijaku. Ta je ukradeni material prodajal v trgovino s starim železom.
Kanonik Jožef šiška f
V ponedeljek popoldne so pri Sv. Krite zagrebli enega izmed najuglednejših duhovnikov starega kova, kanonika ki zla-tomašnika g. Jožeta šiško. Pokojnik ja bil po rodu iz Hrast ja pri Ljubljani, kjer se je rodil 14. marca 1861. V cerkveni hie»» rarfaiji je naglo napredoval leta 1906. ja postal kanonik ljubljanskega stolnega ka«-pitlja, 1. 1933. jc pel Zlato mašo. BM Ja najožji prijatelj in sodelavec vodatelja predvojne SLS dr. Ivana šušteršiča. Zadnja leta se je kakor mnogo starih, preizkušenih delavcev iz katoliškega pokreta pri nas umakn'1 v zatišje in je živel sam zase. Kanoniku Jožetu ši&kl o*»rwn*Tnffl blag spomin!
Na L bolgarskem večeru.
ki bo 16. decembra v Trgovskem domu, bo sodelovala tudi mlada, talentirana pevka Mira Bašičeva. članica ljubljanske opere. Nedavno je z lepim uspehom debu-tirala v »Trubadurju«, prihodnje dni na se nam bo vnovič predstavila v glavni vlogi »Nižave«. Na bolgarskem večeru ld ima poleg plesa izbran umetniški program. bo ob spremljavi e. Simonitiia zapela Stritofovo »Hodi da, Minka«. Ružiče-vo »Ljubim te« in Stepanovo »Cigančicoc.
ŠPORT
Službeno in neslužbeno o drsanju
Spori so rešeni, zdaj pride delo!
Jugoslovenskl drsalni savez — ln ne Vrhovni drsalni savez, kakršno ime si je nadela vrhovna drsalna organizacija na svojem zadnjem občnem zboru — nam je poslal v objavo službeno obvestilo o sklepih sestanka, ki so ga imeli delegati zagrebških drsalnih klubov in člani JDS z delegatom Ilirije iz Ljubljane, da bi izgladili znani spor, ki je nastal med VDS in SK Ilirijo. Te sklepe smo objavili iz drugega vira že v naši nedeljski številki, zato jih ponavljamo zdaj le v glavnih obrisih, ki so naslednji:
1)	Ilirija prizna formalno pravilnost vseh dosedanjih sklepov, vendar pa bo VDS do odobritve pravil posloval po starih pravilih JDS.
2)	Upravni odbor VDS priznava Izredni položaj Ilirije in dovoljuje, da je lahko Ilirija do ustanovitve Slovenske drsalne zveze neposredni član VDS z omejitvijo, da se mora Slovenska drsalna zveza ustanoviti najkasneje v dveh letih.
3)	če Ilirija umakne svojo pritožbo na ministrstvo za telesno vzgojo, bo upravni odbor sporazumno predložil prvemu občnemu zboru spremembe pravil, po katerih bo izključena vsaka majorizacija narodnih savezov.
4)	Upravni odbor VDS pristane na ponovno delovanje tehničnega odbora v Ljubljani z naknadno odobritvijo občnega zbora. Za sestavo tega odbora delegira upravni odbor gg. ing. Bloudka in Betetta iz Ljubljane, ing. Plehatega iz Zagreba in dr. Schumacherja iz Starega Bečeja.
V nadaljnjem razgovoru se je razpravljalo tudi o državnem prvenstvu v hokeju na ledu in v umetnem drsanju. Kakor lani se zdi, da bo tudi letos obe prvenstvi izvedla SK Ilirija na svojem drsališču v Ljubljani sredi januarja 1940.
Po vsebini tega komunikeja se mora sklepati, da so glavna sporna vprašanja med obema taboroma v drsalnem športu spravljena s poti, tako da se zdaj morda le lahko računa z možnostjo, da se bo v našem drsanju začelo ono pravo in že precej nujno delo na terenu...
★
Jugoslovenskl drsalni savez nam je obenem poslal v objavo še nekatere vesti o svojem delovanju in najnovejših dogodkih okoli njega. JDS piše med drugim:
Na eni zadnjih sej je bil sprejet v članstvo Palički SK iz Paliča pri Subotici. Ta klub, ki spada v vojvodinski podsavez, namerava urediti drsališče na Paličkem jezeru, ki bi bilo obenem prvo na naših jezerih. (Seveda se v Zagrebu ne spominjajo, da nudi Blejsko jezero že dolga leta mesce in mesce dolgo sezono za drsanje in
Glavna kolektura Državne razredne loterije
»VRELEC SREČE«
ALOJZIJ PLANINŠEK,
LJUBLJANA — Beethovnova 14,
javlja, da so bih v smislu telefoničnega sporočila dne 12. decembra izžrebani sledeči-dobitki UL razreda 39. kola:
Premijo din 505.000 je zadela št 14724 DIN 200.000.— Št. 204 DIN 100.000«— št. 52928 DIN 60.000.— št. 1081 DIN 50.000.— št. 79177 DEN 40.000.— št. 45676 DIN 12.000.— št. 11903 15427 20380 69037 81360 PO DIN 8.000.— 20295 23732 21850 45901 48255 82767 91864 78591 19857 23035
PO DIN 5.000.— 1616 10330 19290 21225 47756 51305 59751 63519 71780 84465 84636 85252 85252 84465 59751 10330 65770 61173 61522 65646 47012 42834 59794
PO DIN 2.000.—
66 1778 3899 10885 11297 14506 16446 81720 32524 32584 50754 54914 55497 56976 57759 68016 69317 72063 77860 86164 88210 97308 97860 45345 37971 89907 94588 1781 20217 88154
PO DIN 800.— 95885 34678 57666 80842 20042 19619 99039 99904 95459 28792 93765 32177 17258 8261 23613 59578 14404 21216 21183 41101 55034 6477 9012 53066 86601 52638 58187 92834 67828 34393 88439 32017 1781 87309 8226 76015 27942 5484 6143 42372 63409 39923 47180 36471 33944 77454 22343 35932 21436 54255 16122 85860 67677 94114 98270 23678 88347 59324 42044 73753 83684 74630 77978 95877 78652 28779 93323 66585 97367 93443 19568 77030 8074 16954 54523 84577 25262 80885 8984 62468 92675 8989 46977 50896 32775 15379 42214 59517 28485 29244 28964 73951 5629 32550 80207 27086 92740 29994 60486 83935 10464 "40424 70491 64674 67133 17464 63446 82238 98476 13215 93033 50946 27193 16459 33410 59798 32680 97089 33887 5903 74281 96505 40100 73356 14960 84593 64271 46186 47Q12 30800 58703 60515 49791 93038 92645 33908 94298 20843 64519 19431 50466 11093 56035 24267 33686 97075 50061 77728 5234 517 8383 81178 27540 23614 97168 99904 38887 45385 10234 25713 79022 17123 37525 68378 3932.
Prihodnje žrebanje bo 13. januarja 1940. Vsi oni, ki so zadeli v kolekturl »VRELEC SREČE« lahko dobitke takoj dvignejo.
Novim naročnikom so srečke še v rasnih serijah na razpolago.
so bile na njem tudi že številne mednarodne prireditve v drsanju ln hokeju na ledu. Op. ur.)
Od mednarodne lige za hokej na ledu iz Bruslja je prejel JDS obvestilo, da v letošnji sezoni zaradi neurejenih razmer v Evropi definitlvno ne bo tekmovanja niti za svetovno, niti za evropsko prvenstvo v hokeju na ledu.
Pred kratkim je bil v Starem Bečeju ustanovljen vojvodinski drsalni podsavez ki bo združeval vseh osem drsalnih ali hokejskih klubov iz Vojvodine. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo ta podsavez Izvedel tekmovanje za prvenstvo dunav-ske banovine v umetnem drsanju in v hokeju na ledu. Prvoplasirani klub v hokeju na ledu naj bi prišel tudi v finale za državno prvenstvo v Zagrebu in proti ljubljanski Iliriji.
JDS namerava v teku sezone poslat) kombinirano moštvo hokejistov zaradi propagande te športne panoge v Osijek in Beograd. To moštvo naj bi ojačlli še igralci iz Vojvodine, tako da bi v omenjenih krajih lahko nastopali dve kompletni hokejski ekipi. JDS skrbi samo vprašanje, kje in kako bo v Osijeku ln Beogradu dobil primerna drsališča ln je zato že sedaj stopil v stik z tamkajšnjimi klubL
ZKD (Zagrebško drsalno društvo) je poslalo, da čim bolj pripravi svoje moštvo za bližnje težke tekme, svoje dva najboljša igralca v hokeju na ledu Stipetiča in Bašiča na trening v Milan.
Kolikor bo v sedanjih razmerah mogoče, hoče JDS v teku januarja 1940 poslati svoje hokejsko moštvo v Garnisch-Parten-kirchen na tamkajšnje mednarodne zimske igre. Da bi se moglo moštvo dobro pripraviti, je bil sprejet sklep, da bi že v teku decembra odšlo 12 hokejistov na daljši trening v Nemčija
★
Se en prispevek k sporom za drsalno zeleno mizo smo našli, in sicer v zadnjih zagrebških »Ilustrovanih sportskih novostih«, ki objavljajo daljši članek kot odgo-govor slovenskih drsalcev na očitke, ki jih je neki »š« napravil proti Iliriji v eni zadnjih številk omenjenega lista. V tem članku čitamo marsikatero podrobnost, ld je dovolj zgovorno pojasnilo, zakaj sta si Zagreb in Ljubljana zaradi drsalnega športa tako vztrajno v laseh, člankar — tako se zdi — je opravil svojo dolžnost in je trdno prepričan, da je po zadnjem sestanku med zagrebškimi in ljubljanskimi zastopniki drsalnega športa ta spor zadovoljivo rešen — vsaj za nekaj časa, tako da se bo zdaj začelo splošno in skupno delo, kar bo brez dvoma samo v korist našemu drsalnemu športu, kakor je tudi splošna želja vseh.
Da, prav gotovo Je že skrajni čas, da naši delavci v drsanju zapustijo konferenčne mize in odidejo na drsališča, ld bodo kar kmalu klicala po drsalcih.
V nekaj vrstah
BSK in Gradjanski bosta torej, kakor je zdaj dogovorjeno dokončno, odigrala za pokal predsednika vlade g. Dragiše Cvet-koviča še dve tekmi. Prva bo že kar prihodnjo nedeljo v Zagrebu, za drugo, ki bo v Beogradu, pa še ni odločitve med terminoma 24. decembra in 7. januarja. Drugi par teh tekem za omenjeni pokal in v znamenju prestiža med Zagrebom in Beogradom bosta »zaradi sigurnosti« sodila dva italijanska sodnika. V ostalem pa je ponovitev teh tekem tudi s finančne strani zelo razveseljiv pojav, kajti že v obeh prvih tekmah so imeli na blagajnah skoraj 150.000 din dohodkov. Ce se bo ta številka pri naslednjih dveh srečanjih podvojila, sta oba kluba pri vsej zagrizenosti za zmago in čast zaslužila tudi lepe denarje.
Zagrebška Concordla je v minulih dneh za dva dni odpotovala na gostovanje v Gradec, toda do zadnjega ni bilo nikjer mogoče zaslediti, kako se ji je godilo tamkaj. Včeraj šele so Izšla v vseh zagrebških listih prva poročila, ki vedo povedati naslednje: Concordla je v soboto odigrala prvo tekmo s Sportklubom in izgubila z 2:4 (1:1), pri čemer pa je poudarjeno, da zmaga domačinov niti od daleč ni bila zaslužena. V nedeljo je potem Corcordia dobila za nasprotnika moštvo Ostmarka, nad katerim je slavila rekordno zmago z 11:1 (5:1). Poročila pravijo, da je bila to prava ekshibicijska Igra, v kateri so Zagrebčani po mili volji delali z nasprotnikom, kar so hoteli. Moštvo je imelo nekaj sitnosti zaradi prestopa meje, sicer pa je bilo povsod sprejeto zelo prisrčno.
Naš teniški prvak Drago Mitič je te dni odpotoval v Genovo, kjer se bo vkrcal na ladjo ln odpotoval v Indijo. Mitič se bo v Indiji sestal v ostalimi mušketirji (Pun-čecom in Kukuljevičem), ki so tjakaj prispeli lz Daljnega vzhoda. Po končani turneji se bo vsa družba skupno vrnila domov.
Med klubski gozdni tek smučarjev
Smučarski klub Ljubljana priredi v nedeljo dne 17. t. m. medklubski gozdni tek za smučarje, in sicer za naraščaj do 16 let na progi 2 km, za juniorje od 16 do 18 let na progi 3 km in za seniorje na progi 5 km. Start bo ob 9.30 pred gostilno »Strelišče« pod Rožnikom. Prijave do 9. ure pri vodstvu tekme.
»Dustrovane sportske novosti« št 50 so izšle. Vsebina: Gradjanski in BSK bosta igrala ponovno. — Pripravlja se turneja žižka, Defiliplsa, Cererja in Ciganoviča v Ameriko. — Razvoj slovenske atletike od Pretnarja do Gorška in drugih. — Hrvatska sportska sloga je postala zajednica vseh hrvatskih športnih zavezov, — Slovenski drsalci odgovarjajo »š« na očitke ljubljanski Iliriji. — Tempo — zavoj je temelj modernega alpskega smučanja. — Prvak Rumunije je v Zagrebu igral zelo slabo itd. Vmes je še več člankov in mnogo pestrega drobiža lz raznih športnih panog. Posamezne številke so po 1 din.
SK Ljubljana. Zaradi razgovora za prireditev pozivam vse igralce ligaškega moštva, naj pridejo drevi ob 20. v prostore tajništva. Vsi in točno! Predsednik.
PRETRESLJIVA, GLOBOKO ZASNOVANA FILMSKA UMETNINA —
FIlm iz življenja igralcev umetnikov za ljudi, ld obotavajo umetnost.
KINO UNION, tel. 22-21
DANES PREMIERA!
ZASTRUPLJENA MLADOST
V glavnih vlogah: LOU1S JOUVET, Dalio, Claude, Daupiin, Odette Joyeux.	Predstave ob 16, 19, 21. nri
Shranjevanje krompirja in korenstva
čez zimo
Letošnje leto lje glede pridelka krompirja zelo slabo. To se že zdaj čuti v precej visoki ceni krompirja. Pomanjkanje krompirja bo še občutnejše pomladi, ko bo treba krompir saditi. Marsikateri kmetovalec bo prlmoran semenski krompir kupovati. Zato je važno, da se krompir čez zimo dobro shrani in se obvaruje gnilobe. Krompirju namreč škoduje mraz, pa tudi prevelika toplota in vlaga.
Krompir kakor tudi korenstvo shranjujemo navadno v kleteh ali pa v podsipni-cah. Da shranjujemo krompir ln korenstvo v kleteh, je dobro, če so kleti primerne. Toda največkrat so kleti naših kmečkih gospodarjev ali premrzle ali pa pretople in precej vlažne. Krompir ln korenstvo moremo zdravo ohraniti le, če imamo klet, ki je dovolj zračna in suha. Zrak bodi v kleti čist, toplota pa naj v kleti nikoli ne pade pod 0°C in naj se tudi nikoli ne vzdigne nad 5°C.
Kletna okna naj bodo vedno odprta, da prihaja dovolj svežega zraka ▼ prostor ln da se suše stene. Okna se zaprejo le, kadar nastopi mraz ln se ohladi zrak za več stopinj pod 0°. Kakor hitro spet nastopi toplejše vreme, naj bodo okna podnevi spet odprta in se le ponoči zapirajo.
Krompir je nujno potrebno večkrat prebrati in pregledati, zlasti če se pokaže gniloba. To je zlasti letos velike važnosti, ker je že v jeseni bilo marsikje mnogo gnilega krompirja- Vsak le malo nagnit krompir je takoj odstraniti in uporabiti. Kjer se pokaže gnitje krompirja, je zelo priporočljivo, potrositi po kleteh nekoliko apnenega prahu, ker apnenl prah ustavlja gnitje. Poleg krompirja je potrebno pregledati tudi drugo korenstvo.
Kdor pa nima dobrih kleti, naj shrani korenstvo in tudi krompir, zlasti semenski, v podsipnlcah ali zaslpnlcah. To so kupi krompirja ali korenstva, ki se zasujejo z
zemljo. V zaslpnlcah ostanejo te vrste pridelki mnogo bolje shranjeni in bolj zdravi kakor v vlažnih ln zatohlih kleteh, žal, da je ta način shranjevanja pri nas bolj malo znan.
Nekateri spravljajo semenski krompir ln korenstvo v globoke jame. Vendar to nI priporočljivo, ker so globoke jame pretople. Zato je boljše, da se korenstvo ln semenski krompir zložita v kupe kar na vrhu zemlje in se pokrijeta z zemljo. Ali pa se izkopljejo 15 do 20 cm globoke Jame, ki naj bodo po množini pridelka 1 do 3 m široke in primerno dolge. Za krompir, ki ga hočemo vso zimo hraniti, so primernejše ozke jame, ker v takih ostane krompir bolj zdrav ln ne prične kaliti. Korenstvo pa, ki ga hočemo čez zimo krmiti živini, naj bo spravljeno v 2 do 3 m širokih jamah.
Krompir ali korenstvo se zložita v kup v podobi strehe do 1 m visoko ln se takoj pokrijeta z zemljo. Dokler ni mraza, se nasuje zemlje na obeh straneh kupa za kakih 15 cm na debelo, a vrh naj ostane še nepokrit, da lahko uhaja sopara iz kupa. Ko pa prične pritiskati mraz, tedaj se ves kup pokrije s prstjo, da ne more mraz škodovati. Zdaj tudi več ne zadostuje prejšnja plast zemlje, temveč Je nasuti zemlje do pol metra na debelo. Ce je pa zima ostra in brez snega, je priporočati, da po vrhu kupa namečete Se slame ali stelje, tudi lahko gnoja, da ne more mraz do krompirja ali korenstva. Zelo umestno Je tudi, okoli kupa narediti plitev Jarek, da se more deževnica ali snežnica odtekati.
Pomladi pa, ko nastopi toplejše vreme, se odvzame od kupa zopet nekaj zemlje, da nista krompir in korenstvo v pretoplem in da ne pričneta prehitro kaliti.
Tako napravljene zasipnice so prav priporočljive, zlasti tam, kjer nimajo dobrih kleti, želeti Je, da bi se jih naši gospodarji posluževali v svojo lastno korist.
Sin za pet let starejši od očeta
Značilna zgodba iz nekdanjega turškega Saadžaka
Na kraju glavne novopazarske ulice stoji med drevjem stara, nizka hišica. V njej ima svojo kavarno stari Miloje Areenije-vič. Skromna, samotna je njegova domačija, še bolj skromna je kavarna, a vendar ima Miloje precej gosjov, ker zna zelo zanimivo pripovedovati, kako je bilo nekdaj v Sandžaku pod turško upravo. Celo leto-viščarji radi poslušajo njegove zgodbe.
Miloje, ki je vse svoje življenje trdo delal ln ostal sirota&k, je marsikaj .zanimive-, ga doživel. V enem doživljaju pa sploh nima vrstnika. Dobil je namreč uradno potrdilo, da je bil za pet let starejši od svojega očeta. O tem svojem uradnem potrdilu je Miloje fe mnogokrat pripovedoval, a še vsi radi poslušajo njegovo zgodbo.
V svoji mladosti je Miloje služil pri pa-zarskem begu Ivzri Hadži-lbrahimoviču, ki je užival sloves najpoštenejšega turškega veljaka v vsem Sandžaku. Mladi srbski hlapec turškega bega je imel težko delo, bil je pa pošteno plačan in je s svojim zaslužkom preživljal tudi mater-vdovo. Samo nekaj ga je skrbelo m ta skrb je bila tako mučna, da zaradi nje marsikdaj ni mogel spati. Strahovito se je bal poziva pod turško oblast. Ves srbski živelj v Sandžaku je trepetal, kadar se je spominjal na turško kaznilnico v' Jemenu, kamor je turška oblast pošiljala Srbe. ki so bili obsojeni na dosmrtno robijo, kar se je zaradi lepšega imenovalo: obsodba na 101 leto robovanja. Iz kaznilnice v Jemenu se ni nihče vrnil in vsi Srbi, ki so bili klicani pred turške oblastnike, so v strahu in obupu mislili samo na strašno ječo in na grob, čeprav jih niso klicali zaradi kazni.
Nekega dne je tudi Miloje dobil poziv, naj pride pred sodišče. To je bilo leta 1908, v dobi hurijeta-svobode, katero so obetali Mladoturki, ki pa so seveda ravno-tako kakor prejšnji režim klicali srbske mladeniče v vojaško službo Miloje se je poziva hudo ustrašil kakor vsi rojaki. Slugo je vprašal, kaj bo z njim. in sluga mu je povedal, da bo dobil najprej neki. uradno pisanje in d? naj se pripravi na dolgo
pot. Slugo je vprašal, če je sploh kaka možnost na svetu, da se napovedane poti rešL
—	Je, je odvrnil sluga. Pripelji Jutri s seboj na sodnijo dve priči z rumeno brado. ki sta stari po 124 let, pa boš lahko ostal doma.
j Po vsem okolišu je taval Miloje ter iskal
i može z rumenimi bradami. Našel je sicer nekaj takih, a kaj pomaga, ko pa ni bilo na božjem svetu 124 let starega človeka. Beg Ivza je videl potrtost svojega hlapca, a ko je slišal, kaj se mu je pripetilo, se je nasmejal ter ga poučil:
—	To niso ljudje, Miloje, priča z rumeno brado je — cekin, zlata turška lira. Tistih »124 let« pa pomeni, da moraš dati pisarju dva zlatnika po 124 grošev. Evo ti dva taka cekina, da se rešišl
Na vse zgodaj zjutraj je stal Miloje pred pisarjem. Ali imaš priči, ga je ta vprašal
—	Imam, efendijo, je odvrnil Miloje ter stisnil pisarju v roke dva cekina.
—	Dobro, je dejal pisar, popoldne pa pridi po uradno pisanje.
Miloje je pisanje v redu dobil, sam seveda ni znal čitati, a ko je uradni spis pokazal svojemu gospodarju, se je ta še bolj smejal kakor prvič ter ga vprašal:
—	Koliko bi bil star tvoj oče, če bi še živel?
—	Kakih 58 let
—	Vidiš, mladenič, ti si pa pet let starejši od svojega očeta. V tem uradnem spisu stoji, da imaš 63 let in da si zaradi tega oproščen vojaške službe.
Tako je Miloje v eni noči preživel 34 let ter po starosti za 5 let prekosil svojega očeta. Če bi turško uradno potrdilo še danes veljalo, bi bil pač najstarejši človek na vsem svetu. Potrdilo pa mu je vendar mnogo koristilo. Pod turško upravo je imel mir in nikdar ni plačeval davkov. Čudovito pomoč »dveh prič z rumenimi bradami« pa je mnogim svojim rojakom razložil ter jih tako rešil turrke vojaške službe in raznih drugih tegob.
f
ja n€šognanih
skrivnosti
N&va B^r-Tova odprava v področje Južnega tečaja
Poročali smo, da se je slavni ameriški polarni raziskovalec, admir;1 By:d. odpravil na novo veliko ek"pedi~ijo v področje Južnega tečaja, ki ga ?e na svojih prejšnjih ekspedicijah raziskal in prepotoval tako kakor še noben člr.vek pred nj:m Nova odprava je preračunana na tri leta in bo imela svoje glavno cp~.r šče v Mali Ameriki, kakor je bilo to že ob prejšnjih Byfdovih odpravah
Antarktida, ki se ie v povojnem času zanimanje raz skovalcev še pnseba osredotočilo nanjo, je ogromen zemeljski pr d L kjer je celo za polarnega raziskovalca še mnego nedognaiih skrivnosti in kjer prežijo nanj še večje nevarno:ti nego okrog Severnega tečaja. Označuje jo pred vsem ogromni mraz 61 stopinj pod ničlo, ki ga morejo bližje okoliščine povečati še do neznosnosti. Pred /sem ni ob južnotečajnem pasu nobenega Zalivskega toka. ki bi vplival blažilno na podnebne prilike.
Zavoljo tega ima Antarktida na stot:ne metrov debele plasti večnega ledu, ki se razprostirajo preko dvajsetkrat večjega ozemlja nego plasti večnega ledu. ki so jih raziskovali na Grenlandiji. Tudi poleti besnijo tu ledeni vetrovi, ki jih povzroča mrzlotno izžarevanje teh lednih mas in ki prehajajo v neprestane snežne meteže. Če-
prav danes še ne vemo zagotovo, da-li gre pri Antarktidi. ki jo cenijo na 14 milijonov kilometrov površine (Evropa meri samo 10 milijonov štiri jaških kilometrov), za remično celino ali za otoke, so dognali vsaj to, da leži Južni tečaj v nasprotju s Severnim tečajem, ki ga obdaja zamrznjeno morje, ob robu ogromne kopnine, in sicer v višini 3700 m.
Ze od 60. južnega sporednika dalje se pod morjem javlja neka vrsta podzemeljske visoke ravni, ki se dviga polagoma do omenjene velike višine. Notranji del Ant-arktide je razen tega mogoče doseči le preko lednega zidu, ki se dviga v višino 100 m. Z letalom je to oviro mogoče seveda razmeroma lahko premagati in Byrd ima, kakor na prejšnjih svojih odpravah, tudi tokrat letala s seboj, ki v svoji konstrukciji še posebno upoštevajo pristajanje na ledu in snegu.
Od vse ogromne antarktične kopne mase hoče Byrd, kakor je izjavil pred svojim odhodom, raziskati 2500 Ion širok pas med 80. in 90. stopinjo. V tem predelu so baje ležišča platina, nikla. premoga in druge rude, razen tega pa pripisujejo Antarktidi velik pomen kot oporišču za letala, tako da bo utegnila v bodočnosti imeti ie veliko go gospodarsko ulogo.
Obsojen, ker je skrival razbojnika Salaja
Ljubljana, 12. decembra že davno se razbojnik Ignac Salaj mudi na robiji, kamor so ga poslali za devet let. Se vedno pa prihajajo oblastvom pod roko njegovi pomagači s katerih pomočjo je šele uspelo Salaju, da je delal J^drzne podvige in se potem dolgo ogibal oblastem. Prav danes je mali kazenski senat, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Rajka Lederhasa sodelovala gg. s. o. s. Kralj in Brelih, Imel pred seboj mesarskega pomočnika Franca Mazovca iz Zgornjega Kadlja, ki ga je državni tožilec g. Sever obtožil', da je sprejel od Salaja dr. Beden-ku iz Kranja ukradeno puško in daljnogled in da je povrh tega še kake tri mesece in pol skrival Salaja pred oblastmi.
Dasi so bili proti Mazovcu tehtni dokazi za krivdo, kakor mu je bfla očitana, je nikakor ni hotel priznati, čeprav je že s tem, da je v policijski preiskavi zatrjeval, da je na njegovem domu najdeno puško in daljnogled nekje kupil, pokazal, da se je zavedal nepoštenosti pridobljenih stvari, se je vendarle danes sodnikom upal trditi, da Salaja niti ni nikdar poznal, kaj šele da bi bil Imel kakšne posle z njim ali ga celo skrival. Pač pa je njegova mati ko je bila v preiskavi zaslišana, povedala da je hranila in trpela Salaja v hiši le na sinovo prošnjo. Franceta so sodniki po daljši razpravi in krajšem posvetovanju obsodil na šest mescev strogega zapora in na 120 din denarne kazni. Pri odmeri kazni sta bili za Franceta Mazovca obtežil ni dejstvi, da je že bil kaznovan in da ni hotel priznati niti tega, kar mu je b:io dokazano. Svojo nepopustljivost pa kani Ma-zovec še nadaljevati, kajti sodbe ni takoj sprejel, temveč si je pridržal zakoniti rok za premislek, češ: »Tega ne bom požrl!«
R
I
Sreda, 13. decembra
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček vesel h zvokov (plošče). — 12: Veseli češki godci ln pevci (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi in klavirski koncert gdč. Silve Hrašovčeve. — 14: Poročila. — 18: Mladinski ura: a) Slovenski literarni zemljevid (prof. Fr. Vodnik); b) Kaj pravita znanost in tehnika (prof. M. Adlešič).
—	18.40: O štajerskih gradovih (g. Leo Pettauer). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Organizacija našega narodnega gospodarstva in socialnih organizacij, _ 19.40: Objave. — 19.50: Fotogrsu firanje v naravnih barvah (prof. Fr. Bajd).
—	20: Koncert zbora »Glasbene Matice«.
—	20.45: Operni odlomki (plošče). — 21.15: Cimermanov kvartet. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pesmi in nape vi iz zvočnih filmov.
Beograd 18.15: Orkester. — 19.40: Narodne pesmi. — 20: Prenos opere iz Nar. gledališča. — Zagrefc 20: Plošče po željah. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Sofija 18.45: Orkestralna glasba. — 19.50: Plošče. — 20: Bolgarske pesmi. — 20.30: Instrumentalna glasba. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 16: Lahka glasba. — 18: Stari glasbeni mojstri. — 20.15: Vojaška godba. — 22.20:. Lahka godba orkestra. — 24.10: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Vojaška godba. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24.10: Nočni koncert
V čolnu okoli sveta
Finski kapitan William Sollston. ki je svet obplul že nič manj nego 31 krat, se je odpravil na svoje 32. potovanje okrog zemlje z majhnim čolnom z oporniki, kakršne uporabljajo otočani. Izračunal je, da bo to potovanje trajalo tri leta, do Paname pa upa dospeti že ob božiču. Od tam bo nadaljeval svojo pot skozi Tihi in Indijski ocean, skozi Rdeče in Sredozemsko morje. Vzdolž obale odpluje do Holandske, nato bo prečkal Atlantski ocean, da dospe v New York, kjer je izhodišče njegovega potovanja.
Veselja In radosti ZA BOŽIČ
za otroke, je v »Jutrovih« mladinskih knjižicah na pretek. — Letos bo Božiček še posebno lahko obdaroval vse otroke; saj kupuje te priljubljene knjlž'.ce po Din 6.— v Tiskovni zadrugi v LJubljani ln v vseh poslovalnicah »Jutra«, po pošti pa Jih razpošilja uprava »Jutra«, Ljubljana, Knafljeva 5. Na zalogi bo sledeče knjige:
Kralj Debeluh in sinko DebeBnteo. Prigode porednega Bobija. Skok, Cmok in Joldca. Janko in Stanko. Prigode gospoda Kozamurnika. Potovanje in čudovite prigode
Tomija Popkinsa. Samo in Joko. Osel gospoda Kozamurnika. Zgodba o Vrtismrčku in SilonoskL Jelarjevi čuvarjL
Naročite jih Še danes!
s
ANEKDOTA
Ena Izmed posebnosti v Terijokih izkli-cane finske vlade je tudi ta, da je njen šef Oto Kuusinen velik jecljač. Ruski diktator Stalin prav dobro pozna njegove dobre in slabe strani. Jecljanja mu ne zameri, kadar pa pride na vrsto kakšna važna resolucija, ga glasno opominja pred vsemi: »Ti junaški Finec, zdaj moraš glasovati za resolucijo, ali razumeš?«
Nekoč je imel Kuusinen dolgo govor, katerega ni mogel nikakor zaključiti. Stalin je potrpežljivo poslušal. Naposled je rekel: »Revolucija na Finskem pač ne bo izbruhnila prej, nego bo Kuusinen povedal vse, kar namerava. Če pa pride do te revolucije, se bo to zgodilo samo zaradi tega, ker ni več takšnih Kuusinenov na Finskem .. .t.
Finska
cttamba
pni otofrea
Obrežna baterija finskega topništva na Hangoju se pripravlja na akcijo proti napadalcem
Poljski preti lakota
Porast cen življenjskih potrebščin — Ljudje so brez
zaslužka
Iz Varšave poročajo, da čaka to mesto, ko se bodo porabile sedanje zaloge živil, ln to bo v dveh ali treh mesecih, huda lakota. Cene so se za vse blago popetorile, za premog celo podesetorile. Pomanjkanje je tem večje, ker se je prebivalstvo Varšave zavoljo dotoka beguncev podvojilo. Po drugi strani so vojaške operacije uničile velike zaloge živil.
Nemške oblasti so izvršile množestvene ■pkvizicije. Nemci pokupijo vse, kar mo-
rejo, in pošiljajo blago v Nemčijo, a dve pokrajini, ki sta bili med glavnimi dobaviteljicami žita PoljsKi, to je Poznanjska in Pomorjanska, sta bili sploh priključeni Nemčiji. Neki sodelavec londonskih »Ti-mesov« piše, da je položaj poljskega prebivalstva tem težji, ker je večina ljudi izgubila vsako možnost zaslužka. Pod razvalinami Varšave so našli trupla 20.000 civilistov.
Izredni naravni pojavi na Grumantih
Polnočno sonce na visokem severu je naravni pojav, ki se kaže v različnih oblikah. Na Norveškem sije sonce sicer vse noč, okrog polnoči pa se potopi skoraj popolnoma v morje. Na Grumantih pa lahko nasprotno celo opolnoči lahko izvrstno fotografiraš v soncu. Neki naravoslovec pripoveduje, da je imel na Grumantih neko poletje nekolikokrat po cele tedne »večno« sonce. V takšnih časih je kaj težko razlikovati poedine dneve in ni Sudno.
da kmalu ni vedel, ali je sreda ali petek.
»Bili so seveda dnevi z meglo«, piše, ' »nikoli pa nisem doživel kaj lepšega, nego so bih ti dnevi brez noči, ko je vedro sonce razsvetljevalo nebo in ko se je v rahli modri svetlobi vsak grič odražal z izredno jasnostjo Ob lepem vremenu so Grumanti poleti prava pravljična dežela. Po dolinah in na pobočjih cvetejo nešte-vilne cvetlice v žarečih barvah. Tu najdeš najlepše rastline in najbolj redke ptice.«
Kakao iz želoda
Novo nemško nadomestilo v prehrani
V	katedrali v Kristiansundu na Norveškem bi se morala nedavno vršiti posebno svečana in velika poroka. Začelo se je po programu. »Srečna« dvojica je klečala pred oltarjem in prišlo je do odločilnega vprašanja.
V	splošno začudenje pa je nevesta odgovorila duhovnu: »Ne, nočem ga imeti za moža!« Komaj je to izgovorila, je raztrgala svoj pajčolan in stekla iz cerkve, za njo pa svatovska družba.
Ujeli so jo ln uspelo jim je pregovoriti jo, da se je vrnila pred oltar. Toda bilo je zaman. Ko se je vsa družba zbrala k nadaljevanju poročnega obreda, so opazili, da manjka ženin. Izginil je bil brez sledu. Sedaj bi se dekle ne branilo izreči usodni »da«, kajti zelo ji je imponiralo, da je prizadeti mladi mož, ko je vsa družba iskala neveste, mirno odšel po svoji poti. Zdi se pa, da ji ne bo hotel več ustreči.
Leteči župan
Poglavar znanega zdraviliškega mesta Wiesbadna
V Nemčiji imajo svojevrstnega župana, ki upravlja svoje mesto, a istočasno ga brani kot vojak. To je dr. Mix, župan znanega zdraviliškega mesta Wiesbadna.
Mix se je že iz svetovne vojne vrnil kot uspešen lovski letalec. Sredi septembra je odšel spet k letalskemu orožju. Njegovo
letalsko krdelo je bilo komaj šest kilometrov od mesta. 2e po nekoliko dneh je z nekim tovarišem zbil francosko izvidniško letalo na tla. Kadar ni bil v vojaški službi, je prihajal v Wiesbaden opravljat svoje civilne posle. Pred kratkim je zbil spet dve francoski letali na tla, za kar so mu v drugič podelili železni križec.
Vojno razdejanje
Zima na zapadnem bojišču
Estonski general v Moskvi
Danski listi beležijo s posebno pozornostjo vest, da je bil estonski general Lai-doner pozvan v Moskvo, kjer je bil sprejet z velikim navdušenjem. Potovanje generala je v zvezi s popolno demobilizacijo estonske vojske. Rus ja je zahtevala ta ukrep zavoljo tega, ker je znano, da so Estonci v rusko-finskem konfliktu na strani Fincev.
Posnetek v zaledju nemške fronte, kjer je zadnje dni zapadel sneg
Kokošji svetovni rekord
Iz Okazake na Japonskem poročajo, da je v nek. tamkajšnji vzorni perutninski farmi bela leghornka ob koncu novembra izlegla svoje letošnje 347. jajce in si »priborila« tako naslov svetovne prvakinje v tem početju. Računajo, da bo do konca tega leta dala skupno 362 jajc. Ima pa isto tako na Japonskem rivalinjo, ki je do istega časa dala 330 jajc. Seveda ni verjetno, da bd jo mogla ta preh.teti.
če še ne veš, zdaj izveš:
da je ruski parnik »Maksim Gorki* nasedel pri Sahalinu na peščino ler hO mu morali poslati na pomoč v Vladi vostok več ledolomilcev;
da so v Franciji uvedli po tri brezmesne dneve na teden;
da bo ruski ledolomilec »Sedov«, ki se nahaja skoro tri mesece med lednimi grudami v Arktidi, skoro zaplaval v tople morske struje, kamor mu bo pomagal ledolomilec »David«;
da so italijanske oblasti v Rimu kaznovale več trgovcev in zasebnikov zaradi prodajanja kave;
da so nedavno otvorili v Napoliju angleški institut;
da so švicarski listi zaradi vojnih razmer sklenili zvišati naročnino in prodajno ceno za dvajset odstotkov;
da pripravljajo merodajni činitelji v Nemčiji proglas bojkota francoske ln angleške literature, tako v originalu, kakot tudi v prevodih.
Večno sonce
Smrt Douglasa Fairbanksa
Ob vznožju gore Tambor ne v Queens-landu (Avstralija) rase mogočna palma, ki so ji dali ime »Ded Peter« in jo naravoslovci smatrajo za najstarejše bitje na svetu, šteje nič manj nego 15.000 let, a je še vedno živa in močna.
Njene sosede so razmeroma »mlade«, štejejo po 3000 do 8000 let. Pred nekaj časa so vandali najstarejše drevo tako poškodovali da so ga morali presad ti. Eksperiment je pod vodstvom vodje botaničnega seminarja queenslandskega vseučilišča zelo dobro uspel, tako da bo »ded Peter« živel lahko še mnogo, mnogo let.
Sorrent, malo mesto ob neapeljskem za- , livu, ima nekoliKo elegantnih trgovin, mer njimi dragulj ar no To draguljarno ]e skle nil neki mladi možak okrasti Z odlično gesto si je izbral krasen briljatni prstan a ko je draguljar samo za malenkost nehal paziti, je možak izginil s tremi br' Ijantnimi prstani
Komaj je draguljar opazil tatvino it stekel za zločincem, uspelo mu je, da g& je prijel, izročil ga je nekim postopajočim osebam v varstvo, sam ie pa	iaza
da zapre svojo nezaščiteno prodajalno. Ko seje potem s policijo vrnil na kraj, kjer
, je bil tatu oddal, ni našel ne tega ne oseb, Katerim ga je bil izročil. Policija pa je hotela na vsak način dobiti tatu v svoje pest in ker ni šlo drugače, je osumila tei aretirala 30 ljudi. Vsi ti so zatrjevali svojo nedolžnost Aretacije so ranile posebno žene aretirancev Odločile so se da bode same zaigrale policijo ter same ugotovili ter prijele tatu. P.es je teh trideset ženskih detektivov delovalo tako dobro aa so že po enern tednu zagrabile pravega tatu V zmagoslavnem sprevodu so vrle ženice spremile potem svoje osvouojene može do mov.
-s—Sreda, 13. XIL 1939. Tovor mora z ladje
Z neke ladje nevtralnih držav izkladajo sod wolframa, ki rabi pri izdelavi Jekla in ga angleške oblasti smatrajo za enega najvažnejših predmetov v svojem seznamu
tihotapskega blaga
Nevesta in ženin pravita »ne«
Kako se je razdrla zveza med poročnim obredom
Delavci razkopavajo od bomb poruSene hiše v Helsinkih
15*000 letna palma
Zakonske družice so odkrile pravega tatu
Mrtvec prekršil prometne predpise
v Ypernu je pred kratkim orožnik ustavil nekega zidarja z Mouscrona, ker je bdi prekršil prometne odredbe. Zidar je po pravici povedal svoje ime in druge podatke, sodna oblast pa je bila zelo presenečena, ko jt na vprašanje obtoženčevi domovinski občini prejela odgovor, da je mož umrl že ■ 1918.
Pozvedovanje je pokazalo, da je zidar 1. 1918. ležal v nekem lazaretu pri Briigge-ju ranjen. Ko so pršli novi ranjenci, so ga položili v drugo posteljo. V prejšnji po-st?lji je umrl težko ranjen vojak, a ker je bilo nad posteljo še vedno ime njegovega prednika, so ga z vsemi vojaškimi častmi pokopali poJ tem imenom, med tem ko je zidar živel dalje, šele sedaj je zvedel, da je »umrl . . .«
Darovi angleških princes za francoske otroke
Angleški princesi Elizabeta in Margareta Roža. hčerki angleške kraljeve dvojice, pošljeta francoskemu državnemu predsedniku Lebrunu za božične praznike mnogoštevilne darove. Izrazili sta željo, naj bi ee ti darovi razdelili med francoske otroke, ki so njih očetje na fronti.
VeFk požar v Bergamu
V Bergamu je v parnem mlinu nastal velik požar, ki je petnadstropno stavbo ln vse stroje popolnoma uničil. Zgorele so tudi znatne zaloge moke. škodo cenijo na več nego 3 milijone lir.
Poskusi nekega nemškega kemika so odkrili za želod novo uporabo. Po primerni predelavi daje ta živilo, ki se odlikuje z okusom po kakavu. Po znanstvenih ugotovitvah pa je to živilo redilnejše od kakava, ker ima večjo kalorijsko vrednost.
V mnogih kemičnih tovarnah, v tovarnah za slaščice in pccivo uporabljajo že
Za zdravljenje razpočenih ustnic je pri- . poročati v prvi vrsti tesno zapiranje ust | pri vsakem bivanju na prostem. S tem se lotimo namreč zla pri korenini in obvarujemo občutljivo sluznico ustnic nadaljnje okvare, ki se mora pojaviti, če se ovla-žijo z jezikom na hladnem zraku.
Ustnice moramo mazati z razredčeno arnikovo tinkturo, nikakor pa ne s kremo in mazili, kakor pogostoma priporočajo. Maščobe namreč zapirajo luknjice v sluznici, tako da zdravilni zrak ne more do njih. Preprost pripomoček je tudi glicerin.
novi »kakoo«. želod najprvo posuše, obsevajo ga z uitravioličnimi žarki in vsak dan preobračajo z lopatami, da prične enakomerno kliti. V velikih izpiralnih strojih mu odjemljejo potem grenko čreslovo kislino. Na velikih pražilnih bobnih pomešajo želod potem z drugimi praženimi sadeži in ga končno zmeljejo v prašek, ki ima barvo kakaa.
s katerim natremo ustnice, ko smo jih prej umili s toplo vodo.
Ob tej priliki je vredno pripomniti, da umivanje z milom za ljudi, ki imajo občutljivo kožo, sploh ni priporočljivo Umiti je obraz najbolje z mlačno vodo. ki ji do damo malenkost boraksa. To storimo zla sti zvečer, da odstranimo vse proizvod* lojnic.
V Santl Monlef je umrl za srčno kapjo » 55. letu svojega življenja znani filmsU-zvezdnik Douglas Fairbanks. bivši mož igralke Marj Pickfordove
Tulipani krasijo kip kraljice Astride
Gojitev tulipanov, ki je bila nekoč pri vilegij holandskih vrtnarjev se je v zau njih letih zelo razširila tudi v nekaterih belgijskih ozemljih. Gojite! ji pa Imajo danes prav tako maihne možnosti razpečati "vetlire. kakor Holandci.
Da bi dragoceni pridelek ne Sel popolnoma v nič. so belgijski vrtnarji napravili te dni sklep ki ga je javnost sprejela z velikim odobravanjem Podarili so tisoče in tisoče cvetlic raznim mestom s prošnjo nai bi 7 njimi okrasili kipe pred nekolike leti tragično umrle kraljice Astride. Same mesto Anversa ie dobilo na raznolasro 20 tulmnnov	krasi sedaj okrog
100 000 teh cvetlic kipe pokojne kraljice
iveste ženice Iz §&rrenta
Razpckane ustnice
Ustnice smemo mazati le z razredčeno arnikovo
tinkturo
VSAK DAN ENA
»Saj sem ti povedala, da moraš zdravilo stresti preden ga naliješ v žlico.«
(»Judgec)

/
Kulturni pregled
Ob stoletnici Muzejskega društva v Ljubljani
Iz razgovorov s predsednikom univ. prof. dr. M. Kosom
Dne 16. t. m. bo Ljubljana zopet proslavila kos svoje kulturne tradicije: stoletnico Muzejskega društva. Nekdanje Muzejsko društvo za Kranjsko, ki je po osvobojenju postalo Muzejsko društvo za Slovenijo, je prav za prav Zgodovinsko društvo v Ljubljani, se pravi, organizacijsko središče naših zgodovinarjev in zgodovinskega raziskavanja. Njegovo ime je postalo nekam anahronistično, njegovo poslanstvo je ostalo živo. Stoletnica tega tradicionalnega središča znanstvenih proučevanj domače zgodovine je stoletnica organiziranega kulturnega dela v centralnem slovenskem mestu.
V zvezi s proslavo tega jubileja smo se obrnili do predsednika Muzejskega društva g. univ. prof. dr. Milka Kosa. Gospod pre<lsednik nam je ljubeznivo dal nekatere podatke, ki naj seznanijo širšo kulturno Javnost s pomenom jubileja naših zgodovinarjev.
Društvo je bilo ustanovljeno točno 18. decembra 1839. Ustanovitelji, ki so se tega dne zbrali na ustanovnem občnem zboru, so imeli pred očmi organizacijo, kakršne so bile takrat dokaj pogoste; namreč društvo, ki naj bi podpiralo težnje domačega muzeja, mu pomagalo pri zbiranju gradiva itd. Bila je doba romantike in v njenem znamenju so ustanavljali taka društva. Muzejsko društvo v Ljubljani je imelo šele v drugi vrsti namen, delovati v znanstvenem. smislu in izdajati strokovne publikacije. V času ustanovitve tega društva so še obstojali stanovi in tedanji deželni muzej je bil njihova ustanova. Zaradi tega vidimo tudi med ustanovitelji našega Muzejskega društva predstavitelje stanov. Po letu 1848., ko so stanovi izgubili svojo oblast, je nastopil v društvu zastoj, nekoliko pa tudi rivaliteta s Historičnim društvom, ki je bilo ustanovljeno leta 1843. in je prenehalo leta 1885. Muzejsko društvo v tem času ni moglo tekmovati s Historičnim društvom, ki je izdajalo publikacije, medtem ko je Muzejsko društvo le izjemoma izdalo kakšen spis. V petdesetih in šestdesetih letih preteklega stoletja vidimo med njegovimi publikacijami pretežno pri-rodoslovne spise, kar priča, da je prepuščalo izdajo zgodovinskih spisov Historičnemu društvu. Po njegovi likvidaciji je prevzelo agende Muzejsko društvo, s čimer se je začelo v njegovih vrstah zopet živahnejše življenje. Leta 1888. je bil postavljen sedanji muzej. Skrb zanj in njegovo delovanje je prevzela dežela, tako da posebno Muzejsko društvo res ne bi več imelo vzroka za obstoj, če se ne bi zdaj intenzivneje posvetilo literarno-znanstvenem delovanju. Leta 1889. je začelo izdajati svoje glasilo »Mitteilungen des Musealvereines in Krain«, a še istega leta so v društvu razpravljali o izdaji slovenskega glasila, ki je pričelo pod imenom »Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko« izhajati šele leta 1891. Izšlo je dvajset letnikov »Mitteilungen« in devetnajst letnikov »Izvestij«. Časopis »Car-nlola« je izhajal od leta 1908. do 1919. Od leta 1919. dalje izhaja »Glasnik Muzejskega
Glasbeno pismo iz Rima
Rim, decembra.
Letošnja glasbena sezona v Rimu se je začela s predstavami v raznih manjših gledališčih, od katerih je najpopularnejše in največje Teatro al Circo Massimo, novo, moderno zgrajeno gledališče za nekaj tisoč oseb, ki ima navzlic svojim stvarnim arhitektonskim oblikam odlično akustiko. Kakor je »Jutro« na kratko poročalo, so se odlikovali razni umetniki, predvsem kolo-raturka Basile (Gilda), mladodramska so-pranistka Caniglia (Toska), tenorja De-muro in Bechi (Rigoletto, Cavaradossi), baritona Galeffi in Tagliabue (Barbiere, Rigoletto) in basist Neri (Barbiere). Spored te razmeroma zelo kratke sezone je bil izključno italijanski, čeprav so napovedali med drugim tudi Favsta in Carmen. Vsekakor so imele te predstave drugovrsten značaj, dasi niso pogrešale niti lepih, zmagovitih glasov pevcev niti bleska v orkestru. Glavna operna sezona se je začela 8. decembra z Verdijevim Falstaffora v kraljevem gledališču.
Grovernatorato di Roma (mestno načelstvo) prireja skupno z najvišjim italijanskim glasbenim zavodom, s kraljevo akademijo Santa Cecilia, redne koncerte, od katerih se vrše večji v Teatro Adriano, manjši pa v prelepi mali dvorani v poslopju Akademije ob Corsu Umberto. Od šestih velikih koncertov je doslej dirigiral tri Molinari, dva Guaraieri, eden pa je bil posvečen znanemu rumunskemu violinistu in skladatelju Giorgiu Enescu, ki je orkester tudi sam vodil. Od dirigentov se odlikuje tudi po vsej srednji in severni Evropi znani Bernardino Molinari, ki s čudovito odtehtanostjo in z odličnim nlanslra-njem interpretira zlasti Beethovna. Zanimivo je, da Rimljani^ mnogo višje cenijo Guarnierija, dasi ni za to neposredno ni-kakega razloga. Zelo širokogrudno so sestavljeni sporedi. Doslej smo slišali dve Beethovnovi simfoniji (trejo in sedmo), dve Straussovi simfonični sliki (Don Juan in Don Chisciotte), Cajkovskega Četrto simfonijo, nekaj manjših simfoničnih del Mozarta in Wagnerja ter seveda mnogo starejše ln sodobne italijanske simfonične glasbe. Od novih skladateljev ae zlasti og-
društva za Slovenijo«, ki torej obhaja letos obenem z društveno stoletnico svojo dvajsetletnico. Iz korespondence, ki sem jo našel v arhivu svojega pokojnega očeta, slovenskega zgodovinarja Frana Kosa, posnemam, da je imel največ zasluge za ustanovitev »Izvestij« pokojni dekan in zgodovinar Kobler, ki se je z mojim očetom vred mnogo zavzemal za ustanovitev slovenskega zgodovinskega časopisa. Prav tako sta ta dva slovenska zgodovinarja mislila na ustanovitev posebnega slovenskega zgodovinskega društva, ker najbrž nista bila zadovoljna z razmerami v Muzejskem društvu. iz te korespondence je tudi videti, da so že takrat čutili potrebo sestanka slovenskih zgodovinarjev, vendar se ta ideja ni mogla uresničiti.
Muzejsko društvo je gojilo v svoji preteklosti vse domoznanske vede, t. j. zgodovino, arheologijo, umetnostno zgodovino, literarno zgodovino in vse prirodne vede. Do ustanovitve Prirodoslovnega društva pred nekaj leti so v društvu skupno delovali zgodovinarji in prirodoznanci. Naravno je, da naše društvo vzdržuje dobre stike z ostalimi društvi, ki delujejo za po-vzdigo in poglobitev našega kulturnega življenja in znanstvenega dela. Tako vzdržuje tudi dobre stike z mariborskim Zgodovinskim društvom, ki obdeluje predvsem zgodovino severnega dela Slovenije, dasi taka »razmejitev« seveda ne more biti ostro ločena. Posebno važna je zamena publikacij našega društva s publikacijami drugih znanstvenih društev doma in skoraj po vsej Evropi. Tako pošiljamo svoj »Glasnik« na kakih dve sto naslovov in nam po tej poti doteka obilna in pomenljiva literatura, kakoršne sicer ne bi Imeli v Ljubljani. To je za naše zgodovinarje velikega pomena.
Glede sedanjega in bodočega delovanja Muzejskega društva je izjavil gospod predsednik med drugim:
Društvo si prizadeva, da Ima v evidenci vse, kar se pri nas in drugod piše o zgodovini naših krajev, dalje da ima v evidenci vsa arheološka raziskavanja. K delu za naša zgodovinska proučevanja skušamo pritegniti zlasti mlajše moči. Uresničili smo staro idejo o rednih sestankih slovenskih zgodovinarjev. Prvi sestanek je bil februarja letos, drugi sestanek pa bo na dan naše proslave. Te sestanke prirejata naše društvo in Zgodovinsko društvo v Mariboru. Na sestanek v Ljubljani so povabljeni vsi, ki se bavijo z zgodovino, posebej še tisti, ki jo poučujejo na srednjih šolah. Sedanji sestanek bo posebno zanimiv in važen glede na referate, ki naj pokažejo sedanje stanje zgodovinskih raziskavanj v Sloveniji. Izmed njih omenjamo: referat o umetnostni zgodovini (univ. prof. dr. Štele), o arheologiji (kustos dr. Ložar), o arhivarstvu (prof. Baš in Miklavčič), o stanju historične bibliografije (dr. Melita Pivec-Stele), o zgodovini v naših srednjih šolah (insp. Silvo Kranjec), o koncepciji slovenske zgodovine (docent dr. Zvvitter). Take sestanke bomo skušali prirejati vsako leto, in sicer izmenoma v raznih krajih, na primer ob otvoritvi kakšnega muzeja, ali tam, kjer so kakšne večje izkopanine. 2e ti sestanki bodo stalna zveza med obema zgodovinskima društvoma v Sloveniji.
Ob stoletnici Muzejskega društva je naša posebna želja, da bi mogli Izdajati naš »Glasnik« večkrat na leto. Tako bi nam bilo omogočeno nekoliko aktualizirati kroniko in kritične preglede raznih znanstve-nil in poljudnih zgodovinskih spisov, ld izhajajo pri nas ali pa v tujini. Zlasti v tujini opažamo v zadnjem času čedalje živahnejše zanimanje za zgodovino našega ozemlja. Tako izhajajo v nemških časopisih večkrat sestavki, na katere bi bilo treba z naše strani reagirati ln zavrniti netočne podatke in trditve. — Nadalje bi hoteli izdajati serijo posebnih razprav domoznanskega značaja, ki ne bi bile na taki znanstveni višini, kakor izdaje Akademije znanosti in umetnosti in ki bi lahko pritegnile pozornost širših kulturnih krogov za vprašanja naše narodne preteklosti in za nerešene probleme naših zgodovinskih raziskavanj.
likuje Casella z ogromnim mojstrskim znanjem, s katerim utira pot svojstveni, novi smeri. Toda rimsko občinstvo nikakor ni navajeno na novotarije. Zdi se, da so tu manj dovzetni za moderne smeri kakor na primer v Ljubljani. Vrednosti novih tvorb to dejstvo seveda ne zmanjša, na dragi strani pa je treba priznati veliko glasbeno dojemljivost rimskega občinstva. V odmo ru med koncertom na primer lahko ugotoviš, da se mali paglavčki kličejo z brezhibnim požvižgavanjem tem iz Beethovnovih del, ki jih pri nas komaj odrasli poslušalci poznajo. Velik dogodek je pomenil nastop Enesca, ki je odigral Beethovnov violinski koncert (dasi ni violinist več v tehnično neoporečni formi) s tako popolnim muzikalnim umevanjem, da so bili poslušalci vsi prevzeti od njegove prepričevalne, le čisti, visoki umetnosti posvečene igre. Znatno manj je ugajala njegova orkestralna suita, ki pa je za dobo svojega nastanka (1915) vendarle presenetljivo originalna v arhitektonskem, deloma tudi v harmonskem in melodičnem pogledu.
V Akademiji sta bila doslej dva koncerta; prvi je bil nastop malega zbora Santa Cecilia pod vodstvom dirigenta Bo-naventure Somme, ki je izvajal poleg nekaterih sodobnikov nekaj prelepih starih Italijanskih madrigalov iz 15. in 16. stoletja. Zbor je tudi za naše razvajene zahteve v pogledu zborovske interpretacije odličen, dinamično in barvno u-ravnovešen ter v intonaciji nezmotljiv. Ne more se pa ponašati s posebno bogatim in s posebno lepim glasovnim materialom. Najbrž je zato razpisala Akademija nova mesta v zboru. Da se pa Italijani te stvari temeljito lotijo, vidimo po tem, da trajajo brezplačni pripravljalni tečaji (že s primerno predlzobrazbo) polni dve leti, od katerih je eno posvečeno splošni glasbeni Izobrazbi, seveda pretežno teoretičnemu študiju in vežbanju glasu, drugo leto pa praktičnemu petju v zboru. NI čuda, da so tako priučeni glasovi pokorni svojemu vodji na najmanjši migljaj. Od tega naj se pa nauče tudi slovenski zbori, kako je treba pevce pripravljati.
Drugi koncert v Akademiji je bil nastop violiftlstke Gioconde de Vlto> ki je
profesorica na konšervatorijn v Rim«. Zelo poučno za naše razmere je dejstvo, da na italijanskim glasbenih zavodih ni mesta za učitelja zgolj »pedagoških zmožnosti«, temveč se je vsak maestro prav temeljito udejstvoval tudi na koncertnem odru in dobil svoje mesto le po posebnem kon-kurzu. Jasno je, da tako pridejo na zavode le najboljše moči. Omenjena violinistka je zrela umetnica z veliko tehniko in s prekrasnim tonom. Gosli so zvenele v dvorani kakor zvon! Razen Mozartove sonate in Bachove Ciacone je Izvajala še tri italijanska dela. — Kot solista sta se med simfoničnimi koncerti v Teatra Adrianu Izkazala tudi mlada violinistka Carmirelli to komaj 19letni pianist Rigacci. Izvajala sta prva Viottljev, dragi pa Saint-Saensov koncert za instrument in orkester. Značilno za italijanske šole je, da gojenci zelo mladi začenjajo študije in da jih končajo večinoma že pred dvajsetim letom starosti Ko Imajo v teh letih vse glavne tehnične probleme za seboj, se lahko z uspehom posvečajo podrobnejšimu študiju in karieri. Zanimivo je, da končajo po ogromni večini svoje študije na konservatorljlh najmanj v predpisanih rokih, če ne prej, in pri tem predelajo glavne točke tvarine po večkrat. Razvidna je iz tega nesenti-mentalna, jasna ln smotrna šola, ki ve, kaj hoče. Tudi v tem pogledu bi se nam bilo marsičesa naučiti.
Bodoča koncertna in operna sezona obeta še mnogo, dasi je naravno omejena od o-koliščin. Ob priliki 9e k njej še povrnemo.
Lipovšek Marijan.
| Požar v Gočah oa Vipavskem. Pred
I dnevi je nastal na posestvu Rose Ferači-nove na Gočah pri Vipavi požar, ki je izbruhnil v dimniku stanovanjske hiše in se v naglici razširil na vse poslopje. Vaščani In tudi vojaki so sicer takoj pohiteli na pomoč, a po štirih urah največjih naporov jim je uspelo le, da so sosedna poslopja obvarovali ognja. Ogenj, ki je uničil poslopje, a tudi opremo ter znatne množine ena In žita ter poljsko orodje, je napravil po prvih ocenah za 20.000 lir škode.
Zapiski
V Francoski akademiji znanosti in umetnosti sede trenutno štirje akademiki, ld so preživeli tri francosko-nemške vojne v letih 1870, 1914 ln 1939. Predvsem je to trojka 801etnikov ld so bili lojeni 1859 leta. Tvorijo jo 'Henri Bergson, Maurice Donnay in Henri Lavedan. Kljub 80 letom so ohranili vsi trije polno duševno svežost in se še vedno živahno udejstvujejo v francoskem kulturnem življenju. Zanimivo je, da je Maurice Donnay napisal leta 1888 delo »Noči časa«, v katerem je opisal pred pol stoletja izgled m obraz Pariza zatemnjenega v zračni vojni Bilo je to v času, ko so bila letala še predmet Jules Verneovih fantastičnih romanov. Pravijo, da je delo napisano tako dalekovidno, kakor bi ga napisal Mamice Donnay v današnjih zatemnjenih pariških nočeh.
Poleg teh treh novih 80 letnikov pa se-cH v Francoski akademiji še četrti ne-smrtnik ki je doživel tri francosko nemške vqjne. Je to 861etni doyen akademikov Gabriel Hanatauy, ki še vedno dela potuje ln hodi na lov.
Iz Julijske krajine
Pred reškim Sodiščem je bil pred dnevi proces proti Mirku Kareju, 18 let staremu mehaniku iz Trsta, ld je bil obtožen, da se je brez potnega Usta odpravil čez mejo. Po obtožnici je fant ie 28. julija t. i skrivaj odšel čez mejo pri Reki, da bi si našel dela in zaslužka. Obsojen je bil v kontumacijl na 3 mesece zapora in 2000 lir denarne kazni
Goriška bolnišnica bo, kakor sedaj vse kaže, zares končno dograjena. V gradnji je bila že dolgo, a delo so deloma zaradi pomanjkanja kreditov vedno znova zastala. Medtem sta bili obe dosedanji bolnišnici stalno prenapolnjeni, a tudi drugače niti zdaleka nista bili več v skladu s predpisi o ureditvi bolnišnic. Poročali smo že, da je bil boln!ški ustanovi, ki ji je poverjena gradnja nove bolnišnice, zatovoljen kredit v znesku 9 milijonov Hr. Te dni ji bodo nakazali, tako da se bo gradnja velikega poslopja mogla pospešeno nadaljevati. V celoti bodo znašali stroški za novo bolnišnico 15 milijonov lir.
X tJ>
Za Italijo Jo dobite pri tvrdki G. P ARO VEL, Trst 9, Via F. Penza S.
Za brezposelne zidarje. Zveza industrijskih delavcev je razglasila, da bodo letos prejemali posebne podpore tudi zidarji, ki ostanejo pozimi brez dela ln zaslužka. Pravico do te podpore za sezonsko brezposelnost imajo vsi prizadeti zidarji in ostali gradbeni delavci v času odi.decembra do 1 februarja.
Veliko posojilo je najela te dni puljska mestna občina pri italijanski poštni hranilnici. Pogajanja so se vršila ie nekaj tednov in se sedaj ugodno zaključila. Občina dobi posojilo 3.4 milijona lir pod zelo ugodn mi pogoji ki jih je odobril sredi preteklega tedna tudi istrski pokrajinsk: upravni odbor. Posojilo se bo v prvi vrst uporabilo za nekatera nova javna dela.
Smrtna nesreča na izletu. Na zadnj praznik se je skupina fantov ln deklet lz Ajdovice pri Podmelcu odpravila na Izlet na neko bližnjo goro. Družba je že dosegla vrh, se naužlla lepega razgleda ln se okrepčala, ko se je sredi najlepšega razpoloženja pripet la huda nesreča. Makučev Tone, ki se je nekoliko oddaljil od družbe, je na lepem strmoglavil z vrha na drago stran čez prepadno steno in je ves krvav obležal precej globoko niže na produ. Na njegov krik so mu tovariši prihiteli na pomoč. Previdno so ga odnesl v dolino in s prvim večernim vlakom je bil odpeljan v Gorico. V goriško bolnico je bil sprejet v obupnem stanju. Imel je prebito lobanjo in močno pretresene možgane, a še druge poškodbe, tako da so zdravniki skrajno rezervirani glede njegove usode. V Podmelcu in okolici pa je vest o hudi nesreči znanega ajdoviškega fanta napravila najgloblji vtis.
Za novega poveljnika tržaškega annij-skega zbora je bil imenovan general Carlo Vecchiarelli, ki je bil že za časa zadnje svetovne vojne načelnik italijanske obveščevalne službe po vojni pa vojaški ataše v Pragi in na Dunaju. Njegov prednik je bil general Geloso, ki je bil premeščen v Rim.
Nova župana. Pred kratkim je puljski pr efekt imenoval Josipa Gabriellija zapo-deštata v Motovunu ln Uga Chiadero v Marežigah. Dosedanji podestat v Motovunu dr. Manilo Malabotta je podal ostavko na svoj položaj.
Sokol
Smučarski tečaj za Sokoiice. Savez SKJ se zaveda telesnovzgojne in narodno-obrambne važnosti smučarstva. Zato prire di tudi letos savezni smučarski tečaj, in sicer za članice in starejši ženski naraščaj od vštetega 28. t. m. do 4. januarja na Jezerskem. V tečaj bodo sprejete smučarke-članice in naraščajnice od 16. do 18. leta, ki se hočejo izpopolniti to pripraviti za tekmovanje. Poleg teh bodo sprejete tudi one, ki imajo veselje do dela na organizaciji in propagandi v smučarstvu po župah ln društvih. Ker je rok za prijave razmerno kratek, obveščamo vse one, ki žele biti sprejete "v tečaj, naj pošljejo preko svojih edinic župam nastopne podatke: 1. imena, 2. datume rojstva, 3. od kedaj smučajo, 4. ali so tekmovalke, 5. za kaj se pripravljajo za tekmovalko ah za organizacijsko ln propagandno delo. Prijave je poslati do 18. decembra. Podrobnejša navodila dobite pri svojih edinicah. , ■
Naše gledališče
DRAMA
Sreda 13.: Kozarec vode. Red B. Četrtek, 14.: Številka 72. Izven. Ljudska predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Petek, 15. ob 15.: Striček Vanja. Dijaška predstava Globoko znižane cene od 14 din navzdoi Sobota. 16.: Tri komedije. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoi
O P B B A
Sreda, 13.: Sabska kraljica. Red
Gostuje Josip Gogtič. Četrtek, 14.: Gorenjski slavček. Red četiv tek.
Petek. 15.: Nižava. Premiera. Prerodarsfld abonma.
Sobota, 16.: Gorenjski siavček. laven. Slavnostna predstava v proslavo 20 letnice ljubljanske Univerze kralja Aleksandra L Mozartova »Figarova svatba« je morala biti zavoljo bolezni gospe Vidalijeve za nekaj časa odstavljena z repertoarja, pa prosi uprava p. n. občinstvo,da vzame to na znanje.
Emil Freiih bo v petek debutiral na nar šem odra kot režiser v <T Albertovi operi »Nižava«, mojstrskemu delu verističnega stila, ki jo lahko primerjamo samo s »Ca-vallerio rastlcano«. Dejanje, ki se giblje v tipičnem španskem okolju, je zelo dra-matično, v glasbenem ozira pa so zlasti vzorno zgrajene posamezne solistične partije. Glasbeni del opere je naštudiral ka-pelnik dr. švara, inscenadja pa je inž. arh. Franca. V glavni ženski partiji nastopi mlada, nadarjena pevka Mira Basi-čeva ob sodelovanju Janka, Marčeca, Ba-novca, Dolničarja, Orla, Ribičeve, špano-ve, Poiičeve, Polajnarjeve.
Narodno gledališče v Ljubljani bo proslavilo 1501etnico prve slovenske veseloigre »županova Micka«, ki jo je napisal Anton Linhart, dne 28. decembra t. i O tem obvešča Uprava slovensko občinstvo in gledališke kroge.
CELJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob. 20. Sreda, 13.: Prodana nevesta. (Gostovanj«
mariborskega gledališča).
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 13.: zaprto. (Gostovanje v Celju). Četrtek, 14. decembra, ob 20. uri: »Lepa Vida«. Red B.
INSERIRA JTE V „JUTRUM 2
Križanka št. 115
Vodoravno: 1. Capkova drama; 11. sveta gora v Grčiji; 12. celokupnost pridelkov v naravni časovni dobi; 13. narodna pamet-nlca; 15. posledica težnosti, tudi reka v severni Italiji; 16. globina v tekoči vodi tudi kemični znak za drago kovino; 17. književna zvrst, tudi moško krstno ime; 18. pogojnik, tudi kemični znak za kovino; 19. odmenska pridobitev, tudi nedoločena količina; 20. žužkojed; 21. reka v Sibiriji; 24. pokrit jarek; 25. Maupassan-tov roman.
Navpično: 1. vrsta severnoameriškega medveda; 2. ozračje; 3. preprosto orožje, godalnlk, tudi krožni čna črta; 4. rimska mera in bakren novec, igralna karta, en-ka na Igralni kocki, tudi kemični znak za prvino; 5. pijača starih Slovanov; 6. tiskovina; 7. plin; 8. zgradba; 9. števnik; 10. naziv pijače v slavnostnem trenutku; 14. uradno sporočilo; 17. Sellškarjeva povest;
18. kras moškega obraza; 19. strešni rob, tudi vzrok smrti; 20. slovenski pisatelj (* 1891), tudi polotok in zaliv na zapadni strani Indije; 22. nikalnica, tudi kemični znak za žlahtni pito; 23. skrajen v vodo segajoč del kopnine; 24. niponska dolžinska mera.
Rešitev križanke St. 114
Vodoravno: 1. Moje življenje; 12. Abel; 13. Ravel; 14. ar (2. Ar = argon); 15. ček; 16. nož; 17. Orno; 18. Iran; 20. llv; 21. vrat; 22. čer; 23. sel; 24. oda; 25. ep; 26. Desin; 28. očak; 30. Kalamandarija.
Navpično: 1. Matiček (se ženi); 2. Ob; 3. ječar; 4. elen; 5. ir (2. Ir = irldij); 6. vanllln; 7. Lvov; 8. jež; 9. El; 10. jama (2. Jama); 11. Erotika; 17. Orači; 19. repa; 20. lesa; 21. vdor; 23. Sem; 26. daj 27. ud; 29. aj.
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega l$ibega ateka, dedeka, strica in tasta
CVETKA FRANJA
ŠOLSKEGA UPRAVITELJA V POKOJU
spremili na poti k večnemu počitku, mu okrasili krsto s prekrasnim cvetjem in nam ob njegovem slovesu izrazili sožalje se iskreno zahvaljujemo.
Posebej pa se zahvaljujemo gg. zdravnikom ln čč. sestram, ki so mu lajšali poslednje ure, čč. duhovščini malemu šolarju za prisrčni zadnji pozdrav, vsem govornikom kot zastopnikom krčevin-skega učiteljskega zbora ter Rdečega križa, Clril-Metodove družbe in Zveze kulturnih društev, Sokola Maribor m ter mariborskega Učiteljskega društva in Sokolom, ki so mu tvorili ob krsti častno stražo ln spremstvo.
Vsem, prav vsem prisrčna hvala za globoke Izraze ob smrti moža, ki mu je bil poleg družine cilj življenja skrb za uboge in za kulturno rast njegovega naroda. Naj mu bo miren dom v onostranstvu, n«™ pa bo ostal spomin nanj vedno svež, prisrčen in ljub.
MARIBOR, dne 13. decembra 1939.
ŽALUJOČI OTROCI IN SORODSTVO
Potrebni mod
Gaiiek Ivan. Ljubljto*
f
Umri m! je mož, gospod
Edvard Cernic
stavbenik in posestnik
dne 12. decembra 1939 ob 8.80 r Leonišču.
Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 14. decembra ob 1& mri iz hiše žalosti Mravlje—Ljubljana, Celovška cesta št. 246, na domače pokopališče v Dravljah.
Dravlje, 12. decembra 1989.
Zane Greys
37
Zakon zapada
Roman
Cal se je zaradi tega spet splazil iz hiše in poiskal skrivališče na gozdnem parobku, ki si ga je bil že prej izbral. Mahoma so se mu oglasili pomisleki: kaj, če Tuck pridigarja ni našel doma, ali če se je ta branil iti z njim? Kaj, če Georgia ne poj de na izprehod?
Mrzel pot mu je orosil čelo, ko je premišljeval o vseh teh možnostih. Obšlo ga je, kakor da preži tu že mnogo ur, in pravkar ga je imelo, da bi se vrnil pogledat, ali je Georgia še v svoji sobi — izgovor, da jo zvabi venkaj, bi mu v danem trenutku gotovo prišel na misel — kar je zagledal jezdeca, ki se je bližal po cesti.
»Kdo bi utegnil biti?« je srdito pomislil. »Ta eiovek mi res utegne vse pokvariti! Nu, upam, da bo jahal mimo.«
»Človek« je res storil tako — preden je prijezdil do hiše, je zavil na levo prpti gozdu, skoraj natanko tja, kjer je bil Cal skril svojega konja. Cal se je komaj upal verjeti svojim očem, kajti ta mah je bil spoznal v jezdecu — Bida Hatfielda.
Ali je moglo biti naključje? Težko da — in po tem takem je tudi Bid tukaj prežal na Georgijo! Z njenim soglasjem ali brez njenega soglasja?
Ko je še ugibal in premišljeval, kaj naj stori, je stopila Georgia iz hiše, napeto pogledala po ce-
sti, kakor da bi nekoga iskala, nato pa stekla — proti gozdu.
Cal je udržal kletvico — ta je bila res lepa! Nu, to si mora bliže ogledati, in potem naj zlato dete izbira med njima — ako je sploh še govora o izbiranju.
Ko je izginila, je krenil za njo, neslišno kakor Indijanec se je plazil po hosti, in kmalu ji je bil za petami. Zdaj je moral biti previden, kajti na bližnji jasi je že videl Hatfielda, ki je sedel na posekanem drevesu in čakal — najprej je hotel vendarle videti, v kakšnem razmerju sta drug do drugega.
Georgia, ki je stopala dotlej precej hitro, je jela udrževati korake, čim bolj se je bližala Hatfieldu. Ko jo je ta zagledal, je poskočil, ji planil naproti in jo hotel objeti, toda Georgia ga je pahnila od sebe. Kaj je pri tem rekla in kaj ji je odgovoril, Cal ni mogel razumeti, vsekako pa je bil videl dovolj: zaročena zaljubljenca nista bila — torej je bilo še upanje zanj.
Previdno se je splazil še bliže in izvlekel samokres. Hatfield svojega ni imel za pasom, in če tudi v žepu ni skrival orožja, se je utegnila stvar urediti brez prelivanja krvi.
»Ali, Georgia, to vendar ne more biti tvoja resna misel,« je zdaj začul Bida Hatfielda.
»Pač, pač,« je odgovorila zelo odločno, »blazno je, da sem privolila v to — niti ko bi vas imela rada, ne bi bilo prava pot. Nikoli vas nočem —«
Tega stavka ni utegnila končati, zakaj tisti mah je planil Cal iz zasede in kriknil:
»Roke kvišku, Hatfield — pa hitro!«
Da vaša postelja v zimi ne bo mrzla,
si preskrbite tople flanel odeje, prešite odeje v svili in klotu, pernice, plimoje itd. pri
F. L GORIČAR
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29
kjer ima v svojem specialnem oddelku največjo zalogo po najnižjih cenah!
OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par sa besedo, Din 8.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id Iščeju služb. Najmanjši znesek ia enkratno objavo oglaaa Din L2.—, Dopis) In ženitve se računajo po Din 2.— ca vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši eneaek za enkratno objav« oglasa Din 20.—, Vsi ostal) oglas) se zaračunajo po Din 1.— sa besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 17.—,
Službo dobi
Krojaškega
pomočnika
za fino damsko delo, sprejmem takoj, delo stalno. — Skofic, Gosposvetska c. 12.
32450-1
Čevljarskega
pomočnika
mlajšega, takoj sprejmem. Kaiol Zalaznik, Stari trg 17. št.	32451-1
Krojaškega
pomočnika
dobro izurjenega v velikih kosih, vajenega tudi v damskem delu, sprejmem takoj, delo stalno. Josip Sežon, kroiaštvo, Cerknica, pri Rakeku.	32452-1
Potrebujem
natakarice, služkinje, po-strežnice in gostilniško kuharico. Za odgovor din 2. Posredovalnica Ogrinc, Aleksandrova cesta 7, II.
Mlado postrežnico
iščem za dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32448-1
Absolventko
trgovske šole
začetnico, ki dobro obvlada strojepisje, sprejmem. Ponudbe lastnoročno na ogl. odd. Jutra pod »Pomožna«.
32436-1
Brivski pomočnik
dober delavec, lahko nastopi takoi ali z 28. decembrom stalno službo. Dolar Stane, Dolenji Logatec.
32437-1
Štemerje
za takojšen nastop iščemo. Ponudbe na Tvornico vago nov, Slavonski Brod.
32433-1
Službe išče
Vsakdo lahko
zasluži
s postranskim delom kot kraievni zastopnik pri ljudskem zavarovanju. Potrebu-
Sobar
i vešč vseh hišnih del, ser i viranja, likanja itd., išče 3	službe za takoj ali s 1. ja-
nuarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32454-2
Manufakturist
z večletno prakso, agilen,
"""	/ ""T", pošten, premeni mesto. Po-
lti0 l'rU±'2	£ nudbe nPa ogl. odd. Jutra
vseh krogov. Pošljite svoje ponudbe zavarovalnici »Drava«, v Mariboru.
32459-1
Krojaškega
pomočnika
dobrega, sprejme takoj — Rozman, Podjunska ul.
32443-1
pod šifro »Novo leto«.
32466-2
Pouk
Italijanščino
poučujem.. Stiška ul. 1 pri Lavrenčič.
32447-4
Kupim
4—8 stolov
enakih, dobro ohranjenih, staronemški slog, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra
>gi.
pod šifro »Stol«,
32439-7
Generator
trifazni, 380—220 voltov, $0 period do 100 KS, kopirne takoj. Ponudbe na tovarno Vidmar. Ljubljana, Savljt 18.	32411 i
Kolesa
Pucb kolo
(damsko in moško) naprodaj. Cena 850 din in mali pisalni stroj. Cena 650 din. Gostilna, Sv. Petra c. 85.
32463 11
Radio
Seibt Super radio
za razvaienega poslušale«, 5 cevni, 7 okrožu, 3 valovne dolžine po din 3-300. modeli 1940 — Zastopstvo. Ludvik lleršič, Ljubliana, Rimska cesta 15-
330-9
Pohištvo
V Celju
prodam kompletno jedilnico, orehova korenina, za 6 oseb, spalnico, modro lakirano, kuhinjsko opravo, radio aparat itd. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
32462-12
Kapital
Radi odpotovanja
prodam veliko naklado in-teresantne literature. Potre ben kapital din 50.000. Ko razpečate to literaturo, lah ko zaslužite v kratkem času cca din 100.000. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »50.000«.
32461-16
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno in po najvišjih cenah in takojšnemu plačila
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka ] 2.
32456-16
Lokali
Delavnico
v Čopovi ulici, oddam. — Vprašati: Kolodvorska 18 v mlekarni.
32455-19
Sobo odda
Lepo sobo
s štedilnikom oddam za takoj stranki brez otrok — Staretova 26, Trnovo.
32430-23
Opremljeno sobo
zračno in svetlo z zajtrkom, takoj oddam. — Naslov r vseh poslovalnicah Jutra.
32438-23
Sobo
lepo opremljeno, oddam po zmerni ceni gospodični. Ži II. nadstropje.
gospodu ali idovska ni. 3.
32458-23
Malo sobico
čisto, t souporabo kopalnice, oddam boljšemu go spodu ali gospodični t hrano IS. decembra. Medvedova C. i, III. nadstropie, levo.	32409-23
Sobe išče
Opremljeno sobo
z uporabo kopalnice iščem v bližini Kolodvorske ulice. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Soba 50«.
32444-23a
Prazno sobico
iščem za 1. januar. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«.
32435-23a
Lepo solnčno sobo
za 15. januar, s tekočo vodo ali vsaj souporabo kopalnice, iščem v bližini ope re. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jatra pod šifro »Soliden«.
32404-23a
Stanovanje
D\ osob. stanovanje
parketirano z malo kuhinjo oddam dvema ali trem ote-bam. Cena 400 din. Flor-janska 22, I.
324 3-21
Posest
Parcelo
4000 kv. m tik ob Celovški cesti, blizu remize po 35. drugo v neposredni bližini mestnega vodovoda 6000 kv. m po 14 prodam. Brez hipoteke. Samo za gotovino. Izključeni vsi posredovalci. Ponudbe na ogl. odd. Jatra pod »Prvi dobi«.
32446-20
(NSERIRAJ V „JUTRU"!
Ker je merila eoltova cev naravnost nanj, se ni Bid niti za trenutek obotavljal — kar vrglo mu je roke navzgor.
Georgia je v grozi za vreščala.
»Molči,« jo je nahrulil Cal, natanko po svoji vlogi, »če ne, Bog mi je priča —«
»Ne stori se nesrečnega, Cal, nikar ga ne ubij!« je tiho zaprosila.
»Zakaj ne bi ubil človeka, s katerim se tu skrivaj shajaš?« je zakričal nanjo. »Ali veš, da si s tem razžalila vso mojo rodbino in osramotila svojo sestro? «
»Ne, ne, to ni res,« je zaječala. »Prvikrat je bilo zgolj slučaj, da sem ga srečala, in samo ker sem se čutila nesrečno in zapuščeno, sem bila tako slepa, da sem mu obljubila novo svidenje. Nič, prav nič mi ne pomeni — tak verjemi mi in spravi že ta strašni samokres!«
Tako govoreč se je izkušala okleniti njegove iztegnjene roke, ki je držala orožje, toda Cal jo je z levico surovo pahnil od sebe.
»Spravi se na svojega konja in glej, da izgineš,« je s smrtno resnim obrazom ukazal Bidu Hatfieldu, »podarim ti življenje, ker ona prosi zate, a pazi, da mi ne prideš več na oči!«
Bid Hatfield, ki je zaljubljenemu človeku očividno vse prisojal in je bil kar vznemirljivo bled v obraz, si tega ni dal dvakrat reči; hitro je prijel svojega konja za uzdo in jo odkuril — kmalu nato se je s ceste začul peket njegovega konja.
Cal se je zdaj obrnil h Georgiji, ki je še vedno vsa prestrašena strmela vanj.
»Trpeti boš morala posledice svojega nezasliša-
M417HIM
Nemško dogo
psico, črno-belo. izborno čuvajko, poceni proda ali zamenia za kratodlakega fo-kselna Albin Vreček, Ljubljana VII, Medvedova ui. 30 32445-27
Električni mlin
za kavo, skoro nov, nem ški fabrikat, za trgovm, radio Phillips, petcevni Leksikon Mayer. 15 knjig. — razno pohištvo, vse na prodat. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Elka«.
32311-27
nega vedenja,« jo je nahrulil in porinil samokres nazaj v tok, »alo, z menoj!«
»Niti na misel mi ne hodi,« je odgovorila, »kaj pa misliš, da takole —?«
Obmolknila je, kajti oči so se mu grozeče zableščale. Molče je stopala nekaj časa ob njegovi strani, ko je pa videla, da je ne vodi nazaj proti hiši, in je cel6 zagledala osedlanega konja, je obstala.
»Ne grem dalje,« je trmasto dejala.
Ker se je spomnil Tuckovega sveta, naj pri vsej stvari kar moči malo govori, jo je brez besede zgrabil za komolec in jo potegnil s seboj. Obupno se je branila.
»Kaj se ti meša, ali si mar pijan?« je sigala. »Izpusti me! Jej, boli — ti si pa res še hujši od Hatfielda!«
Ko sta prišla do konja, jo je popadel strah.
»Ce me ne izpustiš, zakličem na pomoč!« je siknila vanj.
»Predrzni se!«
Njegov obraz je bil dozdevno tako spačen od besnosti, da se ni upala zavpiti, posebno še, ker je sama vedela, da je ne bi nihče slišal.
Z levico jo držeč za roko, je z desnico odvezal uzdo, nato jo je zgrabil okrog pasu in jo hotel vzdigniti na konja, toda upirala se je tolikanj, da je moral poizkusiti drugače. Izpustil jo je za trenutek, po bliskovo skočil na konja, segel po nji, jo s silo potegnil kvišku in jo posadil predse na odejo, ki jo je bil pripravil v ta namen.
Kupim mizarski
stroj
univerzalni, v dobro ohranjenem stanju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam takoj«.
32465-29 Lokomobila
poistabilna. 50 '60 HP.. ogr površina 34 kv. m. Izdelek I madž. tvor-nlce gospodarskih stro Jev, Budapest. u odličnem stanju i izvršenimi revizijami proda Miroslav Kras. »Jugofurda«. Zagreb. Helnze'ova ulica 54 D. TeL 22-265.
32142-29
Pridelk
Trgovci!
Orehova ledrca, afdov in cvetlični med kupite oai ceneje » Medarni. Ljubljana. Židovska ulica 6.
32329 33
TCBBBSr
POZOR!
Kljub povišanju cer na surovine, dobite vedno priznano najmodernejšo
OTOMANO
za DIM 360.— pr E.. ZAKRA JŠER Ljubljana Miklošičeva 34.
Naileoše božično darifo
so lepe in zanimive knjige, ki bodo prijetno skrajšale dolgočasne zimske dneve. Doslej smo izdali te-le:
EAV1JEN:
KLABUND:
RAVLJEN:
THOMPSON:
MAJERJEVA:
ZGODBE BREZ GROZE P J0TR * RASPUTIN ČRNA VOJNA SIVKO
RUDARSKA BALADA
Naše cene potrjujejo, da so knjige založbe »CESTE« v resnici
najcenejše slovenske knjige
teljub temu pa so vsebinsko odlične — zelo okusno pa so tudi opremljene.
Broširana knjiga stane din 10. — Vezana knjiga stane din 15.
Pri broširanih knjigah računamo za omot in poštnino samo 1 din, pri vezanih v celo platno pa 1.50 din. — Naročila sprejema ln jih takoj izvršuje:
ZALOŽBA »CESTA«
LJUBLJANA — KNAFLJEVA ULICA 5.
f
Umrla nam je danes naša iskreno ljubljena sestra, gospodična
MINKA JEGLJIČEVA
Pogreb blage pokojnice bo v sredo, 13. decembra ob pol 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Radovljica 108, na tukajšnje pokopališče.
RADOVLJICA, 11. decembra 1939.
MALCI, šol. uprav., ALBINA in POLD1, učiteljica
ZAHVALA
Vsem, ki so najino ljubljeno in nepozabno soprogo in mamico, gospo
ANGELO WEBER
obsuli s prekrasnimi venci in cvetjem, naju tolažili in z nama sočustvovali v najbridkejših urah ter spremili najino najdražjo na njen poslednji dom, se najiskreneje zahvaljujeva.
V LJUBLJANI, dne 12. decembra 1939.
WEBER RUDOLF In sin BRANKO
| G. Th. Rotman	|
SAMBO IN PETER
POTUJETA
11
čez nekaj sekund je bila razjarjena zver že pri njih. Očividno si je bila izbrala za cilj tisti dve palmi, za katerima sta bila skrita Sambo in Peter, in naša prijatelja sta komaj še utegnila vzeti podplate pod pazduho, med tem ko je bil Grbin za časa izginil v poslopje
V hladnih dneh Vas kozarček
BERMET-VIN A
obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lanko naroče že majhen .sodček. — Zahtevajte povsod le
BERMET B. MARINROVA tz SREMSKIH KARLOV CEV, Fruška gora.
PARNI STROJ
220/250 ks, Sangerhausen, Budimpešta, s kondenzatorjem ln vsemi deli; v odličnem stanju, potem
PARNI KOTEL
Tischbein, fabrikat Danubius, Budimpešta, 10 atmosfer, 161 kvadr. metrov ogrevne površine, s stopničasto rešetko, v uporabnem stanju. Stroj ln kotel sta na ogled še v pogonu. Naprodaj skupaj ali posamezno. —
Miroslav Kras, »Jugofurda«, :>
Zagreb, Heinzelova ul. 54 D.
v v v v
Psihografolog la astrolog
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
mmMMMmMMKKRJ**^
S. Paradiso
Psiho grafolog Paradiso
Vam pokaže smet sreče in blagostania. Predložite svoje roistne podatke ia lastnoročni podpis, pa Vam opiše Vaš značaj. Odpre Vam zastot Vašega življenja Pove Vam, « kom in kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Kako vzgajajte otroke. Katerih bolezni se morate varovati. Kdaj se podaiatte v špekulacije, da Vam srečno uspejo. Kdai stavite » loteriji itd.
Dela na najnoveiii znanstveni podlagi grafologije. Niegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. Stranke spretema • hotelu Slon. Liubliana, soba It 19 od 9. do 12. in od 2. do 7. ure. Ostane od V do U.
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše ljubljene sestre
Slavke Burnik
upraviteljice pomožne Šolo v Maribora,
se prisrčno zahvaljujemo g. notarju J. Kogeju za požrtvovalno delo in skrb, dalje č. duhovščini, učiteljskemu zboru pomožne šole, učitelju g. Cvetku in nadzorniku g. Tomažiču za poslovilne govore, vodstvu obrtno nadaljevalne šole in vsem prijateljem in znancem za spremstvo na zadnji poti.
Zahvaljujemo se za poklonjene vence, Mariborski podružnici CiSJ in Metodove družbe, učiteljskemu zboru strokovne nadaljevalne šole in zboru pomožne šole, društvu učiteljev v Mariboru ter vsem ostalim za krasne šopke.
Nadalje se zahvaljujemo vsem idrijskim tovarišicam in sorojakom, ki so se udeležili pogreba v Ljubljani.
Vsem iskrena hvala.
../v a. xv .
ŽALUJOČI OSTALI
Urejuje Davorin fcavljen, — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Viraat, — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vaj » lgubijani.