PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Sovcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1- maja 1945 v tiskarni -Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsla m. dnevnik TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 8 (13.838) Trst, četrtek, 10. januarja 1991 Skoraj vse upanje zdaj na ramenih generalnega sekretarja OZN De Cuellarja Neuspeh srečanja Baker-Aziz Pogovori v Ženevi so trajali dobrih šest ur - Vso krivdo za neuspeh Baker pripisal Bagdadu Aziz ponovil zahtevo po sočasni rešitvi palestinskega vprašanja - Konec ultimata vse bližji , ŽENEVA — »V teh šestih urah nisem slišal ničesar, Kar bi mi dalo misliti, da je Irak pripravljen spoštovati ssolucije varnostnega sveta OZN,« je na začetku tiskov-konference po včerajšnjih pogovorih v Ženevi z iraš-kolegom Tarikom Azizom povedal ameriški državni ekretar James Baker. »Irak je glasno poudaril svoj "ne" ttiiku iz Kuvajta, s tem pa je dejansko tudi kriv za neus-f?n ženevskega mirovnega srečanja,« je še dodal Baker, 'Pa je ob tem tudi pristavil, da ostajajo vrata za mir še sdno odprta, vendar pa pot do teh vrat vodi le z dosled-,lrtl upoštevanjem vseh resolucij varnostnega sveta. ' Pam, da bo iraško vodstvo izbralo to pot,« je še pouda-1 sef ameriške diplomacije. Za njim je novinarjem spregovoril Tarik Aziz, ki je avrnii Bakerjeve trditve, da se Irak ne zaveda resnosti ^ložaja. Dejal je, da ZDA zanima le položaj v Zalivu in j?0 .ovanje resolucij VS. »Toda celotno področje potrebu-s "br in stabilnost in če so ZDA resnično pripravljene UirC 0vati v prizadevanjih za dosego globalnega miru, v ui Irak ne bo stal ob strani,« je poudaril Aziz, ki je s tem zvezi opozoril, da je istočasna rešitev palestinskega Pfašanja za Irak bistvenega pomena glede nacionalne črnosti. Potek včerajšnjih pogovorov med obema zunanjima jrphstronia v Ženevi pa vsaj v začetku ni dal slutiti, da se končal z dejanskim polomom. Državnika sta se začela p 90varjati točno ob 11. uri, nekaj po 13. uri je prišlo do H e9a odmora, nato pa so se pogovori z enim sa- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predstavniki manjšine odgovarjali na vprašanja ožjega odbora Enotnost Slovencev v senatu BREDA PAHOR RIM — Pripadamo različnim strankam, izhajamo iz drugačnih izkušenj, vendar pa glede tega vprašanja zagovarjamo enako stališče: ob želji, da bi odbor in seveda nato komisija čimprej uspešno zaključila svojo nalogo, si nadejamo, da bi bil zakon čimbolj odprt, kajti s tem bi Slovencem končno izkazali zaupanje. S takšnimi mislimi se je msgr. Marino Oualizza v imenu predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji, poslovil od ožjega odbora senatne komisije za ustavna vprašanja. Ta delovna skupina je namreč na svojem rimskem sedežu včeraj nadaljevala z nizom avdicij v zvezi z vladnim osnutkom zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. V dopoldanskem krogu srečanj so prišli na vrsto naj- prej tržaški in goriški župan, medtem ko se je predsednik tržaške pokrajine že drugič odtegnil vabilu nato pa predstavniki Slovencev in z njimi člani nekaterih italijanskih oziroma »mešanih« združenj, ki zagovarjajo tvorno sožitje med večino in manjšino. Že dopoldne, nato pa še ves popoldan je nato beseda pripadla predstavnikom tistih italijanskih organizacij, ki imajo do zakonske zaščite Slovencev odklonilno stališče. Vabljeni so pravzaprav odgovarjali na osem vprašanj, ki jih je že predhodno zastavil ožji odbor -enotno stališče predstavnikov Slovencev na posamezne točke objavljamo posebej. Ta dokument je delegacija izročila koordinatorju delovne skupine Guzzettiju (KD), ki je tudi poročevalec zakonskega osnutka. Včerajšnjemu celodnevnemu poteku avdicij pa je vseskozi sledil sen. Stojan Spetič (KPI). NADALJEVANJE NA 2. STRANI Jugoslovansko zvezno predsedstvo ponovno napada Slovenijo in Hrvaško Z zahtevo o razorožitvi »nelegalnih« sil naj bi tonil v pozabo srbski bančni rop BOGO SAMSA je zvezno se mora-ki PredseriVANA ~ Včerai 1' j° t_ ebstv° sprejelo ukaz, da uiSo torrnirati vse oborožene sile, iti ni Sestavi »enotne« JLA ali milice Zvg^.^bhova organizacija urejena z °roži 1^li Predpisi- Vs0 opremo in trebae.ie treba vrniti JLA. Vse to je Po u, lzvesti v desetih dneh. JLA bo ijatie &ZU Predsedstva zaščitila držav-dar tg119 eelotnem ozemlju SFRJ, ka-gatii ne m°rejo narediti drugi or-bo tiari VeZni sekretariat za obrambo J0viZoroval izvajanje ukaza. Piti r)Cev rdrez je očiten poskus odvr-tovne Zomost jugoslovanske in sve- r°Pa Javnosti od srbskega bančnega ofitDo drugim vprašanjem. Ukaz je ki, je nUPerien predvsem proti Hrvaš-dvt, ijg 6koliko dvoumen, zlasti v uvo-ja ob P0v°ri o tajnem uvažanju orož-gih dr/leP°srednem sodelovanju dru-v ter ob neposrednem sodelo- vanju organizacij v tujih in sosednjih državah. Slovenski obrambni minister Janez Janša je takoj odgovoril in uradno sporočil, da slovenska teritorialna obramba obstaja v skladu z ustavo in zveznimi zakoni in da se ukaz nanjo ne more nanašati. Razprava na zveznem predsedstvu je bila burna. Hrvaški član Stipe Mesič je sejo iz protesta zapustil, slovenski predstavnik Drnovšek pa je odločno zahteval, da se govori o srbskem vdoru v Narodno banko Jugoslavije. Bila sta preglasovana. Makedonca ni bilo (še vedno je stari predstavnik Tu-purkovski, ki se ob tako kočljivih zadevah rad umakne). Bosno in Hercegovino pa še vedno zastopa stari predstavnik srbske narodnosti. Toda najbrž je pri vsem tem odigralo svojo vlogo dejstvo, da se je v teh dneh, ko je prišel na dan srbski vdor v jugoslovanski bančni sistem, nekaj NADALJEVANJE NA 2. STRANI V petek bo Slovenija sprejela zaščitne gospodarske ukrepe LJUBLJANA — Trije slovenski predsedniki: predsednik republike Milan Kučan, predsednik vlade Lojze Peterle in predsednik skupščine France Bučar so se včeraj sestali in kot pravi skrajno skopo uradno sporočilo, »pripravili so načrt skupnih akcij v prihodnjih dneh«. Predsednik Milan Kučan bo danes že dopoldne v Beogradu sodeloval na razširjenem zasedanju jugoslovanskega predsedstva, na katerem naj bi po informacijah Tanjuga pričeli nov razgovor o bodoči obliki Jugoslavije. Malo verjetno je, da bo današen dogovor idiličen, očitno se bo pričela trda bitka. Slovenska skupščina pa bo zasedala v petek zjutraj na skupnem zasedanju vseh treh zborov. Na dnevnem redu bo izvajanje predlogov, ki izhajajo iz sklepov slovenske vlade obrazloženih v memorandumu, o katerem smo že včeraj poročali. V bistvu gre za zaščito slovenskega monetarnega sistema, za kar je Slovenija že povedala, da bo sama pobirala davke in carine. Toda to je malo, v resnici gre za slovenski moneterni sistem in za uvajanje takšne ali-drugačne oblike slovenske valute. Zelo verjetna pa je domneva, da bi nadaljevali tudi razpravo o slovenski ustavi, tako da bi sprejeli neke popravke k določilom, ki Slovenijo še vežejo na določila zvezne ustave. V NADALJEVANJE NA 2. STRANI Skupni dokument V V »J* o zaščiti Predstavniki naše narodnostne skupnosti so med avdicijo senatorjem ožjega odbora obrazložili enotna stališča v zvezi z najpomembnejšimi vprašanji o zaščiti. Gre v bistvu za odgovore na vprašanja, ki jih je ožji odbor predhodno postavil predstavnikom manjšine. Uvodno stališče se nanaša na vprašanje o homogenosti zaščite, glede katere slovensko predstavništvo poudarja nujnost, da se priznanje pravic v zakonu upošteva za vse Slovence v deželi FJK, najmanj na ozemlju 35 občin tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki predstavljajo območje zgodovinske naseljenosti Slovencev. Mogoče je sicer predvidevati postopno uveljavitev pravic v videmski pokrajini, brez izključevanja možnosti za bodoče izpopolnitve. Vsekakor naj zakon upošteva princip, po katerem mora biti manjšina soudeležena v procesu njegovega izvajanja. Iz zakonskega besedila gre nadalje umakniti vsakršno terminološko razločevanje med Slovenci treh pokrajin. Območje (35 občin), na katerem naj bi bila zaščita veljavna, naj bo opredeljeno v samem zakonu, tako kot je veljalo že v preteklosti na različnih ravneh. Tako na primer v gradivu komisije Cassandro. Na opredeljenem območju naj zakon predvideva pravico za državljane slovenske narodnosti, da uporabljajo svoj jezik v medsebojnih in uradnih odnosih s krajevnimi administrativnimi in sodnimi oblastmi, prav tako naj imajo pravico do odgovora v slovenščini. Slovenski predstavniki v dokumentu poudarjajo, da s tem v zvezi niso umestna aprioristična teritorialna omejevanja, kar zadeva na primer mestni središči Trsta in Gorice ter se sklicujejo na norme posebnega statuta NADALJEVANJE NA 2. STRANI Sodno leto otvorili s polemikami NA 12. STRANI □ □ □ ^ PSI vprašljiva žakonitost Gladia NA 2. STRANI □ □ Q ^ Gorici zaprli , 8 razpečevalcev eroina in kokaina NA 8. STRANI Medtem ko je Gruzija odločno zavrnila ukaz Mihaila Gorbačova o umiku iz Južne Osetije Kremelj hoče z vojsko in mitingi streti Litvo V litovskem Kaunasu so rdečearmejci poskrbeli tudi za tako paradiranje (Telefoto AP) MOSKVA — Položaj v Pribaltiku je iz ure v uro bolj napet, v Litvi pa dobesedno dramatičen. Vse strateške položaje v Vilniusu so zasedli tanki in oklopna vozila rdeče armade, le dramatičen poziv litovskega predsednika Landsbergisa prebivalstvu, naj zaščiti svoje politične predstavnike, je preprečil nelitovskim demonstrantom vdor v poslopje parlamenta v Vilniusu. Kremelj je kot običajno vse vojaške in mitingaške napore osredotočil v Litvi. Ultimat za estonske nabornike zapade jutri, za latvijske 13. januarja, Litovce pa puščajo v negotovosti. Medtem pa so pred poslopjem litovskega radia in televizije sovjetski tanki, podobno je pred sedeži strank in pred redakcijami časopisov. Po cestah krožijo vojaške izvidnice, ki za sedaj še ne iščejo nabornikov, ki nočejo slu- žiti vojaškega roka v rdeči armadi. Vedno bolj pa je jasno, da je vprašanje nabornikov le pretveza, da se prepreči osamosvojitev najbolj upornih republik, saj se s tem pojavom ubadajo tudi v muslimanskih azijskih republikah, tam pa ne pošiljajo specialcev in desantnih enot na lov na »skrivači«. Nič boljši pa ni položaj v Gruziji. Tu je republiški parlament zavrnil ukaz Mihaila Gorbačova, naj iz južno-osetinske avtonomne oblasti odpokličejo gruzinsko policijo, naj prekličejo policijsko uro in naj južnim Osetom ponovno priznajo narodne pravice. Rdeča armada pa se tu izogiba tankovskemu paradiranju,'kljub temu da se iz dneva v dan daljša seznam padlih sovjetskih vojakov in domačih civilistov, raje svojo moč razkazuje v Pribaltiku, kjer ni nevarnosti, da bi se ruski vojaki vračali v krstah. Nenadno zbližanje med KPI in PSI lahko ogrozi stabilnost večine Socialisti zdaj zahtevajo dokaze o zakonitosti strukture Gladio RIM — Na politčnem horizontu se nad Gladiom spet zbirajo temni oblaki. Socialisti so včeraj — v očitnem nasprotju z ministrskim predsednikom Andreottijem in predsednikom republike Cossigo — spet poudarili, da je treba zakonitost Gladia še dokazati in so zato socialistične poslance v Montecitoriu pooblastili, da vse dvome o Gladiu zapišejo črno na belem in predložijo vprašanje, o katerem naj bi skupaj z ostalimi na to temo razpravljali jutri v poslanski zbornici. Ta razprava pa s tem dobiva na pomenu, saj lahko vpliva tudi na stabilnost vladne večine. Toda socialistično vodstvo je šlo včeraj še dlje. Zahtevalo je namreč odstop predsednika parlamentarnega odbora za nadzor nad tajnimi službami Maria Segnija, ki je istočasno sin nekdanjega italijanskega predsednika. Socialisti menijo, da bi preiskava o »načrtu Solo« in o poskusu »udara« De Lorenzo lahko prinesla morebitne dokaze o vpletenosti takratnega predsednika Antonia Segnija. Iz sporočila iz Ulice del Corso je razvidno, da imajo socialisti precej dvomov o zakonitosti Gladia, z objavo novih dokumentov in posnetkov pa naj bi se jim porodili tudi sumi o povezavi med Gladiom in »udarom« De Lorenzo. Vse to pa odpira novo fazo nasprotij s KD. Demokristjani namreč ne morejo sprejeti, da se postavlja v dvom lik nekdanjega predsednika republike — in posredno s tem tudi položaj Segnija juniorja — še manj pa lahko sprejmejo, da se ponovno razpravlja o zakonitosti Gladia. Dvomi o zakonitosti te organizacije so namreč v očitnem nasprotju z večkratnimi izjavami Cossige, Andreottija in tajnika KD Forlanija. V zvezi z Gladiom pa se nekaj premika tudi znotraj KD in demokristjanski člani v komisiji za pokole so že zahtevali nujen sestanek s Forlanijem in načelnikoma poslanskih skupin. Včerajšnja Craxijeva poteza pa v precej podoben položaj postavlja obe največji levičarski stranki. Če se PSI sprašuje o povezavi med Gladiom in »udarom« De Lorenzo, pa KPI izraža prepričanje, da je taka povezava obstajala. Tako je včeraj podpredsednik parlamentarnega odbora za tajne službe Tortorella (KPI) izjavil, da je ta povezava očitna v osebi De Lorenza, ki je bil avtor načrta Solo, vodja karabinjerjev, ki bi morali »udar« izvesti in »šef« tajne službe SIFAR, ki je vodila tako Gladio, kot skrbela za zbiranje podatkov o politikih, ki bi jih bilo treba aretirati. To zbližanje med KPI in PSI pa lahko vodi tudi k vladni krizi, ki bi se lahko končala s predčasnim razpustom zbornic, kar bi avtomatično pomenilo odložitev volilnih referendumov. G. R. De Mchelis o Somaliji Nadaljuje se evakuacija italijanskih državljanov MOGADIŠ — Stanje v Somaliji je še vedno zelo nejasno, saj se gverilci in vladni vojaki še vedno borijo za vsako ulico, nihče pa pravzaprav ne ve, kje se nahaja dolgoletni diktator Siad Barre, kateremu so po splošnem mnenju štete ure. Italijanski veleposlanik v Mogadišu Mario Sica je namreč v telefonskem pogovoru z italijanskimi novinarji dejal, da je stanje v somalskem glavnem- mestu katastrofalno, ker je treba spopadom med dvema armadama, ki pa nimata več nabojev in moči, dodati še pustošenje po mestu s strani prebivalcev. Siad Barre pa naj bi bil po Sicovem mnenju v državni vili Somalia in da se še vedno brani. Somalska gverilska opozicija je ostro kritizirala predlog Maria Sice, da naj bi Italija posredovala, da bi prišlo do sporazuma med gverilci in vlado. Opozicija namreč zahteva brezpo- gojno kapitulacijo Barreja in se z njim nikakor noče pogajati. Tudi italijanski zunanji minister Gi-anni De Michelis, ki je včeraj poročal v parlamentarni komisiji za zunanje zadeve, se je v bistvu strinjal s Sico ter napovedal ojačitev italijanske vojaške prisotnosti za sto enot. Njegov poseg je izzval vrsto pomislekov s strani vladnih strank in očitno neodobravanje s strani levice. Sico so tudi napadli predstavniki gverilske vlade v izgnanstvu v Rimu, ki so v bistvu ponovili trditve svojih političnih somišljenikov v domovini. Z Barrejem se tudi po njihovem mnenju ne bodo več pogajali. Medtem se uspešno nadaljuje evakuacija italijanskih državljanov iz Somalije. Včeraj jih je odšlo skupno kar 75, od katerjih 36 z letalom iz Mogadiša, 12 s francosko fregato Lamotte Piguet, nekateri pa z italijansko fregato Orsa, ki naj bi odplula v najkrajšem času. • Neuspeh mim odmorom nadaljevali vse do večera. Vse to je pri opazovalcih vzbujalo upanje, da je prišlo vsaj do nekaterih stičnih točk v povsem odmaknjenih stališčih obeh držav. Optimizem so opazovalci črpali tudi iz dejstva, da sta v Ženevo popoldne nenadoma dopotovala tudi zunanja ministra PLO Faruk Kadumi in Alžirije Hamid Ghozali, istočasno pa je jordanski kralj Husein imel krajša obiska v Luksemburgu in Rimu. Tudi francoski predsednik Mitterrand je, še pred koncev pogovora med Bakerjem in Azizom, govoril, da še niso izčrpane vse diplomatske poti za rešitev zalivske krize. Zato je bila hladna prha po končanih pogovorih toliko bolj nepričakovana. Vse kaže, da se Irak ni več pripravljen pogovarjati z ZDA, Aziz pa je na tiskovni konferenci poudaril, da se do 15. januarja Bagdad ne bo pogovarjal niti s predstavniki evropske dvanajsterice. Kljub temu pa nekateri opazovalci menijo, da naj bi v zadnjem trenutku Irak le poskušal po diplomatski poti iskati nekakšno rešitev, velik del upanja, da se svet le izogne vojnemu spopadu, pa je zdaj na ramenih generalnega sekretarja OZN De Cuellar-ja. Z njim naj bi s tem v zvezi že sinoči takoj po neuspelem ženevskem srečanju govoril ameriški predsednik Bush, ki je dejal, da je generalni sekretar OZN izrazil pripravljenost, da se v naslednjih dneh poda v Bagdad, da bi še zadnjič skušal prepričati Sadama Huseina, da se odloči za mirno pot. O srečanju v Ženevi pa je Bush dejal, »da je zdaj samo od Iraka odvisno, na kakšen način se bo razpletla kriza v Zalivu.« Ameriški predsednik je še izjavil, da je zaradi iraške nepopustljivosti precej črnogled, vendar »pa še ni prepozno in bo zato storil vse, da se prepreči vojni spopad v Zalivu.« • Enotnost Na včerajšnjem srečanju so želeli predstavniki Slovencev še zlasti opozoriti na nekaj bistvenih in še posebej perečih vprašanj. Odločno so zavrnili namero, da bi zakon odmerjal pravice glede na pokrajino, v kateri žive Slovenci kot posamezniki in kot skupnost. Zahteva po drugačnem odnosu do Slovencev, ki žive v videmski pokrajini, je bila izrečena tudi s številčno prisotnostjo v včerjašnji delegaciji. Najprej je nujo, da bi zaščitni zakon veljal tudi za Slovence videmske pokrajine, naglasil msgr. Marino Oualizza in jo podprl z ugotovitvijo, da sta slovenski jezik in kultura tam doma že 1.200 let. Zato bi bilo prav, da bi država skupnosti, ki je doslej sama gojila svojo kulturo predvsem preko ustnega izročila, omogočila, da pride do pisane kulture. To pa je mogoče samo s pomočjo šol. O izobraževanju v slovenščini na tem območju je govoril Pavel Petricig, ki se je tudi obregnil ob oznako »slavo«, saj imata npr. tudi Gorbačov in papež pravico za državljanstvo v tej tako števUčni skupnosti. Po njegovem mnenju bi bila trenutno v videmski pokrajini najbolj umestna uvedba dvojezičnih šol in se pri tem skliceval na izkušnje zasebnega šolskega centra v Špetru. Iz profesorskih izkušenj je izhajal tudi Viljem Černo, ki je podr-čatal velik delež slovenskih društev videmske pokrajine pri ohranjanju in razvijanju slovenske kulture. Da slovenski jezik v videmski pokrajini ni tujek, je poudarila Jole Namor, pa dokazujejo delovanje društev, obredi v cerkvah, izhajanje raznih listov, kot je npr. Novi Matajur, in pa obstoj dvojezične šole. Preko tega zakona pa bi morali Slovencem, ki žive v Kanalski dolini, vsaj vrniti tiste pravice, ki jim jih je odvzela Italija leta 1918. Zato pa bi morali tudi to področje vključiti v zakon, je dejal Salvatore Ve-nosi. Nujnost, da pride do odobritve zakona, je ponovila Laura Bergnach, ki je pri tem naglasila, da je slovenska narodnostna skupnost s predstavitvijo enotnega dokumenta izkazala pragmatski odnos do te problematike. Zahtevo o takem zakonu, ki bi Slovence v Italiji obravnaval kot celovito skupnost, je še enkrat iznesel Klavdij Palčič. Marija Ferletič pa je predvsem opozorila na škodo, ki jo je slovenska narodnostna skupnost utrpela v povojnem času zaradi zavlačevanja in nerazumevanja oblasti. Med raznimi aspekti zakona pa se je Ivo Jevnikar še posebej zaustavil ob zahtevi, da bi morala zakonska določila jamčiti individualne in kolektivne pravice do javne rabe slovenščine; pri tem je zavračal omejitve, ki jih postavlja osnutek Maccanico in se skliceval na razne mednarodne dokumente. Proti ločevanju Slovencev po pokrajinah in njihovemu preštevanju so se na včerajšnji avdiciji izrekli tudi Marino Vocci (krožek Istria), Franco Codega (ACLI) in Riccardo Luccio (Skupina 85). Vocci je še posebej zagovarjal tezo, da bi celovito upoštevali regijo, ki sega od Trbiža do Kvarnerja, Codega je med drugim »opozoril« odbor, da bi morali zapreti vse slovenske višje srednje šole v Trstu in Gorici, ko bi odobrili Maccanicov tekst, kar bi seveda bil velik absurd; Luccio pa je zatrdil, da je z vseh vidikov manjša razlika med Slovenci, ki žive v tržaški oziroma videmski pokrajini, od razlik, ki označujejo njihove sodržavljane italijanske narodnosti, ki prebivajo v eni oziroma drugi pokrajini. S takšnimi ugotovitvami pa nikakor ne soglašajo člani društva »II castagno« iz Benečije, ki so odboru predočili »pravo lestvico slovenstva« v Benečiji. Na kraj bivanja pa sta vezala pravice rabe slovenskega jezika tudi tržaški in goriški župan. Tržaški »odhajajoči« župan Ric-hetti se je med drugim skliceval na javnosti povsem nepoznano okrožnico ministra Maccanica, ki naj bi omejevala rabo slovenščine na rajonska sveta za Vzhodni in Zahodni Kras. Oba župana sta zatrdila, da javna uporaba slovenščine in slovenska šola zelo drago staneta, sicer pa, je zatrdil goriški »prvi mož« Scarano, je 90 odstotkov Goričanov proti dvojezičnosti. Njuno izvajanje je član odbora Acone (PSI) komentiral, češ da ju skrbi predvsem zaščita večine. Popoldanski del avdicij so zapolnila izvajanja pripadnikov raznih organizacij, kot so npr. Odbora za zaščito italijanske identitete Trsta in Gorice, sekcije Lege nazio-nale, združenja Istranov in podobna. V njih so prišla do izraza že znana stališča o določanju pravic glede na številčno prisotnost Slovencev. Še posebej vneto pa so prikazovali razne privilegije, ki naj bi jih Slovencem na področju šolstva in zaposlovanja prinašal Maccanicov teskt. • • Skupni Londonskega sporazuma, razsodbo št. 28 ustavnega sodišča iz leta 1981, 109. člen novega kazenskega zakonika in druge že veljavne zakonske ukrepe. V zvezi s šolskimi vprašanji slovenski predstavniki zahtevajo, da se odpravi ozemeljska omejitev, kot je predvidena po členu 7 Maccanicovega osnutka. Tudi v videmski pokrajini je treba namreč ustanoviti javno šolo ali šolske tečaje s poučevanjem v slovenščini, pri čemer gre uveljaviti izkušnjo dvojezične šole v Špetru. Spoštovati je treba tudi potrebe po avtonomiji slovenske šole, bodisi na upravni kot na kulturni ravni in obenem upoštevati avtonomijo zbornih šolskih organov. Za skladen sociogospodarski razvoj je potebno predvideti prisotnost kvalificiranih predstavnikov manjšine v organih, ki odločajo o rabi in upravljanju teritorija, na katerem je prisotna manjšina. Posebna skrb mora biti z javnimi posegi namenjena gospodarskim dejavnostim, kot tudi ohranjanju in razvoju teritorija. Vzpostaviti je potrebno ukrepe, ki lahko zaustavijo izseljevanje in omogočijo vračanje emigrantov na ozemlje, kjer prebivajo Slovenci, kar posebej velja za videmsko pokrajino. Uveljaviti gre tudi načelo, da se omejijo razlastitve in zagotovijo primerne protivrednosti v slučaju posegov, ki bi socialno, gospodarsko in kulturno oškodovali manjšino. Pomoč države za kulturne dejavnosti naj bo dodatno pridružena tistim ukre- pom, ki jih že izvajajo dežela in druge javne ustanove, za upravljanje sredstev pa naj se ustanovi posebna komisija, sestavljena iz slovenskih predstavnikov treh pokrajin. Slovensko predstavništvo nadalje označuje kot nesprejemljivo vsakršno številčno ugotavljanje manjšine ob upoštevanju dejstva, da je zaščita manjšin zagotovljena po ustavi in načelih mednarodnega prava. Gre za stališče, ki ga sprejema tudi deželni svet FJK. Predstavništvo tudi podčrtuje zgrešenost izraza »zaposlitveni privilegiji«, ko gre za instrumente, ki morajo zagotavljati neko pravico. Slovenska manjšina ne postavlja vprašanje predhodno zagotovljenih delovnih mest, ampak poudarja, da gre osebje z znanjem obeh jezikov nameščati z ozirom na dejanske potrebe. • Z zahtevo podobnega dogajalo tudi v drugih republikah, saj so vse v izrednih finančnih težavah in povsod manjka denarja. Predsedstvo je zavrnilo Drnovškov predlog, da bi razpravljali o depolitizaciji armade, češ da zadostuje, da je JLA, oziroma zvezna vlada napovedala, da bo predložila ustrezen zakonski osnutek. Očitno pa ta osnutek potuje iz raznih uradov zvezne birokracije zelo počasi in še vedno ni javno objavljen. Beograjski tisk in politika skušata dati današnji seji zveznega predsedstva izreden pomen, češ da naj bi se na njej dogovorili o bodoči ureditvi Jugoslavije. Beograjski tisk skoraj ne omenja bančnega ropa, na veliko samo objavlja uradno sporočilo srbskega izvršnega sveta, češ da so nepravilnosti povsod in da je bilo v obtoku premalo denarja, tako da je Srbija s svojim ukrepom v resnici naredila jugoslovanskemu bančnemu sistemu uslugo. Današnja seja zveznega predsedstva bo potekala v novem in drugačnem ozračju. Predvsem bodo poleg stalnih članov zveznega predsedstva sodelovali tudi predsedniki republik. Za skupno mizo se bodo torej znašli Slovenec Milan Kučan, Hrvat Franjo Tudjman, Srb Slobodan Miloševič, bosanski Musliman Alija Izetbegovič, Črnogorec Mojmir Bu-latovič, za Vojvodino Jugoslav Kostič, za Kosovo Hišen Kajdomcaj. Za Mekedoni-jo uradno zastopstvo še ni znano, menda pa se bodo dogovorili, da bosta sodelovala predsednik predsedstva Vladimir Mitkov in predsednik supščine Stojan Andov. V resnici se lahko od tega sestanka malo pričakuje, saj so stališča povsem različna, dejstva pa dokazujejo, da se celo o tako nujnih skupnih stvareh, kot sta^skupni trg in skupni monetarni sistem, ni več mogoče dogovoriti. Ni se mogoče pogovarjati niti o bančnih ropih, ki so postali povsem legitimen notranji sistem. • V petek tem okviru je seveda tudi govor o raznih oblikah lastnega monetarnega sistema, ki ne pomeni takojšnje uradne in končne uveljavitve »Lipe« ali kaj podobnega. Možnosti je več, toda bistvena je odločitev za lastno monetarno politiko, ki veliko pomeni. Končno pa gre tudi za akcije slovenske vlade, med katerimi je najpomembnejši dogovor s hrvaško vlado, ki je bil v sredo zvečer pozno v noč dosežen na Otočcu. Obstajajo razni sporni problemi predvsem ekonomskega značaja. Toda obstajajo tudi načelna in odločilna skupna vprašanja, o katerih govori naslednje uradno sporočilo slovenske vlade. »V torek sta se na Otočcu sestali delegaciji Slovenije in Hrvaške zaradi vdora Srbije v monetarni sistem Jugoslavije. V zvezi s tem je bil nujen dogovor o nadaljnjem financiranju in funkcioniranju federacije v prehodnem obdobju. Obe strani sta ocenili potezo Srbije kot kriminalno dejanje brez primere. Do podobnih vdorov je skrivoma prihajalo tudi v minulih časih, vendar je to sedaj, ko zaradi osamosvajanja republik takih dejanj ni več moč dolgo prikrivati, flagrantno rušenje enotnega monetarnega sistema v Jugoslaviji z destruktivnimi posledicami na gospodarskem in političnem področju. Obe strani sta kot neučinkovite ocenili poteze zvezne vlade, ukrepe Narodne banke Jugoslavije oziroma guvernerjev pa za nesprejemljive, saj slednji pomenijo v bistvu »kaznovanje« vseh in nepotrebno centralizacijo. Glede federacije je bilo potrjeno stališče, da je potrebno dogovarjanje o minimalnem obsegu funkcioniranja zveznih ustanov. Doseženo je bilo soglasje, da naj bi federacija v prihodnje ne imela več izvirnih prihodkov, temveč da naj bi se financirala prek kotizacije republik. Ponovljeno je bilo tudi, da bo potrebno bistveno' racionalizirati delovanje in obseg posameznih zveznih ustanov. Obe vladi ostro nasprotujeta, da bi iz zveznega proračuna zagotavljali sredstva za intervencije v gospodarstvu, sanacijo bank in izvozne stimulacije. Dogovorjeno je bilo tudi, da republiki Hrvaška in Slovenija ne bosta priznavali zadolžitev Federacije, ki so nastale po 28. decembru 1990, po dnevu torej, ko je Srbija formalno sprejela odločitev o vdoru v monetarni sistem Jugoslavije.« »Srbski rop stoletja«, kot slikovito na-zivajo jugoslovanski dnevniki srbski vdor v Narodno banko Jugoslavije, pa ni povsem osamljen. Ta vdor pomeni 18,5 milijard dinarjev primanjkljaja in verjetno za prav toliko pritiska na monetarna sredstva in s tem takšen pritisk na valuto. Toda nekaj podobnega so naredile tudi druge republike in pkrajine, ki niso plačale zvezne davke. Tudi pri tem seveda po količini prednjači Srbija, predvsem pa je Srbija pričela z neplačevanjem. V tem primeru gre za 6,8 milijarde dinarjev, od katerih odpade na Srbijo štiri milijarde. Včeraj pa smo na tiskovni konferenci ravnatelja slovenske Ljubljanske banke Antona Slapernika izvedeli še za novo vedno bolj odpirajoče se finančno borzo. Med Slovenijo in Hrvaško je prišlo do zelo ostrih gospodarskih sporov in polemik. Hrvati očitajo Slovencem, da so reševali Elan na breme hrvaškega gospodarskega sistema, da je Grubelič s pomočjo slovenske politike (direktni so napadi na slovensko vlado) šaril po Hrvaški. Še več je takšnih primerov in med njimi najbolj pomemben se nanaša na podružnico Ljubljanske banke v Zagrebu. Lani je prišlo do množičnega dviganja valut iz vseh bank, ko so specialci JLA zasedli prazen sedež slovenske Teritorialne obrambe. Ljubljanska banka je nekaj časa izplačevala, kasneje pa je izplačila ustavila. Toda dalj časa je izplačevala v Ljubljani, izplačila pa je zelo hitro ustavila v Zagrebu in Sarajevu. Izplačila so ustavili, ko je matična slovenska banka nakazala v Zagreb valut za 541 milijonov dinarjev in ko so bila vsa sredstva izčrpana. Torej je slovensko gospodarstvo finansiralo hrvaško in ne obratno. V bistvu pa gre za sestanek realsocialističnega sistema, po katerem je do 1-oktobra 1988 Narodna banka Jugoslavije pobrala vsem bankam v državi valutne dohodke. Obvezala pa se je, da bo vrnil® denar, v kolikor bi prišlo do primanjklja' jev. Teh težav ni bilo, ker so se valutni dohodki stalno večali in so bili lani rekordni, dokler ni prišlo do že znanega »kraka« so varčevalci samo v Ljubljani dvigovali dnevno tudi po pet milijonov dolarjev. Zvezna narodna banka ni vrnila sredstev in nič ne kaže, da jih bo vrnil®' Zaradi tega je bila v resnih težavah Ljubljanska banka, v še hujših pa njena povsem finančno neodvisna podružnica v Zagrebu, ki dugače zelo dobro posluje in ki zbira predvsem devizne prihranke posameznikov in med njimi na stotisoče zasebnikov. O tem sta govorili obe vladi na Otočcu in o tem bodo prihodnji teden govorili strokovnjaki, vladi, obe narodni banki in delničarji. Toda s tem prihaja na dan tudi sistem, ko je zvezna vlada pobrala valutne dohodke in jih porabila. Dokler so dohodki^ naraščali ni bilo nič kritičnega. Toda sedaj je menda že za 2,5 milijarde dinarjev razlik, ki pomenijo za toliko nov pritisk na zvezna sredstva in v končni konsek venci na valutni sistem. Celotno »brez no« torej že znaša kar 28,3 milijarde di narjev, česar ne bi prenesla niti gosp0 darsko trdno urejena država. O vseh teh vprašanjih, ki pa so pove zana tudi z notranje slovenskimi stran karskimi odnosi se je pričel resen razg°' vor. Včeraj so prenovitelji sprejeli zel° odločna in jasna stališča, saj je srbsk1 kriminalni vdor v NBJ pokazal zakaj Srbija potebuje Jugoslavijo in zakaj tak® Jugoslavija ni sprejemljiva. Grozi stihij ski razpad, kar pa je nevarno za ljudi ^ Sloveniji. Zato prenovitelji predlagaj0 šest ukrepov: vlada naj takoj predstav' program gospodarskega preživetja, zvezni prometni davek naj se ukine, ne P® prenese v republiški proračun. Slovenil® naj Hrvaški in drugim republikam pred" laga projekt gospodarskega sodelovanj® in razdruževanja. Slovenska skupščin® naj sprejme ukrepe za izvajanje plebisC1' ta. Pospeši naj se sprejemanje slovensk® ustave in končno vse stranke naj se dogovore za usklajeno sodelovanje in reah" zacijo na plebiscitu sprejetih odločitav' Poslanski klubi Demosa pa se bodo se! stali v soboto in nedeljo in bodo tor®) dva dni ponovno za zaprtimi vrati razJ pravljali o slovenski politiki. Tokr® bodo na dnevnem redu predvsem nott®' nja vprašanja odnosov. Predsednik RmJ nik pravi, da je treba bolje disciplinira1, poslance glede sodelovanja, glasovahJ' usklajenega nastopanja. B. S- CASTOl* ■ Castiglioni obutve Korzo U. Saba 2 - Tel. 764007 TRST Korzo del Popolo 9 - Tel. 72590 TRŽIČ RAZPRODAJA VSEH ARTIKLOV 29. Dan emigranta v nedeljo v Čedadu Temeljito proučujejo spremembe zakona o glasbenih šolah Glasbena Sežana oživlja ra^^AD — Letošnji Dan emig-slo 110 v nedeljo. Prirejajo ga Dneenske organizacije videmske la Prireditev se bo zače- °b 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu. Prireditelji so pripravili pester program, v okviru katerega bodo nastopili Beneško gledališče, harmonikarski ansambel Synthesis 4, folklorna skupina Val Resia ter Rino Chi-nese in "Rezija". Na sporedu so tudi pozdravi gostov. Ni treba posebej poudarjati, da je Dan emigranta priložnost-za krepitev medsebojnih stikov med izseljenci, ki se ob novoletnih praznikih mudijo pri sorodnikih na rodni zemlji. Obujajo se spomini, tkajo se nove vezi in ustvarjajo nova prijateljstva. Dan emigranta, ki bo letos že 29., je iz začetnega pomena za-dobil širšo vlogo. Postal je najvažnejši kulturni dogodek v Benečiji in pravi praznik za tamkajšnje ljudi slovenske narodnosti. Na njem se dela obračun opravljenega dela, ne samo kar se tiče izseljeniške dejavnosti, ampak stanja celotne manjšine, ki živi na tem prostoru. Je tudi priložnost, da se sensibilizirajo politični predstavniki glede odprtih problemov Slovencev, ki živijo v videmski pokrajini in problemov tistih, ki so bili iz objektivnih razlogov prisiljeni zapustiti rodno zemljo. SEŽANA — V sežanski glasbeni šoli so zelo resno vzeli priprave na spremembo zakona o njihovi dejavnosti, s katerim bodo močno zaostrili pogoje za samostojno delovanje teh ustanov. Centralna glasbena šola naj bi po novem samostojno delovala le v primeru, če bo v njej pridobivalo znanje najmanj 200 gojencev, od katerih jih bo najmanj polovica obiskovala pouk orkestralnih glasbil ter igrala v komornih skupinah, ansamblih ali orkestrih. Direktor glasbene šole Sežana Leander Pegan se je takoj odzval na opozorila o predvidenih zakonskih spremembah in s sodelavci pripravil program desetletnega razvoja glasbene dejavnosti v občini. Na zadnjem lanskem zasedanju občinske skupščine je to zamisel predstavil tudi poslancem, ki so njegove predloge v celoti podprli. Ravnatelj Pegan si namreč glasbene šole ne predstavlja le v smislu enostavnega glasbenega izobraževanja po spisku glasbil, ki jih bolj ali manj iskreni prijatelji glasbe uporabljajo v lastno zadovoljstvo ali pa samo v okviru naključnih finančnih možnosti. Pomembnejše od tega se mu zdi prosvetljevalni namen glasbene dejavnosti, ki mora z nenehnim povečevanjem števila in vpliva aktivnih glasbe- nikov in glasbenega občinstva postati nepogrešljiva sestavina gospodarsko trdnega in duhovno bogatega življenja vsakega kraja ali občine. Zato naj bi v občini v najkrajšem možnem času povečali delež učencev, ki so se odločili za učenje orkestralnih glasbil. Poleg centralne šole, v kateri naj bi do leta 1995 vpis novincev vsako leto povečali za 8 ali 10 gojencev, naj bi v občini čimprej ustanovili tudi dve podružnici, in sicer za območje od Dutovelj do Komna ter za Divačo in Kozino. Leander Pegan je namreč prepričan, da dosedanji dislocirani glasbeni oddelki ne zagotavljajo trajnega, množičnega in kakovostnega glasbenega življenja v teh krajih. S povečevanjem števila gojencev in usposabljanjem za čimveč različnih orkestralnih glasbil bodo po mnenju glasbenih pedagogov najkasneje v petih letih razmere v Sežani zrele za začetek delovanja mestne pihalne, v podružnici Dutovlje-Komen pa manjše vaške godbe. Pri uresničevanju teh načrtov naj bi v začetku tesno sodelovali tudi s Slovenskim glasbenim društvom Trebče v Italiji. Sežanski mladi glasbeniki bodo v tamkajšnji godbi nadomestili manjkajoči pomladek, hkrati pa se bodo Sežančani pri sodelovanju z uveljavljenimi glasbeniki usposabljali za samostojno orkestralno in komorno delovanje. V Sežani želijo, da bi najkasneje v desetih letih v občinskem središču začel delovati tudi kakovosten komorni orkester. Na bogatejše glasbeno življenje je treba po mnenju Leandra Pegana navajati ustvarjalce in občinstvo. Zato so se v občini dogovorili, da bodo za glasbeno dejavnost preuredili stari sežanski grad, v katerem bo manjša koncertna dvorana z učilnicami. Hkrati bo treba za predstavljanje domače glasbene ustvarjalnosti in za gostovanja začeti čimprej izkoriščati tudi novi kulturni dom Srečno Kosovel, v katerem pa žal načrtovalci (vsaj doslej) niso predvideli klavirja. Eden od prvih konkretnih korakov za uresničitev tega načrta je že bila ustanovitev iniciativnega odbora za sežansko godbo. Že septembra se bo predstavila nova atraktivna glasbena skupina - Li-piški fanfaristi. Sestavljalo jo bo petnajst trobilcev na konjih, ki jih bo pomagala z glasbili opremiti lipiška kobilarna. Svoj ognjeni krst bo skupina doživela na evropskem prvenstvu v jahanju, ki bo v Lipici. JANEZ ODAR Zadnji tragični dogodki močno odjeknili na Koprskem Heroin btid duhove... m^PpER — Vest, da sta konec štiH»!?®a tedna v Trstu umrla dvai vajsetletni P. G. in šestin-krpi!etletna C. L. iz Trsta je oziivT0 °djeknila tudi na Obali nam 1®a v Istri. Razširile so se oblac?C 9ovorice, da sta zlasti tem v Italiji znana narko-šlo j ' Zaužila mamilo, ki je pri-P. p Jugoslavije oziroma, da je »trj^ nekje v Istri opravil svoj 0,namii«,nakar 9a ie Priiatelj kjejtegeneg® pripeljal v Italijo, ti. v h niso ve^ mogli pomaga-javn, laiiiaiiskem tisku se je po-iji , informacija, da je hero-Na jJ®* žrtve tudi na Koprskem. VedgijP^ki UNZ smo včeraj iz-takena . v zadnjem času česa v Zarit,4?i!so zabeležili, da pa so teflistri Petih letih na Obali (dva Tt ,.aIi tri primere smrti radi nr ^ana in en domačin) za-mii. evelike doze zaužitih ma-težko ur.2adeva izvor mamil je listi mo i .reči. Koprski krimina-člŠČen nii°- da zadeva še ni raz-^ratUp' Pričakujejo, da bodo v stik s t .Ponovno vzpostavili ^kiišaii težačani, nakar bodo po-se tir,-0iasniti sume, domneve, CeDpr0)avliai°. Obali uV. v zadnjem času na •damiiiKa.l »večjega« v zvezi z ^Pisati j °dkrili, je žal treba >aia i» a a ta Problematika po- 1° obtCrV dan bolj Pereča- ^tehrbna » e Ie nedvomno po-®d Vzh iranzitna točka na poti čudneo! * Proti Zahodu. Nič ®i ha in„ ?rei’ če so lani v Seža-i biloor odkrili transporterje <0Ie9i j,^jnov heroina, skupaj s t ^dlju <;?Ui^a Pa na škofijah in Io le hn 5 kilogramov heroina, n U' ki so i£ajveeia količina maki V eni akrio J®90slaviji odkri-« c<< Lsn -ji’ Tudi 200 »znam-te Posebej3 “i bil majhen plen, f ,£ m?* 50 namret , ki, jjj no izurjeni posamez-, .poru št.,rt ' verjeli ali ne - v oke jj0. dirali in dokončali vi-Jhieri a i lz9°dovino, zemlj epis, b znisLlb° književnost), a se if!So odtim, -jteords zasvojenosti ok ‘ Tr?0,,611?1*- danes »dela- ol!rog 2o ,Jebe iz Izole, stare rfOvka , b so lani imele precej t1rts?PbUi o0bai.e^DS-jn! danes telice, j Obsojeni. Dekle, članica ‘PUsttij1 j kauilu Potem, ko so jo SPet »dfrtr?iskovalne9a zapo-•ala«, pa spet prišla začasno za rešetke, a ji kasneje niso izrekli kazni. Nekaznovani so ostali tudi osnovnošolci z Obale - kar 26 jih je bilo - ki so testirali »travo«. In še bi lahko naštevali primere uživanja in preprodaje mamil na Obali. Ta »bolezen« se je krepko razširila, najbolj zaskrbljujoče pri vsem pa je, da se starostna struktura uživalcev niža iz leta v leto. V »dobrih, starih časih« so mamila uživali mladeniči iz mladenke med 20 in 30 leti starosti, dandanes ni redkost, da zadevo poskušajo petnajstletniki, sedemnjas-tletniki. Vse skupaj je še toliko bolj pereče, ker je vedno več takih, ki se odločajo za heroin, vbrizgavanje mamila z injekcis-kimi iglami (nevarnost aidsa in druge tegobe ob tem niso iz-kljčene). Kriminalisti, ki se soočajo s tem problemom vedo povedati, da imajo na Obali mladi nekaj javnih zbirališč, kjer se »veselijo« s »travico«, je pa še precej takih, ki se skrivajo tudi po stanovanjih, kjer delajo s heroinom. Vsi uživalci mamil so večinoma tihi, ne povedo kdo jih je oskrbel z drogo, vse tajijo in molčijo. Delo na tem področju je izjemno težko. Kriminalisti dobro poznajo preprodajalce, vedo, da se zelo premeteni in zato so akcije, ki jih načrtujejo zelo zahtevne, težke. V minulem letu so na koprskem kljub vsej konspirativnosti preprodajalcev in kupcev, uspeli 19 prijaviti s kazenskimi odvad-bami tožilstvu, 19 pa sodniku za prekrške. Pri nas je posest mamila prekršek. In zanimivo: marsikateri narkoman iz sosednje Italije »rad« pride k nam, kjer z uživanjem mamila stori samo prkršek. Seveda, če ga pri tem odkrijejo. Kazen je minimalna. V Italiji je vse drugače in dva Koprčana - dobro znana tudi tukajšnji policiji - sta se docembra lani po hitrem postopku znašla v tržaškem zaporu za 6 mesecev, ker so pri vsakem dobili po 3 grame heroina za prodajo. Za 18,5 gramov heroina, ki so ga dobili pri nekem našem »trgovcu« je slednji v Italiji »odsedel« dve leti in pol, za 20 gramov heroina, s katerim so ga ujeli pri nas, pa ni odsedel še nič... DUŠAN GRČA Tudi izolski ladjedelnici grozi stečajni postopek IZOLA — Tudi izolska ladjedelnica »2. oktober« se je znašla pred stečajem. Koprska enota službe družbenega knjigovodstva je tukajšnjemu temeljnemu sodišču predlagala, da preuči položaj tega 335-članskega kolektiva in naj se odloči o stečajnem postopku. Razlog je tudi v tem primeru več kot 60-dnevna blokada žiro računa, zaradi česar, mimogrede, zaposleni v tem podjetju še zmeraj niso prejeli novembrskih osebnih dohodkov. Do leta 1985 je izolska ladjedelnica polovico svojega zaslužka ustvarila s popravilom ladij, polovico pa z industrijsko dejavnostjo (tesno je na primer sodelovala z Litostrojem in Indulesom)... Ko pa so se začele težave v kovinskopredelovalni industriji, je ladjedelnica izgubljala posel v industrijski dejavnosti in se preživljala le še s popravilom ladij. Pri tem pa so bili njeni poglavitni partnerji ladjarji Sovjetske zveze. Odkar se je začela resnejša kriza v sovjetskem gospodarstvu in od- kar klirinški trg ne deluje več, je začelo ostajati v tej ladjedelnici vse manj zaslužka. Večina (kar 70 odstotkov) poslov je bila sklenjenih v dolarskih cenah, to pa je zaradi padca vrednosti dolarja in visokih dinarskih stroškov še dodatno vplivalo na krizo. Ob devetmesečju je imela izolska ladjedelnica 15 milijonov dinarjev izgube. Dodatno breme je v tem, da je skoraj tretjina delavcev zaposlenih v upravi (natančno - 94 delavcev), lani pa je bilo v povprečju vsak dan na bolniški po 40 delavcev. Ob vsem pa je zanimiva ugotovitev službe družbenega knjigovodstva, da kljub nelikvidnosti ladjedelnica ni v tako slabem položaju ni podkapitalizirana in niti ne pretirano zadolžena. Seveda je v tem trenutku najtežje najti primerne programe. Ena od reštiev, ki jo ponujajo nekateri, je, da bi poskrbeji za tehnične storitve, ki jih pogosto potrebujejo v navtičnem turizmu. „ £ Umrl je Drago Žerjal TRST — V noči od sobote na nedeljo je v izolski bolnišnici po krajši bolezni preminil tržaški rojak Drago Žerjal. Življenje se mu je izteklo v ugledni starosti 87 let, ki so mu prinesla mnogo zadoščenj a tudi nič koliko bridkosti, saj je pokojnik pripadal generaciji, ki je svoje najboljše dni potrošila v boju zoper fašističnega zatiralca za goli narodni obstoj. Z Dragom Žerjalom je namreč odšel eden vidnejših likov narodnoobrambnega gibanja na Primorskem med obema svetovnima vojnama in pa še poslednji med ustanovitelji tajne protifašistične organizacije »Borba«. Drago Žerjal se je rodil v Borštu v družini Karla in Marije Petaros, kot drugi od šestih otrok. Mladost je preživel pri Sv. Ivanu, kjer je družina stanovala vse do izselitve v Jugoslavijo konec 20. let. Po opravljeni osnovni šoli in dveletni nemški pripravnici je Drago začel obiskovati Slovensko trgovsko šolo v Ul. Corsia Stadion, po ukinitvi le-te za časa . italijanske vojaške zasedbe Julijske krajine pa je šolanje dokončal v Celju. Prvo službo je nastopil v Trstu pri odv. Karlu Ferlugi, nakar je delal kot računovodja v raznih tržaških podjetjih. Začetki Dragovega društvenega delovanja segajo v njegova dijaška leta, ko se je začel udejstvovati v tržaškem dijaškem krožku. V celjski trgovski šoli je skupaj z ostalimi primorskimi dijaki ustanovil srednješolsko društvo »Sloga«, ki je februarja 1920 priredilo protestno zborovanje proti italijanskim zahtevam glede razmejitve med Italijo in Jugoslavijo. V Trstu je leta 1921 soustanovil mladinski krožek »Omladina«, ki je ob šentjakobskem mladinskem društvu »Prosveta« postavil temelje organiziranega združevanja slovenske mladine na Tržaškem. Mladinsko gibanje, ki je nastalo kot neke vrste alternativa tradicionalnim oblikam prosvetnega delovanja, je utrjevalo v mladini narodnega duha z izletniš-tvom in družabnostjo, prirejalo je kulturna in debatna srečanja, veliko pozornost pa je posvečalo tudi športu. Drago Žerjal je sodeloval v Zvezi mladinskih društev, od leta 1925 dalje je bil duša rojanskega mladinskega društva »Zarja«, bil je hkrati kazenaški vaditelj in tajnik športnega društva »Adria« ter organizator pri Slovenskem športnem združenju, ki je združevalo športna društva in prirejalo prvenstva. Ko je fašizem leta 1927 ukinil slovenske organizacije je bil Drago med tistimi, ki se s tem niso hoteli sprijazniti. Jeseni istega leta je z Vekoslavom Špan-gerjem, Franjom Marušičem in svojim največjim prijateljem Zvonimirom Milošem ustanovil tajno organizacijo »Borba«, ki je z nasilnimi protifašističnimi akcijami opozarjala mednarodno javnost na zatiranje slovenskega in hrvaškega naroda v Julijski krajini. Bil je v vodstvu organizacije in prispeval je k njeni razširitvi po Tržaškem in v Istri vse do plebiscitarnih volitev leta 1929, ko je po ponesrečeni akciji v Bermu policija prišla na sled istrskim članom »Borbe«. Kot edini povezovalni člen med istrsko srenjo in glavnim odborom organizacije se je Drago takrat iz varnostnih razlogov umaknil v Kranj, kamor je v kratkem prišla za njim tudi družina. Njegovo podtalno delo se je takrat prekinilo. Začelo se je spet v zgodnjih 30. letih, ko je nekaj časa deloval v okviru TIGR-a, ki je po udarcih Gortanovega in bazoviškega procesa spet vzpostavil ilegalno mrežo tako na italijanskih kot na jugoslovanskih tleh. V tem času pa je bil Drago aktiven predvsem v organizacijah primorskih emigrantov. Kot voditelj kranjskega emigrantskega društva »Žarja« je dal pobudo in izpeljal postavitev spomenika bazoviškim žrtvam in V. Gortanu v Prešernovem gaju novembra 1930. To je bil tudi prvi protifašistični spomenik nasploh. V drugi polovici 30. let je sodeloval tudi v vodstvu delavskega prosvetnega društva »Tabor« iz Ljubljane, največjega in najuglednejšega emigrantskega društva, vmes pa se je udejstvoval na sindikalnem področju in sodeloval pri organizaciji splošne slovenske tekstilne stavke leta 1936. Po napadu na Jugoslavijo se je kot prostovoljec vključil v Soško legijo, po njeni razpustitvi pa je začel delovati v okviru OF. Februarja 1944 so ga zaprli v begunjske zapore in nato v neko taborišče blizu Dortmunda, od koder mu je uspelo kmalu pobegniti naravnost v partizane. Sprva je bil kulturnik v Vojkovi brigadi, na začetku 1945 pa je bil dodeljen Zapadnemu primorskemu okrožju za inštruktorja in vodjo predavateljske skupine. Marca meseca je v Kambreškem padel v zasedo in bil hudo ranjen, nakar se je maja po 16 letih prisilne odsotnosti zopet vrnil v Trst, Po umiku jugoslovanskih čet so ga poslali v Celje, kjer je sodeloval pri izgradnji ljudske oblasti, nato je nastopil službo pri Socialnem zavarovanju v Kranju. Leta 1947 se je preselil v Koper in delal najprej na Pokrajinskem zavodu za socialno zavarovanje za cono B in nato pri Službi družbenega knjigovodstva. Z dr. Robertom Hlavaty-jem je sodeloval pri Rdečem križu, še naprej pa je bil aktiven tudi na društvenem področju in sicer v koprskem Društvu ekonomistov, pri Zvezi vojnih vojaških invalidov in po upokojitvi zlasti v Društvu računalniških in finančnih delavcev. Za vse predvojno, medvojno in povojno delovanje je bil deležen številnih odlikovanj. Po vojni je vseskozi sodeloval na proslavah bazoviških žrtvev, v želji, da bi ta del naše zgodovine ostal trdno v zavesti primorskih ljudi. V ta namen se je s svojimi pričevanji tudi oglašal v časopisju in sodeloval na predavanjih na Koprskem in na Tržaškem. Nazadnje pa je svoja doživetja in svoje izkušnje strnil v knjigo spominov, ki je izšla lansko poletje. To delp in utrujenost od dolge življenjske poti sta mu zadnje leto upočasnila korak. Vendar je v duhu ostajal Drago mlad in poln energije, pripravljen kot vedno na debato in na polemiko. Tako bo ostal tudi v našem spomi-nu- A. K. Novi politični zapleti v devinsko-nabrežinski občini Župan Locchi odpovedal sejo in zvalil krivdo za krizo na SSk Za danes napovedane seje v devin-sko-nabrežinskem občinskem svetu ne bo. O možnosti, da bi seja odpadla, je bilo slišati že v torek, češ da bi odložitev dala možnost strankam, da ugladi-jo ostre spore glede konvencije o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva. Župan Locchi je včeraj res dal izjavo, da bo preklical današnjo sejo, istočasno pa je dokaj ostro napadel Slovensko skupnost. Locchijeva odpoved seje še namreč glasi takole: »Neverjetno stališče SSk, ki je najprej izvajala obstrukcionizem, sedaj pa žuga, da bo glasovala proti odloku, ki bi zaključil iter v zvezi s Sesljan-skim zalivom, grozi, da bi odlok zavrnili in s tem preprečili celotno pobudo, Glede na občutljivost položaja in na važnost celotne zadeve se mi zdi primerno, da preložim na prihodnji teden odločilno občinsko sejo, ki je bila že sklicana za četrtek. Namen odložitve je, da se da ves potrebni čas poskusom, ki želijo prepričati SSk, da bi odstopila od svojih neodgovornih stališč. Potem bo vsak prevzel odgovornost za svoja dejanja.« Povsem očitno je, da izzveni Locchijeva izjava ultimativno, saj meče krivdo za sedanjo občinsko krizo prav na Slovensko skupnost in najavlja za prihodnji teden sejo, ki bo odločilna: za posledice bo nosila odgovornost vsaka stran. Istočasno pa je tudi očitno, da potekajo med strankami, zlasti pa med SSk in KD, pogajanja. Načelnik svetovalske skupine SSk v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Martin Brecelj zatrjuje, da sta osnova SSk za pogajanja stališči, ki ju je že izrekel v občinski sejni dvorani. Vprašanje Sesljanskega zaliva povezuje SSk z odstopom župana in odbora (kot je znano, je SSk zahtevala odstop župana po njegovih izjavah o dvojezičnih izkaznicah), istočasno pa povezuje sesljansko vprašanje z "uravnovešenim razvojem celotnega občinskega ozemlja in širšega območja". Skratka, vprašanje Sesljanskega zaliva je treba po mnenju SSk uokviriti v širši razvoj Krasa. Glede teh vprašanj sta podala izjavi tudi komisar devinsko-nabrežinske sekcije KD Pier Giorgio Luccarini in pokrajinski tajnik stranke Sergio Tri-pani. Slednji je dejal, da bo župan Locchi odstopil šele potem, ko bodo odobrili odlok o turističnem razvoju Sesljanskega zaliva. Glede razvoja ozemlja pa je priznal upravičenost zahteve, da se spremenijo norme o varstvu okolja, odklonil pa je tezo, da bi bila ta zahteva pogoj za odobritev sklepa o Sesljanskem zalivu. Luccarini pa je naglasil prizadevanja KD, da bi obnovila tristrankarsko koalicijo. Očitno je, da so to okviri pogajanj med strankama in da je devinsko-nabrežin-ska kriza v marsičem odvisna prav od teh "vozlov". Naj zapišemo, da se je včeraj zvečer v Sempolaju sestal razširjeni glavni odbor devinsko-nabrežinske sekcije SSk. O razpletu dogodkov v Devinu in Nabrežini seveda ne bosta odločali samo dve stranki, prav tako pa bi bilo zgrešeno pozabiti na širši pokrajinski okvir. Po odstopu tržaškega župana Richettija in predsednika Pokrajine Crozzolija se bo očitno pričelo širše politično preverjanje, ki očitno ne bo sledilo nekim avtomatizmom, ki naj bi jih jamčil vnaprejšnji dogovor o štafeti. Tako ni naključje, da smo razbrali v Richettijevem načinu odstopa polemično noto. Položaj na Pokrajini pa je otežkočen že zaradi dejstva, ker se je petstrankarska koalicija spremenila v štiristrankarsko, saj je predstavnik PSDI izstopil in sedel na klop opozicije. Sam Crozzoli je dejal, da bodo morali sedanjo koalicijo pri obnovi odbora razširiti: kdo bo novi član večine? Prav gotovo je torej, da bo razplet pokrajinskih dogodkov pogojeval tudi devinsko-nabrežinski položaj. Sindikati pisali predsedstvu IACP Tržaški sindikati stanovanjskih upravičencev SUNIA-CGIL, SICET-CISL in UNIAT-UIL so včeraj naslovili na predsedstvo Avtonomnega inštituta za ljudska stanovanja (IACP) pismo, v katerem zahtevajo nujen sestanek z njim, da bi obravnavali vrsto perečih vprašanj. Konkretno gre za določitev stanarin za dveletje 1990-91, za rešitev tako imenovane afere Rocol-Melara ter za izvrševanje nekaterih že veljavnih določil, med temi načrta za decentralizacijo. Ta vprašanja so sindikalni predstavniki že večkrat sprožili v upravnem svetu IACP, a brez uspeha. S srečanja konzularnega zbora s prefektom Dialog in sodelovanje namesto vojne in nasilja V skladu z zdaj že tridesetletno tradicijo so včeraj konzuli iz vseh držav, ki imajo konzularna zastopstva v Trstu, izmenjali novoletna voščila s tržaškim prefektom Eustachiom De Felicejem. Na srečanju je najprej spregovoril dekan konzularnega zbora v Trstu, to je avstrijski generalni konzul Gunter Birbaum, ki je ob voščilu za plodno leto 1991 z zadovoljstvom ugotovil, da obstajajo odlični odnosi med predstavnikom italijanske vlade v Trstu in diplomatskimi predstavniki iz drugih držav. Prefekt De Felice se je z Birbaumovimi izvajanji strinjal in nato izrazil upanje, da bi v novem letu prevladala modrost pri tistih, ki nosijo odgovornost za usodo držav in narodov, tako da bi se namesto vojne in nasilja povsod uveljavljala dialog in sodelovanje. Srečanja na prefekturi, ki se je zaključilo z zdravico, so se poleg avstrijskeg3 konzula udeležili še konzuli Bangladeša, Botsvane, Cipra, Danske, Finske, Francije, Gabona, Gvatemale, Hondurasa, Indonezije, Jugoslavije, Južne Afrike, Kameruna, Kenije, Malte, Norveške, Nizozemske, Portugalske, San Marina, Tunizije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Na sliki (foto Magajna) včerajšnje srečanje na prefekturi. Rok za predvpise v prve razrede šol vseh vrst in stopenj zapade 19. januarja Čas vpisov je čas pomembnih odločitev Dolge zimske počitnice so se iztekle, učenci in dijaki so spet ugriznili v (upamo ne preveč) kislo jabolko in potegnili knjige na dan, šolski vlak je s polno paro odpeljal poletju, predvsem pa novemu znanju naproti. Januar je torej mesec novega zagona, za starše pa čas, ko morajo sprejemati odločitve, ki bodo v večji ali manjši meri krojile usodo njihovih naslednikov. Devetnajstega januarja namreč zapade rok za predvpise v prve letnike vrtcev in prve razrede šol vseh stopenj. Odločitev ni lahka, še posebno ko gre za prestop iz nižje v višjo srednjo šolo in torej za eno od osnovnih razvojnih perspektiv mladostnika. Glavno vprašanje je, v kakšen poklic naj se vsaj okvirno usmeri, ali naj bo bolj tehnično-znan-stvenega ali humanističnega značaja. Z reformo višje šole bo to križišče še bolj pomaknjeno v višjo starostno dobo, kajti resnici na ljubo je težko pričakovati, da bi pri štirinajstih letih imel dijak izdelano stališče o svojih bodočih pričakovanjih. Tako njemu kot staršem pa priskočijo na pomoč profesorji in strokovnjaki, ki na osnovi dijakovega uspega, zanimanja, osebnostnih značilnosti in nagnenj lahko nudijo okviren nasvet. K sreči je z novo ureditvijo nekaterih slovenskih višjih šol, v mislih imamo predvsem pedagoški licej, odložena odločitev glede univerzitetnega študija, ki je v preteklosti že pri vpisu v prvi razred bistveno pogojevala izbiro višje srednje šole. Najpomembnejša življenjska prelomnica pri 14. letih pa je vsekakor odločitev, da otrok prekine šolanje in da se usmeri v razne poklicne tečaje, nato pa v svet dela. Zadnje čase je na tem področju zabeležiti nove zanimive pobude predvsem v obrtniškem sektorju. Tudi glede te usmeritve pripravljajo na posameznih šolah srečanja s strokovnjaki in izvedenci, čeprav se na splošno uveljavlja spoznanje, da nudi višja izobrazba več možnosti za človekovo vsestransko realizacijo. To še posebno v času, za katerega so značilni krčenje industrijske proizvodnje, hiter tehnološki napredek, povpraševanje po specializiranem znanju, še posebno za naše kraje pa odpiranje vzhodnih tržišč in torej potreba po znanju več jezikov. Zadnjo postavko bi starši morali res primerno upoštevati, ko nihajo, ali naj otroka vpišejo v slovenski ali italijanski vrtec oziroma osnovno šolo. Če smo namreč od vedno poudarjali, da je prednost slovenske šole prav v njeni odprtosti do dveh jezikovno in družbeno-kulturnih različnih sredin — italijanske in slovenske — je to še toliko bolj aktualno danes, ko sta slovenski jezik in kultura odlična odskočna deska za hitrejše in temeljitejše obvladovanje novih jezikovnih (pa ne samo jezikovnih) kpdov slovanskega izvora. Po novih učnih načrtih za slovenske osnovne šole, uvajati jih bodo začeli predvidoma prihodnje šolsko leto, pa je s tretjim razredom predvideno tudi postopno učenje tujega jezika. Skratka, slovenska šola lahko nudi nekaj več sredstev, s katerimi bo mlad človek nato lažje operiral pri tkanju svoje življenjske kariere. To sicer dokazujejo že številni primeri otrok iz etnično mešanih zakonov, v katerih so se starši opredelili za šolo s slovenskim predznakom. Na sliki: šentjakobski osnovnošolci so pred dvema letoma vzeli v roke papir in barve in izdelali več pisanih slik, s katerim so na izviren način vabili k vpisu v slovensko šolo, istočasno pa popestrili strani Primorskega dnevnika. Kaj, če bi zamisel letos ponovili tudi njihovi vrstniki na drugih šolah? *4* » \ * 'k m, 'V « w 1 Jr be u iaJ, -ir* *V' 1 Lm. n*.*, boi % * Ustanovili naj bi jih v bkviru občinskega vrtca v Dijaškem domu Občina Trst preverja predlog o slovenskih otroških jaslih Pojasnila ravnateljstva za zdravstvo o novih zakonskih predpisih glede oprostitve plačevanja ticketa V razpravi, ki se je pred nekaj meseci razvila tudi na našem časopisu v zvezi s slovensko šolo, je več staršev poudarilo nujnost, da bi paleto slovenskih šolskih storitev dopolnili z otroškimi jasli. Zanje se slovenski šolski organi (Sindikat slovenske šole, ravnatelji, združenja staršev) sicer že več let zavzemajo, žal doslej brez večjega uspeha. Še pred leti je bil aktualen predlog, da bi v ta namen preuredili vilo Tomažič, toda tržaška občina ga je zavrnila, češ da bi preureditev prostorov bila predraga. Pozneje se je pojavil nov predlog za ustanovitev jasli v neki Skedenj ski šoli, vendar tudi ta je splaval po vodi. Kaj pa sedaj? Je zamisel o slovenskih jaslih povsem zamrla? Kaže, da ne. Podžupan in odbornik za šolstvo Augusto Seghene nam je včeraj zagotovil, da tržaška občinska uprava preučuje dve možnosti. Prva predvideva ureditev več »mikrojasli« (torej jasli z omejenim številom dojenčkov) v okviru že obstoječih otroških vrtcev, druga pa je povezana s predlogom občinske svetovalke Anamarije Kalc, da bi odprli slovenske jasli v okviru kompleksa Dijaškega doma oziroma tamkajšnjega že delujočega občinskega vrtca. Kot nam je Kalčeva povedala, je osnovno vodilo tega predloga ugotovitev, da je kompleks Dijaškega doma S. Kosovel idealen prostor za to otroško strukturo, saj se v njegovem okviru odvijajo že številne vzgojno-izobraževalne dejavnosti, obstoj vrtca pa bi omogočil kontinuiteto v stikih z učiteljicami in okoljem. Prav tako ni postranskega pomena, da je dom odmaknjen od cestnega prometa in postavljen v zelenje, kjer se otroci lahko varno igrajo. Če prištejemo še dejstvo, da je v središču mesta in da starši ne bi imeli hujših problemov s parkiranjem (kar ob njihovih delovnih urnikih sploh ni postranskega pomena), so ti prostori res najboljša rešitev. »Predlog je tudi v skladu z deželno zakonodajo, ki urejuje ustanavljanje jasli v sklopu otroških vrtcev in je zato pričakovati, da v tem smislu ne bo naletel na večje zapreke. Podobno kot že velja za marsikatero socialno ali zdravstveno dejavnost pa bi otroške jasli lahko v konvenciji s tržaško občino upravljala slovenska ustanova ali zadruga«, ugotavlja Kalčeva. Kaj pa časovni termini? Seghene zagotavlja, da občinski in deželni uradi že preverjajo razne predloge s finančnega in istitucionalnega vidika, datumi pa so — kot dobro vemo — zapisani na pesku. Dne 29. decembra prejšnjega leta je stopil v veljavo zakon št. 407, ki ureja nova določila za oprostitev plačevanja ticketov za zdravstvene storitve in zdravila. Deželno ravnateljstvo za zdravstvo je s tem v zvezi objavilo včeraj tiskovno sporočilo, v katerem pojasnuje določila novega zakona. Od 1. januarja vse revne osebe, ki so zaradi svojega družbenega statu- Posebni avtobusi v soboto v Rim na manifestacijo za mir Tržaške organizacije Združenje za mir, ACLI, ARCI, Zveza za okolje, DP, Zelena alternativna lista ter Nero ma non solo so organizirale avtobusni prevoz iz našega mesta za vse, ki bi se radi udeležili vsedržavne manifestacije za mir, ki bo v soboto v Rimu. Vse informacije nudijo na sedežu Zveze za okolje (tel. 364746), Zelene alternativne liste (300003) ter ACLI (370408). sa dobivale posebno pokojnino, nimajo pravice do oprostitve plačevanja ticketov. Vsi pa, ki prejemajo socialne pokojnine, pokojnine zaradi starosti ali delovne dobe, ter vsi, ki uživajo pokojnino od katerega od družinskih članov, imajo pravico do oprostitve. Vse te osebe pa bodo morale ponovno na Občino, da si obnovijo potrdilo o oprostitvi plačevanja ticketov. Pravico do oprostitve imajo vse osebe, katerih bruto pokojnina ne preseže 16 milijonov lir letno, oziroma 22 milijonov lir, če morajo preživljati tudi soproga (za vsakega sina, ki ga preživljajo, pa se meja dvigne za en milijon lir). Da bi manj premožnim državljanom ne povzročili dodatnih težav, je Deželno ravnateljstvo za zdravstvo sklicalo sestanek med predstavniki lastnikov lekarn ter predstavniki organizacij zdravnikov. Da bi pomagali občanom, so družinski zdravniki sklenili, da bodo vsem, ki bodo predstavili stara potrdila, samo enkrat overovili recepte za brezplačno dobavo zdravil. Deželno ravnateljstvo za zdravstvo pa se je obvezalo, da bo s tem v zvezi odposlalo vsem Krajevnim zdravstvenim enotam potrebna pojasnila. Kdo nosi krivdo za sedanjo zmedo v mestnem centru? Tržaški občinski svetovalec KPI Gi" orgio De Rosa je včeraj v tiskovnei*1 sporočilu komentiral stališča, ki jih je v zadnjih časih zavzela demokrščaP" ska svetovalska skupina v tržaškeP1 občinskem svetu glede ureditve pr°' meta v mestnem središču in sploh gl®) de nekaterih pomembnih vprašaP) prostorskega načrtovanja v tržaški ob' čini. De Rosa meni, da se demokrščaP' ski občinski svetovalci po eni strani š® vedno niso znebili puhlic, kot je npr' tista, da zaprtje mestnega središča 23 avtomobilski promet povzroča škod® trgovini, toda po drugi strani jim Prl' znava, da so končno načeli nekatet® resnično pomembna vprašanja, ki za" devajo urbanistično ureditev mest®: kot je npr. vprašanje premikanja Iju® po njem. De Rosa ugotavlja, da Trst že dol9“ leta ne razpolaga s primernimi načrt* za svoj razvoj. Občinski odbori so zadnjih letih napravili bore malo. drugim so opustili tudi nekatere do' bre zamisli, ki jih je svoj čas raz^* nekdanji odbornik za urbanistiko P Luca. Za njim so se v občinskem °a boru zvrstili listar Rossi, republikaP® Pacor, demokristjan Vattovani in soc* alist Cecchini, ki niso nikoli skuša, načeti resničnih temeljnih vprašaPJ' začenši z vprašanjem primerne okr® pitve občinskih uradov, ki se ukvarja jo z urbanistično problematiko. Po mnenju komunističnega obči^ skega svetovalca tržaška občina daP® ne razpolaga z dostojnim regula®*) skim načrtom, kakor tudi ne s priir*6^ nimi načrti za zgodovinsko mest** jedro, za produktivna območja, za govino, za promet itd., čeprav bi sg dalo marsikaj napraviti v sorazmer1* kratkem času. Tako bi npr. po De k , sovem mnenju ne bilo težko izdei3 primernega načrta za parkirišča, Q pravi takšnega, ki naj ne bi dbdat*^ pritegoval avtomobilov v center 1 tako še poslabšal prometa. To se v®1 pomeni, da bi bilo treba izbrati r primerne lokacije za parkirišča, a tu j ........ - da bi bilo treba bolje premisliti, ka naj bi ta parkirišča delovala. , j De Rosa zaključuje svoja izvajani® trditvijo, da KPI že dolga leta P05^-Ija ta in podobna vprašanja, ki so d^ tvenega pomena za splošen razvoj čine, in da prav zato zdaj z zani**^) njem spremlja najnovejša stališča k' glede te problematike. ■ Združenje Italija-ZSSR sporeda je še nekaj prostih mest za ie^0 kitajščine (3 ure tedensko), ki s® gc začel danes in ki se bo zaključil k° 5^ maja. Kdor bi rad sledil tečaju, na^\. zglasi na tajništvu združenja na t Genova 23 (tel. 370065 ali 363880), vSol) dan od 17. do 20. ure, v sobotah Pa 10. do 12. ure. , ^ V soboto ob 10. uri pa bo na se |eK' združenja Italija-ZSSR brezplačna 1 5. cija z naslovom »Temeljni vidiki ' } kega glagola«. Lekcija je namenjaj, vsem tečajnikom, članom in univevjji letnim študentom, ki so že obn° člansko izkaznico. Včeraj na Deželi sklenili za vse zadovoljiv dogovor Končno našli izhod, ki naj bi privedel do ugodne rešitve krize podjetja IRET Na tržaškem Festivalu narečne pesmi Uveljavitev ansambla L. Furlana iz Zgonika V zadevi IRET se končno pričenja nekaj jasniti. Včeraj popoldne je na sedežu deželnega odborništva za industrijo v Trstu prišlo do sporazuma, ki naj bi predstavljal izhodišče za zagotovitev zaposlitvene bodočnosti 109 delavcem, katerim bo 27. t. m. zapadla dopolnilna blagajna in jim torej grozi, ua bi se čez dobra dva tedna znašli ne samo brez delovnega mesta, ampak udi brez katerega koli prejemka in skrbstvenega kritja. Sporazum so dosegli deželni odbor-nik za industrijo Saro, predstavniki vodstva podjetja, sindikatov FIOM-LGIL, FIM-C1SL in UILM-UIL in de-avskega sveta IRET-a. V bistvu pred-'deva tri točke. Prvič, vodstvo podrtja bo suspendiralo odpustitvena pis-ki jih je že pred časom poslala 109 elavcem. Drugič, vodstvo podjetja in Predstavniki sindikatov bodo s posre-ovanjem Dežele in skupno s pred-avnihi vseh najpomembnejših pro-UiUivnih kategorij v tržaški pokrajini o* .i "demobilizacijski načrt«, na i novi katerega naj bi v teku enega . a zagotovili 109 delavcem alterna-naVno zaposlitev ali upokojitev. Tretjič, osnovi omenjenega »demobilizacij-e9a načrta« bo vodstvo podjetja za-, .0S11° Medministrski odbor za indus-he{- načrtovanje (CIPI), da bi priza-ui lrtl. delavcem podaljšalo dopolnilno 9ajno za nadaljnjih 12 mesecev, jopi^danja se je v imenu vodstva „ ^'a udeležil njegov pooblaščeni jajavitelj Romano Fontanari, ki je de-Sam 9 nakazana rešitev realistična. 111 J® namreč dobil predvčerajšnjim v Rimu zagotovila, da bi ob verodostojnem »demobilizacijskem načrtu« Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje podaljšal dopolnilno blagajno. Sestanek na deželnem odborništvu je bil sorazmerno kratek in se je končal z zadovoljstvom vseh udeležencev. Odbornik Saro nam je takoj po njem povedal, da so se dogovorili za rešitev, ki je sprejemljiva za vse in predvsem izvedljiva. Glede samega »demobiliza-cijskega načrta« pa nam je povedal, da bi ga morali vsaj okvirno izdelati že prihodnji teden, ko se bodo na njegovo pobudo sestali predstavniki vodstva podjetja, sindikatov, deželne agencije za delo, tržaškega združenja industrij cev ter predstavnikov obrtniških in trgovinskih podjetij na Tržaškem. Sestali se bodo predvidoma v torek, 15. t. m. Sporazum so pozitivno ocenili tudi sindikalni predstavniki, ki so se takoj po sestanku na deželnem odborništvu za industrijo vrnili v zasedeno tovarno IRET v industrijski coni poročat delavski skupščini. Za delavce predstavlja seveda veliko pridobitev dejstvo, da jim ne bo treba podpisovati izjave, s katero bi vnaprej oprostili podjetje plačevanja socialnih prispevkov v primeru, ko bi suspendiralo odpustivena pisma, Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje pa ne bi podaljšal dopolnilne blagajne. Na dlani je, da bi takšna rešitev, ki so jo sicer uspešno izpeljali v podobnem primeru Aguile, predstavljala za delavce in njihove predstavnike neprimerno večje tveganje. Poleg tega velja poudariti, da so predstavniki sindikatov na včerajšnjem srečanju postavili tudi vprašanje produktivne bodočnosti IRET-a, v katerem še vedno redno dela 51 delavcev. Pooblaščeni upravitelj Monta-nari je sindikatom zagotovil, da jim bo konec tega meseca ali najpozneje na začetku prihodnjega predstavil podroben industrijski načrt, iz katerega bo razvidno, kdo je lastnik podjetja, kakor tudi, kaj in kako bo podjetje v bodoče proizvajalo. Vsled teh zagotovil in vsled že poprej omenjenega sporazuma so sindikalni predstavniki preklicali stavko, ki je bila v teku, delavska skupščina pa je sklenila, da preneha z zasedbo tovarne. Crozzoli o vprašanju turističnih smerokazov Predsednik Pokrajine Dario Crozzoli je za danes zjutraj sklical sestanek o dokončni ureditvi turističnih smerokazov, ki so že dolgo časa povod za številne kritike, ki letijo na račun pokrajinske vlade. Mnogi so namreč izrazili zahtevo, da smerokaze posodobijo, predvsem, ko gre za tablice, ki naj bi jih postavili na cestah občinskega, pokrajinskega ali državnega pomena. Sestanka se bodo zato udeležile vse stranke, od Kraške gorske skupnosti do ACT, ki bodo sodelovale s Pokrajino pri izvedbi načrta. Narečna pesem je kot pristen izraz ljudi in krajev globoko zakoreninjena v tržaški družbeni stvarnosti. Ovrednotenje narečne pesmi seaa skoraj sto let nazaj in prva festivalska izvedba tržaških narečnih viž se je odvijala daljnega leta 1893. Ob izteku lanskega leta pa je bila v gledališču Polite-ama Rossetti v Trstu na sporedu dvanajsta izvedba Festivala narečne pesmi in zanimanje za to folklorno prireditev je bilo tolikšno, da so vstopnice pošle že v predprodaji. V najbolj upoštevani kategoriji tradicionalne popevke si je z ogromno prednostjo zagotovila končno zmago pesem »Una tirolese a Trieste«. Besedilo in vižo je napisal slovenski avtor Tajnik PSI Perelli o perečem vprašanju Ni razlogov, da bi ukinili bencinske bone Jutri tržaška predstavitev nove istrske stranke Zanimiva pobuda ene od sekcij KPI Za obrambo pešcev bodo ustanovili odbor Mario Palmerini, zapela jo je Martha Ratschiller, ki je južnotirolskega porekla, za glasbeno izvedbo pa so mojstrsko poskrbeli godci narodnozabavnega ansambla Lojzeta Furlana iz Zgonika. Zato, da bi zvedeli kaj več o tem, kako je prišlo do te zanimive kombinacije in posrečene glasbene izkušnje, smo se obrnili kar do simpatičnega Gigita, vodje ansambla. »Do tega našega sodelovanje je prišlo čisto slučajno. Ponudbo Palmerini-ja je naš ansambel sprejel, ker je bila to nova izkušnja, ker imamo v "mrtvi sezoni" nekaj več časa in tudi zato, ker so čisti izkupiček prireditve poklonili v dobrodelne namene združenju "Gli amici del cuore". Prijavljenih je bilo kar 40 popevk, po izbirnem tekmovanju pa so jih sprejeli le 16. Pesem smo posneli na kaseto in glasbo sem nekoliko priredil. Na festivalu je popevka res vžgala in žela nepričakovan uspeh. Tako strokovna žirija kot publika sta na glasovanju dodelili naši popevki največ glasov in sicer kar 331 točk, drugouvrščena pesem pa je daleč zaostala s skupno 221 točka- Moži rotj, ~nost, da bi zaradi odobritve zakona o obmejnih pod-he i ” ukUuli bone za bencin po znižani ceni, skrbi Tržača-n tuov. Vizum dob: .ahko točr,1Stl a*banski državljani, 1 n eljih a);0 nave(lejo, pri katerih pr: talijj s°rodnikih bodo bivali V 'T' l^išče 2sft6 ,zadnie mesece dobilo zč ‘lianske ” albanskih državljanov. Ite Tv^ale stfl, asti so 102 Albancema pr: V želno ,,aS političnega preganjanci ta .Priziv ,Pn?vno sodišče pa obravne ,;r>m So Približno 150 beguncev, ]~ r!? 0' da h; 'st°jne oblasti zavrnile p 9dtlee Im priznali za politične b v litPmsekuPnP°!dne' mal0 P° 17- mi Ban eri ip tv, 0 do Prometne nesre, „ .mnceiir,Dll vpleten 18-letni Davi SC« stanuje v Gabrovcu. kir se s sv v 'jaorovcu. rt v bolnišn F okviru preiskave o nadpovprečno čistem mamilu, ki je terjalo že štiri žrtve Aretirali Tržačanko ob »rezanju« heroina V barju tržaškega sveta mamilašev je včeraj priplavalo na površje še eno ime. Tokrat ne gre za osebo, ki je umrla zaradi prekomerne doze heroina, ampak za 22-letno Tržačanko, ki so jo karabinjerji aretirali zaradi posesti mamil. Gabriella Suban - tako je ime aretiranki - stanuje v Ulici Timignano 1, in prav na njenem domu so jo včeraj ob 14. uri zalotili karabinjerji enote za boj proti mamilom. Do njenega imena so prišli po preiskavah, ki so jih sprožili primeri številnih smrti med tržaškimi zasvojenci s heroinom. Karabinjerji so že nekaj dni opazovali premike dekleta, ki sicer še ni imelo opravka s pravico, v krogu tržaških narkomanov pa je bila Subanova precej znana; saj se je menda že pred leti zdravila zaradi uživanja mamil. Karabinjerji so dokaj oprezno poročali o njeni aretaciji in so zanikali možnost, da bi bila redna uživalka mamil. Kljub temu pa je Gabriella Suban izjavila ob aretaciji, da je občasno segala po drogi. Ko je skupina karabinjerjev vdrla v stanovanje Gabrielle Suban, je dekle sedelo za mizo, na kateri so našli gram in 100 miligramov nadpovprečno čistega heroina ter 22 gramov laktose, to je mlečnega sladkorja, s katerim običajno »režejo« čisto mamilo in pripravljajo posamezne doze. Glede na količino heroina in nehalucinogene snovi, s katerima je dekle razpolagalo, domnevajo, da bi lahko pripravilo tudi do 30 doz. Zanimivo je, da se je Subanova s svojim poslom očitno ukvarjala precej »strokovno«, saj niso med hišno preiskavo našli nikakršnega pripomočka za precizno merjenje. Karabinjerji so ugotovili, da je dekle »rezalo« heroin temnorjave barve, kar pomeni, da je bilo mamilo dokaj čisto. Heroin bodo vsekakor analizirali že v prihodnjih dneh, tako da bodo skušali najti odgovor na vprašanje, če je tudi to mamilo spadalo v »pošiljko«, ki je v našem mestu terjala letos že štiri žrtve. Število žrtev pa je najbrž pokazatelj nečesa, ki je šele v razvoju. Osebe, ki se poklic- no ukvarjajo z narkomani, nakazujejo številne odgovore na vprašanje o nadpovprečno čistem heroinu. Don Vatta je namignil na možnost reorganizacije tržišča, to je poskusa, da bi središče razpečevanja iz Veneta premestili v Trst. Razloge pa bi lahko iskali tudi v boju med organiziranimi skupinami, ki se ukvarjajo z razpečevanjem. Kdaj tudi razpečevalcem prav pride, da izbruhnejo afere, katerim je treba najti krivca. S tem, to je z načrtno prodajo »čiste« ali »zastrupljene« droge, pa je seveda mogoče hudo prizadeti poslovanje konkurence in utrditi svoj vpliv na trgu. Pri tem velja še omeniti članek, ki ga je objavil reški dnevnik La voce del popolo. Avtor članka nakazuje možnost, da so v Furlanijo-Julijsko krajno pritihotapili nekaj heroina iz Makedonije. Pri tem pa navajajo tudi podatek, da ne gre izključno za mamilo, ki potuje po »balkanski« poti, pač pa za pošiljke, ki prihajajo z Nizozemskega. mi«. Gigita smo vprašali, če je bil to le enkraten nastop, ali pa če imajo v programu še kako drugo podobno sodelovanje. »Kot zmagovalci smo se avtomatično uvrstili na drugi vsedržavni super-festival narečne popevke za Zlatega leva, ki bo v kratkem v Benetkah. Pesem je melodična in je posrečen preplet tirolske in slovenske narodnozabavne glasbe z narečnim besedilom, zato je instinktivno naletela na navdušeno odobravanje publike«. B. S. Na sliki (foto Manuel) avtor in izvajalci zmagovite popevke na Festivalu tržaške narečne pesmi. Na sredi avtor besedila in glasbe Mario Palmerini, ob njem pevka Martha Ratschiller in člani zgoniškega ansambla Lojzeta Furlana. pismo uredništvu Nisem bil med člani organizacije Gladio Spoštovani urednik, v zvezi s seznamom organizacije »Gladio«, ki ste ga objavili, in kjer je zapisano tudi moje ime, bi želel pojasniti naslednje; Presenetilo me je, ko sem bral svoje ime v seznamu organizacije Gladio, v kolikor je to posledica generičnih stikov, ki sem jih imel več kot dvajset let od tega, ko sem bil še univerzitetni študent in o katerih nisem pozneje ničesar več vedel. Ne da bi se spuščal v cilje omenjene organizacije, o katerih berem v časopisih, menim, da je prisotnost mojega imena v omenjenem seznamu neupravičena. Dr. Giuliano Sauli 10. 1. 1983 10. 1. 1991 Ob 8. obletnici smrti drage mame in sestre im ■■ T Manje Tence vd. Maganja se je spominjata sin Mario in sestra Tonči Trst, 10. januarja 1991 Sekcija KPI J. Verginella iz Križa se klanja spominu prerano umrlega tov. Gina in izreka družini iskreno sožalje. GODIOI/3 DO 16. FEBRUARJA OBLAČILA moška, ženska in otroška, dežni plašči »double-face«, moške, ženske in otroške pletenine in srajce, nočno perilo ter tekstilni izdelki za stanovanje (razen v športnem oddelku) 20 - 30 - 50 - 80% POPUSTA za nakup v gotovini JAKNE IN PLAŠČI USNJENI IN PODLOŽENI S KRZNOM od 20 do 50% POPUSTA za nakup v gotovini OBUTVE za moške in ženske POSEBNE PONUDBE S POPUSTI 20 ■ 30 - 50% za nakup v gotovini KRZNA lisica, bober, svizec, volk, murmansky, perzijanec, nerc, oposum, murmel, jagnje, s krznom podloženi dežni plašči 20% POPUSTA za nakup v gotovini ZADNJI PRIMERKI SERIJ 30 - 50% POPUSTA za nakup v gotovini Obvestilo KZ in INAC Kmečka zveza in njen patronat INAC opozarjata vse kmečke pokojninske zavarovance, da morajo do 24. lebruarja izpolniti tako imenovano »izjavo podjetja« o zemljiščih v posesti, oziroma o številu glav goveda v reji. Od pravočasne in pravilne »izjave« bo v smislu novega zakona odvisna višina zavarovalnih prispevkov in in s tem tudi višina bodoče pokojnine. Ker je izpolnjevanje obrazcev SCAU zelo zahtevno in odgovorno delo, so vsi uradi Kmečke zveze, tako v Trstu kot na Opčinah in v Nabrežini, kakor tudi patronat INAC, že zdaj na razpolago za izpolnjevanje obrazcev. koncerti Societa dei concerti -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 14. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil JOAOUIN ACHUCARRO. kino ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri 15.00, 22.00 II te nel deserto, r. B. Ber-tolucci, i. D. Winger. EKCELSIOR - 16.00, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. EKCELSIOR AZZURRA - 16.45, 22.00 Rocky V., i. Sylvester Stallone. NAZIONALE I - 16.20, 22.15 Vacanze di Natale '90, i. C. De Sica, E. Greggio. NAZIONALE II - 16.00, 17.30 Tartarug-he Ninja alla riscossa, 19.00 Fantozzi alla riscossa, i. Paolo Villaggio. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 La sfida erotica, porn. □ □ NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Stasera a časa di Aliče, r.-i. Carlo Verdone, i. Ornella Muti. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Atto di. torza, i. A. Schwarzenegger. MIGNON - 16.00, 22.15 La storia infini-ta 2. EDEN - 15.30, 22.00 I vizi transessuali di Moana, porn. □ □ CAPITOL - 17.45, 22.10 Ghost - Fantas- ma, i. P. Swayze. LUMIERE - 17.00, 22.00 II prete bello. ALCIONE - 16.15, 22.10 Un angelo alla mia tavola., r. J. Campion. RADIO - Zaprto. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Prosimo vse oglaševalce v PRIMORSKEM DNEVNIKU, da čimprej poravnajo - preko pooblaščenih denarnih zavodov - naše račune iz leta 1990. PUBLIEST Srl včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 10. januarja 1991 VILJEM Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.41 - Dolžina dneva 8.57 - Luna vzide ob 3.07 in zatone ob 13.10. Jutri, PETEK, 11. januarja 1991 PAVLIN PLIMOVANJE DANES: ob 4.53 najvišja 30 cm, ob 13.09 najnižja -35 cm, ob 20.42 najvišja 7 cm, ob 23.30 najnižja 5 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,5 stopinje, zračni tlak 1023,9 mb, rahlo narašča, brezvetrje, vlaga 93-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Martina Trani, Tania Spiga, Valentina Lukan. UMRLI SO: 75-letna Dinora Grillo, 88-letna Antonia Canciani, 68-letni Elio Zarl, 80-letni Bruno Pelarz, 44-letna Bruna Bot, 92-letni Mario Serbo, 86-letna Caterina Pilotto, 89-letna Maria Cova-cich, 81-letni Gaetano Romano, 67-letna Stefania Pregelj, 98-letna Giuseppina Gabrielli, 82-letni Renato Garbassi, 85-letni Francesco lermann, 87-letni Giuseppe Giurgevich, 57-letna Maria Mian. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. januarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Combi 19, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija) ŽAVLJE (tel. 232253), FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - 19.30 do 20.30 Ul. Combi 19, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Mazzini 43. ŽAVLJE, FERNETIČI - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Mazzini 43. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE David Povvnall MOJSTRSKA LEKCIJA Režija Mario Uršič Mario in Graziella vabita na OTVORITEV RESTAVRACIJE TENOE v Prečniku št. 14 ki bo v soboto, 12. t. m., ob 18. uri. Restavracija bo začela delovati v petek, 25. t. m. Danes, 10. januarja, ob 16. uri ABONMA RED H. Jutri, 11. januarja, ob 16. uri ABONMA RED I. gledališča VERDI Operna sezona 1990/91 Nocoj ob 20. uri (red E) ponovitev baletne predstave GRAN GALA. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Od 25. t. m. dalje bo na sporedu opera NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Moran-di, režiser Pasguale D'Ascola. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. V torek, 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu CARO BONBON iz dopisništva Ita-la Sveva v izvedbi Stalnega gledališča F-JK. Režija Marco Sciaccaluga, v glavni vlogi nastopa Massimo De Francovich. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 ponovitev dela Luigija Lunarija TRE SULL'ALTALENA, ki ga predstavlja Teatro Filodrammatici iz Milana. Režija Silvano Piccardi. Gledališče Ul. Ananian Od jutri, 11. t. m., ob 20.30 bo na sporedu Gabriellijevo delo A. A. A. CERCASI v uprizoritvi skupine I GREMBANI. Režija Bruna Brosolo. Ponovitvi v soboto ob 20.30 in v nedeljo ob 16.30. mali oglasi OSMICA je odprta - Zajčja farma - v Repniču. SMUČARSKE čevlje, bele barve, znamke koflach, štev. 40, rabljene samo 5-krat, ugodno prodam. Tel. 395003 ob urah obedov. MIZARSKI pomočnik star 17-20 let za namestitev pohištva dobi zaposlitev. Ponudbe poslati na Publiest, Ul. Mon-tecchi 6 - Trst, po šifro »Mizar«. FRANCOSKO vadnico iz predvojnih ali povojnih let kupim. Telefon (040) 820630 do 9. ure zjutraj ali ob uri kosila. IZKUŠENEGA prodajalca-ko išče trgovina ustekleničenih pijač (bottiglieria) v središču mesta. Tel. (040) 750286 od 15. do 18. ure. VINSKA klet išče delavca z opravljenim vojaškim rokom. Tel. (040) 750286 od 15. do 18. ure. V AVSTRIJI, v mestu Haus pri Schlad-mingu, oddam v najem stanovanje po zelo ugodni ceni. Informacije tel. (040) 213951 ob uri kosila. PRODAM dobro vpeljano trgovino s sadjem in zelenjavo. Tel. 228390. UGODNO prodam avtomobil alfa romeo 164 T. spark; star dve leti. Zainteresirani naj telefonirajo na 212163 po 18. uri. PRODAM nikoli rabljene smučarske čevlje znamke nordica št. 31, smuči rossignol dolge 120 cm, otroške smučarske hlače št. 34 in rokavice. Tel 226687 ob večernih urah. PRODAM fiorino v dobrem stanju, prevoženih 10.000 km, možnost izstave fakture, tel. 201127. PRODAM električno kitaro Jackson za 1.500.000 lir in ojačevalec za kitaro marshall jubilee 50 W za 850.000 lir. Tel. 271862 ob uri kosila. PRODAM avto fiat 131, letnik 79. Cena po dogovoru. Tel. 208451. PRODAM opel kadett 1300 S, prevoženih 65.000 km, letnik '81, v zelo dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. 213889 ob uri kosila ali po 20.30. PRODAM avtomobil panda 30 CL, november '85. Tel. 226388 ob večernih urah. PRODAM po dogovoru fiat 500 v dobrem stanju. Tel. 225817. IŠČEM katerokoli zaposlitev, tudi kot gospodinjska pomočnica. Tel. od 20. do 21. ure na št. (003867) 69221. IŠČEM inštruktorja za matematiko in geometrijo za višje razrede. Tel. 577546 po 14. uri. PISARNA išče knjigovodjo z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na Publiest, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Pisarna". Berite »Novi Matajur« razstave V TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je na ogled kiparska razstava SLAVKA TIHCA. V Palači Economo na Trgu Liberta 7 je na ogled razstava o restavriranjih in najdbah v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Razstava bo trajala do 31. t. m., na ogled pa je ob delavnikih od 9. do 13. ure. V Beneški hiši v Miljah (Calle Ober-dan 14) bo do 20. t. m. odprta razstava z naslovom DESCRIPTIO HISTRAE - Trst in Istra v starodavni kartografiji. Urnik: 10.00-12.30, 17.00-20.00, ob praznikih 10.30-13.00. V galeriji Rettori Tribbio 2 je odprta razstava slikarja LIVIA ROSIGNANA-Razstava je na ogled še jutri. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 ' je od danes na ogled razstava preprog PIERA DORAZIA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. razne prireditve Zveza cerkvenih pevskih zborov vabi na BOŽIČNI KONCERT, ki bo v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri v stolnici sv. Justa v Trstu. Nastopil bo odlični 50-članski MePZ Vrtojba z mnogimi novimi in neznanimi skladbami. Vmes bodo priložnostni govor in recitacije slovenskih božičnih pesmi. KD Kraški dom vabi na ogled veseloigre POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO v izvedbi amaterskega odra J-Štoka s Proseka-Kontovela. Predstava bo v nedeljo, 13. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. Radijski oder - Marijin dom pri Sv. Ivanu, pod pokroviteljstvom SSO, !• SREČANJE NA VRVICAH, Svetlana Makarovič, KORENČKOV PALČEK ' LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJA; NA - v nedeljo, 13. t. m., ob 15. in 17. uri - Gledališče v Ul. Brandesia 27. razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi danes, 10. t. m., ob 20. uri v srenj' ski hiši v Borštu spominsko proslavo oh 46. obletnici tragičnih dogodkov januarja 1945 s priložnostnim kulturnim programom. Vabljeni. Sekcija KPI J. Verginella prireja v nedeljo, 13. t. m., ob 10.30 v Ljudskelh domu v Križu izredni kongres. Volitve 0 političnih resolucijah bosta ob 12. uri. Kriške sekcije VZPI - ANPI skupno 5 tržaškim pokrajinskim odborom vabijo vse antifašiste, da se poklonijo spomin1) borca za svobodo narodov Josipa Verg1' nelle v nedeljo, 13. t. m., ob 10. uri pre rojstno hišo v Križu (na državni cesti). Sekcija VZPI - ANPI E. Antončič lz Križa prireja v nedeljo, 13. t. m., ob ) : uri spominsko svečanost ob 50 - letn1 J ustrelitve partizanskega komandanta J°) sipa Verginele. Prireditev bo pred roj stno hišo padlega borca. ___________prispevki V spomin na Nado Briščak daruje K® nato Doljak z družino 20.000 lir za Vas skupnost Praprot. je V spomin na Otilijo Černjava daru) Peter Suhadolc 50.000 lir za SPDT. V spomin na Emo Komar in Romah® Daneua darujeta Olga in Bogdan Drm na 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. g Ob obletnici smrti naše drage ma^ in none, prijatelja Stanka Prašlja in /Ju. mana Daneua darujeta Vojka in Ivan O mar 40.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na Franca Križmančiča ruje Srečko Križmančič z družino 500 lir za TPPZ P. Tomažič. Cjt' Namesto cvetja na grob pok. Edija _ giča daruje Sabina (Vovkova) 20.000^ za vzdrževanje spomenika NOB v Ba V spomin na pok. Edija Grgiča da^L Zelka (Joževa) 30.000 lir za vzdrževa spomenika NOB v Bazovici. ti£a . Namesto cvetja na grob Milka M1 daruje svakinja Marta 50.000 lir za kap lico sv. Leopolda pri Domju. Namesto cvetja na grob Sarahin®^ očeta Gina Cramastetteria poklan) J gojenke baletnega odseka SD Mladin Križa 45.000 lir za vzdrževanje spom® ka NOB v Križu. menjalnica________________________9.1. TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING • MILAN bankov®1 TRS1 8,20 885 '' 105,5° 187-'"' 197.'' 7,5° Ameriški dolar .... Nemška marka .... . 1150,10 . 751,85 1130. -745.— Japonski jen Švicarski frank 8,468 893,26 Francoski frank ... 221,46 218.— Avstrijski šiling .... 106,975 Holandski florint . . 666,97 660.— Norveška krona .... 192,35 Belgijski frank .... 36,483 35,50 Švedska krona 201,60 Funt šterling . 2196,40 2160. - Portugalski eskudo 8,383 It"' 830.'' 70.''' Irski šterling Danska krona . 2009,50 . 195,10 1980. 192,- Španska peseta .... Avstralski dolar 11,899 883.— Grška drahma Kanadski dolar 7,154 990,30 6,50 930.— Jugoslov. dinar — ECU 1549,90 bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE tržaška Kreditna banka Telef.: Sedež 040/®7!??l Agencija Domjo Agencija Rojan 41 11 otoujev 11 MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA Ureja: IVAN FISCHER Št. 34 Januar 1991 TRST - Trg Foraggi 8 Tel. 391203 11 I! a i Lepotec iz Peugetove zgodovine II ■ lil II §Sš šii 1 Štirideset let nas loči od zgornjega Peugeotovega kabrioleja. Teklo je leto 1951, ko so ga predstavili na avtomobilskem salonu v Parizu: šest let po koncu druge svetovne vojne, Evropa začenja s prvimi plahimi poskusi združevanja, pravkar so ustanovili Evropsko skupnost za jeklo in premog; v Veliki Britaniji so spet izvolili za premiera starega leva VVinstcna Churchilla; v Koreji je Marilyn Monroe idol ameriških vojakov. 1100-kubični kabriole 203 pa je skriti sen vseh mladih Francozov, saj je močno spominjal na majhen ameriški avtomobil. Peugeot 203 kabriolet pa je imel nekatere izredno sodobne rešitve. Tako je na primer imel pri zadnjih obesah vijačne vzmeti namesto listnatih, karoserija pa je bila že samonosna in ne več privita na trdno šasijo. 11 I II 1 I f! m 111 ni i III! lili. Popolnoma prenovljena »trojka« Pri nas za sedaj samo 3181 Serija 3 je sedaj zelo podobna sestram iz višjih razredov »5« in »7« Spredaj so obdržali, a dodatno izpilili obesi z vzmetnima nogama, enojnima prečnima vodiloma in stabilizatorjem, zadaj pa so namestili posamični obesi z vijačnima vz- metema, z vzdolžnima vodiloma (ki sta s karoserijo gibljivo spojena) ter s sredinsko (na okvir ob diferencialu) vpetimi prečnimi vodili. Beemvejeva trojka je na svetu že okroglih petnajst let in v vsem tem času so naredili tri in pol milijona teh vozit. Vmes so jo le enkrat (pred osmimi leti) pomladili. Zdaj se je ta mode! vnovič rodil. Novi BMW "3" je za 11 centimetrov daljši, za 5 centimetrov širši in za 1 centimeter višji od prejšnjega. Z večjo širino so se ognili dozdajšnji prečni utesnjenosti potnikov, manj opazna v notranjščini pa je nova dol- žina vozila, navkljub tudi za 13 centimetrov večji medosni razdalji. Nove vzdolžne mere so uporabili za aerodinamič-nejši nos avtomobila, pa tudi za skladno kratko štrli-no karoserije čez prednji kolesi. Dva para elipsoidnih žarometov, ki gorijo vselej vsi hkrati, sta vsak posebej zasteklena. Ledvičasta maska pred hladilnikom je zdaj - po vzoru večjih beemvejev - nizka in izrazito široka. Možnosti, da bi pokrov nad motorjem zavihteli pod njo, niso izkoristili. Tako je po blažjih trčenjih mogoče zamenjati le nizko pločevino na nosu, ne da bi zapravljali denar še za velik (in seveda drag) pokrov. Pokrov se odpira nazaj, proti kabini vozila, dvignjen pa obtiči pod dvema kotoma: za običajne vzdrževalne posege in za resnejša servisna ukrepanja. Izraziteje nagnjena so po novem tudi bočna okna, ki so jih prav zato in zoper sončno vroči- no vsa po vrsti - vključno s položnima prednjo in zadnjo šipo - zatemnili. Se pa novi BMW "3“, gledano od strani in od zadaj, spogleduje z največjim hišnim kupejem: predvsem zaradi blagega prehoda strešnega dela vozila v kratek in visok zadek, v katerem je zdaj za 435 (prej 425) litrov prtljažne prostornine. Limuzinske lastnosti ostajajo: s štirimi vrati (pozneje bodo na voljo tudi samo dvoja) in s povečano prostornostjo na zadnji klopi. Karoserija je na vseh koncih natančno spojena, platišča so sploščena vprid manjšemu zračnemu uporu, zunanji ogledali sta le na po enem peclju, vrata segajo pod streho, strešne žlebove so nadomestili s temeljitimi tesnili vratnih izrezov, pragova pa sta obrobljena z na sredini stanjšanima plastičnima oblogama. Količnik zračnega upora znaša od 0,29 (pri najšibkeje motorizirani različici, ki ni na voljo v Italiji) do 0,32 (pri ta hip najzmogljivejši »trojki«). Karoseriji jamčijo za 45 odstotkov večjo čvrstost, njeni vzdolžni elementi pa so - tako kot pri večjih avtomobilih te znamke - odporni za različno močne udarce. Pri hitrosti 4 km na uro povsem brez posledic, pri hitrosti do 15 kilometrov na uro pa s komaj opaznimi in za popravilo poceni poškodbami. Prednja sedeža sta povsem nova: tanjša, izraziteje oprijemljiva in prikladneje nastavljiva (v vse potrebne smeri, za doplačilo tudi s pomočjo elektrike). Novi BMW je ta hip tudi edini avtomobil, ki ga je moč dobiti brez pepelnika ter le z vtičnico namesto vžigalnika. Vendar to ni pravilo: na željo kupca s kadilskimi potrebami vgradijo oboje, seveda na račun sicer velike odlagalne vdrtine. m II jiSKvi mii II II II ji ■ i ■ 11 lil ■ igg! q> z 2. strani Za zdaj so predstavili štiri različice: 316i in 318i s štirivaljnima motorjema (1800-ku-bična različica je v Italiji na voljo od januarja, v teku letošnjega leta bosta na voljo tudi ostala močnejša modela): ki sta tema oznakama pripadala že prej, le da so ju zdaj na novo obdelali, jima namenili lažje in nižje bate, zmogljivejšo elektroniko in optimizacijo v celoti, kar je prispevalo k lagodnejšemu teku in manjši porabi goriva; ter 320i in 325i, ki ju zdaj poganjata šestvaljnika s štiri-ventilsko tehniko, sposojena iz serije "5“. Zaradi novih mer in temeljite opreme so novinci za 50 do 100 kg težji od njihovih prednikov. Zato so njihove največje hitrosti v vseh štirih primerih sicer večje kot prej, pospeševanje šibkejših različic pa ni več enako prepričljivo. So pa te štiri različice šele začetek: postopoma, precej od njih že v teku leta 1990, bodo sledili še 318iS, coupe, touring, turbo-dizel in nazadnje dirkaško ambiciozni M3, prilagojen tudi novim zahtevam F IS A. Med podvozji zdaj znanih različic ni razlik: spredaj so obdržali, a dodatno izpilili obesi z vzmetnima nogama, enojnima prečnima vodiloma in stabilizatorjem, zadaj pa so namestili premo, presajeno iz dvosedežnega roadster-ja Z1. To pomeni posamični obesi z vijačnima vzmetema, z vzdolžnima vodiloma (ki sta s karoserijo gibljivo spojena) ter s sredinsko (na okvir ob diferencialu) vpetimi prečnimi vodili. Nova prema ima dovolj kinematskih lastnosti, da se zmore samodejno zoperstavljati težko nadzirljivemu spodnašanju zadka na zahtevnih voziščih, ki je bilo doslej ena od najslabših lastnosti beemvejev te velikosti. Hkrati so novo vozilo tudi zelo skrbno uravnotežili: obtežba prednje in zadnje preme ostaja pri doslednem razmerju 50:50 tudi v primeru 325i, ki ima akumulator v zadku. Najšibkejšemu BMW 316i so namenili variabilno prestavno razmerje na zobati letvi za volan, volane ostalih treh različic pa so oplemenitili s ser-voojačevalnimi mehanizmi. K serijski opremi 325i sodi tudi, zavorni ABS z novim trikanal-nim nadziranjem. Kupcem ostaja na voljo še dolg spisek bolj ah manj drage doplačilne opreme: serijsko vgrajeni petstopenjski menjalnik (po novem z direk- tnimi petimi prestavami) je moč zamenjati s štiristopenj-sko (ob štirivaljnih) ali petstopenjsko (ob obeh šestvaljni-kih) avtomatiko. Obe sta opremljeni z elektronskim prilagajanjem voznikovim zahtevam po športnejši ali po varčnejši vožnji, petstopenjska pa ima še »zimski« program za ročno pretikanje na zelo spolzkih tleh. Tretja generacija BMW "3“ ima ob vsem tem izrazito nesporno lastnost: da je ta hip nedvomno najboljši (mirno je mogoče reči tudi najtemeljitejši) izdelek tega avtomobilskega razreda. Pa — saj je tudi najbolj svež! Ob zaključku je treba povedati tudi besedo o cenah: BMW 318i, ki je trenutno edini pri nas na voljo, velja, ključe v roke in serijsko opremljen, okroglih 30 milijonov lir, z nekoliko dodatne opreme (ABS, klimatska naprava) pa z lahkoto prekoračimo tudi 35 milijonov. Modela 320i in 325i imata serijsko vgrajen ABS, zanju pa bomo morah odšteti 37,4 oziroma 55,3 milijona, z dodatno opremo pa je to vsoto treba ustrezno zaokrožiti navzgor. Dogodek, ki seže v 90. leta Novi BMW Serie 3. OGLEDATE Sl GA LAHKO PRI ZASTOPNIKU BMW ATICAR AUTOEST UL Trieste 145 34170 GORICA Tel.: (0481) 520688 - 521025 111 lil I B 111 lili iltili 11111 • Hill !■! _g xSS:S8:$x::::: iilii! SiSivŠiSjSjij: .11 ■ llšiiiii 111 111111 lili Hill mmm Milil iilii Hill! I! i i ii i 1 II I i 1 II I !i I lili iiiiii Vlsco-drive, dodatna viskozna sklopka na desni prednji polosi, zoper drsenju koles pri dedri turbo 2000 Sposojeni test Dedrina ponudba boe Dva povsem nova m latejša odela Turinska Lancia je ena redkih avtomobilskih hiš, ki v prvih devetih mesecih leta 1990 ni zabeležila padca v prodaji. Svojo ponudbo je konec prejšnjega leta obogatila še z dvema različicama dedre. O tem je izčrpno pisal slovenski Avto magazin, katerega oceno, izpod peresa Martina Češnja, skoraj v celoti povzemamo. Mikavneje za kupce in celo za časnikarje ter gospodarneje za izdelovalce je, če paleta novega modela ne nastane hkrati, ampak na obroke. Lancia je prvi obrok dedre razdelila aprila lani: v obliki štirih osnovnih različic. Zdaj je deder že šest: čisto sveži sta dedra 2000 turbo in dedra integrale. Samo na oči se pri tem ni mogoče zanesti. Spojler v zadku je sice njun najočit-nejši znak (ki jima zelo dobro pristoji), ni pa vselej zanesljiv: pri dedri 200 turbo je treba zanj doplačati, de-dro integrale pa si je moč kupiti tudi brez njega. Dve podobi so namenili tudi notranjosti: z mešanico alcan-tare in kakovostnega blaga, ali. z usnjem, ki je na šivih mikavno zgubano. Za urno prepoznavanje novih dedrinih različic bi torej potrebovali rentgenske oči. Tako bi - skozi pločevinasti koži - videli njuni drobovji. Motorja sta navzven in po zasnovi enaka. Nastala sta kot višji razvojni stopnji že znanega 1995-kubičnega šti-rivaljnika z dvema odmičnima gredema v lahki glavi ter z dvema dodatnima gredema zoper tresljaje. Za vbrizgavanje goriva in vžig skrbi VVebrova elektronika IAW, dodali pa so turbinski polnilnik (garrett 60/48) z največjim polnilnim tlakom 0,95 bara, s hladilnikom polnilnega zraka in s tako imenovanim »boost-drivom«, ki je nadaljevanka že od prej znanega Lanciinega »over-boosta«. Obakrat gre za izrabljanje največjih polnilnih in hkrati motornih zmogljivosti, razlika je v tem, da se over-boost sproži le občasno in v skrajnih območjih, boostdrive pa je nadzirano obladovanje polnilnega tlaka v celotnem območju motornih vrtljajev. Na kratko rečeno: s celo vrsto tipal (ki se odzivajo tudi na motorne vrtljaje in položaje pedala za plin), z mikroprocesorsko tehniko, s posebnim električnim ventilom in pnevmatiko za polnilniški ventil waste-gate, je vozniku ves čas na voljo polna moč motorja. Temu primerno zvišana je v celotnem območju tudi (teoretična) krivulja največje moči. Štiriventilski tehniki so se Lanciini inženirji tokrat odrekli. Uradna razlaga govori o tem, da pomeni sožitje samo osmih ventilov in elektronsko uravnavanega turbinskega polnilnika kompleksnejšo rešitev, ki je hkrati tudi tehniško bolj od-merljiva in, seveda, varčnejša, ampak pretirano prepričljive te razlage niso bile. Dokaj kratko je tudi pojasnilo, od kod zmogljivos-tne razlike med motorjema obeh različic, čeprav sta konstrukcijsko povsem enaka. Vsa stvar, pravijo, je skrita v škatli z elektroniko ter - hkrati s tem - posebni nastavitvi turbinskega polnilnika pri dedri integrale. Zato ima ta različica za 15 KM in za 5 Nm boljše zmogljivosti od 2000 turbo. Vrtljaji so obakrat isti, končne zmogljivosti vozil pa zelo podobne. Saj je integrale z močnejšim motorjem zaradi temeljitejšega pogona pač težja. Jasno: integrale pomeni pri Lancii (stalni) štirikolesni pogon. Ima ga tudi dedra integrale: s tridelno kardansko gredjo; s prostim prednjim diferencialom; s planetarnim sredinskim diferencialom, ki deli motorni navor med obe kolesni premi v razmerju 56% (spredaj) in 44% (zadaj), za preostale možnosti pa so mu dodali še viskozno sklopko (tip Ferguson); in z zadnjim diferencialom, ki je opremljen z mehansko zaporo, nadzorovano z elektropnevmatiko in s stikalom na sredinski konzoli. Ta zapora deluje (izmenično z zavornim ABS) le do hitrosti 25 km/h. Zmogljivosti tako zasnovanega štirikolesnega pogona so tudi brez torsena (delta integrale) predvidljive in dovolj prepričljive: oprijem koles na spolzkih tleh je znatno zanesljivejši, vozilo v celem pa - tudi na suhi podlagi - dosti nevtralnejše. Seveda je prtljažnik v integrale zavoljo zadnjega na 5. strani c£> *■ II - I c^> s 4. strani diferenciala bolj skop. V de-dri 2000 turbo meri s 480 litrov prostornine natanko 75 litrov več, kajti to dedro poganjata samo prednji kolesi. Povsem brez domislic pa tudi ta pogon ni. Dodali so mu »visco-drive«, kar pomeni, da so med diferencial in eno od obeh polosi (v tem primeru desno) namestili Fergusonovo viskozno sklopko. Lastnosti silikonskega olja v njej (ki se z višjo temperaturo gosti jn grabi lamele, potopljene v njem) so se zdele tehnikom v Chivassu primernejše od klasične diferencialne zapore ali od že znanih elektronskih dosežkov zoper zdrsa-vanje pogonskih koles. Hkrati je viscodrive uporaben tudi v paru z zavornim sistemom ABS 2E (Bosch), njegovih zaznavnih dobrih lastnosti pa je tudi sicer precej: »pretakanje« motornega navora med obema prednjima kolesoma je tako sprotno, da odločno lajša speljevanje na spolzkem, veča zanesljivost vožnje (tudi na suhih) ovinkih, zmanjšuje sunke na volan in omogoča bliskovitejše vozniške manevre v kritičnih okoliščinah. Zboljšana prenosa moči pa so pri obeh novih dedrah oplemenitili še s temeljitejšimi zavorami. Te so štirikrat kolutne, z večjimi prednjimi koluti (presajenimi iz theme 8.32 ali delte integrale 16 v), z večjimi prednjimi čeljustmi ter z ABS, ki ima pri 2000 turbo štiri tipala ob treh kanalih, pri integrale pa šest tipal ob prav tako trikanalski zasnovi. Oba zavorna sistema sta dvostopenjsko servoojačana , kar omogoča prilagodljivost obtežbi vozila, in opremljena z novo napravo, ki po prvem zaviranju in s posebnim ventilom prilagodi gib zavornega pedala učinkovitej- šemu zaviranju, tudi ročna zavora je v celoti prilagojena dodatku ABS v zavornem mehanizmu. Dedra integrale je ob tem bogatejša za že omenjeni ABS s šestimi tipali. Dve od njih se odzivata na kotne hitrosti vsakega izmed koles, pa tudi na vzdolžne in prečne pospeške vozila. Poseben kontaktni mehanizem ob pedalu sklopke in povezanost ABS z motorno elektroniko pa skrbita za usklajeno delovanje tudi po tej plati. Eno z drugim: zavorna logika v integrale se odziva na različno oprijemljiva vozišča pod kolesi in to tako, da se zavorna moč preliva med vsa štiri kolesa v skladu z njihovim prijemanjem podlage in zoper tveganje , da bi se vozilo medtem zasukalo iz prave smeri. Pač pa se sistem samodejno odreče takšnim posegom med zaviranji v ovinkih, kjer bi na 6. strani c£> PKESTimaco > Do trideset milijonov tir, ■ V prvem letu boš brezplačno ■ (0481) 387333 ki jih boš lahko vrača! z razpolagal z vrsto posebnih NEPOSREDNA ZVEZA PRESTIAUTO ugodnimi mesečnimi obroki zavarovanj, ki smo si jih Posebna telefonska številka, v časovnem roku do štirih let zamislili v sodelovanju s SAI na kateri boš dobil katerokoli pojasnilo V Banca Agricola Kmečka banka Gorica II iiiii ■ ■lil i II c£> s 5. strani se zavorna pot zaradi tega po nepotrebnem podaljševala. In tehniških fines pri obeh novih dedrinih različicah je še veliko: velikima navoroma prilagojena menjalnika so za 2000 turbo preselili iz theme i.e. 16v, za integrale pa iz theme 8,32; njuna prestavna razmerja so krajša in prilagojena drugim lastnostim vozil; drogovje prestavne ročice so obakrat zamenjali s pletenico, zoper odvečne tresljaje; sklopka je hidravlična ter zato tišja, ušesnemu ugodju pa so namenili tudi hidroelastično vpetje motorja pri integrale. Obe novi dedri sta (iz delte integrale) dobili blažilnike z lamelno tehniko, ki prispeva k boljšemu stiku koles z voziščem, obema so ojačali stabilizatorje, obema so povečali tudi prednja koloteka (za 13 mm), medtem ko je zadnji kolotek pri 2000 turbo za 6 mm širši, pri integrale pa za 4 mm ožji kot pri drugih dedrah. Pri obeh je moč doplačati tudi za že od prej znani Lanciin elektronski nadzor blaženja in vzmetenja vozila, ki je na voljo z dvema stopnjama: za udob- nejšo ali za športno-čvrstej-šo vožnjo. Kolesa so petnajstcolska, z izrazito nizko »obutvijo«, volan z nizkotlačnim servooja-čevalnikom je ostri vožnji primerno neposreden. K serijski opremi sodi vsakič najmanj štirideset bolj ali manj običajnih reči, k doplačilom pa vsaj še dvajset imenitnosti — od digitalnih merilnikov do klimatske naprave, zložljivih zunanjih ogledal, ogrevanih sedežev in žlahtnih zunanjih barv. Škoda forman ohranja značilnosti favorita Za Bertonejeve oblikovalce je bila naloga otroško lahka: favoritu, ki je tudi njihovo delo, so zarezali oba boka ter, ga podaljšali za natančnih štirideset centimetrov. Pri tem so zadek, z vrati vred, samo »odmaknili«, ne da bi jih spreminjali. V kombi podaljšana škoda se imenuje »forman« (v grdi slovenščini bi mu rekli »furman«) in je na voljo tudi kot praktik (kar pomeni zastrta zadnja okna) in kot pick-up, ki je poltovornjak z mehko streho ali brez nje. Formanov glavni dobiček je seveda prostornina prtljažnika. Ta je s 400 litri za 160 litrov večja kot pri favoritu, jo je pa moč - na račun postopno zložljive zadnje klopi - povečati do 1340 litrov. Žal je dovoljena obtežitev prav nekombijevsko pičla: 440 kilogramov. Če nadaljujemo z obžalovanji, je - žal - zaradi tako preprostega podaljšanja tudi rezervno kolo (ki je ostalo natanko tam kot pri favoritu) komajda še dosegljivo. In žal tudi celotna obdelava for mana ni prav nič boljša kot pri favoritu. Še najtemeljitejša je različica LS, ki hoče navduševati Lancii dedri 2000 turbo in integrale odlikujeta predvsem njuna prenosa moči. Toda na njun račun se je prevesila tudi moč celotne dedrine palete: prenesli so jo po lestvici navzgor. V še višji srednji razred. z notranjimi obrobami iz zglajenega in lakiranega lesa, a la rolls-royce, z boljšima, a še vedno premehkima in preplitko tapeciranima prednjima sedežema ter s štirimi vzglavniki in s štirimi avtomatskimi varnostnimi pasovi. Ti v zgornjih oprijemališčih niso nastavljivi, kar je moč opaziti takoj po tistem, ko ste za seboj zaloputnili vrata, ki se namreč zelo nerada zaprejo. Sicer pa vozniku ni nič hudega: dobi dovolj temeljito in dovolj zasenčeno armaturno ploščo, lahkotno prestavno ročico, malce preveč na široko nameščena pedala in obupen volanski obroč. Motor je vselej 1,3-litrski in - najsi bo z uplinjačem (Pi-erburg), ali z vbrizgovalno napravo (Bendix) - prilagojen tudi namestitvi katalizatorja in uporabi neosvinčenega bencina nasploh. Ker je petstopenjski menjalnik preveč na dolgo izračunan, je potrebno motor (58 KM pri 5000 vrtljajih v minuti) gnati v višja območja, to pa sproži tresljaje in trušč. Če vas je moč potolažiti: škoda forman 135 LS zmore najvišjo hitrost 140 kilometrov na uro, pospeši z mesta do 100 kilometrov na uro v 17 sekundah in porabi (nor-mno) 5,8, 7,9, 9,0 litra bencina na 100 kilometrov. Pa tudi draga ni. 1 Ko roverjem zraste rep se prelevijo v serijo 400 Dva modela z različnima 16-ventilskima motorjema in klasično obliko Kaže, da ni več nobenega dvoma: kombi-limuzina s petimi vrati in klasična limuzina s štirimi, čeprav izhajata iz istega osnovnega projekta, ne predstavljata druga drugi konkurenco. Tako vsaj izhaja iz ankete, ki jo je britanski Rover izvedel po vsej Evropi. Avtomobilisti pripisujejo kombi-limuzini športnejši in praktičnejši značaj, medtem ko je limuzina zanje bolj prestižnega pomena. Tako so se Britanci odločili, da se spustijo v operacijo, ki je živo nasprotje z ono, ki so jo izvedli s serijo 800, ko so najprej predstavili limuzino, zatem pa različico tastback, v bistvu kombi-limuzino: dosedanjo serijo 200 so predstavljale kombi-limuzine s petimi vrati, nova serija 400 pa obsega klasične limuzine s stopničastim zadkom in štirimi vrati. Obe seriji jasno izhajata iz istega osnovnega projekta, ki je projekt japonske Honde za njene concerto. V angleški verziji so skupne značilnosti serije 400 in serije 200 temeljitost izdelave ter popolnost opreme, čep-, rav sta avta navidez dokaj različna med seboj. Serija 400 se začenja tam, kjer se serija 200 neha. Na voljo je namreč samo s 1,6-kubičnimi motorji, začetna verezija GSi pa ima enako stopnjo dodelanosti in opreme kot jo ima najpopolnejša različica serije 200. Naslednja stopnja je že rover 416 GTi, pri katerem že prisotnost strehe z električnim pomikom in platišč iz lahke litine opravičuje dobršen del razlike v ceni. Oba modela imata motor z odmičnimi gredmi v glavi, elektron- sko vbrizgavanje goriva in elektronski vžig. Rover 416 GSi ima enak motor z eno odmično gredjo v glavi (116 KM), medtem ko ima različica 416 GTi nov motor z dvema odmičnima gredema v glavi, ki zmore 130 Km. Obe različici imata petstopenjski menjalnik, servozavore in servovolan, nastavljiv volan, štiri električne šipe, osrednjo ključavnico, vložke iz orehove grčavine, žametne prevleke, šest zvočnikov, ogrevana zunanja vzvratna ogledala itd. Vse to je serijsko, za doplačilo pri različici 416 GTi dobite lahko samo usnjene sedeže in klimatsko napravo. Temeljita obdelava je značilna za roverje in je nekje razpoznavni znak britanske tovarne. Karoserija je temeljito obdelana zoper rjo: Rover jamči vozila serije 400 proti rji za dobo 6 let, lakiranje pa za dobo 3 let. Rover 416 GSi ima 1,6-ku-bični Hondin 16-ventilski motor z elektronskim vbrizgavanjem in elektronskim vžigom, ki zmore 116 KM ter požene avto do najvišje hitrosti 193 kilometrov na uro, ob pospešku 0-100 v 9,8 sekunde. Poraba je še kar zanimiva in znaša po normah ECE 8,2 litra (6,5 litra pri 90 km/h, 8,6 pri 120 kilometrov na uro in 9,6 v mestnem prometu). Rover 416 GTi ima prav tako 1,6-kubični 16-ventilski motor, ki pa zmore 130 kilometrov na uro. Estetske značilnosti roverja 416 GTi so predvsem platiščla iz lahke litine, z usnjem pre- vlečen volan ter električni pomik strehe. Na obeh modelih dobite ABS zoper blokiranje koles za doplačilo: pri šibkejšemu modelu boste dobili Boschev ABS, pri močnejšemu pa Hondin, temeljitejša izvedba doseže najvišjo hitrost 200 kilometrov na uro, pospeši od 0 do 100 kilometrov na uro v 9,2 sekunde, medtem ko se poraba bencina bistveno ne razlikuje od porabe šibkejšega modela. Serijo 400 označujejo obširne zasteklene površine, kar je sicer značilno za vse Roverje. Odbijači so iz plastične mase z jeklenimi vlož-kkspredaj so pritrjeni na karoserijo s pomočjo elastičnih elementov, tako da lahko prenašajo lažje udarce brez vidnih posledic. Zanimivi so tudi žarometi, ki zagotavljajo izredno vidno polje. Imajo dvojno parabolo in kar štiri žarilne nitke. Naj omenimo še, da na različici GSi lahko dobite štiristo-penjsko avtomatiko, medtem ko ima športna različica GTi samo mehanski menjalnik, pri katerem je preti-kanje zelo lahkotno in neposredno, kar omogoča kar najboljše izkoriščanje še-stnajstventilskega motorja. OPEL SERVIS Seni Tulilo & G ut V središču Trsta dobiš za tvoj avtomobil strokovnjake, ki opravljajo delo hitro in kakovostno. Mehanična delavnica je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Ob sobotah zjutraj popravljamo malenkostne okvare in najnujnejše primere. BATERIJE OPEL — RADIO — OPREMA OPEL IZLOŽBA: Ul. Brunner 14 — Tel.: 727069 SERVIS: Ul. Ginnastica 56 — Tel.: 726241, 724211 ■: ■ 11 1 11 i! 1 1 11 x::;g ■ $|i!l !! i"!;:' 11 OS 1 !|i; 81 m ii 11 1 I! II 6 II «1 11 II 1 si: is II sl i il 8 lg&\ /jrsreta mtrttfr/e v Že c/a// časa se kupe/ ne oP-/oča/o za kombi/e samo zaradi njihove praktičnosti, ve-iHff iikega prtljažnika in vses-JSlgi transke uporabnosti, temveč tudi zaradi poiifunkcionai-nosti te oblike, ki je primerna, še zlasti v zadnjih različicah, tudi za hitri turizem in za prosti čas. V tem smislu so si prizadevali tudi Fordovi ■inženirji, ko so načrtovali novi escort station wagon, ki izhaja sicer iz tehnične za-..... snove limuzine, je pa povsem ločen načrt, o čemer pričajo tudi zunanje mere: novi kombi je dolg 4268 mm lilfl in je torej 181 mm daljši od lllill limuzine in kar 225 mm daljši od prejšnje različice es-cortovega kombija, ki so ga imenovali voyager. Ko smo že pri primerjavah, naj povemo, da ima escort station wagon za kombi iz-illllff redno ugoden količnik zračnega upora (0,32), se pravi kar 10 odst. manj od prejšnje serije. To gre seveda pripisati posrečeni Uniji, ki je elegantna in praktična. Vrata so zelo visoka in se na široko odpirajo, da bi omogočili po-lllllll tnikom lažji dostop: ni več žlebičkov nad vrati, večji ae-rodinamičnosti na ljubo. Vetrobran je zelo velik in moč-no nagnjen nazaj, nos je ' rvščairta v h adku pa tako oblikovana, da omogočajo dobro vidljivost in nete-žavno nakladanje prtljage. Skratka, na področju kombijev se escort station vvagon odlikuje s prav prijetno zunanjostjo. Eden od ciljev Fordovih načrtovalcev je bi! zagotoviti petimi potnikom kar največ prostora, in pri tem ohraniti zunanje mere v okviru zmernosti, kar jim je po našem mnenju tudi uspelo, saj je escort station vvagon med najbolj prostornimi kombiji svojega razreda. Medosna razdalja je v primerjavi s prejšnjim modelom daljša za 125 mm in zagotavlja potnikom na zadnjem sedežu mnogo več prostora za «i !■ II ■ Na voljo je z dvema bencinskima motorjema in dizlom Nova serija Fordovih escortov se je obogatila tudi za kombi noge, tudi zato, ker so naslonjala prednjih sedežev tako oblikovana, da imajo zajetnejšo vdolbino za kolena potnikov. Sicer pa so sedeži, še zlasti prednji, zelo skrbno oblikovani in kljub svoji nemški trdoti zelo udobni. Voznik si lahko nastavi sedež zelo natančno, celo v višino, tako da tudi dolgini najdejo najprimernejšo lego za volanom, ki je s svoje strani tudi nastavljiv. Ford ponuja kar šest različic station vvagona z dvema različnima paketoma opreme: CLX in ghia, ki kot vedno, označuje temeljitejšo izvedbo Fordovih modelov. Že različica CLX ima serijsko vgrajeno celo vrsto opreme od ogrevane zadnje šipe z brisalcem, barvanih stekel, dveh zunanjih vzvratnih ogledal, ki jih moč nastaviti od znotraj, prednja vzglavja, pet varnostnih pasov, zložljive zadnje sedeže v razmerju 60:40 ter prtljažnik na strehi. Poleg tega predvideva paket ghia še osrednjo ključavnico, električni pomik šip, itd. Za doplačilo dobite vse, kar si lahko želite, želeli pa si boste najbrž predvsem servovo-lan (ki ga nima niti izvedba ghia, dobite pa ga lahko kot optional za 1,6-kubične modele in za dizel) in ABS. Če m Pooblaščena avtomehanična delavnica 'S •ENZO' OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618 1 I trpite toploto si lahko nabavite tudi klimatsko napravo, ne samo udobju, temveč tudi varni vožnji vprid. Escort station vvagon je na voljo z dvema bencinskima motorjema in dizlom. Kot je že v Fordovi tradiciji lahko dobite avto s 1300 ali 1600 kubičnim motorjem po isti ceni, za isti denar pa lahko dobite tudi orion (se pravi limuzino s štirimi vrati). Se pravi: escort SIV CLX 1.3 in CLX 1.6 dobite za 16.345.000 milijonov, kolikor pač stane tudi orion CLX 1.3 in 1.6; za ghio bo treba odšteti nekaj več: escort SIV 1.3 ghia in 1.6 ghia veljata 17.310.000 milijonov, ravno toliko kot orion 1.3 in 1.6 ghia. Nekaj več stane dizel: v izvedbi 1.8D CLX stane 17.360.000 Ur, 1.8D ghia pa velja 18.325.000 Ur. II I li Alkohol umoril kitarista skupine Def Leppard Po večeru, ki ga je preživel ob pitju alkoholnih pijač, je nenadoma umrl Steve Clarke, 30-letni kitarist skupine Del Leppard. Truplo je našla čistilka, ki je včeraj zjutraj kot vsak dan šla v trinadstropno vilo v elegantni london-ski četrti Chelsea, kjer je glasbenik stanoval v zadnjem času. Vilo si je namreč kupil pred nedavnim. Predstavnik Scotland Varda je včeraj pojasnil, da smrt ne spremlja nobena »zagonetna okoliščina«, kar po-rneni, da nikogar ne sumijo umora. Sodni zdravnik doslej še ni sporočil rzsledkov obdukcije. Precej bran londonski dnevnik je objavil vest o smrti s trditvijo, da je »kitarista umorila Pretirana količina alkohola«, časopis ‘°day je bil še nekoliko podrobnejši 'n je vest opremil z domnevo, da je kitarist popil »smrtno mešanico alkohola in mamil«. Brez dvoma je Steve Clarke kar rad Pogledal v dno steklenice z visoko alkoholnimi pijačami. O tem je sprego-voril tudi eden njegovih najboljših Prijateljev, rock pevec Ozzy Osbour-ki je povedal, da je Steve imel težke probleme z alkoholom in da mu t£ skušal na vse načine pomagati, steve Clark je rad zahajal v pub The ront Page, nedaleč od njegove vile. arn se je opil tolikokrat, da mu oseb-ie razen kave ni serviralo več nobene Priače. Steve Clark je bil.sin londonskega oksista. Milijarder je postal v zelo kratkem času po uspehih skupine Def r-Ppard, ki jo je ustanovil proti koncu tet s tremi mladeniči iz Sheffielda: Pevcem Joejem Elliotom, kontraba-lstom Rockom Savageom in bobnar-Th* fickom Allenom. Prvo ploščo AH brough the Night je skupina izdala 1980 in takoj prodala 200 tisoč 'Zv°dov v ZDA. Leta 1982 je k skupini Prestopil kitarist Phil Collen. Za sku-Pino se je začela zlata doba velikih ,aslužkov. Največji uspeh skupine je Prr plošča Pyromania, ki so jo doslej Pjodali v šestih milijonih izvodov. arlnja plošča Hysteria je za sedaj °segia 4 miijjone prodanih izvodov. Po prisilni pavzi Werner Herzog spet v Patagonijo Po daljšem premoru, ko se je novembra lani moral zaradi vremenskih neprilik odreči nadaljnjemu snemanju svojega zadnjega filma, se bo Werner Herzog čez približno dvajset dni spet vrnil v Patagonijo, da bi dokončal svoj umotvor. Medtem so si zasluženi oddih privoščili tudi Donald Sutherland, Mathilda May in Vittorio Mezzogior-no, glavni igralci filma, ki bo v italijanskih kinodvoranah izšel z naslovom Vurlo della pietra. Delo je zadnji Herzogov trud v pravem pomenu besede, saj je ime 49-letnega nemškega režiserja že več let sinonim pustolovskega filmskega žanra. Niti tokrat se namreč ni izneveril oznaki, ki ga spremlja, in svoje delo - v imenu strastnega iskanja čim doslednejšega filmskega realizma - postopoma ustvaril v »najstvar-nejši« stvarnosti. Tako je med snemanjem, podobno kot v Zahodni Afriki za, denimo, Fitzcarralda, prišlo do napadov s strani južnoameriških Indio-sov. Prizorišče zadnjega Herzogovega filma je Patagonija, dežela, ki je znana po svojih spremenljivih meteoroloških okoliščinah. Po sugestiji Reinholda Messnerja je režiser »premagal« snežne nevihte, nasilni patagonski veter in polarni mraz. »Film je v bistvu posnet,« je izjavil Herzog, »manjka le nekaj kadrov, ki pa so po mojem mnenju temeljni. Pravzaprav bi delo lahko dokončali v petih ali šestih dneh, če se vremenski pogoji ne izboljšajo, pa se teh nekaj dni lahko spremeni tudi v več tednov postanka v Patagoniji.« Glede na opremo, s katero se snemalna ekipa in ostali pripravljajo na odhod, bi lahko mirno domnevali, da gre za pravo planinsko odpravo. Del snemanja bo namreč potekalo na pobočjih znamenitega Cerra Torreja, v višini več kot 3000 metrov. Bistvo filma bo torej v podajanju neverjetne privlačnosti, ki jo alpinisti čutijo do hribov. »Ne da se je razložiti,« priznava Herzog, ki ga je svet alpinizma - po Messnerjevi zamisli - v trenutku prevzel, čeprav ga prej sploh ni poznal, »a vendar je tam in predstavlja nekaj mističnega.« sklad mitje čuka jelka Cvelbar Odnosi med materjo in otroki Mnenje, da je materin odnos do sinov drugačen od odnosa, ki ga ima do hčera, dobiva čedalje bolj znanstveno utemeljenost. Ne gre le za raziskave literarnega ali zgodovinskega tipa, po katerih je razvidno, da so znani možje kovali svoje matere v oblake, znane ženske pa nimajo te značilnosti. Gre za nove sociološke težnje, ki so nastale na osnovi prepričanja, da je znanost še vse premalo raziskala odnose med materami in sinovi. Na univerzi v Bremnu izvaja sociolog dr. Amendt posebne raziskave, ki naj bi pokazale, ali imajo še danes matere drugačen čustveni odnos do sinov kakor do hčera. Do tega ga je privedlo dejstvo, da se še danes trdno ohranjajo nekateri stari mehanizmi obnašanja, zaradi katerih še vedno vidimo v prihodu moškega novorojenca zagotovilo za rod in dediščino, kar je včasih odigralo velikansko vlogo v družini, večjo od rojstva katerekoli hčerke. Že samo dejstvo, da gre pri moškem otroku za drugi spol, nagne mater podzavestno do tega, da se bolj trudi pri igranju in sploh doživljanju skupaj s sinom, ki je od nje drugačen, kajti o tem, kako bo določene stvari doživljala hčerka, že sama dobro ve. Ne moremo vsekakor vsega zreducirati na Ojdipov kompleks, kakor nam ga je prikazal Freud. Gre pa vsekakor pri tem materinem različnem odnosu do moškega otroka prav gotovo tudi za ozadje, ki ima svoj odnos v spolnosti. Dr. Amendtove raziskave kažejo, da se matere največkrat neustrezno odzivajo na spolnost svojih sinov. Tudi na tiste prve znake ugodja, ki jih lahko sinovi kažejo kot malčki, ko so skopani, zdrgnjeni z brisačo, namazani z oljem ali kremo. Mnoge matere namreč spravlja v slabo voljo, ko vidijo očitno spolno reakcijo pri sinovih, kar je pravzaprav odziv na čustveno vzburjanje. Sociolog je mnenja, da se to ne poraja pri materi le zato, ker primerja otrokovo seksualnost z »drugo« partnerjevo, pač pa gre tu tudi za drugačne materine občutke, ki slonijo na njenih izkušnjah v zakonu. Predvsem na izkušnji razočaranja ob doživljanju realnosti, ko se princ iz pravljice prelevi v čisto običajno krastačo, nekdanji sanjski mladenič pa v betežnega družinskega očeta, ki je vedno nejevolj-jen in bolj zainteresiran v ždenje za časopisom in pred televizijo kot pa za pogovor z ženo in otroki. V tem primeru, ko se mati zaveda, da so njene želje o skupnem življenju z izbranim partnerjem ostale nepotešene, lahko išče nadomestilo v sinu. Ta namreč vedno spominja mater na nekdanjega mladeniča iz mladih let, ki je kasneje postal njen mož, medtem ko jo hčerka lahko spominja in dobi funkcijo solidarne družice iz samske dobe. Ker pa je njen mož ne zadovoljuje, ker ne napolnjuje njenega življenja tako, kakor sama mati pričakuje, zaradi vsega tega želi mati vsaj svojega sina oblikovati po lastni želji. Takrat ima namreč vtis, da je dobila priložnost ustvariti »novega«, »boljšega« moškega. Prizadeva si, da bi sin postal do nje občutljivejši, nežnejši in skrbnejši, kot je oče, zato usmeri mati v sina svoj vpliv in sinovi so potemtakem - tako meni dr. Amendt - bolj negovani in skrbneje vodeni kakor pa njihove sestre. Tu pa se začenjajo problemi: pretirana skrb za sinove in prenašanje čustev, ki bi jih morala mati gojiti do partnerja, na sina, še zdaleč ne rešujejo probleme para. Še več - prav tu bo nastala plodna podlaga za nove probleme. Oče namreč na tak način ne bo začutil nobene potrebe, da bi spremenil obnašanje, ki materi ni po godu. Sin pa bo mnogo prezgodaj obremenjen z vlogo, kateri ni dorasel. To pa bi lahko že označili za situacijo Ojdipovega kompleksa. Po duševni plati mora sin odigrati vlogo, ki bi jo moral nositi njegov oče: to pa ne ugaja nikomur v družini. Jasno nam mora biti, da ne pride do takih mehanizmov v družini ob zvokih fanfar in udarcih na gong. Gre predvsem za tih razvoj družinske situacije, pri kateri so »nagrade« preveč zapeljive: oče dobi svoj mir, mati vsaj v družini zaželenega partnerja, sin pa zaželeno priznanje matere, po katerem koprni. današnji televizijski in radijski sporedi RAI 3 ln?c Aktualno: Uno mattina 5 Nadaljevanki: Un anno nella vita, 11.05 Mio fra-tello Jonathan, vmes ll sc dnevnik jn -j? Vreme in kratke vesti n j? Variete: Piacere Raiuno ■ ' u Dnevnik - tri minute H.00 Kvarkov svet: Morske U m !?stovice u Rubrika: Primissima - ISfin t u^' aktualnosti TG 1 15 tn "Pijanska kronika Otroški variete: L albero 16 no ?Z2urr° DSs "Uadinska oddaja: Big! l8 ns x Parlamenta in vesti 0 Nanizanki: Cose dell al-tro mondo, 18.45 Un l9-40aAlmnell£LVita u Almanah, vreme in 20.40 Pn®vnik Rilm: Wioming terra selvaggia (pust., ZDA 1971, r. Robert Totten, i. trteve Forrest, Vera Mi- 22.20 Ob' ■ rojstvu Disneyjeve 23.00 Umetnine - Fantasia 23. j o ^evnik 24.00 Jc°ncert vojaške godbe 0.25 p ri®vnik in vreme jRbrika: Mezzanotte e '»ntorni 7.00 Risanke, nanizanka in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch'io 10.20 Izob. oddaja: Zupack 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.30 Film: La valle della vendetta (vestern, ZDA 1951, r. Richard Thorpe, i. Burt Lancaster) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.10 Lepa Italija, Videocomic 17.45 Nanizanka: Alf 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock Cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Donne armate 22.00 Film: Cuore di ladro (kom., It. 1987, r. Fabri-zio Giordani, i. Fabrizio Cerusico) 22.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje 23.30 Košarka: Bayer-Šcavoli-ni 0.10 Vreme in horoskop 0.20 Film: I senza legge (vestern, ZDA 1985, r. Nat-han Juran) 10.45 Šport: Voglia di marcia-longa 11.10 Harmonije ob jezeru 90 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Fotografije v hribih, Mesta v ogledalu, Umetnost hrane, Mesto knjige 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaja: Dežele v ogledalu - Lacij 15.30 Vaterpolo: Italija-Jugos-lavija (iz Pertha) 16.30 Tednik za amaterje: Nogometni planet 17.05 Nanizanki: I mostri, 17.40 Vita da strega 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.30 SP v plavanju (povzetki iz Pertha) 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda 22.15 Večerni dnevnik 23.30 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 0.20 Filmske novosti 0.30 Dnevnik - v kiosku LlF TV Slovenija 1 TV Koper 9.00 Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams 9.25 Šolska TV: izobraževalna oddaja Nadarjeni otroci, 9.55 dok. Pustolovščina slikarstvo 10.30 Angleščina za najmlajše 10.45 Mostovi 11.15 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 12.00 Video strani 14.30 Video strani 14.40 Angleščina za najmlajše 14.55 Mostovi (pon.) 15.25 Žarišče 15.55 Nan.: Ulica strahu (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV (pon.) 18.15 Spored za otroke in mlade: Kapa nevidnica, 18.35 nanizanka Alf 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Vojne usode (zadnji del) 21.10 Tednik 22.15 Dnevnik in vreme 22.35 Nočni program Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Ulica strahu 23.50 Video strani 16.00 Otroška oddaja 16.45 Nanizanka: La famiglia Smith 17.15 Dokumentarec: Človek in zemlja 17.45 Nanizanka: Justice 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Novice 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja 19.50 TV debata 20.30 Video glasba: Tutti frut-ti 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice fe TV Slovenija 2 16.00 Poskusni satelitski prenosi 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Košarka: Aris-Pop '84 (iz Soluna) 21.45 Dokumentarec: Divji svet živali 22.15 Večerni gost: dr. Vid Pečjak 22.55 Komedija na slovenskem odru: Malomeščanska svatba (B. Brecht), nato Vutel Nanizanka: La famiglia 8.3o ®rady K° vedi come sei? Otom., it. 1939. r. Mario r^ttoli, i. Erminio Ma- 10.2s A ,no> ^Ktualnosti: Gente co- H.45 £une vizi: II pranzo e servito, iz.35 Tris, 13.20 O.K. II zo 6 giusto!, 14.20 II 15.00 Auf° dellec°ppie ktualno: Agenzia ma-Umoniale, 15.30 Ti C?0- parliamone (vodi 16.00 ^Flavij h?ir°Ški Kriste: Bim RETE 4 ITAUA 1 ODEON — nove ".aimonuo Vianel-1’ .19.35 Tra moglie e 20,i5 ^nt° •20.25 c, tuaIno: Radio Londra 20.4q v rjscia la notizia 23.0o vVlz;TeleMike ariete: Maurizio Co- 1.00 e 0 vplivih, izbirah, dogajanjih, 'n kasnoi po9°ievali v času njegove formacije v zrelejši dobi. Dunaj in Freud sko kuiu?J ktlp^e /e posvečen vezi med dunaj-,e živei j0 In Freudovim naukom. Bettleheim nQkliuči,m °draščal na Dunaju. Tu se je po dunajsl: Sre^Q^ s psihoanalizo, z vedo, ki je 'av je ukademski krogi niso priznavali, čep- ^lienje ]r.Zernala celotno dunajsko kulturno ži-naj doživr preh°du iz 19. v 20. stoletje je Du-l°n- Po*; v?/ svoi razcvet in istočasno svoj za->>Iq rQ2njfd,ca. te9a protislovnega stanja so ?Q živnPr,arania' frustracije, umik iz družbene-\n Pro'T? zasebno. Prav simultanost viška te>heima a habsburškega cesarstva, je po Bet-Vecli‘ ki ,Vem rnnenju pripravila ugodna tla ___ e le usmerila v proučitev ambivalen- ce, histerije in nevroze. Kljub veliki kulturni odprtosti, ki je označevala dunajsko okolje, je le-to ostalo do židovskega izobraženca nenaklonjeno. Kar je spodbudilo tako Freuda kot Bet-telheima, da sta se preusmerila v spoznavanje vnanjega življenja. Dunajski akademski krogi niso sprejeli Freuda v svojo sredo, niti potem ko je zaslovel s svojim naukom. Njegovo bivališče je ostalo - v simbolnem in realnem pomenu - na pol poti med revnim židovskim okrajem in rezidenčno cono oz. univerzitetnim naseljem. Izbira hiše je pričala, trdi avtor, o Freudovem izvoru, a tudi o tem, da ni bil nikoli sprejet med dunajske akademike. Bettelheim nadalje naglaša, da ravnajo povsem napačno tisti pisci Freudovih biografij, ki ga povzdigujejo ali zaničujejo'. Potrebno je spregovoriti o Freudovih zaslugah, a tudi o njegovih neuspehih, brez vsakršnega idealiziranja. Fromm, ki je po Bettleheimovem mnenju, najprodorneje prikazal Freudovo življenje, ga ni obravnaval kot heroja, temveč le kot enega izmed največjih mož tega stoletja. V drugem delu se nam Bettelheim predstavi kot vzgojitelj in izjemen poznavalec otroškega sveta, ki ostaja premnogim odraslim ne-spoznaten in tuj. Pisec meni, da je za otroka poslušanje pravljic, obisk muzeja, gledanje televizije in spoznavanje mesta bistvene važnosti. Bettelheim omenja tudi primere avtističnih otrok, s katerimi se je srečal v svojem terapevtskem delu, kot tudi druge pedagoge in terapevte, ki so se posvetili otroški psihični problematiki. Miselnost geta Zadnji del knjige je medtem izsledek samo-izpraševanja o židovskem obnašanju v času nacizma. Bettelheim ne obsoja niti ne oprošča nikogar, gre mu le za razumevanje reakcije v določeni zgodovinski danosti, ki jo je najprej sam okusil kot taboriščnik, pozneje pa kot psihoanalitik. To je kot tisti, ki je zdravil travme, ki jih je taborišče povzročilo v ljudeh, ki so ga preživeli. Njegovo prepričanje je, da obsodbi krvnika mora slediti tudi pojasnitev obnašanja žrtve,- ker niso Židje brez greha, so tudi oni dolžni razmišljati o sebi. Bettelheim je mnenja, da se v sami židovski veri in kulturi prepletajo pozitivni in negativni vzgibi: solidarnost, humor, univerzalizem, fanatizem in nacionalizem. Poglavitno vprašanje pa ostaja po njegovem mnenju pasivnost nekaj milijonov Zidov, ki so pričakali svojega krvnika, ne da bi se uprli. Tudi zato mu proučitev in razumevanje židovskega prebivalstva pomeni ne le spoznanje enega izmed največjih grozodejstev človeštva, temveč poduk zahodnemu svetu, ki prepogostokrat zapira oči, da ne bi videl, kaj se dogaja okrog njega. Za Bettelheima ni naključno, da so predvsem asimilirani Židje zbežali pred holokaus-tom. Nemški Židje se niso uprli Hitlerju zaradi podobe, ki so jo imeli o sebi. Videli so se kot nemočna manjšina, ki jo obkroža nepremagljiv sovražnik. Ni jih zanimalo, kdo deli z njimi usodo žrtve. Obdobjg, ki so ga preživeli v getu, jih je pripravilo do tega, da so bili slepi pred resničnostjo, ki je bila povsem različna od prejšnjih izkušenj. Niso se zavedali, da jih ne bo obzidje geta branilo pred krvnikom. Nasprotno, oklevanje pred akcijo je dovolilo nacistom, da so nemoteno uresničili svoje načrte. Vsako čakanje, da bo polegla nacistična nevihta, je bilo tako zaman. Bettelheim ugotavlja, da Židje, ki so postali žrtve nacizma, niso utegnili prepoznati novih okoliščin, za kar pripiše največjo krivdo mentaliteti geta, ki je bila v preteklosti v marsičem pozitivna, a se je v času druge svetovne vojne izkazala za usodno. Židje se niso hoteli boriti za nikogar in zato se ni zanje nihče boril. Povsem napačno bi bilo misliti, da so Židje odklanjali nasilje, saj so se dve desetletji prej izkazali kot hrabri nemški vojaki. Za ponoven vstop v boj, tokrat kot Židje, pa bi potrebovali zunanji in višji ukaz, ki ga niso mogli prejeti od nikoder in nikogar. V Zidih je torej prevladal avtodestruktiven nagon in nemoč reakcije je privedla do avtoiden-tifikacije s svojim krvnikom. V razmišljanju o židovskem vprašanju nas avtor opozarja na vprašanje identitete, ki se spreminja iz generacije v generacijo. Mnenja je, da se niso niti ameriški Židje osvobodili getovske miselnosti, saj bi po eni strani radi živeli kot drugi, neizolirano, po drugi pabi se radiznašli v svoji sredi, med sebi enakimi. V zadnjem svojem delu nam torej Bruno Battelheim podaja obračun psihoanalitskega dela, v katerem se je srečal z bolečino, trpljenjem, boleznimi, katerih klice je zasledoval že v zgodnjem otroštvu, Iskal je vzroke travm, da bi ugotovil, zakaj je bolnik, takšen kakršen je in da bi mu pomagal ozdraveti. Istočasno je bil sposoben uspešno premostiti premise terapevtskega dela in brati stvarnost, ki ga je obkrožala skozi psihoanalitski interpolacijski model. In v tem je nedvomno sledil svojemu učitelju, Freudu. Posameznik, družina, okolje in družba, so konstante, ki so zaznamovale njegovo življenje, zato ni naključno, da se v zadnjem delu, s katerim se Bettelheim poslavlja od svojih bralcev, vrača k svojim koreninam, k dunajskemu okolju, Freudu in židovstvu. Obenem pa ne pozabi omeniti destruktivnega nagona, ki ždi v družbi in se lahko nenadoma prebudi. Z nazornostjo, kakršno dobimo le pri najprodornejših mislecih, nas Bettelheim opozarja na družbena, kulturna protislovja, katerih sad smo tudi mi sami. MARTA VERGINELLA Deveti dan plavalnega SP prinesel Battistelliju srebro, Lambertiju pa nepričakovan bron Novi kolajni za Italijo, zaplet v vaterpolu VČERAJŠNJI REZULTATI PERTH — Na plavalnem svetovnem prvenstvu je Italija svoji dosedanji beri dodala še dve kolajni: srebrno in bronasto. Toda, če je na 50 m prosto končno tretje mesto za Giorgia Lam-bertija največ, kar je as iz Brescie na tako kratki progi lahko pričakoval, ima srebrna kolajna Stefana Battistel-lija na 200 m hrbtno dokaj grenak priokus, saj je rimski plavalec na tej preizkušnji pričakoval triumf in svojo dokončno afirmacijo, tako pa bo moral na revanžo z zmagovalcem Špancem Lopezem Zubero počakati vsaj do olimpijskih iger v Barceloni. Očitno je, da je Battistelli od sebe na tem SP zahteval vse preveč, saj je bil že v sredo, po osvojitvi bronastih odličij na 400 m mešano in v štafeti 4x200 m, dokaj vidno izčrpan. Battistelli je včerajšnjo preizkušnjo začel slabo. Po 50 m je bil celo zadnji, kasnejši zmagovalec Zubero šele četrti, v vodstvu pa sta bila Sovjeta Sel-kov in Semetov. Selkov je vodil še pri 150 m pred Battistellijem in Zuberom, ki pa je kmalu po obratu silovito fini-širal in 25 m pred ciljem tudi odločno povedel, Italijan pa sploh ni mogel reagirati, medtem ko se je Selkov iztrošil. Na 50 m prosto Američan Matt Bi-ondi ni imel tekmecev. Po skoku je prvi zamahnil, prvih 50 m pa je preplaval v času 23"26, se pravi, da je bil hitrejši od takrat, ko je postavil svetovni 'rekord. Lamberti je obrnil kot peti, v zadnjih 50 m pa je z enakomernim plavanjem prehitel Francoza Ca-rona in Sovjeta Bašaktova. Biondi je medtem upočasnil svoj ritem, ogrozil ga je Werner, toda Američan je imel še dovolj moči, da je njegov napad odbil. Grenko srebro za Battistellija Sicer pa je bil včerajšnji 9. dan na SP končno le v znamenju plavalcev iz ZDA. Poleg Biondija sta si zlato odličje priborila namreč še Evansova na 400 m prosto in pa ženska štafeta 4x100 m. Peto zmago dneva je izbojevala Madžarka Egerszegi na 100 m hrbtno. Močno pa se je zapletlo na vaterpolskem turnirju. Jugoslavija in Italija sta si v A skupini zapravili možnost, da bi si predčasno zagotovili uvrstitev med četverico boljših, tako pa se bosta drevi za nastop v sklepni fazi »klali« med sabo. Spet bomo tako priča odločilnemu dvoboju med tema reprezentancama, selektor »azzurrov« Rudič pa bo imel nehvaležno vlogo, da igra proti svojim nekdanjim varovancem. V primeru, da bi se današnja tekma med SZ in Španijo končala brez zmagovalca, bi sicer Jugoslaviji in Italiji (zaradi boljše razlike v golih) ustrezala tudi delitev točk, a takšen razplet ni zelo verjeten. V zadnjih petih dvobojih med az-zurri in plavimi so slednji štirikrat zmagali. Proti Španiji so Italijani začeli odlično. Povedli so s 3:1, a nato jim ni šlo več od rok. Španci so jih dohiteli pri rezultatu 6:6, prvič pa so povedli v tretji četrtini. Trideset sekund pred koncem bi lahko Fiorillo še izenačil, a je iz ugodnega položaja z Lobom zadel prečko. Jugoslovani so imeli proti SZ res črn dan v napadu. Enajstkrat so napadali z možem več, a samo petkrat dosegli zadetek. Zvezni trener Stamenič je bil po dvoboju vidno zaskrbljen. V polfinalni B skupini je položaj jasnejši. V sklepni del naj bi se uvrstili reprezentanci Madžarske in ZDA. DANAŠNJI SPORED Plavanje: prost dan. Sinhronizirano plavanje: kvalifikacije ekipno. Skoki: deska 3 m ženske. Vaterpolo (polfinale): SZ - Španija, Italija - Jugoslavija, Avstralija - Nemčija, ZDA - Madžarska in tekme za uvrstitve od 9. do 16. mesta. Plavanje 400 m prosto ženske: 1. Evans (ZDA) 4’08"63; 2. Lewis (Avstral.) 4009"40; 3. Chiba (Jam.) 4'11"44; 4. Dal-by (Nor.) 4'12"32; 5. Melchiorri (It.) 4T3"27; 6. Ortwig (ZRN) 4'15"23; 7. Miiller (ZRN) 4T5"25; 8. Cam (Bel.) 4T6"67. Finale B: 1. McDonald (Avstral.) 4T2"34; 5. Ferrarini (It.) 4T8"68. 100 m prosto moški: 1. Biondi (ZDA) 49"18; 2. Werner (Šve.) 49"63; 3. Lamberti (It.) 49"82; 4. Bačkatov (SZ) 50"04: 5. Holmertz (Šve.) 50"22; 6. Ca-ron (Fr.) 50"26; 7. Sitt (ZRN) 50"58; 8. Jordan (ZDA) 51"10. Finale B: 1. Prigoda (SZ) 50"32; 2. Gleria (It.) 50"47. 100 m hrbtno ženske: 1. Egerszegi (Madž.) ror'78; 2. Szabo (Madž.) 1‘01"98; 3. Wagstaff (ZDA) r2T7; 4. Schlicht (ZRN) 1'02 '81: 5. VVilson (ZDA) r02"92; 6. Livingstone (Avstral.) r3'19; 7. Poli (ČSFR) 1'3"23; 8. Hase (ZRN) 1'03”24. Finale B: 1. Page (VB) r03"97; 2. Vigarani (It.) 1'4"27. 200 m hrbtno moški: 1. Zubero (Šp.) 1'59"52; 2. Battistelli (It.) r59"98; 3. Selkov (SZ) 2'00"33; 4. Richter (ZRN) 2'00"95; 5. Deutsch (Madž.) 2 01"25; 6. Draxinger (Kan.) 2'01"49; 7. Šemetov (SZ) 2'01”98: 8. Rouse (ZDA) 2002"25. Finale B: 1. Sharp (ZDA) 2'01"42! 3. Bi-anchin (It.) 2'02"94. 4x100 m prosto ženske: 1. ZDA (Ha-islett, Cooper, Hedgepeth, Thompson) 3'43"26; 2. ZRN (Osygus, Kielgass, Se-ick, Stellmach) 3'44"37; 3. Nizozemska (Muis, De Bruijn, Muis, Brienesse) 3’45"05; 4. Avstralija 3’48"24; 5. Danska 3'48 '33; 6. Kanada 3'49"22; 7. Švedska 3,50"97; 8. Vel. Britanija 3'52"24. Skoki Deska 3 m moški: 1. Ferguson (ZDA) 650,25 točke; 2. Liangde (Kit.) 643,95; 3. Killat (ZRN) 619,77; 4. Dela-ing (Kit.) 614,73; 5. Bradshaw (ZDA) 610,14; 6. Lomanovski (SZ) 598,83; 7. Jongejans (Niz.) 569,52; 8. Platas (Meh.) 565,83. Vaterpolo Polfinalna skupina A: Izida 2. kola: SZ - Jugoslavija 9:8 (2:3, 3:2, 2:1, 2:2); Španija - Italija 8:7 (1:3, 2:1, 4:2, 1:1). Lestvica: Jugoslavija (16:12), Italija (14:13), Sov. zveza (14:15) in Španija (11:15) 2. Poliinalna skupina B: Izida 2. kola: Madžarska - Avstralija 12:11 (5:2, 3:3, 1:3, 3:3); Nemčija - ZDA 9:7 (3:1, 2:3, 3:2, 1:1). Lestvica: Madžarska 4, Nemčija,-ZDA 2, Avstralija 0. KOLAJNE ZDA 6 6 3 15 Kitajska 3 1 2 6 Madžarska 3 1 0 4 Nemčija 2 3 2 7 Avstralija 1 3 0 4 Italija 1 1 4 6 Sov. zveza 1 1 2 4 Nizozemska 1 1 1 3 Kanada 1 0 1 2 Španija 1 0 0 1 Suriname 1 0 0 1 Japonska 0 1 2 3 Francija 0 1 0 1 VB 0 1 0 1 Švedska 0 1 0 1 Danska 0 0 2 2 ČSFR 0 0 1 1 Poljska 0 0 1 1 V italijanskem nogometnem pokalu Inter se je namučil Danes v 4. kolu košarkarskega pokala prvakov Scavolini in Pop 84 r gosteh INTER - TORINO 2:1 (0:1) STRELCI: Martin Vasguez v 3', Matthaus v 83', Bergomi v 89'. INTER: Zenga, Bergomi, Brehme, Stringara (v 54' Berti), Paganin, Battis-tini, Bianchi, Pizzi (v 59' Baresi), Klin-smann, Matthaus, Serena. TORINO: Tancredi, Annoni, D. Bag-gio, Fusi (v 77' Mussi), S. Benedetti, Cravero, Carillo, Sordo, Muller (v 63' Lentini), Martin Vasguez, Škoro. SODNIK: Longhi iz Rima. MILAN — V včerajšnji prvi tekmi osmine finala italijanskega nogometnega pokala med Interjem in Torinom se je Inter pošteno namučil, a trud se mu je le poplačal. Torino je namreč povedel že v 3. minuti, zatem pa je Inter vseskozi napadal, dvakrat je zadel vratnico (s KUnsmannom in Sere-no), izenačil pa je pa šele v zadnjih 10 minutah tekme in malo pred končnim žvižgom tudi povedel. Diskvalificirana Maradona in Costantini (Triestina) MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v zevzi z nedeljskimi srečanji A lige za dve koli diskvalificirala Mancinija in Pagliuco (Sampdoria), Benedettija (Torino) in Crippo (Napoli). Po eno kolo bodo poči- vali Maradona (Napoli), Bonetti (Sampdoria), DelLOglio (Fiorentina), Festa (Cagliari) in Renica (Napoli). V B ligi so bili za eno kolo diskvalificirani De Trizio (Messina), Franchini (Avellino, Cossaro (Taranto), Costantini (Triestina), Gelsi (Pescara), Maspero (Cremonese), Montanari (Lucchese), Picasso (Foggia) in Sorbello (Avellino). italijanska nogometna reprezentanca brez sponsorja RIM — Včeraj je bila javna dražba za sponsorizacijo italijanske nogometne reprezentance. Zabeležili so eno samo ponudbo, dosedanjega sponsorja IP, tako da kuverte s ponudbo sploh niso odprli in so dražbo razvelajaili. Sedaj bodo lahko začeli zasebna pogajanja z IP in morebitnimi drugimi podjetji. Najnižja ponudba za dveletno obdobje je znašala dve milijardi in pol lir ter nadaljnjih 50% omenjene vsote, ki naj bi jo inves-titralki v promocijske dejavnosti. Disciplinski ukrepi v amaterskih ligah TRST — Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v 2. amaterski nogometni ligi za eno kolo diskvalificirala Roberta Kalca in Angela Manzonija (oba Zarja), Alessandra Barillo (Vesna) ter Petra Strukelja (Primorje). V današnjem 4. kolu košarkarskega pokala prvakov bosta Scavolini in Pop 84 pred težko nalogo. Peterka iz Pesara bo gostovala v Leverkusnu. Tamkajšnji Bayer je doslej najprijetnejše presenečenje finalne skupine. Po uvodnem domačem porazu z Barcelono so Nemci zmagali v Limogesu, doma pa odpravili solunski Aris. Imajo torej toliko točk kot Scavolini. V moštvu so med drugimi povratnik iz NBA lige Christian Welp, obetavni reprezentant Harnisch (22 let) in pa Američana VVheeler (31 let, play maker -Indiana, Milwaukee) in Kannard Johnson (nekdaj Reggio Emilia). Splitčani bodo igrali v Solunu proti Arisu oziroma proti ta čas najboljšemu evropskemu branilskemu paru Galis-Jannakis. Grki imajo letos novega Američana, 213 cm visokega atipičnega centra Sellerja, ki pogosto igra na zunanjih položajih. Trener Popa 84 Pavličevič je takole komentiral to tekmo: »To je ena od šestih match-žog, ki jih do konca finalnega dela imam, da izničimo posledice domačega poraza z Barcelono.« SINOČNJI IZID: Limoges - Kingston 88:71 (40:37). DANAŠNJI SPORED: Ma-kabi - Barcelona; Aris - Pop 84; Bayer -Scavolini. KORAČEV POKAL V 4. kolu kvalifikacijskih skupin Kora-čevega pokala (prvi dve ekipi iz vsake skupine se uvrstita v četrtfinale) so sinoči takole igrali: SKUPINA A: Castors (Bel.) - Real Madrid (Šp.) 84:94; Clear Cantu (It.) - Panathi-naikos (Gr.) 88:75. LESTVICA: Clear 8, Real Madrid 6, Panathinaikos 2, Castors 0. SKUPINA B: Charlottenburg (Nem.) -Hapoel Tel Aviv (Izr.) 116:87; Phonola (It.) - Cibona (Jug.) 83:75; LESTVICA: Phonola 6, Hapoel in Charlottenburg 4, Cibona 2. SKUPINA C: Mulhouse (Fr.) - Iraklis (Gr.) 90:83; Ranger (It.) - Juventut (Šp.) 78:92; LESTVICA: Juventut 8, Mulhouse 4, Iraklis in Ranger 2. SKUPINA D: Zadar (Jug.) - Panionios (Gr.) 127:99 ; Estudiantes (Šp.) - Sunair (Bel.) 86:74. LESTVICA: Zadar in Estudiantes 6, Panionios 4, Sunair 0. V odbojkarskih pokalih same zmage Italijanov CANNES, CZESTOCHOWA — V četrtfinalnih tekmah odbojkarskega pokala prvakov sta Philips in Maxicono izbojevala pomembni zmagi v gosteh. Philips je s 3:2 (12:15, 14:16, 15:10, 15:11, 15:10) premagal poljskega prvaka Azo, Maxico-no pa je s 3:1 (10:15, 15:11, 15:12, 16:14) slavil v Cannesu. Izida zveznega pokala (četrtfinale, 1. tekma): Sisley Treviso - Noliko (Bel.) 3:0 (15:3, 15:6, 15:10); II Charro Padova - Tenerife (Šp.) 3:0 (15:3, 15:4, 15:5). Na turnirju v Adelaideju G. Ivaniševič ugnal Beckerja ADELAIDE — V prvem kolu teniškega turnirja za pokal »Rio Challen-ge« (travnata površina) je Jugoslovan Goran Ivaniševič, ta čas osmi igralec sveta, s 5:7, 7:5, 6:4 premagal trikratnega wimbledonskega zmagovalca, Nemca Borisa Beckerja. Mladi Jugoslovan je dosegel kar 21 točk neposredno s servisom. Na tem turnirju nastopa šest močnih igralcev. V »plavi« skupini je poleg Ivaniševiča in Beckerja še Avstralec Cash, v »rdeči« skupini pa so Sampras, Renenberg in Edberg. Pariz-Dakar: včeraj počitek AGADEZ — Udeleženci dirke Pa' riz-Dakar so bili včeraj prosti, a ne križem rok. Popravljali so in pregledovali svoja vozila, kajti od danes ji*1 čaka tretja maratonska etapa, ki bo. kot prejšnje dve, razdeljena na dva dela, Italijani doslej niso imeli sreče-Od vodilnih Vatanena (avtomobili) d1 Peterhansela (moto) jih loči brezno-Optimist je le še motociklist De Petri, ki je na 8. mestu in meni, da enourna zamuda še ni odločilna. Orioli pa ima že štiri ure zaostanka in vztraja le š® zato, da bi asistiral klubskima tovarišema Moralesu in Arcaronsu. Med aV' tomobilisti je Južni Tirolec Seppi 5 svojim nissanom deseti. Jutri v Kranjski gori ženski veleslalom za svetovni pokal Wybergova ogroža Kronbergerjevo LJUBLJANA — Katera od zvezdnic svetovnega alpskega smučanja . bo imela največ uspeha in se bo s seštevkom jutrišnjega veleslaloma in sobotnega slaloma v Kranjski gori vpisala na seznam zmagovalk Zlate lisice, česar so bile doslej deležne le največje šampionke, med njimi dvakrat tudi Jugoslovanka Mateja Svet? Avstrijka Petra Kronberger je zagotovo daleč najbolj vsestranska smučarka, kar najbrž dovolj zgovorno kaže tudi njeno prepričljivo vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Pa vendar ni jih malo, ki so pripravljene staviti na veliki up švedske reprezentance, Pernillo Wyberg. Majhna, vselej nasmejana 21-letna Švedinja ima vsaj eno prednost pred veliko avstrijsko šampionko. Z veličastnimi zmagami na začetku sezone si je Petra Kronberger nenadoma nakopala podvojeno pozornost avstrijskih medijev in javnosti, ki je začela od nje že kar terjati zmage. Kaj kmalu se je pokazalo, da na to ni bila pripravljena in živci so ji pričeli popuščati. Na drugi strani pa je Wybergova povsem mirna. Za napake se ji ni treba na dolgo in široko opravičevati, za vsak dober rezultat je poplačana s pravo eksplozijo navdušenja v svojem taboru. Doma pa še ni deležna kake posebne evforije, ker švedski poročevalci bolj pazijo na njenega rojaka Fogdoeja. Prvič je nase opozorila ob začetku prejšnjega svetovnega pokala na domačih tleh, ko je zasedla 5. mesto, nato pa je v Aareju bila tretja. Na začetku letošnje sezone je nato presenetila s tretjim mestom na veleslalomu v Val Zoldani, na slalomu v Morzi-nu je bila hitrejša od nje le Blanca Fernandez Ochoa. V Bad Kleinkirche-imu pa je prvič stopila na najvišjo stopnično zmagovalnega odra. »Ze letos bom nastopila tudi na naketerih superveleslalomih, v prihodnji sezoni pa se bom preizkusila tudi v smuku. K temu me je spodbudil velik napredek v veleslalomu, zaradi česar se tudi tako veselim tekme v Kranjski gori, kjer bo šele druga letošnja preizkušnja v tej disciplini,« je vesela razlagala v Bad Kleinkircheimu. Pa še nekaj je, zaradi česar je treba mlado Švedinjo uvstiti med glavne fa-voritnje letošnje Zlate lisice. Pred 4 leti je namreč Camilla Nilsson prav na mariborskem slalomu slavila prvo švedsko zmago v svetovnem pokalu. V Kranjsko goro so včeraj med prvimi dopotovale reprezentance Švedske, Norveške, Avstrije, Švice, Francije in Italije, ki so še ujele nekaj treninga na progi v Podkorenu, preden so jo zaprli za končne priprave za tekmo. Druge reprezentance pričakujejo danes, ko bo mogoče trenirati le še na progah za ogrevanje. Jugoslovanska reprezentanca se izogiba silni gneči in je trenirala na Rogli, danes pa se bo vrnila v Kranjsko goro. Organizatorji zatrjujejo, da kljub nekoliko višjim temperaturam s progo ne bo težav. (B. Š.) Moški v Kitzbuhlu nejevoljni zaradi izredno nevarne proge KITZBUEHEL (Avstrija) — Na včerajšnjem prvem poskusnem spustu za sobotni moški smuk za svetovni pokal je bil najhitrejši Švicar Heizer. Za njim so se uvrstili Stock (Av.), Arnesen (Nor.), Alphand (Fr.) in Girardelli (Luks.). Od Italijanov je bil najboljši Michael Mair (10.), Runggaldier je bil 12., Perathoner 18., Ghedina 25. Proga je bila izredno težka in nevarna, tako da so se vsi pritoževali. Prišlo je tudi do padca, katerega žrtev je bil Američan Hudson, ki si je zlomil desno roko in se poškodoval po prsih. Sedaj upajo na sneg, ki naj bi ublažil težave, vremenske napovedi niso nič kaj obetajoče. Pri Kopru več sprememb Izola brez novih imen KOPER — Prehodni rok za nogometaše tretje jugoslovanske lige je sklenjen. Od obalnih ligašev Izola ni prijavila nobenega novega igralca, razšla pa se je z vratarjem Bešovičem. Tako bo imel novi trener Ivan Marjon na spisku praktično iste igralce, ki so sijajno sklenili jesenski del prvenstva. Več sprememb je pri Kopru. Eden vodilnih igralcev Benedejčič je podpisal šestmesečno pogodbo z avstrijskim prvoligašem Alpino Donawitz, ki jo trenira bivši trener Kopra Miklavič, Smajič, Zupan in Breznikar pa so okrepili novogoriška Vozila, ki jih čaka obupen boj za obstanek v slovenski ligi. Edina in izredno močna ukrepitev rumeno modrih je 24-letni Zoran Ubavič, bivši najboljši strelec ljubljanske Olimpije, v delo članske vrste pa bo trener Rora vključil kar osem igralcev, mlajših od 18. leta. Koper tudi nadaljuje tradicijo sodelovanja s sosednjimi klubi in pri Braniku (Šmarje) bo z dvojno registracijo igral Sabadin, pri dekanskem Jadranu Lami pa Ribarič, Čotar in Maksič. Oba trenerja, Rora in Marjon, sta odločila, da bosta pričela s pripravami v poendeljek, 14. tega meseca. Dinama ne bo v Koper govalec koprskega mednarodnega n gometnega turnirja, ne bo branil prV ga mesta na letošnjem turnirju, čeph je pravočasno prejel vabilo. Toda | Dinamu so se odločili, da se bodo ud ležili turnirja v Mostarju. Namesto -nama bo igral beograjski prvoli9 Rad, ob njem pa bodo še prvoligaš P ni n Tiri n n t * n f '-r t i a « d pine Donawitz (prvič z Benedejčiče^ Zagreb ter Koper. Turnir, 9. po vrS bo 2. in 3. februarja. (Kreft) SK DEVIN organizira v nedeljo, 13. t. m., slt,7a čarski izlet na Koroško (Avstrija)- r, vpisovanje in informacije tel. BrU Škrku (tel. 200236). SK BRDINA in SK SEŽANA ,et organizirata 13. t. m. smučarski »?* z vlakom iz Sežane na Koblo. In* macije po tel. 212859 ali 212936. ŠD BREG - SMUČARSKA SEKCIJ obvešča, da je odhod avtobuse',j Sappado v nedeljo, 13. t.m ., ob 6- j, iz Doline, ob 6.10 iz Boljunca st-6.15 iz Boršta. Priporočamo točn ^ soboto ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah Zadnje kolo 4. šahovskega memoriala Zlatka Jelinčiča v p s°boto s pričetkom ob 15.30 bodo rosvetnem domu na Opčinah odi-g®!1 zadnja kola 8. rednega zamejske-^ šahovskega prvenstva za četrti me-v!°rial Zlatka Jelinčiča. Turnir se od-šaV V a*ctivnem šahu, kjer ima vsak fik 1S?.P°* ure za cel° partijo, po kvali-ra ®cijpkem delu pa je sedaj prvenstvo , aeljeno na finale A, iz katerega bo j, prvak, in tolažilni finale B. je jePrav mora odigrati še eno partijo, jp rzavni prvokategornik Egon Pertot ne Prvak za letošnje leto. V neposred-pj.j dvoboju z mojstrom Božidarjem Zel(f0V^em le namreč slavil zmago po ham naPeti partiji. Oba tekmeca sta vieuret zašla v časovno stisko, Filipo-iiriel le Padla zastavica na uri, ko je pl zmagano pozicijo. parpItot ima tako šest točk iz šestih vič na drugem mestu sledi Filipo-Spo jma Pet točk iz sedmih partij, lep rnniti se moramo, da je slednji po-y Partije s Pertotom izgubil še dvo- boj z mladim Bednarikom na popolnoma enak način kot z novim prvakom: padla mu je zastavica v zmagani poziciji. Na tretjem mestu jima sledi mojster Pino Lakovič iz Gorice, nato pa še Drago Bajc, Jan Bednarik, Boris Fabjan, Drago Antončič in Pino Rudež. V drugi finalni skupini po štirih kolih vodi državni tretjekategornik Danilo Ukmar, ki ima 3,5 točke iz štirih partij. Sledijo mu Filibert Benedetič, Cveto Prašelj itd. Po zaključku prvenstva bo na sporedu slavnostno nagrajevanje. Novi prvak bo prejel pokal za zmagovalca in prehodni pokal Zlatka Jelinčiča, drugo in tretjeuvrščeni bodo prav tako prejeli pokale, vsi ostali pa spominske kolajne. Konec zamejskega prvenstva bo predvidoma ob 18.30. Na sliki: trenutek s kvalifikacijskega dela memoriala Zlatka Jelinčiča. (Foto D. Križmančič). V košarkarskem prvenstvu deželnih mladincev Kontovelu derbi po podaljških KONTOVEL - CICIBONA 105:96 (49:39, 83:83) KONTOVEL: Ban, Kralj 7 (3:4), Milič 9 (5:10), P. Sterni 30 (12:16), Rupel 4 (0:1), Gulič 12 (2:4), Daneu 3 (1:4), Rebula 28 (4:4), Kapun, Gregori 12. CICIBONA: Preši, G. Bajc, Cecco, Berdon 8 (4:7), Pregare 1 (1:2), Lippolis (0:2), B. Pertot 19 (5:4), Cupin 5 (1:2), I. Bajc 38 (6:15), M. Pertot 18 (8:4), Bogateč 7 (3:5). TRI TOČKE: Gregori 3. V dokaj zanimivem, živahnem in zelo izenačenem srečanju je Kontovel po podaljšku premagal Cicibono, potem ko je bil po prvem polčasu zanesljivo v vodstvu. V nadaljevanju pa so gostje, predvsem z Ivanom Bajcem na čelu, nadoknadili zaostanek in tudi povedli. Prav v zadnji sekundi je Gregori z metom za tri točke stanje izenačil na 83:83 in priboril svoji ekipi podaljšek. Kontovelci so bili v dodatnih petih minutah prisebnejši in so tudi zmagali. Za igro je treba pohvaliti oboje, vseeno boljši pa so bili pri domačinih Peter Sterni in Rebula, pri gostih pa Ivan Bajc in Maks Pertot. (I. E.) KONTOVEL - INTER 1904 71:86 (31:41) KONTOVEL: Pečar 17 (0:2), Gruden, Turk 19 (3:5), Ravbar 15 (3:7), Bizjak, Hmeljak 4, Baitz 4 (2:2), Godnič 6 (2:6), Krevatin 6. TRI TOČKE: Pečar 1. PON: Krevatin (37). Isti dan so Kontovelci (seveda z drugo postavo) odigrali tudi srečanje z In-terjem 1904, v katerem so zasluženo izgubili, saj so bili gostje stalno v vodstvu. Naši so odpovedali predvsem pri skupinski igri, saj so skušali s posamičnimi akcijami reševati razne situacije. Od gostov se je predvsem izkazal Martucci (25 točk). (I. E.) LIBERTAS - SOKOL 91:71 (40:39) SOKOL: Matej Gruden 8 (1:3), Andrej Škrk 19 (0:1), Andrej Gruden 10 (2:4), Ivan Stanissa 20 (2:2), Erik Dolhar 13 (3:7), Andrej Pertot 1 (1:2), Aleksij Kozma, Samo Pertot. ON: Libertas 15, Sokol 24. PM: Li-bertas 16:24, Sokol 9:19. JRI TOČKE: Matej Gruden in Andrej Škrk 1. Sokolovci so proti enakovrednemu nasprotniku visoko izgubili. V prvem polčasu so v začetku že zgubljali z 9:0, a so zaostanek nadoknadili in zaključili polčas le s točko manj od nasprotnikov. V drugem polčasu so se sokolovci enakovredno borili z nasprotnikom, vse dokler ni moral Andrej Gruden z igrišča zaradi petih osebnih napak. Za borbeno igro je treba pohvaliti Ivana Stanisso, ki je bil poleg tega tudi najboljši strelec v Sokolovih vrstah. (Andrej Pertot) BOR - CGI MILJE 63:107 (43:57) BOR: Pavlica 12 (2:6), Debeljuh 15 (3:3), Starec 6, Rudeš 4, Škabar 4 (0:2), Tomšič 12 (1:2), Tul 2 (0:2), Brus 8 (2:2), Schiulaz. TRI TOČKE: Tomšič 1. Proti miljski postavi CGI, ki je pred to tekmo imela točki manj od naših, vodi pa jo bivši Borov trener Luka Furlan, so borovci doživeli polom. Sancinovi varovanci so vzdržali le polčas, v drugem pa je bila premoč gostov res očitna. Naša ekipa doslej igra pod pričakovanji, tako da tudi rezultatov ni. Nekateri igralci pa takšno stanje jemljejo zelo ravnodušno. Res je, da je bilo že od vsega začetka dogovorjeno, da se bodo borovci udeležili tega prvenstva predvsem z namenom, da bi dali vsem možnost igranja, a zdaj je očitno zmanjkalo motivacij. Vsiljuje se trditev, da bi bilo bolje, če se ne bi v prvenstvo sploh vpisali, kajti take tekme res ne služijo nikomur. (A. Pavlica) Skupni treningi s Petrom Brumnom V organizaciji ŠZ Jadran bo v nedeljo, 13. t. m., v repenski telovadnici, s pričetkom ob 15. uri, tretji skupni trening za igralce letnikov 1978/79. Ta Jadranova pobuda sodi v okvir razvoja mladinske košarke pri nas. Trenerji in igralci posameznih društev so bili doslej z delom Petra Brumna, kajpak, še kako zadovoljni. V tem mesecu bo še četrti skupni trening, in sicer v soboto, 26. t. m., ob 15. uri. Dva Domova košarkarja v idealni postavi goriške promocijske lige V1. moški odbojkarski diviziji na Tržaškem bo letos igralo sedem društev Nastopata tudi Sloga (med favoriti) in Bor bj Se casno_ kot 1. ženska divizija naj na Tržaškem začelo tudi enakov-letos moško prvenstvo, v katerem bo raiinskaSt0pal° samo seetni Situ " P0*10** na Medvedjak Spjyž desetih pogumnih planin-.rrUi \,r kljub mrzlemu in dežev- r"‘U vre1'' mrziemu in dežev- n,ri$ki nQJnenu hotela na pravi pla-leto ion* Prazn°vati začetek nove-ynegQ „ ■ Udeležili so se tradicio-/djak ??Voletnega pohoda na Med-rfto in 0 9° SPDT prireja že tretje '^nc A yQ vsakokrat vodi odbornik žciH Furi^ni- zbrali so se pri restav-v / n,razu 21 na kepentabru, se v de-/b MedvlU- vetru naglo napotili na ,, 'Ppanjcn dlaka, tam s steklenico Ž boten, nazclravili novemu letu in jokali ?r,_0pf° venili. Med potjo so »kali rnef"' ly,t;a pogo so aJ^kolorm,,0 zavetišče v bližnjem ločj, SIavje' nler-e /e nadaljevalo veda 1 - tvP J J v ve- So Cp °° nastopu novega leta. tvV6 bodo ( t0pI° ie,i° in namenom, nrnih iziLf.? večkrat srečali na druš-tzlfbno 1'^. v. teku leta, o katerih Prin ISI,a odbora SPDT prav Pravijo podroben program. V J*5*1 vzpon na Javornik Planinskega društva Pn* ki zim 7. decembra lani tradici-GiikNffev Pphod na Javornik v žii °^eVe h Pomina padlih partizanov Strnadi ./^ade. Pohoda se je udele-dr, . ' ort i,Upin.a Petnajstih planincev knr,at<:rih se Ph ie nekaj pri-Nr, ^rn reS izredno, nekaj le Pr jr, na' leP0 in sončno vreme Pornoglo, da so udeleženci vzpona na Javornik uživali prečudovit razgled na vse bližnje in daljne vrhove. Na Javorniku so se tudi srečali s planinci društva 'Kamenjak' iz Pulja, s katerimi veže tržaške planince že dolgoletno prijateljstvo. Na Javorniku ni bilo nobene svečanosti, prireditelji so le žigosali izkaznice pristopnikov in podeljevali značke za večkratne pohode. Nekaj značk so dobili tudi tržaški planinci, Mario Milič pa je za desetkratni pohod na Javornik dobil plaketo in pergament s priznanjem. (L. A.) Odprava na Everest tudi v koledarju Alpinistična odprava Alpe Adria Sagarmatha Expedition 1990 se je uspešno zaključila pred komaj dvema mesecema, odmevi nanjo pa so še vedno zelo živi in raznolični. Tako je eden glavnih sponsorjev odprave, zavarovalnica .Noricam, pripravila izredno ličen koledar za leto 1991, ki se direktno nanaša na to mednarodno odpravo. Na naslovnici je slika molilnih zastavic iz baznega tabora izpod Everesta, v notranjosti pa je skupno sedemnajst slik iz te in iz uspešne jugoslovanske odprave leta 1986 v Ka-rakorum. Slike je posnel Dušan Jelinčič, grafični projekt je pripravil Grafi-center, tiskala ga je Grafiche Venezi-ane, celotni načrt so uredili pri P&T Company v Benetkah. To je vsekakor Naslovnica koledarja odprave na Everest zelo simpatičen, originalen in trajen način ovekovečenja uspešne ekspedicije, ki jo je organiziralo SPDT s sodelovanjem KOTG pri PZS. ... in v reviji Alpinismo triestino Mesečnik tržaškega italijanskega planinskega društva XXX Ottobre v svoji zadnji številki objavlja članek Davorja Zupančiča o odpravi Alpe Adria Sagarmatha Expedition 1990. Naslov je dokaj zgovoren: Alpe Adria osvojila vrh Sagarmathe, v njem pa Zupančič opisuje svoje občutke ob uspehu ter kanček grenkobe, da ni na Streho sveta stopil noben Tržačan. Sij gora Kmecla in Janežiča Pred kratkim je slovensko planinsko javnost prijetno presenetila povsem inovatorsko zasnovana knjiga z naslovom Sij gora. Slike je oskrbel Peter Janežič, teks Matjaž Kmecl, za izid pa je poskrbel Franci Šteje (Gora 2, 61218 Komenda, Kamnik). Pri tej knjigi človek ne zna, čemu naj da prednost: krasni fotografiji ali umetniško pisani besedi vsestranskega književnika Matjaža Kmecla. Oboje je namreč dobro uravnoteženo, vse skupaj natisnjeno na dobrem papirju, stane pa sprejemljivih 50 tisoč lir. Planinska knjižnica se je torej obogatila z novo pestro in svežo knjigo. Še o odlični Lenarčičevi monografiji Knjiga z naslovom Zgornja Savinjska dolina naravovarstvenika, založnika, alpinista in sedaj tudi zelo talentiranega fotografa Matevža Lenarčiča je po splošnem mnenju najboljša monografija, kar jih je bilo objavljenih v Sloveniji sploh. Pri nas je manjkala monografija o tem koščku slovenske zemlje, zato je Lenarčičeva pobuda kar se da hvalevredna. Poudarek je na fotografijah, katerih avtor je, kot rečeno, sam Lenarčič, ki jih je tudi opremil z daljšo razlago. Uvodnik je prispeval dr. Anton Žunter, Aleksander Videčnik pa je opisal Zgornjo Savinjsko dolino skozi njene ljudi med preteklostjo in sedanjostjo. Kratko študijo o krajini in zgradbah, nastanku in razvoju je pripravil dr. Anton Ramovš. Nekaj o flori in vegetaciji doline je prispevala dr. Ljerka Godicl, Jože Svetličič nam predstavlja živalski svet, založila pa jo je pred kratkim ustanovljena EPSI d.o.o. iz Trbovelj. (dj) Matevž Lenarčič ^6 i Naslovnica Lenarčičeve monografije Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna- ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 7.00.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL. dnevnik četrtek, 10. januarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7795-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 Čedad - ui. Riaton 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Iferjfl Član italijanske Tiska EDIGRAF M ^»iEG Polemični toni med predsednikom Cossigo in predstavniki združenja sodnikov ANM Črna slika stanja v italijanskem sodstvu ob svečani otvoritvi novega sodnega leta RIM — Pravica v vedno večji krizi, novi kazenski postopnik, ki se nikakor ne more uveljaviti v praksi in je zato potreben ponovne temeljite obravnave, širjenje organiziranega kriminala, ki se z vso krutostjo zdaj spravlja tudi na otroke, širjenje prestopništva, naraščanje števila ugrabitev in predvsem namernih umorov; to je le nekaj poglavij, ki jih je ob otvoritvi sodnega leta omenil glavni pravdnik kasacijskega sodišča Vittorio Sgroi. Toda Sgroi je v svoji precej črni sliki stanja v italijanskem sodstvu govoril tudi o zastrašujočem naraščanju števila kraj, kjer pade v roke pravice le eden od sto krivcev, o »črnih« odlagališčih odpadkov, ki dušijo mnoga italijanska mesta, o vse bolj zastrašujočem širjenju trgovine z mamili, o naraščanju mladinskega kriminala, o problemu priseljencev in nomadov in tudi o nevarnosti ponovnega prodora mednarodnega terorizma, ki naj bi bil piovezan z zalivsko krizo. Ob vsem tem pa je Sgroi še opozoril na nekoristnost oprostitve oziroma odpuščanja kazni in na pereče vprašanje »lahkih izpustitev.« Vittorio Sgroi je o vseh teh zadevah govoril pred predsednikom Cossigo, predstavniki obeh vej parlamenta, ministri za pravosodje, notranje zadeve in zaklad, predsednikoma Ustavnega sodišča, Državnega sveta, predstavniki Višjega sodnega sveta in številnimi predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Plaz polemik pa je sprožila odsotnost velikega števila članov državnega združenja sodnikov ANM in nekaterih drugih združenj odvetnikov in sodnikov. Ti so svojo odsot- nost napovedali že precej prej, utemeljili pa so jo z »neprimernimi vladnimi ukrepi za rešitev kriznega stanja v italijanskem sodstvu«. To njihovo »dezerterstvo« je v svojem posegu ožigosal že sam glavni pravdnik Sgroi, oster pa je bil tudi predsednik Cossiga, ki je dejal, da pozna eno samo sodno ureditev: to je tista, ki jo predstavljajo sodniki kasacijskega sodišča, prizivnih sodišč, rednih sodišč in pretur. »Glede prekupčevalskih interesov, ki jih imajo nekateri voditelji privatnih sodniških združenj pa v znak spoštovanja do položaja, ki ga zasedam, rajši ne povem svojega mnenja,« je še dejal predsednik republike. Polemičen poseg je bil takoj deležen polemičnega odgovora predstavnikov ANM. Tako sta predsednik in generalni tajnik ANM Bertoni in Cicala ironično poudarjala, »da sta zadovoljna, ker je Cossiga priznal reprezentativnost Višjemu sodnemu svetu, ko je še pred kratkim to reprezentativnost držal le zase«. Glede reprezentativnosti samega združenja ANM pa sta Bertoni in Cicala poudarila, da je kar 90 odstotkov vseh sodnikov včlanjenih v ANM. Še bolj oster je bil podpredsednik sodniškega združenja Caliendo, ki je dejal, da Višji sodni svet ne predstavlja italijanskega sodstva, Cossigi pa je očital, da ne pozna organizacije, ki jo je aprila lani sprejel na Kvirinalu. Na sliki AP: glavni pravdnik kasacijskega sodišča Sgroi med včerajšnjim posegom. Ugrabljenem družina zahteva preklic ukrepa o zaplembi PERUGIA — Sodna zastopnika družine De Megni Mario Fettuc-ciari in Halo De Nunno sta včeraj na sodišču v Perugii vložila pritožbo proti zaplenitvi premoženja, ki so jo pred časom zahtevali sodniki, ki vodijo preiskavo o ugrabitvi malega Augusta De Megnija. Augusta so štirje zakrinkani ugrabitelji iztrgali iz očetovih rok 3. oktobra lani. Včeraj je potekel tudi zadnji rok za vložitev pritožbe na odločitev sodnih oblasti, ki so sklep o zaplenitvi premoženja sprejele 31. decembra lani, ko so se sodniki odločili za tako imenovano »trdo linijo«. Tej odločitvi so starši malega Augusta odločno nasprotovali, ker menijo, da ta ukrep lahko zavre prizadevanja za čim hitrejšo izpustitev ugrabljenega otroka. Sodniki iz Perugie imajo sedaj deset dni časa, da odgovorijo na pritožbo sodnih zastopnikov staršev malega Augusta. V pritožbi zastopnika družine trdita, da je sklep nezakonit in zahtevata, da se zato ta ukrep prekliče. Spet umori v okolici Cagliariju CAGLIARI — Včeraj so na območju Sinnai, ki je oddaljen kakih trinajst kilometrov od Cagliarija neznanci opravili srhljiv umor. Dva poljedelja Gesuino Fadda, njegov sin Giuseppe in pastir Ignazio Pusceddu so bili ubiti v hlevu na posestvu, ki se nahaja na samotnem kraju med polji. Sorodniki umorjenih, ki so bili zaskrbljeni zaradi odsotnosti svoj cev, so odkrili umor komaj včeraj zjutraj, čeprav so bile žrtve ubite že prejšnji dan. Morilci so jih napadli s puškami na šibre ter jih hladnokrvno pokončali. Na kraj umora so takoj prihiteli karabinjerji, ki so lahko le odredili prenos trupel. Preiskovalci še ne vedo za razlog trojnega umora. Vsekakor pa so ti novi umori zaskrbljujoči, saj je bilo v Sardiniji od začetka leta ubitih že devet oseb. Družina Fadda ni imela nikoli težav s policijo, v bližnjih vaseh pa so jih poznali za marljive in pridne delavce, ki so se trudili, da bi izboljšali svojo zemljo, ki je bila še do pred kratkim nerodovitna. Po neuspelem državnem udaru v Haitiju ljudstvo še vedno nadzoruje mestne ulice PORT AU PRINCE — Stanje v Haitiju je po nedavnem neuspelem državnem udaru enega od najtesnejših sodelavcev bivšega diktatorja Duvaliera Rogera Lafontanta še vedno skrajno nejasno. Oblast naj bi prevzelo ljudstvo, medtem ko pravno izvoljeni predsednik Jean Bertrand Aristide ostaja v ozadju in čaka na razvoj dogodkov. Obenem pa je njegova vojska še vedno mobilizirana, saj hoče braniti demokratične pridobitve ob izgonu Duvaliera. Po trditvah državne haitske televi-ziske postaje Telehaiti je glasnik vladnih sil Henry Marc Charles potrdil, da so Lafontanta aretirali skupno z dvanajstimi sodelavci in da je »pod varstvom vojske«. Slednjega bo nato sodilo redno sodišče. Po vladnem pozivu se je začelo sodelovanje med ljudstvom in vojsko. Ljudje si želijo normalizacije, saj so začeli podirati barikade, ki si jih postavili ob poskusu državnega udara. Obenem pa še vedno lovijo Duvaliero-ve pristaše ter jih tudi javno linčajo. Včeraj je prišlo do nekaterih dogod- | kov, ki so nanovo razburili duhove v ‘ Haitiju. Predsednikovi ljudje vztrajn® iščejo haitskega nadškofa Ligndeja, ki je zbežal med nedavnim napadom n® njegove urade. Obenem so tudi na' , padli in zažgali apostolsko nunciatur® (na sliki AP), pretepli in razgali*1 f apostolskega nuncija Giusepa Lenzo-Nadškof in nuncij sta »kriva«, da st® pač katoliške vere, Vatikan pa.je spodili bodočega predsednika Aristid® iz reda saleziancev zaradi njegoveg® političnega delovanja. V glavnem haitskem mestu Port ®u Princeju je še vedno policijska ut®’ ljudstvo, katerega funkcija še ni P°' vsem jasna, pa nadzoruje razdejan® ulice. Po mnenju zunanjih opazoval' cev se bo slednje končno »pobotalo«' predsednikom, vendar pa si želi še n®' kaj protagonizma, ko ga je dinastij® Duvaljer tako krvavo zatirala. Ljudi® namreč še niso pozabili »očeta Doc® in njegovega sina Jeana Claudej®' kako sta dolga desetletja zatirala lju“' stva, sedaj pa, ko se je spet pojavu _ njegova senca, je terorizirano in ukf® pa se kar emotvno, komentirajo izv® denci. Ponovni spopadi v Quebecu med policijo in Indijanci MONTREAL — Včeraj so v kanadskem rezervatu Indijancev Mohavvks pripadniki te skupine z bezbolskimi palicami napadli skupino policistov, ki so hoteli aretirati enega Indijanca. Rezervat, ki se nahaja v pokrajini Qu-ebec, je bi že od nekdaj »vroč«, saj so bili spopadi med krajevnim prebivalstvom in policijo zelo pogosti. Po trditvah pokrajinske policije je bilo med pretepom ranjenih šest poli- cistov glasnik krajevnih indijancev Mohawks pa je izjavil, da je bil ranjen tudi en Indijanec, ki pa se je »iz razumljivih razlogov« šel zdravit domov. Stanje v Ouebecu se je posebno zaostrilo lani poleti, ko je bila v spopadih ubita neka oseba, mnogo pa jih je bilo ranjenih. Na sliki (telefoto AP): policija pretepa Indijanca. V ZDA je striptiz postal svobodna umetniška zvrst NEW YORK — Od včeraj je striptiz v ZDA zakonsko priznan kot oblika »svobodnega mišljenja«, ki ga jamči prvi člen ameriške ustave, tako da ga lahko uvrščajo med razne »umetniške zvrsti«. To so razsodili sodniki vrhovnega sodišča v Washingtonu, ki so se morali razjasniti glede priziva skupine lastnikov »zabavišč za odrasle« v Indiani, na sklep republiškega sodstva, ki je puritansko prepovedalo striptiz kot ogabno in pregrešno izživljanje. Včerajšnji sklep omogoča torej striptizetam po vsem zveznem ozemlju, da lahko dajejo duška svoji »umetniški fantaziji«, ki po vsem sodeč še vedno moti le tiste, ki takih »nizkotnih izživljanj« ne gledajo. Še več, nekateri celo trdijo, da bi lahko marsikatero dekle izrabilo včerajšnjo razsodbo, da bi pokazalo svoje sposobnosti kar pod milim nebom, v kakem parku. Neobičajno maščevanje V V f • f • zapuščenega ljubimca TREVISO —- Nad bivšo ljubico, ki je prekinila ljubezensko razmerje, se je maščeval tako, da je prijateljem in sorodnikom poslal spotakljive posnetke svoje nekdanje družice v pozah najbolj trde pornografije. Ženska pa je takoj prešla v protinapad in svojega nekdanjega ljubimca prijavila karabinjerjem. Dogodek se je pripetil v Coneglianu pri Trevisu nekemu uradniku in neki trgovki. Razmerje je trajalo nekaj let, tako da je uradnik zbral kar lepo kopico posnetkov. Ko se je ljubezen ohladila, je ženska zaman zahtevala, naj ji vrne posnetke in negative, ali pa naj jih uniči. Klonila ni niti pred grožnjo, da bo najbolj spotakljive posnetke ppslal znancem, če se ne vrne k njemu. Karabinjerji so vso zadevo prepustili sodstvu, ki je kaj kmalu ugotovilo, da ne gre za pravo izsiljevanje, tako da bo sedaj o vsej zadevi razsodil pretor. Pri Paisleyu in Gossardu letos perilo za Britanke Mladenke na britanskem otočju bodo letos pod °*,^Pl nosile Paisleyeve modrčke in Gossardove bodyje