Poglejte na številke poleg naslova za danf ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS RODA _ i List slovenskih delavcev v Ameriki. u NEKAJ VWG kot HA D AH DOBIVAT« C "GLAS NARODA'' PO FO&n naravnost na STOJ DOM {izrarii mM nedelj ta prantkoT). Citajte, kar Vas lainmil « 1 ^Telephone: CHcliea 3-1242 Beeatcird as Sreeod Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office at New' York. N. I, under Act of Centre« of »larch 3rd, 1879. No. 41. — Stev. 41. NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 27, 1 941—ČETRTEK, 27 FEBRUARJA, 1941 Volume XL1X. — Letnik XL1X. NAROD NAJ ODLOČI» VOJNI Sen. Wheeler zahteva, da narod s plebiscitom odloči, ako naj gre dežela v vojno Včerajšnja debata v senatu I o predlogi H. 11. 177(i je po- «111 i še precej mirne, so a*? stala zelo vroča in senator B. včeraj duhovi zelo razburili in Wheeler, ki je voditelj izolae- sredi velikega hrupa je \Vhee-jonistov, je predlagal, da naj i ler zopet načel kočljivo vpraša-Roo*eveitova vlada prepusti'nje, ako ni>o morebiti Roose-narodu, da s plebiscitom ou-1 veltovi poslaniki onstran morja loči, ako naj Združene države' prevzeli kakih obveznosti in jo vstopijo v tujo vojno. j zahteval, da naj odlw>r za vna- Wheeler je ostro napadel nje odnošuje zasliši naše i>osla- inke, ki >o bili v Evropi, ko je izbruhnila vojna in naj po.i prisego povejo svoje mnenje. Wheeler je rekel, da so poslanik! tedaj, ko je predsednik govoril o miru, govorili vtem o Itegneno svojo pomoč, da bi jih r«*šili, ako smo kaj takega storili? Jaz hočem hiti do naroda samo pošten. Ako je to naša vjna, potem pojd'm v vojno in zrušimo Hitlerja." "Nikar me ne postavljajte v svoj razred,'* ga je zavrnil Chandler. "Jaz sem stotnik v Najmlajši kaznenec v Sing Singu V newyorsko državno kaznilnico Sing Sing so prepeljali 14 letnega Alexandra Keitta, ki je bil ol»sojen zaradi umora po drugem redu na štirideset let ječe. Ktitt je umoril meseca septembra newyorskega Industrijalci povzročajo stavke Philip Murray, načelnik CIO, je povedal par gorkih ameriškim velepodjetnikom, ki od delavcev neizmerno dosti zahtevajo, v zameno jim dosti ne dajo. Onstran morja *i V Atlantic City, N. J., zboruje "American Association of School Administrators Poleg raznih drugih govornikov je nastopil tudi Philipp Murary, predsednik CIO, ter razpravljal o stavkah v vojnih industrijah. Kot povzročitelj sta\k ni označil delavcev, pač pa velepod jetnike in industrijalce. — Delavci, — je dejal, — skušajo na vse mogoče način ; Minor-Browderjev naslednik Prve nemške čete v Afriki Nemško vrhovno povelja v. > je včeraj naznanilo, da >o prve nemške čete v Afriki doživele gnjen krst. Nemški motoriziran oddelek je namreč zadel na angleško motorizirano si razo v Libiji in vnel se je boj, tekom katerega je bilo uničenih neka,-ang'e^kih oklopih avtomobilov i?! je bilo tudi nekaj A ,izleže\ jetih. Do tega spopada j«- prišlo v bližini Agedabije, južno od - I'engnzija. Angleži osvojili Earl Browder se je poslovil od ?vojih prists- Somalijo šev ter pri tej priliki očital Rooseveltu, da je Včeraj so Angleži vkoraki v bil izvoljen pod napačnimi pretvezami. ilogad^io, glavno mesto ta- , jan*ke Somalije m so s tem V Central Opera House vi postali go>i»odarji eele italjan- New Vorku se je zbralo v sre- Stieeta. Zarota pa ni bila na- ske kolonije. Mogadiscio in izboljšati svoj obupen položaj, <1° približno dva tisoč komu-' pe r jen a samo proti Browder- ; K ismavu sta edini pristanšči ter pričarati nekaj sonca v svo-1 »wtov, ki so nestrpno pričajo- ju, pač pa proti ameriškemu j v Somaliji. K ismavu so zavz.-je domove, delodajalci jim paj vali g'avnega govornika. Na-'narodu. hi že 14. februarja, kot da so se domenili, dobi je jo' pogled je vendarle stopil na | — Ce so za zločin, ki sem ga I Angleži so -koži močvirja n vsako zahtevo po zvišanju; oder Earl Browder, generalni jaz storil, — je vzkliknil j grmičast svet izvanredno itn- jo bosta senator in vlada seda j, rezervi in če pride do vojne, podpirala? Ako hočeta, bo spree j la v obeh zbornicah in bo osvojila celo dežele." Nato pa je Bark ley glasno zakiical: "Jaz sem zadovoljen i« mislim, da je tudi ameriški narod zadovoljen z ustavnim načinom, kako kongres pove vojno." Medtem ko so bile debate de- bom zavzel svoje lne^to. Senator iz Montane pa gre lahko domov." "Vi, tovariši, ki se sami na-zivljate izolacjonisti, boste nekega dne dobili svoje. Popolnoma boste še izolirani. Prišli bodo od vseh strani in bodo bombardirali vaša mesta in vaše hi£e. Govorite o pogajanjih s Hitlerjem. Jaz se ž njim ne krojača Samuela Garflnkela ter ga oropal za tri dolarje. V sedmih državnih kaznilnicah je Keitt najmlajši kaznenec. Warden I>awcs je rekel: Postava že ve, kaj dela. Fant "r» ze'o razvit ter vzbuja vtis. da je star najmanj šestnajst let. Ce bi «e mu posrečilo na-odlagi rojstnega lista dokazali. da je star manj kot šestnajst let, bi b"lo mogoče izpo-•dovati zanj habeas corpus po-velje, in sodišče bi moralo obsodbo razveljaviti. plač. Jaz ne bom nikdar zagovarjal gospodarskega sistema < »en. Electric, American Telephone and Telegraph Company, Standard Oil Company of New Jersey ali pa U. S. Steel Corporation. Ta podjetja imajo vsako leto pri vsakem delavcu od $420 do $2200 čistega dobička. — Armada in mornarica ter narodnoobrambna komisija dajejo tem kom pa ni jam prednosti pri delitvi kontraktov. Murray je omenil neko družbo, ki je dobila kontrakt za 70 odstotkov vseh oklopnih plošč, potrebnih v vojne namc- tajnik komunistične stranke v Browder, — določili kazen šti-Združenih državah. | rili let, kakšna kazen naj po- Browiler bo moral te dni v teintakem zadene predsednika ječo, kjer bo ostal štiri leta,'Roosevelta, ki je bil vtretj«' iz-kajti najvišje sodišče je pot r-j voljen ]kmI napačno pretvezo, dilo razsodbo nižjega sodišča, da Amerike ne bo pahnil v da Browder zasluži tako kazen, ker se je pri dveh ali treh prilikah posluževal potnega lista, ki ga je dobil pod napačnimi J,zen. Izdal je namreč mir in »peri tet o ameriškega naroda. Za svojega naslednika je i pretvezami. Navzočim pristašem In to-varišem je Browder povedal, da ga 1k> štiri leta nadomesto-jval R«J>ert Minor, znani karto-inist. 2»"borovalci so spre je'i reso-lue jo. v kateri se zgražajo nad razsodbo najvišjega sodišča. sodba del vojne zarote, pr* kateri je sodelovala zelo pestra družba, namreč "Rooseveltova administraci ja, Willkijevi republikanci in gospodje z Wall Dar Palestini Ameriška ženska židovska organizacija "Hadasfcan" je{ poslala nedavno v Palestino 5 ton zdravniških instrumentov, raznih drugih zdravniških potrebščin, ofcleek in vitaminov. ne, ter ji je bila poverjena . ... , . , i . \ 'i »Po njihovem mnenju je raz zgradnja skoro vseh trgovskih ,, , , . . parni kov, določenih po naro-dnoobrambnem programu. — Kontrakti, ki jih ima ta družba. predstavljajo vrednost 1225 milijonov dolarjev. Dela ima toliko, da ga ne bo mogla pravočasno za vršiti, navzlic temu je pa nedavno odpustila šest sto delavcev pod pretvezo, da s tem, ker se vdejstvujejo v delavskem g ban ju, ovirajo delo v tovarni. glo prodirali, kajti v dveh dneh -o napravili 220 milj dolgo pot. Najbolj so «e Lahi upirali <>b reki Jitbi, kjer pa je bil »led-njič iijili rnlpor zlomljen in v jet ill je bilo B4 italjanskih vojno. Ker je prelom 1 svojo »častnikov, 42-3 italjanskih in obljirV»o, mu bo zgodovina nalo-!s:?<» koluijalnih vojakov. -/lin za ta zločin najhujšo ka j CIN CA R-MAEXO Vič ! POKLICAN BOMO V. menovaI Browder Robert Mi- I Jugoslovanski vnanj- mini-nora, 58 let starega časnikarja rftf,r ki da general Pershing se je za- krogi pa domnevajo, da je te-vz»'I zan j, nakar j<- bil odpn- _ mu vzrok dejstvo, da se nahaji. ščeii. j angleški vnanji minister An- _________________ _____________(thonv Eden v Ankari, kjer se . |kwvetuje glede položaja v KDAJ BO RES MANJKALO DELAVCEV? I Sredozemlju in na Balkanu KT ii- i i i v 11 nizkimi državniki in visokimi Naroanoobrambni program bo tako obsežen. ! Ustniki. Mčeraj je /Eden bil a bedo morali podjetniki najeti v teku dva j- tudi v razgovoru z jugoslovan^ mesecev šest milijonov novih delavcev. I>k'm poslanikom v Ankari. Twentieb Century Fund je! objavil te dni poročilo, ki je javnost i>recej presenetilo. trdnjava Dema v Afriki, ki »o jo Angleži zavzeli po tridnevnih vročih bojih. — bilo porocano, da so prevzeli vodstvo voine proti Angležem v Libiji neni-m da *o že sedaj nemške čete v Libiji. Po ročilo ni bilo potrjeno. 63 dni v nezavesti Na bnžičn' večer se je 22 letna Ruth Stevennon v Phi Uidelphiji ponesrečila z avto ilom.Lzza onei^a ča*a je v g'o '•oki nezavesti. Medtem so ju dvakrat operirali, ne da bi kaj čutila. Pred operacijo je nam-eč niso omamil:. V njenem slučaju ne gre za spalno bolezen, pač ]>a za eno-Mki Temple univerze se za nc-ftavno gl ,'bot o nezavest.Z" lrav niki Teinple nniverze «e za nenavadno bolnico zelo zanimajo. Organizacija namreč napoveduje, da bo kmalu začelo primanjkovati delavcev. Za narodno obrambne svrhe so namenjene tako ogromne vsote denarja, tla bo obratovanje šele -miemsKi gosjiooarski rzve-jeseni leta 1!>4"J doseglo svoj denci se pečajo z vprašanjem, višek. Do tistega časa bodo nam kakšen vpliv 1h> imela oboro-reč zgrajene nove tov«ini»*» žitev na vsakdanje ž vljenje stare pa primerno preurejene, ameriškega naroda. bo io odgovarjale svojemu Zaenkrat so toliko dognali, notru. !da se l>odo razmere v tekočem Do jeseni leta l»odo po- letu izboljšale. Povprečen A- trd>ovali podjetniki šest mili- merikaiie* DELAVCEM SE OBETAJO BOLJŠI CASi Narodni dohodek se bo povečal za petnajst odstokov. — Zivljenske potrebščine se ne bodo dosti podraž le. — Stanarina se je v bližini municijski tovarn povišala. Ameriški gospodarski Po mnenju go>{>oiiarskih izvedencev »e bodo tudi življenje potrebščine (»odrazile, toda ne za toliko kot >e ho zaslužek povečal. Cena pšenici in koruzi je sta- biliz rana, ker so na razpola-i bo mogel v vselijo še izza prejšnjih let velike jonov novih delavcev. Zdi se, »srledili znatno več privošči- j zaloge, eena mesu nt sočmvju da jih IkmIo le težko dobili, ti kot mu je bi:o zadnja leta.bo osta'a približno ij*ti;. kajti že sedaj je v deželi ko- mogoče. iu.ii maj Stri milijone nezapo*le- I Narodni dohodek znaša seda i' °b/eke dražje, četudi nih. >74 ti>oč m lijonov dolarjev. V I* 1,11,1 ki *o v tvomičarjev, so mnenja, da je. f . , , b,mm "»^ij-ki v deželi še vedno okrog sedem >aJVtM' V»ni' . , . milijonov nezaposlenih. . 01 v mdiMnj,. ker; Zemljiški agentje il i jonov uez:(}H>^ Profesor Reynold* trdi, da ni več. daleč čas, ko bo začelo v Vmeriki delavcev resno primanjkovati. I »odrazila, nepo-munieijskih to- fcioer na- »e pa municijskn industrija ko-'[»ovedujejo desetodstetno jx>-likor toliko v zvezi % vsemu višanje stanarine, kar pa ni- drugfmi indu.bi. Kar si to- SENATOR BURTON K. WHEELER nekaj časont Rojak piše —.j kdo, to seveda ni važno. Tudi bi ne bilo prav, da povem, zakaj on so je obrnil zaupno [name in jaz sem; mu enako odgovoril. Toroj: (Živim v malem mestu, večinoma ined Američani. Prilika nanese na vse in tako smo razpravljali tudi o delavski politiki. Jaa zara dne v zadnjem lelu k meni. stavijo uti različna vprašanja in mi povedo, da sem naznanjen ko komunist, četudi nisem nikdar P predsednika Roosevelta je v sodobnem ameriškem javnem življenju gotovo najznačilnejša osebnost demokratski senator Buifoii Kendall Wheeler iz Montane. Dallas je Wheeler >rdit Rooseveltov nasprotnik. To je bil že mnogokrat prej. Večkrat je bil pa tudi njegov odločen zagovornik «n )»ri»ta>. \Vlio<< r v«'lja za velikega libera lea in £iritelja naprednih idoj. 1'tulpiral je, toda n«* brezpogojno, skoro vse Roose-veltove novoturijo. Moža sta se večkrat resno zaprla, »por je pa doseavl *voj viš«*k, ko s«» je Roosevelt pojavil s predlogo, da jo trehr Angliji pomagati do skrajnosti. Takoimenovana "lend-lea-e" predloga ma v senatu precej nasprotnikov, najsrditejši med'ujiiui j«« pa Burton Kendall Wheeler. rej trpel, to si recimo za« luž i i1, ker nisi znal molčati. Pa vedi v bodoče malo l>oljšc. adaš k nobeni stranki in kakor praviš, Ti ne morejo nič. Zakaj v naših državah V82AN0VLJSN L. 1808 'Edino v Ameriki napreduje! delavec, kakor nikjer drugje ne. V na£i stari domovini je delavec taka sirota, da ne moro nikamor ne sani, ne v skupini. Ali slišite kdaj o kakem delavskem pojavu ali napredku iz starega kraja? Sem prijatelj vsega, kar je dobrega na svetu, pa naj pride od tukaj ali tam. Toda pri 3SS J in s Peter Zgaga GREŠIL SEM imamo državljanske pravice, ys»kem rarsojevanju mora biti to se pravi: niktlo Ti ne more in ne sme kaj, če Te ne pripelje pred sodnijo in Ti dokaže. (Kar se pa dolarja tiče, vedi, da bo zadnji denar na svetu, če bo namreč kdaj denar sploh olb svojo veljavo. Naložiš ga lahko na banko ali v poštno hrani finico in do pet tisoč dolarjev Ti jamči država. Vceje garan- človek kolikor toliko pravičen. ('e nabirali na eno žnoro vse. kar je stabegn, nabiraj na dru-eo tudi tisto, kar je dobrega. Sole potem vagaj. In ko dobiš rezultat, pa pri mera j vse skupaj s tem, kar si posti doma. Potem boš >odil pravilno. Ko mlad in nedozorel narod kaj radi padamo v skrajnosti, cije ne moreš imeti nikjer dro-jzagorimo kakor kup slame in (udrihamo za stavo. fTorej ostani lepo, kjer si —j fclednji čas s«, prismuka kdo spadal v to stranko. Po iz-|pi<*iievet desetin vseli ljudi. Kdor d« la za svoj vsakdanji kruhek, je delavec. Tzjeura je samo slovenski časnikar ali pisatelj. Zalkaj on dela, ne da bi bil plačan. Toda kadar kaj' Grešil sem . . . Grešil strašno, dosledno in vztrajno, in v meni «e ni užgala niti iskrica volje, da se poboljšam. IMoja grešna dejanja sieer niso bila v nasprotju z božjimi in človeškimi postavami, kar me »pa prav nič ne razbremeni krivde, kajti današnje človeštvo ni podvrženo le 'božjim in človeškim .postavam, pač pa tudi postavam mode, dostojnosti in obnašanja. Te postave, prijatelji moji, sem pa tako temeljito kršil in tako strahovito lomil, da dvomim, če je na vsem širnem svetu sodnik, ki 'bi me milostno sodil, ali mi pa eelo odpustil moj greh. Kar strese me in preso nastavljeni in plačani, —jli primeru kakor so že — imajo tako težko' zaeijo. ve, .pa se mi je le enkrat zgodilo, da obe istočasno ni*ta bi-za pol hm 1 v eivili- sem. T>reT»n«r*jmTU. beaed. In k > mu Roo*evelt odgovarja, tudi njegovi izrazi niso prav posebno izbrani. Prvi«" je nastopil "Wheeler proti Rooseveltu, ko je bil ile lnji U 1::zlogov varčnosti proti iaplačilu bonusa veteranom. .Nastopil je tudi proti Rooseveltovim načrtom glede preu-*tr6jifcve najvišjega sodišča. Leta liKUJ, ko je Roosevelt kandidiral za ponovno iz-vol te v, j«' bil Wheeler zanj jn je izjavil,: — Nazadnjaki naj kriče, kolikor jim jo drago! Mi smo he lotili velike naloge, da \ rnrermo to deželo narodu,in ne bomo mirovali prej, da bo ta velika naloga rešena. Kmalu po tistem je predsednik pozval kongres, naj mu dovcll povečati število članov najvišjega sodišča od deJvet na petna j-1. Predsednikov predlog je naletel na velik odpor. Voditelj od pomikov je bil senator Wheeler iz Montane. — Predloga je b la poražena. Kmalu »ta se pa Roosevelt in Wheeler pobotala. Predsednik je poveril senatorju precej težavno nalogo: podpirati -tališče administracije v zadevi transj»ortacijskih reform. Ko se je bližalo Mo 11*40, je Wheeler izjavil, da po njegovem mnenju Roosevelt ne bo vtretje kandidiral. Progresivni demokratje so nameravali nominirati Wheelerja za predsedniškega kandidata. Zanj je bil tudi John L. Lewis, predsednik CIO. Demokratje so iabrali Roosevelta, in Roosevelt je bil vtretje izvoljen. Wheeler je zagovarjal vladni program glede trgovinskih pogodu, priporočil je prodajo orožja in municije Angliji in Franciji, zavzel se je za uvetfbo obvezne vojaške službe, pri vsaki priliki je pa poudarjal, da Amerika ne sme pod no-benim pejfcjem |>oe strinjamo Piše mi poleer še nekaj o je- včasih tako repenčimo in ^ka- in jih po«ke. torej republika, koder živiš Ti in jaz. Razmere v južnih državab ameriških se niti primerjati ne dnjo z našimi, zakaj tam je vse skupaj Šele v razvoju Gosto so naseljene z elementi iz fašističnih držav. Imamo torej itnm do-ti Spancev, na katere rastli kakor čreda ovac, ki je zastražena s pastirji in psi od vseh strani. Prišli smo sem in si nismo nikdar vzeli časa in truda, da bi malo preštudirali. kakšne so te države in kaj ti vse nudijo. Koliko naših ljudi pa ve, kaj je demokraci-cija, kaj prnnenja. kakšne te-meNe ima in kaj je vse mogoče v nji. Koliko — vprašam? Kolikor nas čita naše liste. voliva fašist Franco. Dosti Ita- skoro vsi iz starega kra- Devetindevetdeset let ječe V Fort Worth, Texaa, je bil obsojen na devetindevetdo«et let ječe farmer Earl T. Brewer, ker je usmrtil »vojega zeta, 19 let etarega študenta Glena Coxa. Njegova hči je pobegnila » Coxom dne G. januarja in se poročila ž njim. Brewer jim je *lodil ter slednjič dognal, kje •ta najela stanovanje. Ko je prišel Cox po itopnieaih, mu je Brewer z žepnim nožem pre-rezal vrat. Sodniku je rekel: — Tako f»e mi z?jiski otok Angleška admiraliteta naznanja, da je angleška armada zasedla italjanski otok Cartel-lorizio v skupini Dodekaneskih otokov, ki je zelo pripraven za letalsko oporišče in se nahaja komaj 5 milj od turške obali v Mali Aziji. liianov, na katere ima vpliv Mussolini. Jako veliko Nemcev, kateri so skoro vseskozi naciji. Poleg tega je v splošnem ves latinski element tak, da se težko dela ž niim. Na eni strani velika bogastva, na drugi brezprlmerna izkorišča-nia, kar občutilo zlasti naša dekleta, ki služijo po premožnih družinah. Delajo večer za večerom do polnoči, da se pase bocrata družba, drusro jutro morajo biti zopet ob potih pokonci. Nekatere izmed južnih ameriških držav že skoro čisto fašistične. Brazilija ie -postavim prepovedala vsako tujeje-■/ično časopisie in v se«tih ttV-seeih montio vsi tuii listi pre-■nAbnti. P^ed p«r leti Tn«» ->0 neka oserba. al ii svetniem iti v Bu mo« Aire«, ki ie davno mesto Aroentiniie. Svetoval sem ji tako. da na i stori vse. kar se ji zdi prav, samo ene napake naj ne nnnravi: naj ne zapusti naših držav. iAmtpak vsak človek ima svojo .glavo in tista oseba je tudi odjadrala v južno Ameriko. Konec t Po par tednih je želela nazaj, a vzelo ji je leto dni predno se ji je posrečilo priti srečno eem. . Sosedina Meksika ni nobena iizjema v tem. Torej ne misli, da hi se kam umaknil, ker ni nikjer na »vetu boljšega. Ostani lepo tnkaj in — molči. S tem. da bi govoril, kakor sam praviš, za delavsko ja. Kdo je kaj prinesel sem. raz ven zdravili rok in močne volje? Vsi smo začeli z ničem, a venelar imamo danes na tisoče slovenskih domov, na stotine društev, na ducate narodnih domov. Marsikatera slovenska družina je dala sinu ali hčeri priliko do izobrazbe. Mnogo naših ljudi zavzema odlična mesta. Koliko naših kjudi se je vrnilo v stari kraj!' Veliko — amtpaik slednji je prišel nazaj iz enega samega vzroka, ker je Amerika veliko boljša od stare domovine. Kdor je enkrat de^al za doflar, ne more več delati v dinarčke, kronce ali lire. Edini smo vsi v tem. da je A-merika toliko boljša od vsake ^rwre dežele ali države na svetu. da se je do danrs še sled-uii povnnil, kdor se je zamK>šal kam drugam. tisto, kar je najbolj zdravo in pravilno za največie število ljudi. fUm več demolrracije in svdbode. toliko manj besedičenja in mlatenja praznih fraz. 'Na vsakem našem zborovanju in na vsaki konvenciji se itzgubi dve tretjini časa z govorniki, ki prihajajo drug za druirim z besedami: jaz se tudi strinjam ... ali ja® se ne strinjam. Ce se strinjaš, molči in c-lasuj za. ali pa glasuj proti. V listih prinašajo uredniki večkrat stvari, ki so vredne, da jih človek premisli in presodi. Kar je dobrega, vzprejme, kar ni, s tem se dela, kakor z čf$-vom velikega ameriškega dnevnika: gre neprebrano v koš. Pa pridejo rojaki in pritiskajo na desno in levo. tako, da >e drih hlačah na ee*to. Zelena sraje«a in rdečkasta kravata Ma proti vscin zakonom mode dopolnili moj out-fit. Kakor gobavcu so se mi umi kali, kamorkoli «em prišel, in še danes mi je nerazumljivo, da niso poklicali zamrežene kočije, ki naj bi me odpeljala tja, kamor sem po njihovem mnenju spadal. In kakšne grehe mmii delal v občevanju s soljudmi! Na busu ali kari sem z gro-šem kupil voži.jo in sedež. Iti *em sedel, če s«*m le -e«lež dobil. Sedel vzt rajno, zavedajoč se svoje pravice. Sem namreč že v letih tor od dne do dne bolj polomljen. Pa je »topilo predme mlado, »poč i t o, še ne dvajsetletno dekle ter me začelo s koleni in a pogledati opozarjati na mojo sveto dolžnost, naj ji namreč sedež odstopim. Jaz se pa ni-sem ganil. V jezi in ogorčenju so se ji j bliskale oči, z očitajoč" imi pogledi me je skušala predreti. Ves potan sem vztrajal do mo. jega komarja in se nato osramočen in jionižan, kakor polito ščene, izmuznil iz tbusa. Vedel sem, da bo nežna mladenka do smrti preklinjala mene—neotesanca, pa se navzlic no zadaj preluknjane, sem mo-ltonin nisoin poboljšal in se ni ral pač v sivem suknjiču in 1110- nazadnje pokvari vse. I~rcd-nik pa ostane gr< šni kozel, zre? za novo žrtev. Vedkratimi ni kaj prav. pa se čilovek tolaži z mislijo: čez sto let 'l*> vsega "koneST 5»vet lw> stal, kakor stoji danes in na miših n»cstih bodo vrednejši in sposobnejši ljudje. V naravi so zakoni, da večno zmaguje dobro nad slabim, vredno nad I nevrednim — zakaj če bi tega j ne 'bilo. bi ne bilo napredka. »Misli dosti - — govori malo, pa bo za vse boljše. 4 sem spokoril za greh. I11 kolikokrat sem grešil v javnih -prostorih! Namesto, da bi kavo, kot se spodobi, lepo srebal iz skodelice, sem jo, če je 'bila prevroča, zlil na krožnik in jo ohlajeno k krožnika spil. Ali sem pa zemljo v kavo nadrobil, ker mi le tak zajtrk nekaj zaleže. Kokošjega bedra n i s e n: t ranči ral z nožem in vilicami, ampak sem ga enostavno v roko prijel in s čekanj odluščil od kmti, kolikor in kar se je pač dalo. Pri jedi nisem izmenjava' noža in vilic iz levice v desnico in sem, če je na krožniku kaj omake ostalo, vse lepo * kruhom pomazal in z največjim užitkom zavžil. Ni čuda, če je gostom, ki »o me gledali, slabo postajalo, in da sem odhajajoč, ujel očitek "pisr" ali še kaj hujšega. &e danes mi je nepojmlji- LEPA PRILOŽNOST V starem krajn imam dobiti ameriških 300 dolarjev. Ako želi kdo v starem kraju kako( denarno zadevo urediti, naj sejvo, odkod sem vzel pogum, da obrne na mene in se bova dogo- sem več dni zapredoma hodil vorila, kako se naj zadeva re- v isto re«tavricijo, in odkod Si. — FRANK CASH, 413, Mt. Pleasant, Pa. Box (3x) REVMATIČNIH BOLEČIN Nikar po nepotrebnem ne preneiejte bolečin v kitah. Na tisoče ljudi je bilo nepričakovano rcSenfb i'e. Kaj bo z inenoi, divjakom, necivilizirancem, izvržkom dostojne olovoike družbe? Treipetajoč »lntim, kaj b«>. Najmanj, kar morejo atoriti z menoj je, da mi vtaknejo rin-ko v nos in me zapro za debelo železno ograjo. To bi bila se najmilejša kazen za trdovratnega kršilca neiaproftniti postav tnode, olike in dostojnosti. __ z I £ S IIIS D D I" - New Torf s te mtiiifl M prioWnJe-fetrttm feievilfco Mj bodo t »Mi TKur»3ay, FoBruary 27, IWI YBTiNOVE JIN L. Dopfgf m nan vedno vie nase Btatelje in »e i njimi m*i rojaki rekoe med aefaej ftfrnrjaj*. med prijatelji Torej Frank, kakor tvoja simpatična zenica, sprejmita na tem mestn moje ponovne iskrene castitke, kakor tudi vam izražam ponovno iskreno retečeno nedeljo dne 23. fe-irja sem bil z boljšo polo-po vabi jen k prijatelju Fr. rihl na botri no njegove :e. Tozadevno slavje se je Bo v gost i liliji h prostorih Sterpliena in Mrs. Ane H, na 206 Wyicteoff Ave., joklyn, X. V. Mr. Stephen iskrena hvala botru in botrioi Dr-. \£ailjev Franka Stariha ali nje-re soproge. Med drugimi venci so se Uiga sLavj;i ude-lli tudi Mr. Anton Birk, z Ijo družino, Mjrs. Rozman s I jo poročeno hčerko in n jedru/.i no. [KI strani Mrs. Starihe pa je navzočih več njenih bratov [ter, bratrancev in sestričen, it znano, namreč Mrs. Stari-prihaja iz ugletlne nemške Hovine. 'rav j>o doanače r-ino se lepo kftbavali pozno v noč. Xa m mestu prav iej>o zahva-Ujem Mr. in Mrs. Stariha. za iko spretno aranžirano zaba-p. kakor tudi izvrstno postreglo v vseh ozirih. Želim jima adal.je, da bi preživela mnogo r<čilih zakonskih let, ter da bi prihodnjo leto zopet ob sliČni j-riliki sešli, ter da bi tedaj oblajali ponovno botrino novega prira-tka" k driržini. pa hodili moškega ali ženskega spola, polja Franka je bila sedaj us lift na. kmkor se je izrazil, nami* reč, di\ ^i Mi hčerke. ker nam.-•eč bodi omenjeno, da ima že |» eliikoga sina iz prvega zakona raj se omenim, da hčerka je bita krščena na ime Karolin.i [Magdalena Anna Stariha. Naj omenim nadalje, da prijatelj Frank je ie dolgo vrsto let od nosno takorekoe ustanovni k -lov. pevskega društva "Slovan**, kaikor tudi večletni član slov. podpomeira društva sv. Jožefa st. 57 KSK.T v Brook-Ivmi, X. Y. zahvalo za vso tako lepo aran-|ta,nice na St clah. Avemie> Ari zirano zabavo >n postrežbo v. isa]a w sc ,.llljk() ;c cela vseh ozirih, kakor tudi seveda knji^a Q pomeira stalnice za slovenski narod, ker ga ni naroda, da bi ravno čitalnice in či talnšške besede igrale tako ve- ostal za vedno v spornenu. S prijateljskim pozdravom, A ni bon v Svet. VFSTT IZ Ol KVELAXP, orno. Ta večer, ki eva ga prebila Uko vlogo> kakor jo ravno m<., sestre Kravos, Soc. Zarja. Zaic—Jelarcic in govornik bo sodnik Frank J. Lausche. Xiitftcpifi bodo tudi pevski abor "Jadran", duet "Sloge", John Telishnian, Vadnal kvartet, in županski kandidat, nam poznani Anton Eppih. To vam bo .zopet smdia na kose, ampak to leto ne t>o kak potepuh, ampak pravi politik, oziroma pravi županski kandidat s pravo '.pMi" mmziko bo mamil svoje volilce. Obljube vam bo pa ta- "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . Dne 4. fobrunrja je v bolnišnici v Galenu, Mont . umrl po daljni bolezni rojak Anton Pire star 58 .h t in doma z Vrha pri Trebnju na Dolenjskem. Pri hiši se je reklo pri Zbietn. V Ameriki je živel 441 :'et Do leta 1038 je delal v premokovni-kili, nato pa je vodil gostilno in prt nočišče v Billings. Mont. Zapušča ženo. 4 sinove in dve hčeri, dalje v Grass Valley. Cal. brata in dve sestri in drugega brata v Alberti. Oan. Pittsburški kotiček Piše I. BUKOVtNSKI, Pittsburgh, Pa. Leuspeh. — Zadnjo nedeljo|]x?elar. "ra7f.ii za časa prohibi-dne 2i». februarja je naš Dra-Jcije včasih kvait ali pa jut matični klub predstavi veselo-JnmnšajJla.,, igro "Denar", ki je imela ino-j 44S\*et pa je res nanju*," je ralni in gmotni uspeh. Igralci, inodrova 1 rojak s par preosta-večinoniii mladina. Frank Šu-jlimi diaUami na glavi. Žen-k ntič, Mary Skerlong. B. Gasper, se po navadi neprime pA-^a, ako Xa Klyju, Minn., je pred dnevi imirhi Mr>. Angela Vidmar, stara 35 let, katera je tamkaj bivala 29 let in zapušča moža, dva sinova in dve hčeri. + V Seattle. Wash., je pred dnevi umrla Mrs. Alojzija De-•bc%fjak, roj. Klobučar, doma iz Grma pri Novem mestu. V A-meriki je bila 20 h t in tu za-pu«ča moža, v Caluniet, ^Fich. pa dva brata. t V Borst, Minu., je pred krat-pioni i Joflin Zima, v staroMi ^2 let in doma od Bleda na Gorenjskem. V Ameriki je živel f».ri let. t V Denver. Colo., je pred nedavnim umrla Mrs. Cecilija Pa- L Ske r long. Anna Klun, M. Bobnar, J. Kunič, J. Fabec Jr., P. Fabec in R. Fabec, -o rešili dane jim vloite zelo dobi o in v n»lx*'iio zadovoijnost. Tutli mleiežba je bila precejšna, dasi bi bila lahko večja, zlasti od najbližjih sosedov SI. doma. Toliko večja zahvala pa gre rojakom iz zunanjih seli kot Library, Coversdalc. Caniionii'bu! g, in še nekaj drugih, ki so nas počastili s >vo-ji:i» posetom. Pie^Lse^lnik Slov. doma. Pawl Klun je ob tej priliki opozoril vse one stariše, ki imajo fante in dekleta s talentom za petje, a Še niso člani društva "'Prešeren" naj jih čimprej nagovore za pristop. Stari čla-ni-pevci nan?r( č (po zakonu narave) izginjajo drug za drugim in če ne bomo poskrbeli za mladi naraščaj. lx> po naših dvoranah in odrih kaj kmalu utihnil glas naše lepe slovenske pesmi. * * Smrtna žetev. — V nedeljo zjutraj, dne 2.°>. febmarja je v Piti-sburgh TfiospLtal po enomesečni bolezni za večno zatisnil svoje m"i y.nani iu splošno pri-rjirbljeni rojak Frank Štefančič SLAVNEGA RUSltE-GA PISATELJA Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani pa le. si nataknejo la«ulje, ki se ne ločijo od lastne grive. In vzlic temu ostanejo vedno pokrite. najsiibo v cerkvi, uradu. sj|av,,i ruski pisatelj je v tej gledališču in drugih javnih lo-i povesti klasično op;sal igral-kalili, d očim moramo mi m ožje L ko „tra,t> igralec izgublja in povsod ponižno vzeti klafeto z glave in kav.ati našo n«^reču«» j»lešo cehiiipu svetu. Ali bi ne l.ilo mnoiro bolj dostojno, da bi m« o>tali }»okriti in bi raje ženske razkazovale ljudem *voj ^'permanent wave** boe ni znan. ah objav- J . .. A .. . P- t * i nenormalnostim. Opis ie živ« hen bo pravočasno v -loven- , . A . x ' . 4 ien oo pt skill listih. Torej rojaki iz mesta in sosednih na-elbin. ki ste ljubitelji naše krasne slovenske pesmi in vam je pri srcu na^ prosvetni napredek, pridite v obilnem številu, ne bo vam žal z o-zirom na duševni nžitek. !Dim — znak prosperitete — Ako se vedno kadi iz naših tovarniških dimnikov, je to zna- ier">4. in Carnegie c« ste. Rojen je bil pred 53 leti v va-i Trip-čane pri Ilirski Bistrici.^em pa je dospel leta 1913. Zaposlen je bil dolga leta pri Wa-verfy Oil Works Co.. kjer si je priiv gotovo nakopal tudi menje zaposlenosti. Tekom de-bofezen. Tu ostavlia žalujočo j pre-ije smo imeli bolj či-to vdovo t« r 2 sinova in eno hčer, nič je, pa tudi delavske mošn je v stari domovini pa brata in^o bile bolj či te. Tn zdaj s sestro (če . l^awrencevii'le district. Krnil, star 24 let je vstopil kot prostovoljec za 3 leta, starejši 26 letnik (za ime se ne spomnim), pa je bil d raft i ran za 1 leto. Naj imata mnogo uspeha v novem stanu! Bolezen. — V St. Francis bolnišnici se nahaja rojakinja Mrs. .Mary Smrek ar. Carnegie iu 54. ce>ta. Vsi znanci in prijatelji ji želimo skorajšnega zdravja. Ako še nimate Blazni ko ve Pratike za leto 1941, imate še priliko jo dobiti. Letos smo naročili dovolj veliko zalogo, da zadostimo povprečnemu vprašanju po tej knjigi. Srečni smo bili, da smo prejeli celotno na ročbo iz starega kraja. — Zatorej, ako še nimate Pratike, naročite jo še danes, ako jo želite. Cena je 25 centov. — Svo-to lahko pošljite v gotovini, dobro zavito v zalepki ali ako bivate v Združenih državah, se lahko poslužite znamk po 2 oziroma po 3 cente. — Naročila pošljite na KNJIGARNO "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York City iznajdejo mehčani, ki jim ni dim po vo ji i-i tuhtajo, kako bi se i»a iznehili. I/, tfga namena so pred kratkim naši mestni očetje ('councilman i) potovali v St. Tjoui-s. da bi -e na mestu poučili, kako so -»■ tam rešili t nadlege. Xu. tam so enostavno presedlali iz mehkega na trdi premog, ki je ote jo je dobrin vol h-o piocej brezbrižno proti njenemu vtisu na druge. Nocojšnji v v ver je živo pazila nanj, še bila je zadovoljna, ko se je zaHeiwiIa od poči to, pomirjeno in v-o takšno, kakršna je bila ]>o navadi in zaodvoljnejša pa, ko je ob svojem vstopu v obed n i eo videla, da jo teta motri z odobravajočim obrazom. l*ady Eleanor je bila že sedla k mizi, okrog katere jo bilo dobro prostora za dvanajst ljudi, pa >e bila spričo obsežnosti yobano vendarle še premajhna. l>va kuverta sta bila postavljena drug nasproti drugemu, in Simona je bia sama pri sebi m koliko iznonadona. ko jo videla, da ne pričakujejo razen njiju dveh nikogar k Obedu. Tudi obod se jo vršil s tisto po-I ratnost jo in volikolepno izbran ostjo, ki je vladala povsod. Nami«nik je inalodane izginjal |K)d nakopičeno >rebrnino, pod .tgroniimi jiogrevalniki, zvonci za pokrivanje jedil, nastavki ,n košaricami za sadje, p;nl množico nepotrebnih stvari, namenjenimi odi nolo /-'i gledani je, ki so nekoliko prenaravnost -fxmiinjale človeka na zlatarsko ^z1o21k», ko so >e lesketale ob Jjči. Štirje služabniki v bh'-teeih livrojah so čakali na svodih mestih, 11 m 'lin pa jo bil po svoji sestavi in izvršitvi enak k.itereiijirkoli izmed velikih pariških obedov. •"Ktank-o-kega kuharja imam" j«' dejala lady Kleanor v pojasni t). • Francoski kuhal jo nji «ami malo koristil, ker se niti ni dotaknila tn»l>eno lZijuh! jedi, ki -o jih nosili na mizA in katerih vrsta se je zdela Simoni brezkončna, tako da se žo ni več čutila zu»ožile, delat; jim čast. rinhlaljo ii biln ladv Kleanor sama, tem neprijetnejša ji if postajala njena družba. Vpričo svoje tete se j«' čutila v radroifi, kakor človek, ki je primoran igrati na neznanem mu godalu in tlela na slepo srečo plašno poitzkusi. tako pre.-emečen lUhi toni, da se liiu včasi posreči, kakor še večkrat disonanco, ki pride izpod njegovih rok. Gotovi odgovori in gotove beee-d ' najne-dolžnejišfga zaifičaja so navidezno globoko razburjale ndv Kleanor, no ot!ali v salon »kjer jo bila Simona sprejeta in kjer jo ooividno po navadi stolovala ladv Eleanor. Oil tega trenotka sta ^o razumeli malo boljo. * Simoni so ;e zdelo, da vidi, kako jo teta poučuje in doslej ni nezadovoljna z zaključki, do katerih prihaja. "Ali igrate klavir?" je naonkra t vprašali, ladv Eleanor. "'Da, teta, nekoliko!" "Polbio, -/.aigi ajte!'* ff-aouk iti pogosto poslušanje mojs-tr>ikih del, ki jih ne podajajo nik:or tako, kakor v Parizu, je bilo razvilo nične prirojeno zmovnosti, kajrti in|ela je resničen talent. (Kakor da toga mti ne zapazi, jo je poslušala ladv Eleanor 7 dolgočasnim obrazom in vsak tmmtek ob^iča a giiivo ter se ozirala naokrog, a M pa trudoma Izztezala roko in gladila svo-.e^a pri let noga p a- ki ji je bil osodice: - 4 C loto vo tudi pt»i(4e: zaipojte, prosim." Siimoni je »burni vzkiipela du%. Z njo, ki je bila silmo ljubfljena v ro»H>inskem krogu in zelo negovana v družbi, že rifhče ni bil ravnal s tako despotsko brezobzirnoetjo. Hotela je že odgovoiiti in odkloniti, toda premagalo jo je čustvo, ki je bi'«o siliii'jšo oezni do dragih se pretrpi vso. tudi poniževanje. (Nadaljevanje prihodnjič.) čujočih so fantazijah kakor naša. Ptav sedanji o čisto novogji romantičnega načrta zgraditve podmorskega jnodo-ra v fiibraltarski ožini. O tem se zdaj mnogo piŠ<*. iBilo j. ine«t svetovno vojno, ko je španski general Don Mariano Rubio prvič, v zgodovini predlo žrl svetovni javnosti ta španski in ženjerji zelo zanimajo za to načrte. Vso kaže, da ni več daleč, c'jvs, ko l>osta ■> podmorskimi predorom zvezali Evropo in Afriko. ŽATJOSTNA VEST. Iz starega kraja som prejela pismo, ki nji naznanja, !'g z dohodi okrog f>8 km. Predor bi bil zgrajen približno n:»0 m ps., je jiočila banč-prodora. To naj l>i bila jeklena cev svet ost jo 12 m, ki bi jo držale plavajočo napravo stalno kakih .°>0 m ]vwl morsko gladino. Gradbeni stroški bi bi.li znašali takrat v našem denarju okrog 7.">0 milijonov. . nemil slu vreča, v kateri je nosil •">"»< M) n i kijev, ki so se zako-talili na vso strani. j mimo-gre«loči jih začeli j»<►hirat i in j'h vračati oi>upanoin bančnemu uslužbencu. Pomagaei so imeli dobre oči in ^o bili ]»o-CTdeja prav za prav ni bila no-'šteiii. va. kajti že leta 1870 jo razmi- j Samo devetnajst nikljev se šljala takratna turška vlada o|jc izgubilo. neposroolo-lžiti pavajoči prodor v Gibral-tarski ožini samo m pml morsko gladino, kar bi še o- VOJSKA FRESENEČENJ IN VOJNE ZVIJAČE. ' Tako vidimo, da ŽIVALSKE GOVORICE NI. S po obnim glasom kliče ko-klja pišvančko. kadar je našla hrano. Psi renčajo ali ]>a p: i-jazno lajajo, če se srečajo. Pred hližaj<«'-o ^e nevarnostjo svare Kosi drug drugega s po-sobiiim g!asom, ki gn vsi razumejo. ('e take ]>ojave med živalmi opazujemo, nam pride na misel, ali vendar nimajo tudi živali neke primitivne govorice, s ponm čjo katere so pogovarjajo in sporazumevajo. Ravnatelj berlinskega akvarija dr. (Kskar lleinTeth jo dol go opazoval in poslušal glasove evropskih in izvtnevropskih prinaša j živali, jih zaznamoval, pa j« rr ii i, si ^ M M 01 v, 00 00 00 f 00 00 0 0 0 0 00 00 00 00 00 00 II 00 SLOVENSKO • AMER1KANSK1 W"1 "1 :: ZA LKTO :: Koledar 1941 Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . • • Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke. Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH," ki ga je spisal Fr. Troha. Slovenic Publishing Company 216 W. 18th Street New York, N. Y. Cenn 50c Vaoto la'jko iHMljvte t xuuaikab po 2 os. t rrate, Ce prebirate ▼ Zdruienih drlarah. Posebna priloga: Trije zemljevidi T barvah: EVROPA li;T\ 1914.; EVROPA PRED SEDANJO VOJNO: EVROPA 13»t NAROČITE OA SE DANES f 01 01 00 01 10 00 00 10 00 11 11 11 11 11 \11 Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Velika Blaznikova Pratika za 1. 15141, in Priročni Atlas (38 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1. ve popolnoma nagonski način oddajanja glasov, ki jih ista vTsta živali instinktivno razume ter se po njih ravna. To je ravno »lovolj. «ia so ta ali ona živa ">ka vrsta ohrani. Koklja vsak dan nova ji.esen eenja.jprišol -lo zakljueka. OJI1 VJtW|M pj^anp«-. oeprav obrambi «e pridmžujojo šo voj-jmh.xTiejše. ni. Ore seveda za ho 11<>kj> llalf.r. ih] ^jjj, 7aprta no zvijaoe« k. pri v>oj strašni jgovmeo v oloveškom pomenu.L,; C{t]0f iV pj^aneov »p ob ni-tragwliji to vojne vea-ih kaj ,<'lov. k ima besede, v katero;,,,., Ta prbner nam jasno po-ugodno m olajševalno vplivajo jlahko zajame ne samo to. kar j..,.^. fja f;l nj0|, nj nf.k;lj iKiživeo. !se okrog njega doiraja. teimW- /:lVostnega. temper p nlcdiea Tako so Angleži pred krat- tndi svoje iius.^ in čustva. Celo ,lokp?ra notranjega nagona. kitni postavili navi«lozno v. liko tujih jeaikov so eovek lahko mogoealo plovlw) velikih preko-j letališče. Nekaj travnikov jim nauči. Vsega tega pri živalih oceanskih pa mikov. Tunelska | je služilo v ta namen. Na ro-'iii. Žival ne more svojih misli eov eliptičnega profila bi bila jbeh so postavili veliko lope ali »izražati v br-odah in nima tudi narejena iz železoftx tona in njen hangarje za letala iz — lopen-fpotrebnih izrazov za to. Noka- pronier bi znašal okroir 25 m. Sestavljena bi biTa iz 75 ko-o\\ dolgih po 2t)0 m in stalna lei:a vsakega kosa bi bila po višni in smeri zavarovana s četver- ko. NeiiToi so jih rrs kmalu!tori irlasovi. ki jih slišimo tudi močno bombanlirali. TK'akrat T>ri živalih, so naironski, ptiro-trikrat so jo Angležem «*reči-j jeni. in z re o eksplodirale liomlbe, ki sobi-'menom, da bi so hotelo z d rudi >u. Za svoj načrt si je iabral il-e vržene na vabo iz lepenke, j gin A živalmi pogovoriti ali spo-ITcrera progo hmhi Kaplehuohc Sknbno in radovedno so se po razumeti, temveč nagonski, ti odhodu nemških letal približali irlasovi prihajajo na dan iz a-navideznoimi letališču, pa so foktov. tako nekako, kot pri RDoznali. da so bilo vržene ta'človeku smeh. jok. nenaden dan Jesene boml>o. Ko so nam- krik ali bol. reč Nemei spoznali zvijačo, so i Tako imenovana živaKka go-se še oni pošalili z ledenimi bon4banii na papirnato letali- pri Algecirasu in Kapablanea pri Centi. Načrt bi zahteval zgraditev 15 km do'^gega voda imd mor-ko gladino in dveh 4 kilcsmotre dolgih dohodnih ramT>. . Noben izmed teh romantič- S tem seveda ni roč<'iio. da bi bile možnosti živalskega sporazumevanja sploh n* moroče. I i zelo omejeno in majhno. posvaril s posebnim glasom in vse IkmIo razumele, da jim preti nevernost od zgoraj, iz zraka. Tudi kos i um različne znake za nevarnost na tleh in za nevarnost iz zraka. S sikajočimi in vreščečimi glasovi jkusajo prestrašiti sovražnika kokoši, kadar valijo, potem gosi, raco, labodi, žerjavi in sove. Mnoge živali, ki so sieer poficlnoma neme. o«Ubijajo določene trlasovo samo v času. ko so p "odi jo. kakor afriški noj. golobi smrdokavra in ku-kavioa. Ptice pevke d robe svoje me-fodijo. č prav jih ni nihče učil. Večkrat lahko opazujemo, da Nekatere, kot -lavčki in ščm-sporočajo živali s temi nagon- kavči, morajo prej s^ati dni-kimi znaki d ni-a drngi zelo|-° s,nv<"ke ali ščinkaveo in po-razičmo stvari. Še bolj kot teTn sami l^-J0' vorica torej ni nobma prava govorica, temveč neki od nara- s«>saloih opazujemo to pri pti-oah. ACnosr^ ptioo nimajo samo znakov sfcrahu ali svari h, tonfveč tudi dnigo zn?iko za točno določene nevarnosti. Petelin na primer z posebnim gla-«■ 711 opozarja kokoši, če je prijel na dvorišče tuj pes. Njegovo svarilo pove, da io nevarnost spoeno£m še ink a v ca poti, da si je nazadnje "izmislil" neko fivojo n>elodijo. ki pa niti malo ni bila podobna petju drugih ščinkaveo v. TELO J£ HROMO, TODA DUH BISTER. V vasi Makovištu v Srbiji živi siromašni Svetozar Oabič, ki je zdaj star 40 let. V spodnjem .lelu tele-a je popolnoma hrom. tehta -samo 40 kg in je visok 40 cm. Toda zato ga .jo pri roda ntl>darila z izrednim duhom. Si-romaoCk se je po 17. letu sam naučil citati in pisati, pot ni na so je lotil različnih obrt ni j. Izkaza) se je za prvovrstnega ključavničarja, razen tega zna še 15 različnih obrti in vsakomur popravi kot najboljši mojster, karkoli je treba popraviti Nabavil si je različno moderno orodje, delavnico pa ima kar ob po-tel ji, ki je doUra 90 cm. Poleg drugega je Svetoizar odličen frizer in padar. Pravijo,