SOTORSKA KNJIŽNICA
BEOGRAD
LJUBLJANA
CELJE ^IBOR
('S qsfc::is*^
l %	/
•&A>*
TRST
m
GORICA
KAJER 1942
ZALOŽIL IN IZDAL JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE
Št.: 5
ŠOTORSKA ICNJIŽNIOA
PCŠILJAs IVAN UČENIKOV
VSEBINA
PREDSMRTNI CA SIMONA T^OSA : 80
KRISTONOSEC.........Str.:	82
ČRNI PAJEK (Nadalj.).. " : 85 KLIC IZ DOMOVINE  " :115
KAJER 1942
ZALOŽIL IN IZDAL JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE COPIRIGHT BY JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE
DECEMBER
France Bevk: R.H.	:
Lojze Golobič
-80-
PREDSMRTNICA SIMONA FOSA
Na lanski sveti večer so laški razbojniki ustrelili pet slovenskih junakov: Viktorja Bobeka, Ivana Ivančiča, Ivana Vadnjala,Josipa Tomašiča in Simona Fosa. Na predvečer svoje junaške smrti je slovenski junak ^imon Fos v kletki spesnil tale izliv svoje plemenite duše in v preroških besedah popisal poznim slovenskim rodovom najtežji ali obenem naj-slavnejši del njegove zgodovine. - Njegova pesnitev se je po njegovi Smrti razmnožila v tisoče in tisoče izvodih in skoro slednji slovenski v° jak v italijanski vojski jo je nosil s seboj kot zadnjo oporoko slo-Venskega fanta - junaka.
Lansko leto na Tolminskem, sredi naših lepih gor Nemškem Rutu zgodovinskem, smo pripravljali upor.
Hitler je nekoč nalahko zvedel tudi že za nas,
Pa povedal kar na kratko: "V rajh imeti hočem vas!"
Vse povsodi je zdaj vojna, ker pač moda taka je;
Pa je naša vas pokojna slednjič prebudila se.
?a smo neki dan seveda vkup se zbrali na posvet; besedo dala je beseda,
8mo zvolili komite.
Za upor pa, strela božja, je potreben municjon; treba drugega orožja, treba tudi je patron.
Ta problem pa prek’ konfina se je ugodno uredil;
Pričala bo zgodovina, ko bo zmagal Sir Churchill.
Neki dan pa kar nenadno je med člane treščil glasj prezident je šel na hladno, prišli bodo še po nas.
Slabo rado se uresniči, star pregovor govori.
Res dospeli so biriči in odgnali pol vasi.
Sil zaprt je Daksov Tone, ki
nikoli sanjal ni, da v Rutu rebeljone drugi so pripravljali.
In Dominik, ki ponoči lojtre v okno je postavljal, °ii svobodi ni bodoči Nikdar še poti pripravljal.
0	Francu Kleču, kaj bi pravil rii bil štet med naše vrste!
^i s politiko se bavil,
*®r ima predolge prste.
■> 1 -'1 Angela po pomoti «1® dva me o ’ aa v '.j oči sedel s nedvomno o zaroti popolnoma nič vedel.
^?leg teh. je tudi Lado il dejan med štiri stene,
Pa se zmazal je še gladko,
Ko da skuhal ni nobene.
vojakov iz Turina rat Ciril je bil prignan;
gotovo vsa družina elala je proti nam.
■k&hko rečem brez podlage, boljo radi. niča, acU neke rdeče špage
0	prijeli moj’ga strica.
Vsi, ki so do tu našteti, kmalu so spuščeni bili5 smo pa huje prizadeti ti, ki bodo zdaj sledili.
Tone Koder iznenada je čez mejo jo pobrisal; čez par dni iz Beograda materi je pismo pisal.
Ludvik, ta ti je od sile5 še gospodo je nabrisal;
"E un grosso imbecille," je sodnika reči slišal.
In pa radi neke skati j e je v konfinu Miha Beguš.
Ta zdaj misli na prijaflje kakor abesinski Neguš.
Ludvika in Franca tudi je kvestura obdolžila, da sta pri zaroti hudi tudi vdeležena bila.
Brata mo j’ga in pa mene so tu notri obdržali.
Zdaj pa nade ni nobene, da bi prosti b’li kaj kmali
Slednjič tudi Rejc in Mirko za zidove sta dospela, ker sta baje celo zbirko raznega orožja imela.
Na kvesturi nečloveško so nas tepli kot živali 5 «iu.Čili po are^nj^veško in poleg še zasramovali.
£red sodniki .je pa bolje, kakor na kvesturi bilo 5 kar priznal si preste volje, ^iso delali nam silo.
*ranc se dobro je obnašal, so se mu samo smejali kadar je sodnika vprašal kol9ko let mu bodo dali.
Meni je sodnik omenil, da me ima za špij ona 5 pa sem sam pri sebi sklenil: da se bom naredil ...na.
Zdaj pa čaka nas obsodba, ki bo v Rimu izrečena; šele takrat naša zgodba bo dc konca dovršena.
Še bo luštno, le z nasmehom Rutarji, ker še veseli tam pod Rejčevim orehom zbrani bomo vsi sedeli.
KRISTO NOSEČ (Pranoe Bevk)
^Sveti Krištof - tako pripovedujejo pri nas - je bil doma iz Rovt,kjer i/1do najmočnejši ljudje. Bila sta ga sama sila in močjko bi moral bi-^1>2a pastirja, je bil že za hlapca. Zrasel je, tedaj pa je vse polomil,
' *u je prišlo v roke,zato so ga imenovali Vsezdrobil. Po duši je bil ij^ek in dober • kot ovca, vendar se ga je vse balo in ga nihče ni hotel, ^i za hlapca.
sk?*?- P& nič, ni mu bilo hudo zaradi tega, imel je eno samo željo,da bi najmogočnejšemu gospodu pod soncem.Tedaj je slišal,da se tolrnin-grofa vsi bojijo,on pa bisago čez ramo pa naravnost na TTozlov rob. l^\,ga niso pustili pred grofa, da se mu ponudi za hlapca,je snel veli-^s.Lezna vrata, jih v »el pod pazdzho in stopil v dvorano.
J?r* 1:1 38 bil sicer i-ii odljuden, se je začudil taki moči; Vse-b0 °Di'l mu je ugajal, ka^or bi trenil, sta bila zgovorjena. Za hlapca mu ’ "težico orožje, ki ga ni muglo dvigniti deset galjotov, bo nosil za
Nim. Ako izve, da on ni najmogočnejši pod soncem, mu poreče: zbogom,pa
^ez zamere! - in odide svojo pot.
Dolgo mu je zvesto sluzil, bila sta zadovoljna grof in hlapec, morda H bil do smrti ostal	pri njem;pa se	je	zgodilo,da	je prišel	v grad ne-
Tolminec. Tolminci	pa radi kolnejo -	in komaj je ta odprl	usta,že je
^kel: "Hudiči"
Grof, ki je imel velikih grehov nič koliko, se je hudiča bal,zato se naglo prekrižal.
Četudi je to storil na skrivaj,ga	je	Vsezdrobil	vendar opazil.V Rovtah so bili takrat se	na pol pogani	in	Vsezdrobil	je vedel	o peklu in
^besih toliko kot nič.
"Zakaj si se pokrižal?" je vprašal grofa.
Grof pa se je	zbal, da izgubi krepkega hlapca.	Zvijal se je	in	izgo-
Va^jal, a nič ni	pomeni o, slednjič je moral z resnico na dan.
"Pokrižal sem 'se, da vzamem hudiču vso moč in mi.ne more škodovati," re’, /L o
»Ha! " se je zavznl hlapec. "Ti se bojiš hudiča?"
Grof je pritrdil in i:.i zadrževal velikana, ko je šel od njega, zakaj
bi] a s La ’ tako j dcwon,j ona .
Vsezdrobil je ros] o j ir. hudiča, da se mu ponudi v službo. A nihče lini ne e v ni vedel, kje V.j. gp. :o< š el, četudi so ga	zmeraj imeli	na	jeziku. Vpraševal jo	po n;;cm po v eh gr n p ah, nazadnje	ga je srečal	na	samo-
ti neki e v t2,i'l'u,1ki dolini« Bil je črn kot kak oglar, a majhen kot škrat. ^jak ga ; < ved: ri r a-.aol-
» Kam x• a, kivr. v:' g?, j o vpr a š al zlodej.
"Hudiča iš ■1
Vra- ga ie	:kivo pogledal, takega velikana se še peklenšček bo-
ji.
bi mu Iv:.-tol?"
"Za hlapca ti se mu ponudil," je rekel Vsezdrobil. "Slišal sem,da je ^jmegočnejši pod soncem."
Io je sinu teme dobro delo in je kar koj priznal:
"Jaz sem hudič."
, In sta se domenila kakor prej s tolminskim grofom. Ako orjak izve,da ^diS ni najmogočnejši pod soncem,ga zapasti,
Vsezdrobil je hodil za vragom, ki je pobiral duše,držal	mu	je vrečo,
jih je metal vanjo.Sledil mu je čez drn in strn,bil mu je v vsem porušen kot zvest hlapec svojemu gospodarju.
Nekega dne pa sta prišla v baško dolinojna enem	izmed številnih	križati j sta zagledala križ pred seboj. Hudič se je	stresnil	in	ni	hotel
-iffio njega, napravil je velik ovinek.
, "Zakaj si se ognil križu?" ga je vprašal orjak. "Zdi se mi, da se ga 0jiš,"
Hudič je mencal, tvezel to in ono,le resnica mu ni šla z jezika.Vse-‘^obil pa ni odnehal, zakaj dišalo mu je,kako je s stvarjo,slednjič je 2lodej priznal, da se boji križa, na katerem je Bog umrl.
In sta se ločila.
. Vsezdrobil je šel svojo pot. a je kmalu spoznal,da je bilo laže naj-vraga kot Boga, k.i ga ima le malokateri v srcu in na jeziku,nikar da 1 vedel zanj.
In je nekega dne prišel na Gorsko planoto, ki je bila takrat porasla gozdovi,polna skal in votlin. Pri Pečinah nekje je naletel na puščavska, ki je klečal na goli skali in molil.
Pozdravil ga je in nagovoril:
"Povej, kje bi našel Boga!"
."Boga iščes?"se je začudil puš čavnik. "Do Njega te ne privedejo noge, ajdeš ga s svojimi doli."
"Kaj naj storim?"
"Posti se! "
"Ukaži mi kaj drugega?"je rekel Vsezdrobil."Moje telo ne prenese po-^a. n
^ £uščavnik mu je imenoval druga dela pobožnosti in zatajevanja, a ve-1^an je pri vsakem odmajal z glavo.
Starec se je zamislil.
"Pojdi tod naravnost!"mu je nato pgkazal z roko."Prišel boš do reke. ^°-3je, ki prihajajo z one strani^iz Šebrelj in drugih samot,pogosto u-
,	-85-
^°nejo, ko jo hočejo prebresti. Velik si in močan, prenašaj jih čez vo-^o! Bodi hlapec vsakogar, tako boš našel Boga."
Velikan je šel skozi gozd, se spustil po bregu in prišel do Idrijce.
vodi si je postavil kolibo,v kateri je spal,odlomil si je mlado dre-v°, da bi mu bilo za gorjačo. Vse dneve je prečepel ob reki in pričakoval potnikov.Štuporamo jih je prenašal z brega v breg... Minevala so le-ta, Vsezdrobil se je postaral.
Nekega večera je ležal v kolibi, ko je zaslišal otroški glas.
"Pridi, prenesi me!"
Stopil je k vodi, pogledal sdm, pogledal tja,nikjer nikogar. Morda Se je motil. Znova je legel, vnovič je slišal isti glas kot prej:
"Pridi, prenesi me!"
Zopet pogleda - nič! In ko je v tretje zaslišal klic, je zagledal o-roka, ki je stal ob vodi.
Vzel ga je na ramo in stopil v rekoQ , Otrok pa je bil z vsakim korakom težji in težji, da so se mu šibila r-°lena in so ga zapuščale moči.Voda pa je naraščala,segala mu je do ko-■;en, potem do pasu, slednjič do ramen. S poslednjimi silami je dosegel ^sprotni breg in otroka postavil na tla.
"Glej, glej!" se je čudil. "Tako otroče, a kakor da sem ves svet no-kJ'Ll na plečih."
"Boga si nosil," mu je dejal otrok, "ti, Kristonosec,kakor se poslej ^enuj! in ako mi ne verjameš, vsadi gorjačo, ki jo imaš v rokah! Jutri 06 ti odprejo oči,"
Otrok je izginil,Fris tonosec pa je zasadil gorjačo v zemljo,legel in r^spal. 'Ko se je prebudil, je zagledal košato drevo,ki je bilo zraslo iz g0l*jače, na vejah pa so viseli krasni sadovi.
Velikan je spoznal,da je nosil najmogočnejšega Gospoda.Srce se mu je ^aPolnilo z radostjo,sklenil j e,da bo samo njemu služil. Odšel je v go-°j na ravnico, ki jo je poraščal gozd, in postal puščavnik.
... Ko je umrl, so na njegovem grobu sezidali cerkev,ki še dandanes sto-^• Na njeni vnanji steni je naslikana njegova podoba,ki sega od tal do Sl>kvene strehe.
■Jffl
PAJ.
iiTT
-85-
R.H.,poslovenil Nadaljevanj e)
Učenikov)
"Tudi tega ne vem.Nekega dne mi je gos:od Pellitan dejal,da
casa
vila,"
njegova žena prihajala po pošto in mi je damo tudi
bo sedaj predsta-
, "Kaj se vam ni zdelo čudno iVal drugo stanovanje? Zakaj "3eveda se nam je zdelo
anu ni "bilo všeč klepetanje. Da je ostajal po več časa od doma, ni
k1*
»Uo
> mislili,
, da je.gospod Pellitan za svojo 5 mislite, da je to napravil?'1 čudno,pa nismo spraševali, ker
ženo pois-
gospodu Pel-
nic novega, kajti tako je delal ves
čas
odkar smo
da ima kako ljubico
poprej tudi ni bila tako številna?1'
o mu je snažil stanovanje?"
sem delala jaz,največkrat ob nedeljah
j.1! zelo snažen človek
je snažila tudi nje "T-r
b
Pošta ,ITrr>
"To
V začetku ni prihajal
ga poznali.Prej po pošto,njego-
če je bil doma. Ali malo dela.Mogoče
on
je,
je
da
in sem imela pri njem kar ova žena o" aj je prihajala z njim v stanovanje?" j. "Večkrat so prihajale dame,navadno skrbno zakrite.Njegove žene nisem ^oli opazila med njimi, mogoče pa je, da je prihajala."
Gospod Monnier je napravil majhen odmor - izgledalo je, da je z za-evanjem zelo zadovoljen - potem pa je čisto prirodno dodal?
„ "Res kademniki °aci ■
ti
itan kakšnega sovražnika - v hiši ali zunaj?
kakšnega sovražnika. V hiši gotovo ne, naši - drug za drugega se ne zanimajo. S služin-večkrat prišel.v navskrižje, ali ta dekleta,
'Kaj je imel gospod Pel? ne vem, če je imel živijo sami zase Jo raznih strank je pač vsa tako neolikana."
"Ali bi bila - po vašem - lahko katera izmed deklet udeležena pri u-
3?UL?ii
. Hiš
rnica je na to vprašanje vsa vsplamtela in skoro ,1 -a;"oh, gospod sodnik,kako vam more kaj takega pasti YjKleta so gotovo predrzna in jim vse mogoče neumnosti »ali zločinke niso."
> Gospod Monnier je nato stavil še nekaj vprašanj,ki jih je hišnica od-^ v°2'ila zadovoljivo. Iz vsega je preiskovalni sodnik razvidel, da je
ogorčeno odgovo-v glavo? Ne, ne brenčijo
Ne. po gla-
govorila resnico, ker ni nikoli zašla v protislovje. Mogoče je nekatere stvari zamolčala,ker je o njih nihče ni vprašal.Na koncu je preiskovalni sodnik še vprašal;
"r.ako dolgo je že od poroke gospoda Pellitana?"
"Približno dve leti,mogoče kaj več»več ko tri leta pa gotovo ne.Vem, ^ smo pred tremi leti belili hišo in takrat še ni bil poročen."
Preiskovalni sodnik je hišnici prečital zapisnik, nakar ga je ona Odpisala. Nato pa jo je odslovil.
"Kakšen vtis imate sedaj,gospodična Rebellje vprašal gospod Monnier Detektivka je vstopila iz svojega skrivališča in odgovorila:"Meni se aauio čudno zdi,da se gospa Pellitan še ni javila na policiji. Kaj niče-ne ve o vsej stvari? - To je zelo malo verjetno."
Preiskovalni sodnik se je vgriznil v ustnice in je naporno premišljeni. "Kar je pripovedovala hišna - m:i r,lim bo točno. Kaj pravite?"'
jaz bi j o samo še vprašala, ec ne ve za stanovanje bospe Pelli-
n
. , "lega pa bi gotovo ne vedela; umorjenec bi gotovo ne pustil pogleda-i v njegove karte,"
"lahko pa je mogoče, da bi to zvedela čisto slučajno. Taki slučaji ^iso tako redki,"
„ "C-otovo, da so tudi taki slučaji mogoči. Ampak jaz računam tako-le: jo spod Pellitan je hišnici in njenemu možu dajal tako bogate napitnine, se za njegova pota nista nič zmenila.Mogoče je celo,da se zanj nista Rigala tudi iz previdnosti, da ne bi jima bilo treba nekega dne dajati ^Prijetnih odgovorov! Mogoče sta se ga tudi bala. Hišnik Forgeron je 4!*0brže prevzel službo vratarja samo radi lepšega. V majhni hiši J<aka s-*-uŽba ne prinaša dohodkov,da bi mogel dostojno živeti.Zato smatram, da zaposlen tudi izven hiše in je samo zvečer doma. Lahko bi ga zasliši? dvomim pa, da bi se izplačalo."
"Kaj ni lahko mogoče, da je bil v službi oderuha Pellitana?"
Gospod Monnier se je porogljivo smehljal, ko si je prižigal Cigareto: "Vi ste, gospodična,v glavnem opazovali samo ženski svet. Zato tudi-adi prenesete svoja opazovanja na zločinkah in pustolovkah, na moški , Poistvo je, da ženske skoro -nilroji r>« delajo same, medtem ko si
^°Ški vzamejo pomočnika samo takrat,če drugače ne gre,Pri tako tihi za-evici kakor je izsilevanje v resnici ni treba pomočnika. Svoji žrtvi dostavno pišemo: Pri nekem človeku, ki je na slabem glasu sem videl s^vari, ki vam lahko grozovito škodujejo. Imenovani jih želi prodati za Pimerno vsoto. Če mi toliko in toliko plačate, vam 'jih preskrbim ne da za stvar	kdorkoli	kaj izvedel. - Zakaj bi pri	takem delu rabil VF.a-
arja,ki je	najbrže	mali rokodelec - in bi mu	bil pri stvari same v na-
?°t;je, posebno v slučaju,če bi enkrat ne šlo vse gladko. Iz strahu pred ^Subo ugleda navadno taka izsiljevanja uspejc.Seveda je tudi nekaj ta-izsiljevalcev, ki žrtvi pretijo s smrtjo, in celo nekaj takih je,ki Fetnjo tudi izvrši jo,Po navadi pa so to samo strašilni streli, - kljub eniut da se taka pisma večkrat čitajo s strahom in grozo."
, "Ce bi imeli nekaj teh pisem pri roki,bi prišli znatno naprej.Pelli-tie gotovo nekaj takih pisem zapustil,"
■j "Cisto gotovo. Mislim pa tudi, da bi nss najdena pisma tujih oseb ahko pripeljala na dobro sledt Moj tajnik jih še urejuje. Strokovnjak ^ rokopise	poskuša	ugotoviti njihovo starost	in	pa zlasti pisca tistih
°Pisov, ki	so brez	podpisa, kar nam povzroča	še	največ preglavic."
•j. Gospodična Rebell ni na te besede nič odgovorila, ali pogled, a ka-je ošvrknila elegantnega preiskovalnega sodnika ni ravno pričal, ^.ima preveč spoštovanja do njegovih razlag. Kolikšna pedantnost si je ^ejala, kako mora biti človek tako neroden,Medtem pa prepuščamo morilcu časa da jo odkuri. Ali sodnik se ni zdel tako okoren, kakor je h, 0 Poprej mislila. Mogoče pa dela po kakem posebnem sistemu,kajti neboma je vprašal:
"Kaj se vam zdi da je najvežnejše pri celotni izpovedi hišnice?"
"Da se gospa Pellitan še ni javila, kakor sem vam že enkrat rekla." "Tudi jaz tako mislim; in kako si razlagate to okolščino?"
^ "Ja - tu se pojavlja cel kup možnosti in razlag. Mogoče je bolna ali ^Potovanju, mogoče sploh ne čita časnikov, ne opazuje plakatov, se ne za soseščino i.t.d. Na dvojno življenje Pellitana je navajena,ma-Pa je v stvar tudi posvečena, njegova sodelavka, ki se iz bojazni kaznovanjem skriva."
"Temu zadnjemu vašemu mnenju se tudi jaz približujem," je dejal Monter in si prižgal novo cigareto. "Kič ne vemo, kdo je ta ženska,ali e-
ge gotovo: naj ti kriva ali ne,najti jo bo treba!Ali bi hoteli vi to ^evzeti?"
"Zame samo bo to vsekakor malo preveč," je odgovorila detektivka.
"Samo v toliko,v kolikor bi bili udeleženi pri preiskavi in zasledo-,,.anju, ukrepi so seveda stvar preiskovalnega sodnika,1" je odvrnil gospod ^°ttnier precej ošabno in gledal čez gospodično Rebell skzi okno. Na tVoj položaj je bil izredno ponosen, zdelo se mu je, da ga gospodična jeben ne spoštuje zadosti, čeprav je čisto navadna policajka. "Podrobni0 OŠ a naročila boste še prejeli,gospodična,gospod Leduc vam bo povedal, vam je storiti v nadalje."
^ Tako je bila torej odslovljena in je zapustila sodišče precej razo-•,'^ana.Za vse njene napore ni dobila od preiskovalnega sodnika niti ma-s° priznanja! In kaj ni ona edina pripomogla, da so zaslišali hišnico 0;rgeron. .. Ali ni ona odkrila markizo Touars, ki je vsekakor v neki ^.v®zi z umorom, če že ni sama tudi morilka... Inez je sprevidela, da po u60 poti ne bo mogla dalje. Ona je lahko udeležena samo na delnih uspe-- celoto bodo knjižili v dobro njenim šefom.
Ker je bila precej častihlepna, so jo ta dejstva močno potrla. Ali nekaj minut,ko je stopicala čez bulvarje jo je popadla ta potolče-,°st.Potem pa je energično- stresla z glavo,stisnila pesti,parkrat krep-r,° odročila in skozi zobe bruhnila: "Morilca moram jaz najti - v osmih ga moram imeti,ali pa sem za vse večne čase zapacala najsijajnejšo ^iliko."
•j. Kar prav ji je prišlo, da je našla detektivka Jules Martina pri svoji r^i,ko se je proti poldnevu vrnila. Detektivu je bilo ponižanje gospo-J-ciie Rebell razumljivo, tudi sam je moral na tem trpeti,predno je nje-"nos" dobil priznanje. Zato je ogorčenje gospodične Inez proti protekcionizmu sprejel bolj na lahko in ga poskušal preusmeriti na šaljivo Nasprotno pa se je teta Zephirerme s vso silo svoje ženskosti pojavila na stran gospodične Rebell in pošteno okrtačila preiskovalnega °^ika, gospoda Leduca in razne druge policijske osebnosti.
"Težka zadeva, najti morilca,11 je dejal gospod Martin.11 če ste si zato odmerili osem dni časa, je to zelo hvalevreden sklep, ampak tudi nič drugega. Mogoče vam bo sreča mila."
"Kaj bi vi storili na mojem mestu?" je vprašala Inez, ki po razgovoru z detektivom ni bila več tako sigurna v izvedljivosti svojega sklepa.
Gospod Martin se je igral z namznim nožem in zdelo se je, kakor je ^o bila njegova navada, da govori sam sebi. "Jaz bi se zlasti zanimal 2a markizo Touars in poskušal kaj poizvedeti tudi pri njeni služinčadi. Včasih sta gospoda in služinčad v take zločine povezana...In skoro slutim, da bi se po tej poti dokopal samega morilca. Iz vaših besed sklepam, da smatrate markizo za morilko. Jaz nisem tega mnenja." Zopet se je detektiv poglobil v razmišljanje, natm pa hipno dejal:
"Kaj pznate moža markize?"
"Ne!"
"Potem bi ise jaz z njim poskušal seznaniti."
Gospa Zaphirienne je med tem zopet pograbila za svoje pletenje in ^ašla,da je čas,da tudi ona kašno reče."Kaj pa je z dragoceno podvezo,
0	kateri ste pripovedovali?"
, "Je pri preiskovalnem sodniku.Zaman so po vsem Parizu spraševali,— 1C(io sta kupec in prodajalec."
"Situacija umora samega je nenavadna kot le kaj" je povzel besedo Martin,"in bi morala naše kriminaliste spametovati.Enkrat sem v šali Pripomnil,da boste vi rešili uganko umora,in jaz še danes verujem, gospodična Rebell, da vam bo uspelo."
"Upajmo najboljše!" je odvrnila detektivka, "jaz bom takoj pričela."
Odpravila se je v svojo sobo in takoj telefonirala v pansijon Pou P°n z namenom, da se pogovori s sobarico markize,gospodično	Blanche	Du-
Po	nekaj minutah se	je oglasil tenak,radoveden glas.
"Tu	Blanche Dupont -	kdo tam?"
,.v "Tu	je tvrdka Paber,	zaloga čipk," je odgovorila detektivka.	"Gospo
^ciia Blanche, jaz sem dama, ki je zadnjič z vami govorila zaradi čipk. aj mislite, da bi bilo pametno, če se jutri doplodne zglasim?"
"Dober dan, gospodična," je odgovorila sobarica, "imate pa v resni-
ci smolo.Milostijivo sem temeljito obdelavala in sedaj tudi ni več tako Nepristopna. . ."
"Jaz imam tudi že dražesten ovratnik za vas pripravljen,"jo je prekinila Inez.
"Najlepša hvala, draga gospodična, ali markiza 3utri odpotuje."
"0, kako neprijetno j" sedaj pa je treba čim bolj -previdno zvedeti 2a cilj potovanja,si je dejala Inez. "Markiza bo gotovo vso zimo prebi-nekje na jugu. Potem ni za misliti na kako kupčijo."
"Ne, odpotuje samo za nekaj dihi v Besan^on."
"0, gotovo domov, v grad Touars, kaj ne?" j, "Oh, kje pa!" Sobarica se je zasmejala. "Grad je že dolgo v razva— inah, nekje v Eirenejih, ne, gre na obisk k sorodnikom."
"Kaj potujete z njo, če ne bi prišla jutri k vam?"
", jaz ostanem doma, milostljiva potuje sama, niti gospod je ne bo Pi'emljal. Vlak odpelje šele ob desetih zvečer, tako da čez dan ne bom prosta, posebno, ker ob takih dneh je dela čez glavo'.'
•1 "Potem se bom pa drugi teden oglasila.Pr e j vam bom pa še telefonira gospodična Dupont. Na svidenje!"
"Na svidenje gospodična! J/i kar pridite v naslednjih dneh,bom že po ^rbela,da bo kaj kupčije." čipkasti ovratnik in provizija sta napravi-^ pri sobarici svoje uspešno delo.
^ G-ospodična 'Rebell je zadovoljno odstavila slušalko. Kar je tu sliša je vredno dobrega premisleka. Markiza Touars nenadoma odpotuje - za j^aj dni - hm - in celo v neposredno bližino meje,od koder je po krat->3 avtomobilski vožnji že lahko - v Švici,če bi bila železniška vožnja fettevarna. Na vsak način se ji mora pridružiti.
^ Telefon je zazvonil. Oglasil se je gospod Lcduc, ki ji je sporočil, ^ ji je preiskovalni sodnik Monnier za enkrat dovolil,da dela po last-prevdarkih. - To se pravi, to je Inez takoj uganila, nič drugega, da sedaj ne ve kaj bi drugega storil.Vendar jo je vest razveseli-^ 2e zato, da ji ne bo treba moledovati dovoljenja za potovanje. Kaj, H ji gospod Monnier potovanje prepovedal?
'Gospod komisar,"je še dejala detektivka v telefon,"ali lahko dobim
za jutri dopoldne stražnika Gozlana kot spremljevalca, preoblečenega v civilno obleko?"
Najprej je pregledal seznam zaposlenega osebja, nato je pritrdil ih <3odal: "Posebno ga ne boste veseli. Je sicer močan kot medved, ali je bjegova inteligenca precej šibka."
"Za moje delo bo kar dober."-
Gospod Martin, ki je celoten razgovor slišal skozi tanko steno,ji je Pri večerji dejal': "S hišnicami markize ste precej intimni?"
"Če hočete med odličniki kaj zvedeti, potem je najboljše obrniti se služinčad. Če pridem v-hišo z najnovejšimi modnimi izdelki,se navadno odprejo frrata tudi v salon. Najbolj nezaupljivi ljudje padejo na ta trik, ker se jim 3trašno dopade, da se trgovci tržejo za nje."
"In kaj nameravate z Gozlanom?"
"Ah, nekaj mi je padlo v glavo, pa si še sama nisem v svesti kako in kaj."
VI.
Okoli enajste ure dopoldne naslednjega dne, bi lahko opazili koraca-H Čez bulvar Malesherbes zakonsko dvojico,ki je izgledala kakor da pri haja nekje iz južne Francije.Mož je stopical v visokih škornjih,oblečen 3 e bil v težko domačo suknjo, na glavi pa je imel zelen lovski klobuk, ^od njim je začudeno gledal v svet zdrav, rdeč kmečki obraz z ogromnimi Rjavimi brki. Žena je bila majhna, suha, celo privlačna,če bi njen upadel, bled in izdelan obraz, kakor tudi slabo počesani lasje in čern klo “Uk s kričečimi rožami, ne kazal že neko napredujočo starost. Tudi ona J® bila obuta v visoke škornje, oblečena v temnomoder jopič s širokim ‘paečkim krilom in volnenim predpasnikom,kakršni se nosijo v teh krajih.
£ obema rokama je držala krilo navzgor zaradi velike,.,a blata tako viso-da so se mogle videti svetlomodre volnene nogavice. Marsikdo se je ^ trenotek ustavil in z dobrodušnim smehljajem opazoval par, ki se pa za nič drugega zanimal, kakor za hišne številke. Pred hišo štev. IS, Ner je stal pansijon Poupon, sta se za trenotek ustavila, nato pa je
Žena še vedno z visoko privzdignenim krilom vkorakala na dvorišče, se
Priklonila hišni,ki je ravno urejevala došlo pošto. Nato je kmetica poklicala moža z močnim kmečkim povdarkom.
"Ali bi mogla midva govoriti z g.markijem Touars?"je vprašala kmetica.
Hišnica je nakej trenotlcov z začudenjem opazovala par, kajti ta je bil v tem elegantnem okolju še bolj smešen, kakor zunaj na cesti,in odgovorila nato; "Kaj pa hočeta od njega?"
"Iščeva službo za vrtnarja, on bi ga rabil."
Hišnica je zadovoljivo pokimala.Dvojica je izgleaala kot pravi kmečki par. Sami hišnici se je zdelo,čeprav je bila malomeščansko oblečena, 3a je v primeri s to kmečko dvojico, elegantna Parižanka, in zato je vljudno odgovorilaVPojdita po stranskem stopnjišču v drugo nadstropje."
Čuden par je tiho in poslušno odkoracal, navidezno v zadregi, v dru-80 nadstropje. V hiši je vladala popolna tišina.Debele preproge po hodnikih so udušile vsak korak in vrata so se zapirala brez šuma. Dvojica je stala kake četrt ure popolnoma tiho, ko ju je zasačilo mlado dekle z avbo na glavi in omelom v roki. Bila je to Blanche Dupont.
"Na?" je zajedljivo zamrmrala: "Kaj pa hočeta?"
"Rada bi govorila z g.marki Touars, ljuba gospodična.Povejte nama Prosim, kje bi ga našla," je odgovorila žena in 3e večkrat poklonila s kolenom.
"Javila vaju bom njemu, ampak kdo pa sta?" Sobarica je vprašujoče ^Sledavala moža. Ali izgledalo je, da nosi v tem zakonu hlače žena,kaj-£i odgovorila je: "Midva sva zakonska dvojica lavasseur iz Alansona pri ^oitiers."
"Prijavila vaju bom,počakajta malo časa." Sobarica je izginila,pa se
tudi hitro vrnila. Pomignila je obema in dejala:"Z gospodim markijem b°sta lahko govorila. Poidita v sobo naravnost!11
Oba kmetska človeka sta nekoliko boječe stopila v sobo, ki je bila °Pi’emljena v slogu orijentalskega salona i s strahom obstala v bližini ^at.iz enega številnih naslanjačev se 33 dvignil elegantno oblečen gos-petdesetih let, stopil je k okrogli mizici, se z roko oprl na nj*
s	-93-
dejal: "Vi dva sta Lavasseur in sta hotela govoriti z meno j.Kaj pa bo takega?"
"Slišala s^a, gospod marki, da potrebujete vrtharja - samski par. -®oj mož je izučen vrtnar in sadjar in tudi jaz se zastopim na lehe s -Povrtnino," je odgovorila žena z mnogimi pokloni.
"Ne potrebujem nobenega vrtnarja,ker sploh nimam vrta,"je odgovoril ^arki. "Edo ve.ju je pravzaprav poslal k meni?"
"Kar sama e^va prišla in nobeden naju ni poslal ii tudi ni treba da bi na.s poslal. Al-.p a k mogoče se ne dopadeva gospodu marki ju, ker naju neče vzeti v službo.Lahko rečem, da sva oba zelo pridna in da bova vse strdila,da boste z nama zadovoljni.Ce bi najin zadnji gospodar ne umrl in ^jegova grajŠčina ne bila prodana, bi oba še zmeraj sedela tam. Gospod ^rki, pa ot’jok tudi nimava nič," je zatrjevala žena gostobesedna.
Marki je postajal nestrpen,večkrat je odklonilno zamahal z desnico, ,e <fe bi prišel do besede.Končno je dejal:"Dejal sem vama,da ra potrebuje®. nobenega vrtnarja in da ga tudi v bodoče nebom potreboval.Pojdita! imam časa! No, ali bo kaj? Ven!"
Zena se sprva s tem ni hotela zadovoljiti in je že odpirala usta,da 1 ugovarj ila. Zadržanje aristokrata pa ji je pognalo v kosti tolike , Poštovan;'ja,da se je globoko poklonila in m&lče zapustila sobo, medtem je njei mož kot polit mucek tapljal za njo. Šla sta po bulvarju Ma-esherbes do prve stranske ulice,v katero sta zavila.Medtem ko sta do-iQj kakor nema hitela dalje in jima je bil jezik kot prilepij en, je že-^ nenadoma spregovorila v pravem parišekm narečju:"Kaj nisem rekla, °2aln, la naju bodo pustili v hišo brez vsakega sumničenja?"
"V resnici gospodična Rebell,kar imenitno ste jo pogruntali,"je odgovoril Gozlan. Naši čitatelji so gotovo že zdavnaj uganili,da sta bi-krneč'.ti par gospodična Rebell in stražnik Gozlan. Gozlan je nadalje-ai;"Ne gre mi v glavo, kaj ste pravzaprav hoteli doseči s tem obiskom "To tudi ni tako važno,Gozlan, ampak da ne boste kaj slabega misli-^ sV|m zaupam, da mi je bilo mnogo na tem da vidim in govorim z marki-Cettl»Zalibog je bil razgovor zelo kratek jnmoja pričakovanja so se pre-^ izjalovila. Pričakovala sem namreč, da se bo pojavila tudi markiza
■'•n ge vmešala v razgovor."
"In zakaj ste to mislili?"
"Mislila sem si pač,in	kakor vidite sem	se zmotila.En sam	pogled	na
sobarico mi je zadostoval	kot dokaz, da je	markiza doma."
"En sam pogled? Kaj se to na služinčadi pozna, da je gospoda doma?"
"Da, na nosa!"Ampak šalo na stran. Če služinčad v boljših hišah več Gasa opazujemo,potem ni teško po obnašanju uganiti,ali je gospodar dodali ne. Povedati, kako se to spozna, je težko, ampak jaz sem se le 2elo redko zmotila."
"Zakaj vas pravzaprav zanima marki?" v Detektivka je nekaj trenotkov molčala v	dvomih,ali naj bi	svoje na-
c£te razodela ali ne. Ker	pa Gozlan ni bil	posebno brihten človek,	se
ni bilo treba bati, da bi ji prekrižal njene namene ali izžlobudral ^3©ne načrte. Zato mu je odgovorila; "Gotovo vesta, da smatram, da je ‘-arkiza Touars vpletena v umor. Trenotno bi rada zvedela, ali je tudi jen soprog v stvar vmešan. Najbrže ne."
^"Najbrže pa niti ne veste,gospodična Rebell,da preiskovalni sodnik jt^sih zasledovanj ne omalovažuje,kakor bi to rad dokazal gospod Leduc. j!'1 sl im celo, da mu je sodnija ukazala naj se tako obnaša, zato da ne bi ^"tili načrtov gospoda Monniera, ki se trudi, da bi otkril morilca. Pa sU(ii to veste, da drug drugegu nič ne privoščijo. Služinčad pansijona i° že zaslišali. Kolikor vem so spisi na trinajstem okraju. Mogoče jih akko dobite na vpogled."
"Ali veste za vsebino?"
i	"Tega vam žal ne morem povedati.Vendar najbrže ne bo nič posebnega, er bi se drugače že kaj govorilo. Za vas pa bo že kaj zanimivega."
< "Hvala vam, Gozlan,"je odgovorila gospodična Rebell. "Vaš nasvet mi
kaj všeč. Ampak najprej se moram seveda preobleči, v tej obleki ni v eba,da me kdo vidi. Popoldne vas ne bom potrebovala,ali ob osmih vas 0sim, da ste pri meni, ker bom ponoči odpotovala."
"Vi nameravate na pot, kam pa?"
‘'To je za enkrat še moja tajnost, ki je ne izdam."
"2e razumem, službena zadeva."
"Da, kljub tema ni treba, da kdo o tem ve. Jutri zvečer moram vsekakor nazaj, tako me vsaj nihče ne bo pogrešal. Želela pa bi, da pridete ^evi k meni v uniformi hotelskega uslužbenca. Preskrbite si tako uniformo ! "
n7 redu! Nasvideb.ie, gospodična!
"Zbogom, gospod Grozlan!"
Detektivki se je posrečilo, da je dobila v roke stenogram c zasl?še-služinčadi pansijona Poupon,. S pred vezo, da je bila izvrstna naka ^tvina, so zaslišali gospo Poupon z vsemi njenimi uslužbenci . Mrvo ki £°uars je že nekaj let dva do tri zimske mcsece preživel v pansijonu, v .“■^terom so mu stalno rezervirali po devet sob. Večkrat je povabil g- rte p*1 vzdrževal prijateljske vezi z aristokratskimi krogi predmestja St. ^rmaine. Pri Touarsovih niso sprejemali na določen dan. Tudi markiza s® le redko kdaj sprejemala obiske.Gama je zapuščala hišo samo , če je k maši. Ožje prijateljice menda ni imela, lastnica pansijona je na jj°iiciji popisala zakonski par kot zelo mirno,odlično gospodo, on je si-nekoliko hladen, mogoče tudi nekoliko ošaben^ ona pa da je zelo o^-judna in hudo pobožna. Izjave uslužbencev so v splošnem soglašalez t1sCavo gospodinje, čeravno je služinčad gospodov neprijazen značaj moč-'edšo naglasila.Ostali gostje pansijona so bili sicer v stenogramu pre-natančno karakterizirani, niso pa nudili detektivki nobenega posebna zanimanja.Kj e se je zakonska dvojica Touars izven hiše zadrževala, ^®&a gospa Poupon ni vedela. Mislila pa je, da najbrže v tujini in na ^^ieri. Brzojakve, ki so naznanjale prihod zakonskega para so bile @d-tako v Londonu kakor tudi v morskih letoviščih.
^ o januarja je bila dvojica na plesu, kakor so to potrdile izjave us-j^boncev.Ostali najemniki zaradi mraza ta večer niso šli iz hiše.P.
^oencev. Ostali najemniki zaradi mraza ta večer niso šli iz hiš e-Pr ar* tli sta odšla zakonca Touars na ples v operi), ju je obiskala dama v ■j' obleki, ki c e j c pripeljala nekaj po deseti uri z avtom. Zadrži v Pri Touarsovih le malo časa, nato pa se je s istim vozilom zopc V?-j.a, Ta dame n j c o videli niti pred tem, niti pozneje v družbi m---*-
c
a
i	mislijo, Aa -mora biti dama bližnja sorodnica marki z e * 5 •: b ar i-^-lanche ni bila prisotna, ko se je pojavila neznanka, ker ji je mar-
l.	-96-
Klza podarila vstopnico za opereto v Gaitž-Lyric.
Iz nadaljnih ugotovitev je razvidno, da sta nosili obe dami na glavi ®Vilen salo Hišnica pa se je tudi še spomnila, da je tujka nosila s ne-°oj veliko škatljo in misli, da so bile v ngej cvetice,, Tujka je imela ^ sebi neke vrste kostum, ki je v navadi o pustnih prireditvah o Obleka «lo bila rdeče barve, tujka pa je bila tudi močno našminkana. Hišnica j« £ neznanko razgovarjala in misli,da je pripadnica odlične pariške družbo. Čudno se ji zdi samo, da se dama ni najavila in da je vstopila v Prostore Touarsovih kar na golo srečo. Mogoče pa je tudi, da je marki ja markizo srečala na stopnjicah.
1spovedi uslužbencev glede povratka aristokratske dvojice s plesa so Se popolnoma vnemale s pripovedovanjem sluge,ki je detektivki ob njenem P^Ven obisku pansijona, zaupal nekatere podrobnosti. Okrvavi j '.no roko ^rkizo so v zapisnik zapisali kot čisto postransko akolscino.
Gospod:; ona Reb e 11 je bila na eni sireni kar zadovoljna z uspehi sod— preiskave. Na druga strani pa ji je njeno samoljubje govorilo, da ne od njenega osebnega zasledovanja preostalo ničesar, če bo preiskava Potekala v tej smeri .Razumi jivo je, da bit d o v s e zasluge pripisali v dob-to g J! o; 'j ni er- ju. T o p bo treba vseka.kor preprečiti, laskala pa ji je ;endarle zavest, da je tako spretno prišla na sled, po kateri sedaj po-°asi Horaca pre:iskovalai sodnik, kokete pa so ji je pojavilo vprašaje, r.l bilo zasliševanje uslužbencev pansijona le preveč lahkomiselno? l^-avne je sodri k stalno povdar ja.l,da bi mogel priti v poštev kot morijo samo'"moški neznanec, je vendarle preiskava sama povzročala dovolj |2rokov za opravijenje. Ali ni mogoče markiza smatrala zasliševanja us-b e no e v kot svarilo in se zato odločila, da odpotuje? Njena pot v ne-^°sredoo bližino državne meje je vendarle nekoliko sumljiva. Inez se je ^ločila, da si bo, če le mogoče,preskrbela zaporno povelj e,kajti sedaj žg skoro docela verjela,da jo misli markiza popihati čez mejo.
Ro si je detektivka dosedanje činjenice razvrščala po spominu,je ne— j^doma pomislila, da ji je dosedanje življenje Touarsovih pravzaprav po ?°lnQma neznano.Tudi iz stenografskega zapisnika policije ni o tem zve-
ela ničesar. In vendar je zelo lahko mogoče, da so se korenine vzrokov
zločin razrasle že v preteklosti, in da mora biti še polno stvari, o ^terih uslužbenci družine ničesar ne vedo. To je vendar stara navada Nemštva: če pride v plemiških rodbinah do mučnih doživljajev,potem od-j^-stijo pač vse uslužbenstvo in taka družina odpotuje za določen čas. je2 par let pa se zopet vrne v prestolnico s polno zavestjo,da je publi-^ škandal že pozabila. Seveda, nekatere starejše družine s starimi devicami poznajo vsak škandal, ki se je dogodil med aristokracijo. Take ®tare tete ne poznajo usmiljenja in z vso odločnostjo odbijajo vsak stik ® Či*ani s škandalom obremenjene plemiške rodbine, vse tja do tretjega °du. Krog njihovih znancev pa je zelo majhen. Kot največi "zločin " ^atrajo v prvi vrsti poroke med neenakimi." Zločin " je pri njih,če se plemič ali plemenitašinja poroči z navadnim zemljanom oziroma zemljanko, nista plemenitega stanu.Te &&are device tudi nimajo drugega dela,ka-..°r da opravljajo od jutra do večera. Ponavadi so tudi zelo bogate in kope.
v K takemu krogu spada tudi vikontesa d’Avicourt, km jo je gospodična ^ebell spoznala na plicijskem ravnateljstvu.Tu so njena znanja večkrat-^°trebovalio Gospodična d?Avicourt je imela v svojem življenju samo to ®rflolo,da je svoje že samo po sebi majhno prem®ženje naložilav vredncst-'^e papirje, ki so nekega dne izgubili vsako vrednost. Tako se je morala svojega stanovanja v bližini elizejskih polj izselitiin se zadovo— Niti s stanovanjem dveh sobic na trgu Pantheon na Montmartru. Del po->st/a je razprodala, z ostalo opremo pa je sobici tako natrpala, da se komaj obračala. Nekaj časa je živela od izkupička nakita. Nekega dne p je prišla na misel,da bi svoja znanja o francoskem družabnem življe-časnikarsko obdelala in na ta način nekaj zaslužila.Že v najkrajšem ,asu je na ta način postala priljubljena sodelavka elegantnih družinskih j*1 Športnih 'časopisov in prišla v tesnejše stike tudi s polici jo,kateri večkrat dajala koristne podatke, zlasti v slučajih,ko so policijrki ^hivi odpovedali. Da si prežene dolgočasje je gospodična d’Avicouri v |^ejšnjih časih izrezovala iz tujega Časopisja in knjig izrezke o re.z-
l	rah odličnejših družin.Te izrezke je zbirala in lepila v debele zvez-ki so ji pri njenem sedanjem delu zelo koristno služili. Ko je Inez
debeli stopila v ngeno majhno stanovanje,je našla vikomteso pri pregledovanju teh zvezkov.
"Zopet prihajam po neko informacijo", je dejala detektivka.
"S katero vam bom z najvecjim veseljem postregla, ljuba gospodična. Sedite prosim.,. Ivana, čaj za gospodično -". Stara vikomtesa je sedaj
2e toliko zaslužila, da si je lahko privoščila celo služavlto.
Vikomtesa dJAvocourt, čeravno ni bila neodvisna, je vendar ostala svetska dama. Njeni ljubki pokreti,s katerimi je mlademu dekletu streg-la, nepiisiljenost, s katero jo je povabila naj sede, vse to je komtesa Pridobila v najvišjih krogih francoske družbe. 'Ta osebni takt ji je za-odpiral vrata med najvišje plmastvo. Kriminalistka,ki se je pa gibala v čisto drugem okolju, je bila vsa navdušena poslušati pripovedovanja stare gospodične.Vikomtesa pa ni bila samo odlična poznavalka opravljivih dogodivščin, pač pa zelo duhovita žena,ki je imela mogoče v krvi še ^ekaj starih nazorov, vendar pa prosvitljena dovolj, da je razumela no-ve tokove mišljEnja, ki so v teh časih opajali ves francoski narod.
"Rada bi nekaj poizvedela o marki ju Touars," je pričela Jnez. Gospodična dJAvicourt se je za trenotek zamislila, nato pa pričela: Ta gospod mora biti sedaj star nekaj nad petSdeset let. Lepi Rudoljg, so dejali. Že dolgo ga nisem videla in mislim da je že čisto siv, kar Sotovo kvarno vpliva na njegovo lepoto. Družina Touarsovih je za časa Evolucije obubožala. Nekaj sinov se je potepalo po vsem svetu. Bili so sami pustolovci,ki so se poženili z dvomljivimi ženskami.Njihovi nasledniki pa se niso še pojavili na površju.Grajščino v Pirenejih so jim 2ažgali kmetj e,ki so jih z vso silo tlačili in tudi ostalo njihovo preložen j e, v kolikor ga vlada ni zaplenila,se je porazgubilo. Od česa so v 2&dnjih petdesetih letih nasledniki živeli, se ni zvedelo. Dobro poučeni ljudje so pripovedovali, da so se tisti, ki so živeli v Evropi in v ^°ljših družbah,preživijali s kvartanjem in drugimi temačnimi posli.Vse so pa uganjali tako spretno, da o tem javnost ni mnogo govorila. Ka-c°r to pogostokrat nastane v izumirjajočih pokolenjih, tako so tudi nasledniki Touarsov izumirali drug za drugim.Pred tridesetimi leti je os-al Rudolf marki Touars zadnji,nekdaj tako ponosne in znamenite družine.
‘'d e go vi p::edniki so mu zapustili edino neukrotljiv plemiški ponos - in gospodična Rebell,boste gotovo razumeli,da od tega ni mo,;el živeti, ^idi v družbi ga niso posebno trpeli, ker je njegov izzivajoči značaj v-akogar odbijal.Celo vrsto dvobojev je imel na vesti,in ko sem ga pred ^o ko dvajsetimi leti zadnjikrat videla,je veljal za velikega pretepala katerim ni dobro imeti opravka. Rudolf je edael v Španijo. Kdaj in ^oliko čosa se je tam zadržal, ne vem.. Vsekakor je aristokracija pred avanajstlmi leti zvedela,da je v pomorskem letovišču San Sebastianu spo-?^al dar 10,ki je pripadala finančnemu svetu in se z njo tudi takoj porodil. Al'L aristokracija je bila navajena na njegove posebnosti in se za-za ta dogodek ni preveč zanimala.
Rek\a sej ravno,da je to bila dama iz najbogatejših krogov. Povedati Pa moram, da je navadna meščanka, rojena Gautier. Zakaj se je Rudolf ^Ouarri moral zadovoljiti s poroko izven plemenitaškega kroga, ni znano. ^elo verjetno pa je, da je za to imel čisto finančne razloge. Bankirska puž?.na Gautier je doma iz Lyona, je izredno bogata, ker vzdržuje vse p°goČe zveze s tujino. Markiza Touars se v Lyonu nikoli ni zadrževala. v°rOko so praznovali v Barizu, nakar sta se zakonca odpeljala v tujino, ^i.pove.dovali so mi,da sploh nimata stalnega mesta in da obiskujeta vse lfi5te znamenite kraje, kjer se lahko porabi mnogo denarja. Pozimi sta vedno nekaj časa v Parizu.-Ali va to zadostuje,gospodična Rebell?"
■ "Iskrena vam hvala za te informaci je, " je odgovorila detektivka,"ven-*ar bi rada še nekaj izvedela o zasebnem življenju Touarsovih. Kakšen slove« uživata v pariški družbi?”
!lPosbno družabna nista, od časa čb čaia vendarle obiščeta svoje znan— °e»0b sprejemnih dneh pa tudi sama sprejemata.Njihov sloves je za sedaj j|ajboljši in celo v ekskluzivnih salonih Saint Germaina je markiza, kot bivša meščanka,tolerirana. K temu ji niso pripomogli samo njeni milijoni, pač pa njeno v resnici ljubko obnašanje in velika pobožnost,ki je v briških plemiških družinah še vedno znak posebne odlike. Po tej poroki 5e je seveda tudi marki unesel,njegov ponos ga tišči k molčanju.Pravi— J°>da se zelo spoštljivo obnaša in celo nekoliko oholo. Kljub temu napevi j a najboljši vtis in njegova mrzla koreknost,ki je podobna anglo ^ksonskemu žentlemenskemu ozračju, najde, kakor dobro veste, ravno v 9J3ašniih časih mn nem	zmnevan ia»11
"Kako visoko cenijo premoženje Gautier-jev?"
Vikomtesa se je komaj nasmehijala nato pa odgovorila;"Točen iznos je-^aravno znan samo družini, v splošnem pa jih cenijo na 80 milijonov-■^ankov."
"Toliko?" Jnez ni mislila niti na deseti del te vsote.
"Celestina Gautier je dobila, ko je poročila Touarsa v gotovini pet bilijonov.Poleg tega pa je prejela tudi od svojega očeta znatno premo-2enje. Njen oče ima še dva sina, ki sta mlajša od nje."
"Kaj vi vsega ne veste, gospodična d’Avicourt. Prav iskrena vam hva-■‘•a! Moram vas zapustiti, moj čas beži.
Stara dama jo je še za trenotek ustavila."Nočem biti preveč radovedna, moja mala detektivka, saj mi itak ne boste ničesar izdali - najbrž '“Sga tudi ne smete. Ali, če policijska uslužbenka take poizvedbe išče o ^oločeni družini, ji tega ne narekuje njena radovednost, pač pa mora za biti določen vzrok, ki bo v tem slučaju samo kriminalne prirode. Ne ^orem si misliti, kaj naj bi bilo pri Touarsovih kriminalnega, ali na -svetu je vse mogoče.- Zaradi tega bi vas vendarle rada vprašala: ali Mislite, da bodo v kratkem o Touarsovih v javnosti govorili?"
Jnez je molče pritrdila.
, "To je tudi vse, kar sem hotela zvedeti. Svoje beležke iz časnikov t°ni za to priliko pripravila, kajti vi dobro veste, da se bo časopisje 2a nje trgalo. Od te hitrosti so odvisni moji prejemki. Nasvidenje gospodična Rebell!"
VII.
^ Snežni metež je divjal po praznih pariških ulicah. Samo tisti zmrzli f^ižani, ki so jih posli zapodili na ulico so s pospešenimi koraki o-^ivljali puščobo. Mesto je izgledalo kakor izumrlo, velemestni promet je odmaknil na pariške kolodvore. Tu so prodajalci časopisov,vsi za-Jipli v obraze s tresočim se glasom prodajali pariške bulvarne liste, ^očni brzec, ki vozi preko Dijona proti Švici je bil kljub vsemu polno Useden. Čakalnice na kolodvoru so bile nabito polne. Tisti potniki, ki
so prvi dospeli pred peronska vrata, so s srebajočimi požirki pili Čaj, pri tem pa nestrpno gledali na kolodvorsko uro. K tem nestrpnežem je spadala tudi dama,ki je v svojem škotskem plašča razodevala Amerikanke. Mesto čepice je nosila na glavi moder pajčolan. Tega je samo toliko dvignila,da je lahko posrebala nekaj kuhanega vina. Ko so se končno odprla peronska vrata se je dama z vso anglo-saksonsko mirnostjo vsedla. Celo na pripombo sprevodnika, da bodo najboljši prostori hitro zasedeni, je odgovorila s hladnim "very well" in spila Še zadnji požirek kuhanega vina.
Šele ko se je urni kazalec pomaknil proti deseti številki, se je nemirno dvignila, zapustila Čakalnico in se napotila k vratom, od koder so strme stopnice vodila do perona. Tu je nestrpno hodila semtertja. Medtem pa je prispel stasit livriran možakar » kovčkom v rokah, pozdravil damo in se opravičeval. Pri tem se je tako nerodno vedel, da mu je kovček zdrknil na tla. Že je vlak zapiskal odjiod, vendar vse to Američanke ni motilo.Hitro se je prerila skozi množico in ko se je vspela na Ploščad vagona, se je vlak že premikal. Sluga,ali kdor je že bil, je tekel z vlakom in zagnal kovček v vagon.Tudi še sedaj Američanka ni zaprla vagonskih vrat,pač pa se nagnila naprej in zaklicala služabniku: "0-etanite doma, v vsakem slučaju vam bom brzojavila,Gozlan!" Ne da bi čakala na odgovor, končno zaprla vrata,vzela kovček v desnico in se napotila po hodniku,da si poišče primeren sedež. Bila je gospodična Rebell.
Na hodnika so bile pokvarjene svetiljke,v kupejih pa skrbno zastrte. To je povzročilo detektivki dovolj truda najti markizo Touars.končno jo je zapazila v kupeju prvega razreda samo. Ta okolščina je izgledala detektivki brezpomembna,saj ni nameravala spustiti se z markizo v kakršen koli razgovor. Nasprotno hotela je napraviti vtis,kakor da jo dama prav hio ne zanima in njeno amerikansko hladno obnašanje je v to svrho kar dobro poslužilo.
Gospodična Rebell niti ni pozdravila ko je vstopila v kupe, pač pa v angleščini zamrmrala nekak "very well" in z drznim zamahom zagnala kovček v prtljažno mrežo. V naslednjem trenotku pa ga je že zopet prijela, °dprla in celo vrsto najrazličnejših stvari zmetala na sedež.Pri tem se
je tako nevzgojno obnašala ,da je v r*esnici vzela markizi vsako voljo-« za razgovor.Jnez Rebell js predobro vedela,da bi jo njena slaba an glešči na kaj hitro izdala. Istočasno pa si je tudi mislila,da je vsekakor potrebno, da se nekoliko nakrmi, ker vlak ni imel jedilnega voza. Použila js nekaj sandvičev in iz ploščate steklenice popila nekaj rdečega vina -ne da bi pri tem uporabljala kozarca.Po vsem tem je bila dovolj zavarovana, da je markiza ne bo ogovorila.
Kot svobodna "Američanka" je pričela nesramno in netaktno fiksirati svojo sopotnico. Na žalost je nosila markiza gost pajčolan in bi jo tujec zaradi tega le težko spoznal. Tudi Gozlan bi je kljub najtočnejšemu popisu, ki ga je dobil od Jnez, ne spoznal, če bi je ne spremljala na kolodvor njena sobarica Blanche.Iz tega vzroka je tudi zamudil na kolodvor, ker sta bili tudi markiza in njena sobarica precej v zamudi.
Ko se je prikazal sprevodnik v kupeju, da bi pregledal vozne listke, mu je detektivka stisnila v dlan srebren frank in dejala v slabi francoščini: "V Dijonu moram prestopiti, kaj ne?"
"Vsekakor, milostljiva, ampak takoj iamte tudi zvezo. In vi marate tudi prestopiti v Dijonu," je dejal markizi.
Gospodična Rebell se je pomirila. Sedaj je vedela, da potuje markiza v resnici v Bensanpon. Potrebovala je temeljitega odpočitka, ka jtitam jo je čakalo še težko'delo,zato je gospodična Rebell zastrla svetiljko, odložila klobuk in pajčolan in se vlegla. Svoje telo je imela v popolni oblasti, zato se je tri ure pozneje točno zbudila, ko se je vlak pri— kliževal Dijonu. Izgledalo ji je, da je markiza pot predremala,sedeča v kotu kupeja. Jnez jo je skrbno opazovala, ko je v Dijonu prestopila na vlak za Bensanpon. Namerno se ni napotila v isti kupe, da ne bi vzbujala kakega sumnjičenja. Vlak je po tej progi vozil znatno počasneje, kar-# je vsekakor bilo ugodno za Jnez,ker je vlak prispel v Bensanpon ob zrinn ji je tako bilo mnogo lažje zasledovati markizo. Vlak se je ustavijal-
mnogih postajah, in tako je morala detektivka pogostokrat prekinjati spanje in paziti, da jo markiza ne popiha. Okrog osme ure je vlak privozil v mesto.
Umetnost prikritega opazovanja je bila detektivki dobro poznana in
,	-103-
tako je bilo mogoče tudi med množico na kolodrora obdržati markizo stalno pred očmi« Ko je zapazila, da je markiza vstopila v voz, je t'x-<*i sma svojo prtljago vrgla kočijažu in m ukazala naj jo pelje na ne strd trg. V tem malem mestu bi bilo takoj sumljivo, če bi mu velela naj vezi 2a vozilom markize. Mestni načrt,ki ga je imela v torbici pa ji je tvdi v tem neznanem mesteca pokazal smer markisine poti, Markizin voz se ,e ^stavil na trgu pred malo vilo. Okrog trga je nekaj manjših hotelov in Jhez je zapovedala ustaviti pred "Zlatim angeljem", ki je stal nasproti ^ile kamor jgeivstepila markiza .'Natančno j ec še yi dela 4i kako i j e o ar j s t c kr a-^in;j o _ obrnjenem izstopu iz voza sprejela starejša dama,nakar sta se V,-L De prisrčno objeli in nato-hitro izginili za hišnimi vrati.
Jnez je dobila sobo v prvem nadstropju. Naročila je obilen zajutrek lri ko se je do dobgrga nasitila je zasedla svoje opazovališče ob oknu."
Gospodična Rebell je bila engj, izmed žena, ki začeto delo po navadi z os° energijo z uspehom končajo. Take žene ne odnehajo niti takrat, ko
se prepričale, da je uspeh brezupen. Zato tudi gospodična Rebell^ni-
i	za trenotek ni podvomila,da je markiza Touars morilka Ernesta Pelij -?ana. Dokazov za to seveda ni imela nobenih. pač pa celo vrsta domnev Jaterim je sed&j iskala trdnejšo podlago.Kot lovski pes je sledila mar-Lzo vEensanpon, zelo radovedna,kako so bo njena nit v tem malem meste-^ dalje razpletala. Klopčič je bil precej zamotan, vendar je verjela, Qa ga bo že v kratkem času razvozljala.
/hiša, ki jo je stražila, je napravljala dober vtis in v adresarju je ^sia, da je last rentnika Adama. S tem pa je tudi bila njena poizvedba tem pogledu docela izčrpana. Pri izbiti hotela se je namreč v toliko potila, ker ji je "Zlati angelj" pred meseci menjal lastnica, osobje
kraja samega ni poznalo.
Jnez je računala, da markiza ne bo zapustila hiše, kajti po naporni J?ci je bila gotovo zelo zaspana. Njena naloga je bila predvsem,da pr-e-sJ-eda teren. V dopoldanskih _urah je bilo na trgu precej živahno, čez Od	j	®	erg ostal zapus cen. Vr a ba nasprotne hi s e so se nekol ikokrat
a'prla. Izstopila je služkinja, ki pa se kmalu zopet vrnila s koš aro-hakuplj enim blagom.Popoldne se je prikazal na oknu obraz starejšega
gospoda, ki ga Jnez Rebell takoj a daljnogledom točnejše premerila. Ta pa je zopet kmalu izginil in vrata so ostala_zaprta. ICmalu ;je nastopil tudi že mrak,ki je opazovanje onemogočil,ker je bil trg zelo slabo razsvetljen« Sobe v prve;;: nadstropju so bile razsvetl j ene, videti pa ni mogla ničesar razen zabrisanih senc izza zagrinjala.
Kriminalistka je sklenila, da se malo sprehodi,čeravno je bilo na u-li c ali zelo mrzlo in je pihal ledeni vet er .Debela volnena oblačila so jo sicrer dobro varovala, ali veter je tako močno razsajal s hribov,med katerimi je ležalo mesto,da ji sprehod ni bil posebno prijeten. Za posebnosti mesta se ni zanimala in stalno jo je nekaj vleklo v bližino glavnega trga. Nekoliko krat je premerila dolžino hiše ne da bi opazila kaj sumljivega.Hiša je bila že precej stara in se od drugih v njeni okolici 1-5 i razlikovala. Jnez je zavila v nekaj stranskih ulic z namenom, da bi pregledala ozadje poslopja.Hi-.e pa so bile zgrajene v popolnoma zaprtem kioku in je bil vsak pogled v ozadje nemogoč.Tudi je izgledalo nemogoče Priti neopaženo v hiSo, ker so to b.ile samo eno stanovanj ske vile. v Naslednje jutro je bila Jnez še v zgodnjih urah ra svojem opazovališ-°u, popolnoma oblečena, da bi v vsakem trenotku lahko stopila na cesto. Silo je okrog desete ure, ko je pripeljala pred nasprotno hišo zaprta kočija. Gospodična Rebell je planila na cesto in ravno še videla, kako so se vrata kočije za njo zaprla. .Konji so potegnili in le z največjim 'taudom je mogla zasledovati vozilo z očmi in obenem tudi zase najti voznika, kar pa se ji je vendar posrečilo. Cesta je vodila naprej ob — *“®ki Doub,ki je v tem času drvela z velikimi ledenimi kosi. Pot je nato Sav.la v velikem loku skozi precej ubogo predmestje. H:; s ^ so bile tu že Medico posejane ob klancu proti gorovju pa so docela izginile. v Gospodična Rebell se je morala odločiti,da pred zadnjo hišo izstopi, Čeravno je kočija markize Touars nadaljevala pot.Navkreber je moglo vodilo voziti počasi,verjetno je tudi debel sneg pokrival cesto po hribih je sneg vsekakor zaviral hitrost vožnje. Končno pa je bila kriminalistka odlična hribolazka, kar ji je sedaj zelo prav prihajalo. Seveda ji bilo prijetnejše voziti se v zaprtem vozu, ker pa je hotela čim-D°lj prikrito doseči svoj cilj,je pač morala izbrati neprijetnejšo pot.
7	-105-
zem?jsvvida je zvedela,da leži najbližja vas kake štiri kilometre od "^sancona.
V	računu hitrosti pešačenja pa se je prejej zmotila,predvsem tudi za-”0,ker je premalo računala s sneženimi zaprekami.Ko je prispela na vrh, >je zapazila, da je voz že precej daleč pred njo. Če tudi se je trudila, bi izgubljeni čas nadoknadila, se ji to ni posrečilo in že prekmalu 8o ji je kočija skrila za gričkom. Ta nedostatek jo je pa samo še bolj °Pogumil in ko je na novem vrhu zopet obstala,je zagledala v pretejsnji ?£dal jenosti vasico Monterouge,vendar voza ni bilo videti nikjer,najbr-2e je že izginil za hišami.
Pot jo je zopet prevarila,bila je znatno daljša,kakor pa je domneva-Ko a e končno prispela v vas,ni bilo nikjer voza. Pri vaščanih pa je bedela, da je odpeljal dalje, najbrže v naslednje naselje St.Cloy, eno Uro hoda od tu.Gospodična Rebell je morala hočeš nočeš ugrizniti v kis-jabolko in nadaljevati pot peš, kajti vozila ni mogla najti nikjer kmetih, ki so jo precej su::.ljivo ogledovali.
, Detektivka je pešačila dalje in že pri zadnjih hišah odkrila v snegu ^olesnici voza. Cesta je potekala, kakor doslej, vodila je čez hribe in doline, po velikih ovinkih tako, da je bil vsak pogled zastrt. Vsekakor ugotovila, da se je pričela cesta spuščati polagoma navzdol. Mraz je j^aščal, kmalu pa je pričel pravi snežni metež,ki ji je preprečil vsa-f° orijentacijo. Videla je komaj meter pred seboj. Sledove voza je sneg ';itro zabrisal. Na zbrisih pa je bil snežni metež tako močan,da je jed-Va nadaljevala pot.
Pretekli sta že dve polni uri, odkar je zapustila vas in že davno bi Cl°rala dospeti v St.Cloy,vsaj po pripovedovanju gorjanov. Ali ti imajo-sVoje poo ebne ure in zato tudi zelo malo prave ocene za daljave. Snežna ^°Ga je postala čedalje težja, zlasti čevlji so odpovedali. Že po nekaj metrih je imela nogavice zkozi in zkozi mokre.Klobuk je bil ves premočen in debele kaplje so ji padale po hrbtu. Ko tudi po tretji uri še našla vasi, je bilo tudi z njeno dosedanjo korajžo pri kraju. Končno tudi detektivka samo ženska in ta ženska se je pokazala v vsej svoji Q1°liki. Pričela je krčevito jokati in s težkimi hlipljaji je ostala na-8;t,edi snežne ceste.
. Najraje bi se kam zakopala v sneg in tam ostala. Strašno nesrečno se Je počutila.Ali to je trajalo samo nekaj minut. Zbrala je vso energijo,
2	mokrim robcem tiščala solzne oči, udarila parkrat močno z nogami ob Ua 21 gazila dalje po snegu.Nekje mora biti vendar konec poti in ob po-}'i mora nekje stati kaka liiša. Vendar je trajalo še precej časa, da je on eno zagledala pred seboj kmečki dom.Ravno je hotela zaviti v hišo, ko Je zapazila, da pripada poslopje večjemu naselju, zat© se je vlekla da-£je, kajti v vasi mora nekje stati tudi hiša, kjer Bog roko ven moli. j^ončno je tudi to gostilno našla.Ko je vstopila v toplo gostilniško so-b° ni mogla spregovoriti nobene besede. Iz oči so ji lile solze in že v ^slednjem	trenotku se je sesedla	na bližnjo	stolico. Zdelo se	ji je,da
bo padla v	nezavest.
v :'Ka j pa	vam je,gospodična?;| je	spraševala	gostilničarka vsa	prestra-
šena in se nagnila k detektivki.
Tuji glas jo je predramil.Zopet se ji je povrnil pogum in odgovorila "jili morate že oprostiti, draga gospa.Hotela sem se malo sprehoditi, oeni pri sorodnikih v Besanconu,v snežnem metežu pa sem zgrešila pot.lije sem pravzaprav?"
"V 5'ermebrebis-u, gospodična, precej daleč od mesta.:i "Jaz pa sem mislila, da je to St .Cloy. V' gostilni v Monterouge sem 9Pila kozarec vina in se nameravala vrniti nazaj v Bensam^on.Verjetnopa pot zgrešila."
C; ;,01oys leži nekoliko vstran od cest e. Od nas vodi do ta j poljska pot. edaj pa potrebujete nekaj okrepčila. Vi bi ja skora zmrznili pri tem ^'emenu." Gostilničarka, ki je bila pravzaprav kmetica je odhitela k °U£eju in napolnila vinski kozarec brinjevca ter gi postavila pred Jnez. ^frbna krčmarica je v očeh mladega dekleta na mah pridobila vse njene ^apatije. Čeravno v Parizu ni bila navajena v takih množinah piti žga-*^a,je vendar v enem samem požirku izpraznila kozarec. To je bilo tudi-^irio sredstvo, da se je ubranila težkega prehlajenja.
"Škoda, da niste prišli pred četrt ure,:' je dejala krčmarica, "lahko 1 se peljali v Besanpon. Tu sta bili dve dami iz. mesta na obisku pri s°spe Renoir,ki bi vas gotovo z vesoljem vzeli s seboj...Kaj pa vam je,
gospodična. Vi postajate ja bledi, iskleda, da vas je pot bolj zdel.: la, kakor pa si mislite."
Gospodično Rebell jo v resnici stresal mraz,ali iz pripovedovanja k-č-®arico se ji je zdelo, da je izgubljeno nit zopet našla. Tor oj v Por; a,— to e-bi s k neki gospe Renoir a e je zatekla markiza! . . .Potrebno bo previdno poizvedeti, kako in kaj.
Ali še predno je mog.la detektivka nekaj spregovoriti, ji. je že žlobudrava krčmarica padla v besedo:"Vi ste vedno bolj blodi,mala gospodična, kislim, da je najbolj«e,da se nekoliko vležete,danes itak ne morete na-2aj v mesto. Vreme je vedno hujšo in tudi mrak se že bliža.11
Detektivka ja tudi sama sprevidela,da se danes ne bo mogla več vrniti v Besan.con. "Zelo rada sprejmem vašo ponudbo, draga gospa, "je zato odgo-vorila,’"ali mislim, da bi bilo boljo, oo bi nekaj pojedlo."
"Seveda ooste lahko dobili vse, kar želite, ali zadovoljiti se boste
.i s kmečko hrano. Pri nas ne jemo tako dobro, kakor b mostu
ft
H, koz dobre pol ure je detektivka	že ležala	v ogromni	poste:ji v bli-~
^ini tople peči. Krčmarica se je z	ročnim	delom v roki	vsedla na poste-
ljo mlade detektivke in gostobesedno pripovedovala najrazličnejše stvari. Detektivka je razumela speljati razgovor tudi na gospo Renoir.
"Ta gospa gotovo ne stani j e stalno tu?" je vprašala dnez. tki e, prišla je od nekod, pa niti sama ne vem pravzaprav od kod. Je— ^lo fina gospa, vdova po stotniku tujske legije, ki je padel nekje v ^tr;i vi. kivi zelo osamljena, čeravno še n j. stara. Pravi, da je bolehna da je prišla v našo vas zato, kor ljubi samoto.Njen e.ini sin je bil Aloj on v Belfortu, nekaj let je živel pri njej tu, sedaj pa je službi-■^ar se ju."
j. "Oudno zakaj je tako osamljena,	mogoče	jo	preživela	kako zelo	tožno
‘^sročo," je pristavila Jnez.
ii- Gostilničarka je postavila obe roki v bok in dejala s so čustvo v../; jem Jaslim, da je svojega moža zelo rada imela, kajti vseh deset let,od r C' tu, ni odložila žalne oblekoTrikrat ali štirikrat na leto ;p obišče v ^ njenega pokojnega moža, in zdi se mi, da je po njegovem odhodu še potrta."
da - vsak ima svoj križ", jo a narejeno sentimentalnostjo odgo-voril.a# Jnes, da 'bi še bolj razvezala jeti: zgovorni krčmarici .Ta si t §•?. tudi ni pustila dvakrat reči,in s solznimi očmi in številnimi vzeihi ta pripovedovala vso, precej dolgočasno štorijo. Detektivka je veckrat-^Padla s svojimi vzkliki sočutja, da bi na ta način čim ve;': zvedela o ^ot vikl osti so sp e Kenoir. S spretnimi navskrizni^i vprai:... ji se ji je tudi posrečilo. Kljub vsemu pa je ostalo glavno vprašanje, kaj je ^vJciaa Touars iskala pri gospe H eno ir? - n ..po jasneno.
i:o sc je krčmarica končno poslovila in jo pustila samo, se je Jnuz SP ustila v globoko razmišljenje-in poskušala razvozi jati zvezo med ou-j-ženskama. Sedanjost gospe Renoir se je zdela brez madeža in tudi 9edanjosti markize Touars ni bilo ničesar. Vsekakor mora biti n ; aj na ‘‘■j1-, .rj.ii preteklostih. Ali kakšne naravi ne j bi bila ba pretuklos b?
Detektivka je dobro vedela iz izkušnje, da prijateljstva, nagnjenja-*aRva'lnosti in druga plemenita čuvstva nikdar tako trdno ne poveže j oj e-k'- r od seboj, kakor temna dela sokrivde. Kakšna vrota tajnosti je vezala .01°e ženi,te a si gospodična Rebell ni znala razlomiti. Vse cakor je zelo ; a jttno,da je bil umorjeni Pellitanv kakršnikoli vzročni vezi z marki-v’° - posebno v slučaju, če je bil klobuk v resnici njena lest. do;.po: xc~ i"irl Rebell se je bridko kesala, da svoje pozorno/iti ni po sv e tila las bniei ;	o b uk. 1 in se podala na stranpota, ki jo bodo	mogoče odvrnila	od prave-
Ja cilja.NajrajSe bi kar sedaj takoj govorila _	s preiskovalnim	oodnikoi	.
ležala. jo v postelji ,-na pol zmrsls, v gostilnic	jo bi	. iri bovj > cj vu-
Selo kasno popoldne naslednjega dne se je	zopet našla v svoji so:	i
»Zlatem angelju". Skrb gostilničarke jo	je spravila na	noge ii	a
l'° frankov jo je voznik pripeljal nazaj v Bensancon.. Postrežba vRot.:;lu bila tako pomanjkljiva, da njene odsotnosti niti sap:. ...ali niso.
... previdnimi vprašanji js detektivka vso.'.aaor ugoLov.il ..,t-.a se je mar Touars zopet odpeljala. Opazili so,da je vstopila v vlak za ie. -i a• je njena pot dosegla svoj cilj? Kateri izmed _ obeh žena,/,o sp e Ad-m , gospe Renoir je pob veljale.? fJa 10 vprašaji je ni vedela odgovora.
V	mestecu seveda ni imela nobenega opravka več, za bo se je z .nočnim
vlakom odpeljala v Pariz. V kupeju je našla samotnega potnika,ki je bil sicer že starejši gospod,čutil pa se je še zelo mladiga in poln življenja, kajti detektivki se je pokazal kot izredne postrežljiv.
Gospodična Rebell bi sicer najraje nekoliko zakimala, ali iz gevere-nja sopotnika je spoznala, da je doma iz Besanpona.Na njegova vprašanja je zato zelo vljudno odgovarjala in se celo z njim šalila. Pri vsem tem pa je ves razgovor previdno spEljala na opravljanje meščanskih družin v Besanponu.
"Večkrat sem slišala ime neke madam Adam,ki stanuje na glavnem trgu, kdo je pravzaprav ta gospa?" je vprašala.
"Adam iz glavnega trga - je dobro povedane, ljuba gospodična," se je zasmehljal zgovorni sopotnik inpri tem pokazal polna usta zlatih plomb. "Mož je bil nepomemben uradniček. Nekega dne pa mu je padlo v glavo, da bi si ustvaril potrebno zakonsko oporišče. Našel ga je pri neki sobarici, ki je služila pri bogati bankirski družini v Iycmu. Bankirjeva žena je ravno takrat umrla in je svojim uslužbencem zapustila znatne vsote denarja. Za Bensacon so Adamovi bogati. A ostalem je gospa Adam izvrstna gospodinja, Kot bivša sobarica zna s služinčadjo odlično postopati, drugače pa je precej povprečna,"
Detektivk«, je s polnimi usti in ušesi prisluhnila.Tore j prešnja sluz — kinja družine Gautier, to je gospa Adam. Njena misel, da leži skrivnest v preteklosti je bila torej vsekakor pravilna. Gospodu,ki je z gostobesednostjo pridno nadaljeval,j e precej suhoparno »dgevarjala,ker so njene misli bile čisto drugod. V Dijcnu je vso stvar tako uredila, da je dobila zase poseben kupe in vso progo do Pariza prespala.
VIII.
Preiskovalni sodnik Monnier je bil še zaposlen in tako je morala gos Podična Rebell stopicati po temačnih hodnikih sodr.jiskih zaporov in čakati, da jo sprejme. Nazadnje se je vsedla na stolico v kotu hodnika in Pričela odvijati paket,kamor ji je madam Zephirienne zavila nekaj sand-vičev. Šele ko je dospela v Pariz, se je spomnila, da je pozatila brzo-
javiti Grozlann. Zaradi tega je os tala ves dan brez vesti. Jules Martin se je na žalost odpeljal v Nico, da aretira nekega krivega igralca. Teta Zaphirienne pa tudi ni vedela več,kakor ostala publika. Tudi na trinajstem policijskem okraju ni mogla ničesar zvedeti.
Sandviči so bili zaviti v policijski dnevnik, ki ga pariška policija izdaja vsak dan za svoje uslužbence.Med prigrizki je iz dolgočasja prebirala dnevnik.Med najdenimi in izgubljenimi stvarmi je našla razne za-‘•i.^i.voHhi. Naenkrat pa je s posebno pozornostjo zapičila oči v tole novico: "Našla se je jopica in damski plašč iz črne svile. Pl,.šč je bil s krvjo poškropljen... v veži hiše v Rue Lechelle. Stvari so spravljene na 14,policijskem revirju."
t • Rue Lechelle prečka vendar Rue Vivienne, v kateri je bil Ernest Pel--iitan umorjen.., Ali ni mogoče med najdenimi stvarmi in zločinom kaka vzročna zveza?
14.policijski revir ni bil posebno oddaljen. V desetih minutah bi mogla Jnez dospeti tja. Kljub temu je zaradi sigurnosti telefonirala in Vprašala ali so oblačila še tam. To je zelo pametno storila, kajti iz Policije so ji odgovorili, da je preiskovalni sodnik Hirscftauer oblačila zaplenil a sumnjičenjem, da bi mogla biti v zvezi z nekim pretepomv Sue Lechelle.Po končanem pretepu so našli nekega moškega težko ranjenega, zaslišati pa ga radi zadobljenih ran niso mogli.
Ne glede na domneve g .Ilir sobauer ja je gospodična Rebell že v naslednjih desetih minutah iskala po ogromnem poslopju inkriminirana oblačila, ki jih je tudi kmalu našla.Jnez je predmete preiskovala z vso pas --njo. Jopica in plašč sta bila iz težke svile,jopica že precej »bncšena. •Plašč je bil povprečne kakovosti in še skoro nov. Madeži krvi so bili na sprednji strani. Kemična preiskava je ugotovila človeško kri. Ko je detektivka natančnejše pregledala jopico je tudi na njej našla nekaj Rledov krvi, ki so kazali nadaljevanje sledov, ki jih je opazila na Pl as ču. Krajnik jopice je bil ves zamazan, del reverja je bil odtrgan, Ogledalo je, kakor da bi bil lastnici prevelik. Iz tega kakor tudi iz °t>like plašča je sklepala, da je pripadal sloki in visoki dami* Nosila
Jopico in plašč,drug v drago zavita,so našli v kotu stopnjišča v hiši štev„49 v Eue Lechelle, Svitek je bil pokrit s tenko plastjo prahu, iz česar so sklepali, da je ležal tam že nekaj dni. Hišo so obiskovale Razvpite ženske in ja napravi jala slab vtis.Važna je bila izpoved hišnice,ki je izjavila,da je ključavnica hišnih vrat že nekaj tednov pokvarjena in da so vrata zaradi tega ponoči samo priprta ne pa tudi zaklenjena. Točna preiskava pa je dognala, da se vrata sploh nikdar ponoči niso zapirala zaradi obiskov pri hišnih stanovalkah.V hiši ni nihče hotel Priznati, da so najdene stvari njegova last. Policija je tudi dmatrala, ^ je zelo malo verjetno, da bi nekdo, ki sam stanuje v hiši, stvari skril v temačen kot. Z gospodom Hirschauerjem pa je bila detektivka istega mnenja, da je moral stvari skriti nekdo, ki mu je bila hiša vsaj Nekoliko poznana.
Pri teh preiskavah, ki niso spadale direktno v delokrog njene sedanje naloge je izgubila debelo uro časa.Tro se je gospodična Rebell javila pri preiskovalnem sodniku Monnier-ju, jo je ta že pričakoval. Kot vedno je bil tudi sedaj eleganten, ošaben in mrzel. Bolj je bil podoben Salonskemu gizdalinu, kakor pa sodniku.
"No, kaj ste dosegli, gospodična?" je vprašal, ko je vstopila Jnez.
Precej se je razburila videč, da postopa z njo kakor z neko kmečke ^umplo,vendar je ostala mirna. Končno je bila ja samo slabo plačana policijska pomočnica, gospod Monnier pa vpliven uradnik. Z vso jasnostjo
pripovedovala o potovanju markize in kaj je vse zvedela na poti.Tudi Sujimičenja glede najdenih oblačil je omenila.
||V "Pojte, pojte s svojimi teorijami," je odvrnil g.Monnier razdraženo, ^e večkrat sem vam dejal, da hočem samo dejstva. S takimi sumničenji,
'i jih vi prinašate ne pridemo nikamor.Stražnik Bellac je iz čisto drugačnega testa.Vi najbrž ne veste,da je odkril ženo umorjenega Pellitand'.
Gospodična Rebell je pobledela. Njen ponos je bil zadet v polno.Gospo Pellitan so odkrili?! In to je storil navaden stražnik, ki ničesar ne ve o kriminalistiki. Njegov glavni posel j e,da zapisuje prenagle avtomobiliste in neprevidne voznike. Temu se je torej to posrečile,kar bi °na sama morala storiti.
"Ali bi lahko videla raport n odkritju?" je vprašala sodnika.
"Seveda."Gospod Monnier je skrbno listal po spisih,ki so ležali pred njim in ji nato izročil nekaj listov.
"Ali je jetnik že spregovoril?" je vprašala radovedno gospodična Re-bell.
"Še ne. Je zelo trd značaj, niti prebnje niti dobre besede ga ne galejo. Oelo z jetnišničarji ne spregovori niti besede.Odkar je v zapora, ni še nihče slišal glasu od njega.
"Zelo čudno," je odgovorila detektivka, "tako obnašanje vsekakor ni
gola izjema.Kriminalni arhivi pogostokrat pripovedujejo o takih slu-----------
^ajih.Jetniki pa ponavadi svojo molčečnost prekinejo vsaj v štirih tednih. Saj je tudi naravnost obupno, osamelost v zaporih povečavati še z ^očečnost j o."
"Za ženske vsekakor," je pripomnil g.Monnier mrzlo. "Zdi se mi, da Prihaja jetnišničar z jetnikom. Prosim pojdite v stransko sobo in izrodite potem spise mojemu pisarju, če vam bom imel kaj naročiti vam že sporočim."
S	temi besedami je bila detektivka odpuščena. Globoka rdečica ji je popila v lica ob misli, da postopa sodnik z njo kakor z 1 judsko-šolskc Učenko. Vedela je, da je pač vzrok v tem, ker še do danes ni pokazala v tej preiskavi nobenega dejanskega uspeha.Zelo radovedna pa je bila na poročila stražnika Bellaca, Pri tem se je še izkazalo,da ji sodnik najbolj zanimivega dela niti ni pokazal. Spis, ki ga je imela pred sebe j,
pričenjal šele s štirinajsto stranjo, tako da ni prav nič vedela ka-K° je prišel stražnik do svojega cijla. To prikrivanje ni bilo nič iz-<jeRmega. Sodnik in kriminalisti so pač različni ljudje, si je dejala in Pričela citati ;
"...sem našel umorjenčevo vdovo končno v hiši štev.28 v Rue Bab^lcn-r:e* V adresarju je naznamovano ime Pellitan samo v Rue Guenegaud, zato domneval,da je moral z neko osebo stanovanje menjati. Hišnica je iz ,°tografije takoj spoznala najemnika (A, si je dejala Jnez, na ta način
žensko odkril). Najemnik je živel pod napačnim imenom Benoit« Pczvo-se;:; v četrtem nadstropju in ko mi je sobarica odprla, sem ji dejal,
6	a	bi	želel govoriti	z gospo. Po majhnem trudu se mi ,)e vendar posrečilo	. ospeti v salon.	Soba je bila	dragoceno opremljena, nei.aj divanov,
Naslanjačev, obloženih s blazinami, je bilo razmeščenih okrog mize, na katerih je bilo več ogromnih kitajskih vaz. Povsod je bilo vse po.L no Pregrinjal in v enem kotu popolna oprema srednjeveškega viteza, Vsedel yem se, in ko sem okoli natančnejše ogledoval, sem zamogel razločiti govorico dveh žena, ki sta šepetali v sosednji sobi. - •' • a j pa hoče?, d e vprašala ena - ,Tega ni povedal. Dejal je, da želi govoriti z gospo i-i	so	je lepo vsodel	v salor;. .. ’ -	, Zakaj pa nisce povedali, Ivana, da
;-ie	ni	doma?9 - , Tega	mi, gospa, se	nikoli niste ukazali. } T^aj sta žens-
ki dalje govorili nisem mogei razumeti, Tmalu pa so se odpila vratu in
v s t op ila je go spa.
Človek bi lahko mislil, da je še mlada deklica, kajti bila je sloka, tolada, prijetnega obraza in kodrastih plavili las. le okrog ust so se ^isnile poteze,ki so odkrivale zakonsko gospo. S komaj vidnim poklonom de pozdravila in dejala z mirnim in prijetnim glasom;
,Želeli s i' e govoriti z menoj... s čim vam lahko postrežem? ’
Zavedel sem se, da so večkrat najbolj neumna vprašanja, najučinkovi-^ejaa, zato sem dejal: ,Gospa Pellitan,policija se čudi,d., puščate svojega moža v mrtvašnici.’
kakor,da bi jo zadel z bičem se je str sla. Vendar samo za tr eno tek, Nato pa zaničevalno odgovorila; ,«10 ti te se, imenujem se Beno.it.'
,To mislite vi’ sem odgovoril, ,vendar ni tako, pravo ime vašega mo-?,a je Pellitan. *
Kiti ta ugotovitev je ni spravila iz tira. ,uospod, je piiuela, ,vi ste na napačni poti.Vem,da se je moj moz zaradi nesrečnih razmer v svodi mladosti srečal z ljudmi,’ i se jih mora sedaj sramovati. tem spada "kudi Ernest Pellitan. Moj mož je na žalost v njegovi oblasti in se ne toore zoperstavljati vsem zahtevkam tega Pellitana.Zaradi njega je moral
s~daj na daljšo pot.’
,Vsekakor pot v deželo, iz katere ni povratka,’ sem retino pristavil. Nato sem ji izročil eno izmed fotografij, ki so jih napravili v ana-^omičnem institutu. S strašnim vzklikom strahu je motrila fotografijo,
-114-
fliedtem ko si je z drago roko pokrila oči.
,Andrej,’ jo pretresajoče zavpila, ,pa to je Andrej B6noit,moj mož.’ ,To Sili o že dolgo vedeli,ampak navadno se je imenoval Ernest Pellitan5.
i	Z blodečimi očmi me je pgiedala.,Na ime Benoit sva se poročila,lah-':o vam prinesem poročni list’, je odgovorila mlada žena s strašno bolečino, ki ji je jok stiskala v grla. Takoj je tudi prinesla poročni list z imeni Andrej Benoit in Ema Benoit,ro j .I)almas,ki je bil od oblasti pr a— vilr:o izstavljen.
Takoj sem vso zadevo prijavil najbližji policijski stražnici in zahteval, stanovanje zastražijo. - Bellac, stražnik."
,Iz nadaljnega j; izhajalo,da oblast ni našla v stanovanja nobenega ob-^ežilnoga gradiva. Zasliševanje obeh slažkinj je bilo brezuspešno in tu °-i gospa Benoit ni mogla ničesar izpovedati .Ostala je pri svoji izpovedi, j,- njen mož zaradi mladostnih prestopkov padel v roke nečastnih ljudi, so ga izkoriščali in katerih se ni mogel znebiti. So Vudno jo niso ^ogli prepričati,da sta Benoit in Pellitan ena in ista osebnost.Pri zasliševanju je mnogo prejokala in s težkim hlipanjem izgovarjala besede, °eko da je morala posamezne izpovedi večkrat ponoviti, da so bile sploii Razumljive.
Na koncu spisa je našla še dva lista,na katera je preiskovalni sodri]': Zabeležil svoja opazovanja in ki sta gotovo pripadala nekemu njegovemu Poročilu na državno pravdništvo. Ko je tudi ta dva lista prečitala je korala gospodična Rebell kar priznati,da ima preiskovalni sodnik več o-Varovalnega čuta, kakor pa je domnevala.
Dodatki preiskovalnega sodnika Konnier-ja pa so glasili:
"Izpoved gospe Benoit je lažnjiva. Pri zasliševanju je vedno pričela Jokati in hlipati, če ji je bilo postavljeno kako neprijetno vprašanje.
.odmorih pa je vedno našla toliko časa, da je odgovor temeljito premislila in zato ni prihajala v protislovja. Zelo je verjetno, da se je ^mišljeno pripovedko o temnih prijateljih,ki so njenega moža že od mladosti zasledovali, naučila na pamet, kajti vedno in vedno je to pripo— Vedko z istimi besedami ponavljala. Lahko pa je mogoče, da ji o dvojni Asistenci Benoit-Pellitan ni bilo znano.	(Dalje	prihod.)
-115-KLIC IS DOMOVINE (Lojze Golobič)
Janez Boltar služi vojake že peti mesec. Ordonanc je v intcndaJtalcjGm ^seku. Pometa sobo, puha s cunjo prah z miz in s sten in na pošto nosi sako popoldne pisma.Sicer pa dremLje pred vrati in čaka na klic zvonca.
Mimo me prinese veter s kupom listin.
"Janez, mrha, samo spiš."
"Drugega posla nimam," se odreže.
Pa vem, da ga ima: potuje...
Janez	je	vzidan	med štiri visoke stene; mrzlo in vlažno puliti iz
^5ih. Nič	ne	diši po	svetlobi, po mladih trtah	in	breskavh in cvetočih
^blanah. Doma, oj doma! Tam ni sten. Tam je vse razmaknjeno, še stropa Le nebo se boči, strašno daleč nad hišami in njivami, še tam je od-^to zlato okno do samega Boga...
Janeza	je	mati rodila, ko je trte okopavala	na	semiških rebreh.Tu je
2	mladikami poganjal	in z grozdi zorel.Na srce	so	se mu naslanjale pre-
v®zi. Zato pozna vsako trto po imenu, po starosti, po pridnosti. Kakor piščanec. In nič ni mislil, da bodo nekoč prišli ponj in ga odtrgali od 2emlje trt, ki mu je tako pri srcu.
In ali je Janez kriv, da sliši v te mrzle stene ponoči klice: "Ja-Ues, Janez..."
Trte ga kličejo in brajde in grozdi; zapuščeni otroci. Le napol izpahnjeni glasovi se ga dotikajo: "Janez, vrni se..."
Ob takih jutrih je Janez gluh in slep za ljudi, za kraj, za čas.
, In če mu nekdo, ki je tudi bolan po domu, imenuje trte, se Janez za-ijajij "jcaj trte, kaj oče, kaj mati! Čakajo naj!" In povesi oči ko zlo-iftec. Sram ga je ljubezni.
, Kaj pa potem iščeš kupcev, Janez, za hlebec - da bi imel za peronsko ^rto in gledal, ko vlaki bežijo v^Slovenijo?... In loviš sapo od čaka-da ujameš vsaj vonj, ki se drži potnikov: morda so se vozili mimo Jvojih trt... Pa vlaki so polni tovarišev v-sivih oblekah. Vsa okna so 'azkoračena od veseljajod vseh strani pesem: domov,domov,Janez,domov...
Nekoč pa je prebledel od iznenadenja:glas iz domovine,Janežev sosed.
"Kako je tam?" dahne Janez vanj.
, "Vse je golo. Obrali smo trte in vrtove, njive obrnili. Kašče so nabite, sodi šumijo. Uživali bomo..."
"Pa vino?"
"Kakor kri."
"Pa oklicev je kaj padlo?"
"Vse se ženi."
"Pa Barbka?"
"Tebe čaka."
"Čaka", je ponovilo Janeževo srce, "mene čaka..."
Po takih videnjih je Janez ponorel. Smejal se je in smejal: sebi in ljudem in krtači, na kateri se je vozil po parketu, in sekiri, ki mu je Je pol v polenu ostalo.
0 božiču bo imel šest mesecev službe. Takrat dobi pravico za delni popust. Daleč je še, oj daleč. Vendar bo že te dni nesel h krojaču kapo ^ hlače,da jih po njem izmeri in skroji. Kakor vlit bo. In svetle gumbe t)0 vbodel na rdeči všivek pod vratom. In zlate številke na rame. Ne-*de ai bo izposodil nož, nihče ne bo vedel, da ni borec. Tako bo hodil
vasi. Ljudje bodo rekli: Kakor oficir! In kaj boš rekla ti, Barbka?
In potlej bo božič. Božič je samo v decembru.
Saj Janez ni nič mislil, nič govoril, samo stalo je pred njim kakor ^aljna ljubezen.
V	božiču se nekaj skriva, česar ne vidimo. Vse nas poniža v otroke. 3i iščemo mah, vsi stojimo v kotu kakor .v cerkvi. Glave odkrijemo, ko pastirce in ovčke sadimo v mah.In ko prižgemo sveče in se jaselce zasvetijo ko repatice,takrat vsi pokleknemo in molimo kakor nikoli več v le-Nič ne vemo: samo molili in jokali bi...
, In za tem polnočnicama baklje po potih in stezah v dolgi procesiji; :[e možnarjev ni: takrat ne streljamo, bojimo se, da bi nam nekam odnes-0 to sveto tišino, ta skriti mir. Vse mora biti tiho, le široki kosmi-^°rajo padati, da bo jutro po sv.večeru težko od snega,da bodo planjave Vse bele. . .
Oj to noč, to noč doma!
Mesec dni pred božičem piše 'Janezu oče: "Vse luknje smo zamašili, ^ to-■^ko letine nam je Bog dal. Vsega imamo,samo tebe ne... Pridi za božič!
L,.	-111-
bi,pa čakamo, da boš tudi ti na kolinah. Oni sod pri zida še ni t^t. Ti mu boš pipo pribil..."
V	Janezu je	klicalo; božič, božič!
Ko so stari	vojaki odhajali domov po civilno	obleko,je Janez	naročil
Načinu: "Reci mojim, da pridem. Načelnik mi je	dal 14	dni..."
Zadnje dni Janez ni bil več Janez. Obraz mu je vedno	drgetal	v	nemi-
vsa kri se je tu sešlajkakor da ima že kovčeg v roki in se boji za-^iti. Vedno se je premikal. Hodil je sem, hodil tja,pa ni vedel čemu. je jedel, so mu celi kosi v grlu zaostajali.	Preveč	je bilo	v	prsih
^Čakovanj, nič več ni moglo noter.
,vNeki popoldan so se vrnili stari vojaki s civilno obleko5.Janezov do-q°in z bari gel c o vina.
''čakajo te ko princa!" je povedal. ia Janez je namočil usta v pijačo, v kri semiških trt. Daleč	so	časi,ko
"Zadnji krat	pil.Šest mesecev! In od sreče,od	močnega soka	se	ie opo-
'61fal.„.
; Ta večer so ga čitali v knjigi zapovedi: "Janez Boltar - požarni v em nadstropju od osmih do enajstih! - " j "Dobro, dobro",je zamrmral Janez, "nocoj požarni v tretjem nadstrop-•ll> Čez sto osem in šestdeset ur pa bom požarni v hramu na rebri; in če °ete celo noč..."
Ob osmih se je prizibal Janez v tretje nadstropje. Prislonil se je k ^u; "Vsi so legli v posteljo, dvorišče je prazno. Da bi tri ure stal mestu? Ne, Janez bo sedel. In ko bo slišal korake, bo skočil ko N)ec... Le še enkrat me boste pribili na to mesto, potem - božič..." j0 Usedel	se je na kamenite	stopnjice, glavo je naslonil	na	zid.	Misli
h 2111 odpotovale: Še nekaj	dni - kakor kaplja kanejo in	odnesel	ga bo
in potrkal bo na okno.
•^lahi glaas materin: "Kdo je?"
"Medved",bo zarenčal."Naš medved,naš Janez,"bo skočil oče s postelje . In lug	in tekanje in nemir in...
"Mrha,	spiš?!" je sunil	Janeza dežurni oficir: "Jutri	na	raport!Se-
dni boš sedel..."
Janez je strašno odprl oči in usta in roke - tisto noč ni več zaspal.