Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 116. Posamezna številka Din 1'—. LETO m W>||« vsak dan opoldne, tevzeisli nedelj in praznikov. _ naročnina: V Ljubicami in po pošti; Din 20'—, inozemstvo Din 30’—* Neodvisen političen lisi UREDNIŠTVO: ŽTIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. 13. TELEFON ŠTEV. 552. OPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. Rokopisi os ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk* ra odgovor. Račun pri poštnem ček, uradu šlev. 13.&3S. Zakon proti korupciji. >Ppc.zicioualne„ kakor tudi vladne franke napovedujejo z veliko gesto za-^ ®®ki načrt za pobijanje korupcije. slik del javnosti je sprejel napoved ^korupcijskega zakona z zadošče--1 ni, ker veruje, da ho na ta način ko-verCiJa Veu^al^e zatrta. Mi žal te dobre bo*! ^ C*6^1110 in odkrito izjavljamo, da favn*KVetiani P rf>tik°;i-upc ijsk i zakon kor lnal° odpravil korupcijo, ka- (lr ni. G(lpiavil protidraginjski zakon ‘l^uije in kakor je po stanovanjskem cnu ostala stanovanjska beda ne-znianjšana. i,feS-u(, bolj ko draginjsko ali rano vp£jPrašanie pa je komPlici- rešiti ^rupcii* .}* 5e se ni 5an; -akoaoin prvih dveh vpra- bili hi 111 1,llan^ Pričakovati, da bi doni zakon, ki bi v resnici zadel ko-P JSesedanje zakonodajno delo na-n Pcs‘ancev pač ue opravičuje v teni °ZUU nobenih na-d za zboljšanje. Pa tudi če bi se storil čudež in bi dobili v formalnem oziru brezhiben protikorupcijski zakon, vendar ne verujemo j' njegovo moč. Zakaj ni glavno pri po-j !)>janju korupcije paragraf, temveč glav-n_° ie, da je tu v o ] j a te paragrafe upo-1 abljjati. V obstoj te vc-lje pa žal ne mo-^jeiiio verovati. '»kaj tudi p0 ye obstoječih zakonih i se < a a korupcija naravnost imenitno preganjati, samo če bi bila tu trdna yolja. Ravno te volje pa ni nikjer in zato le mogoče, da vsa država šušlja o raznih aferah, da se celo v sodnih spisih °nienjajo te afere, da ostanejo te afere ^avno tako nerazčiščene, kakor so bile. ®to pa tudi ni važno, da dobimo protikorupcijski zakon, temveč važno je, da dobimo jamstvo, da je tu v resnici sila, ki bo hotela in mogla korupcijo preganjati. , Sicer pa je naše skromno mnenje, da Še vsako preganjanje korupcije iluzorič-dokler se ne reši uradniško vprašanje. Bckler nu ra v Beogradu uradnik ' 'odbino pri mesečni plači 2000—2500 ,narjev plačati 1000 do 1500 dinarjev ^ stanovanje, tako dolgo tudi ne bo Korupcija zatrta. Živ „e more nihče })od zemljo. 1 Stvar s korupcijo je ravno taka L-n = stanovanjskim zakonom. Kaj nam maga tudi najboljši stanovanjski zakon če se pa ne gradi hiš. S samimi paragrafi se ne dobi niti ene nove hiše. Tudi korupcija še ne more zmanjšati, če se ne ozdravi razmer, ki povzročajo korupcijo. In tu treba omeniti v prvi vrsti vsesplošno vladajočega partizanstva, večnega krizarenja z vsemi slabimi posledicami za upraVo ter naše slabe uipra- n!\TU ‘ueba Prieeti z delom, pa bo ko-upcija hipoma izgubila hrano. Dokler j. ■ J Jle z?cdi, bo korupcija živela, pa 'zakono 'Siu po obstoječih zakonih vendar enkrat lužna Srbija za Ljubo Jovanoviča. Beograd, 27. maja. Včeraj popoldne je bi! najvažnejši dogodek seja radikalnega kluba skupine Ljube Jovanoviča. Razpravljalo se je o položaju. Izdano je bilo poročilo, ki se nanaša na položaj pristašev Ljube Jovanoviča v Južni Srbiji. To poročilo slove: Misel, ki jo zastopa skupina Ljube Jovanoviča, je bila v Južni Srbiji med narodom najbolje sprejeta. Zlasti bitoljsko okrožje je to misel enodušno sprejelo. Mesta Bitolj, Prilep in Kruševo so na velikih ljudskih zborovanjih, ki sta jih priredila poslanca Trbič in Altiparma-kovič, dal? tema poslancema odobrenje za njuno dosedanje delo in ju pooblastila, da nadaljujeta v tem praven. Navzlic vsem zaprekam, ki so jih delala policijska oblastva, zlatsti bitoljski veliki 'župan, so bili ti shodi prava narodna zborovanja, zlasti shod v Prilepu, kjer je bilo navzočih več ko 2500 ljudi iz mesta in iz sel. Na tem zborovanju je bila sprejeta resolucija, s katero je celi zbor odobraval delo teh poslancev. Ta resolucija se glasi: 1. Soglasno se z največjim navdušenjem odobrava delovanje poslanca Trbi-ča v zapoeetem boju proti korupciji, temu največjemu zlu v naši državi. 2. Soglasno izrekamo z največjim navdušenjem svoje polno zaupanje našemu poslancu Trbiču in mu dajemo vso preste st za daljnje izvajanje dosedanje politike ter smo prepričani o moči, umestnosti in iskrenosti borbe za pravice naroda.. 8. Soglasno, a z največjim preziranjem obsojamo vse one, ki so poskušali zanesti med ljudstvo zmedo in so hoteli omajati naše zaupanje v poslanca Trbiča. Najodločneje zanikamo, da bi bile misli, ki so izražene v tej resoluciji falzi-fikat narodne volje. Dol s korupcijo! Ži■■ j vel poslanec Trbič! — Predsednik slio-' da Cvetko Petrovič.« Soglasje HSS in radikalov za današnjo sejo. Beograd, 27. maja. Včerajšnja seja radikalnega kluba je bila, ker je bil Pasic nekam slab, zopet edgodena. Pri Pa-šiču so bili včeraj dolgo časa Uzunovič, Srskič in Maksimovič ter se z njim posvetovali o nadaljnem delu vlade. Predložili so Pašiču besedilo predloga za prehod na dnevni red, ki ga bo dr. Radonjič danes prečrtal. S tem besedilom se bodo strinjali tudi radičevci. Dr. Nikič in Maksimovič sta imela konferenco. Po konferenci je Maksimovič odšel v predsedstvo vlade, kjer so bili zbrani ministri HSS, Maksimovič je ob-ve. til Uzuncviča, da ministri HSS soglašajo s tem, da se na današnji seji narodne skupščine preide na navadni dnevni red. ZAKAJ JE ODPOTOVAL KRALJ V JUŽNO SRBIJO. Beograd, 27. maja. Včeraj so se odločno demantirale vesti, da kralj le po nasvetu diplomatskih zastopnikov v Beogradu ni hotel iti v Zagreb na kongres resen nih častnikov. V dvorskih krogih naglašajo ,da so posebni dogodki v Južni Srbiji kraljevski dvojici nalagali dolžnost, da gre tja. Ra;yiesle so se namreč vesti, da nameravajo bolgarski komitaši v velikih množicah predreti na naše ozemlje. Kraljev poset v Bitolju, Ohridu in drugih krajih Južne Srbije pa je moral pokazati, da ni treba imeti nobene bojazni pred komitaškimi napadi. udi okolica vojnega ministra generala Trifunoviča je te vesti dementirala kot netočne, to tembolj, ker kongres reserv-m častnikov in bojevnikov ni bil nebe-;0monstracija, temveč samo manife-Hrvatov-Veo.i’ slcge iu veličine Srbov, Sk)vencev> in je kot fak stal M sok o nad vsemi spletkami TEŽAVE RADIKALNE STRANKE NA HRVATSKEM. Beograd, 27. maja. Bivši minister za socialno politiko dr. Peleš je pesetil Pasica na njegovem stanovanju in se z njim dolgo razgovarjal o položaju radikalov v Zagrebu, o njihovi razdvojenosti in o načinu, kake naj bi se njih spori izravnali. Izključeni zagrebški radikali so ustanovili novo skupino in o tem obvestili Naglasa Petroviča. Izjavili so, da bodo pod-pisali HKCijo Ljube Jo-vanovica. Prizade-vali si bodo, da se enake organizacije ustanove ne samo v Zagrebu, temveč tudi v drugih krajih Hrvatske. Nato je dr. Peleš posetil tudi dr. Vaso Jovanoviča in Uzynoviča ter jima razložil, kako težka je situacija za radikale v Hrvatski. že prijet eden cd korupcionistov, ker potem bi javnost znala, da je tu dobra volja za preganjanje korupcije*. Brez te dobre volje pa je vsak protikorupcijski zakon — mrtvorojeno dete. PROTIOFENZIVA RADIKALOV SE NADALJUJE. Beograd, 27. maja. Poslanec Miliajlo Srečkovič je naslovil na predsednika vlade interpelacijo, v kateri ga izprašuje, če mu je znano, odkod ima poslanec dr. Agatonovič toliko hiš in toliko sredstev za doto svojih hčera, ko se ve, da je on navaden profesor in ne kak advokat. Anketni odbor naj preišče, odkod je dobil ta profesor toliko denarja. Srečkovič trdi, da je dr. Agat »ovič eden izmed tistih, ki so podpirali korupcijo. NETTUNSKE KONVENCIJE BODO SPREJETE. Beograd, 27. maja. Namestnih zunanjega ministra Vaša Jovanovič je imel včeraj daljšo konferenco z italijanskim poslanikom Bodrerom. Govorila sla o liettunskih konvencijah. Opozicija izjavlja, da za te konvencije ne bo glasovala. Vlada pa je te konvencije v načelu že sprejela in pridejo še ta teden na dnevni red narodne skupščine. V RUMUNIJI ZMAGALE VLADNE STRANKE. Bukarešta, 27. maja. Dosedanji volilni izidi kažejo, da so vladne stranke1 dobile tako nekako 60 do 80 odstotkov vseh glasov. Kolikor se dosedaj ne ve, je vlada pri teh volitvah cd 386 mandatov dolila okrog 280. Opozicija trdi, da vlada ni do- a ve^ ko 250 mandatov. Pri teh volit-\a i »e je opazila tudi precejšnja okrepi-ev antisemitske lige, zlasti v moldavskih me- —- v Bukarešti so debile zadinje- ne opozicijske’ stranke 8400 glasov, vlada pa je dobila le 7900 glasov. Liberalci so v Bukarešti 3600, antisemiti 965, mestna opozicija 820, komunisti pa 578 glasov. p Udeležba na volitvah je bila v sami ukarešti prav slaba. Od vseh volilcev je glasovalo komaj 35 odstotkov. Tudi v rugih mestih so se zelo vzdržali volitev. Za vladnimi strankami je dobila naj-več glasov seljaška stranka, potem liberalci in končno krščanska liga. Seia skupščine. Beograd, 27. maja. Včerajšnja seja skupščine se je začela vsled seje šefov klubov šele ob četrt na dvanajst. Demokrat Dragotin Rankovič je utemeljeval zakonski načrt opozicije o pobijanju korupcije. Za njim sta govorila zastopnika SLS in JMO, ki sta oba z Ran-kovičem soglašala. Silno ostro je govoril federalist Zanič, ki je trdil, da je korupcije kriva edinole centralistična vidovdanska ustava. Nato je govoril min. predsednik Ivanovič, ki je izjavil, da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči, da pokliče na odgovornost one, ki so obtoženi, da pa odklanja nujnost predlogom opozicije, ker bi se s tem preprečilo, da bi se stvar tako preučila, kakor treba. Po hrupnih medklicih in prepirih poslancev je skupščina odklonila nujnost predloga opozicije. Nato je prišel na vrsto radikalni zakonski načrt o pobijanju korupcije. Min. predsednik Uzunovič se je izjavil tudi proti nujnosti radikalnega predloga in po dolgem debatiranju je skupščina njegovo naziranje odobrila. t Nato je pedal posl. Kumanudi v ime-; nu 4 epczicionalnih klubov izjavo z ozirom na radikalne protikorupcijske interpelacije. Zahteva, da se čim preje izvoli anketni odbor, ki bo te afere preiskal. Seja je bila končana ob 2. popoldne. Današnja seja se ima pričeti o pol desetih in na njej se bosta obravnavali in-ler pelaciji posl. Grisogone in Davido-viča. SODBA V FALZIFIKATORSKEM PROCESU. Budimpešta, 27. maja. Mnogo pred 6. uro na večer je bila dvorana, kjer se je imela razglasiti razsodba v procesu pio-ti madjarskim ponarejevalcem, nabito polna. Pred poslopjem sedišča so bile velike množice ljudstva. Diplomatski zastopniki so v polnem številu prišli, da slišijo razsodbo. Sodni dvor je vstopil ob tričetrt na 7 ter je takoj pričel s čitanjem razsodbe, iz katere naj navedemo sledeče: Nadossy je obsojen na 4 leta težke ječe in 10 milijonov kron denarne globe. Princ Windischgratz na 4 leta ječe in na 10 milijonov kron denarne globe. Kum je obsojen na 1 leto ječe in 3 mi-| lijone ki on denarne globe. Gerii na 2 leti ječe in na 2 milijona kron denarne globe. Vsi obsojenci izgube tudi za dobo treh let vse državljanske Časti in državno službo. Drugi so bili obsojeni na zapor v dobi od 1 meseca do 1 leta in na denarne kazni. Preiskovalni zapor, ki je trajal 4 mesece in 14 dni se je vsem obsojencem vračunal v kazen. JOVANOVIČEV« V VEDNO OSTREJŠEM BOJU Z DAVIDOVIČEVCI. Beograd, 27. maja. Politično življenje, je krenilo na normalno pot. Pristaši Ljube Jovanoviča so imeli včeraj sejo, na kateri so sklenili, da stopijo v odločen in odkrit boj s Pašičevimi radikali. Ljuba Jovanovič naj otvori vrsto zborovanj. Tako bo že ta teden imel velik shod v Somibo.ru, za katerega se delajo velike priprave. Na tem zborovanju bo poleg Ljube Jovanoviča govoril tudi Na sta s Petrovič, dalje bivši poslanec Mihaj o Rankovič, dr. Arangjelovfč in drug1-šičevi radikali poskušajo vse, da ni ta shod onemogočili. I W***«CAjrlr .- :*«►£*s. Pan-Evropa. Piše A. O. Francija in Nemčija. j Tisočletno rivalstvo med Francijo in Nemčijo je eden glavnih vzrokov, da je in bo ustvarjenje Panevrope zelo težko bi loga najboljših diplomatov. — Frankovsko, torej nemškc-francosko cesarstvo Karola Velikega, je razpadlo že za vlade njegovega sina Ljudovika in na teh razvalinah so nastale Nemčija, Francija in Italija. — Od tistega časa dalje sta se borili Nemčija in Francija za nasledstvo Karola Velikega, za — hegemonijo v Evropi. Rimsko-nemško cesarstvo ni bilo kdove kaka evropska sila, vendar je nosilo prvenstvo do najnovejših dob naše zgodovine. — Še Karol V. je poskušal, da bi obnovil evropsko univerzalno monarhijo in razbil moč Francije. Poskus je ponesrečil, Francija je prestala krizo celo ojačena in je začela hlepeti po hegemoniji v Evropi. V dobi reformacije je postala Francija ofenzivna in je potisnila Nemčijo za tri stoletja v defenzivo. — Richelieu, Mazarin in Ljudevik XIV. so povzdignili Francijo v prvo velevlast na kontinentu, a Napoleon je res obnovil cesarstvo Karola Velikega pod francoskim vodstvom. — Rusija in Anglija sta zrušili Napoleonovo cesarstvo, ki se je razcepilo. — Prusija ije stopila na čelo Nemcem, ki so pod Bismarckom dosegli združenje in ponižali Francijo. — Ali tudi Nemčija se ni mogla dolgo veseliti svoje prvenstvene moči v Evropi, kajti vsi narodi Evrope so se združili i proti nemški nadvladi in . sledil je po grozni svetovni vojni — polom nemškega cesarstva. Pel stoletja prej je Nemčija zrušila — francosko cesarstvo, — prav tako je 1. 191S Francija zrušila nemško cesarstvo, — in prvič v svetovni zgodovini sta si Nemčija in Francija republikanski sosedi. Bonapartovci in Hohenzollerji so nameravali poteptati svojega soseda in priboriti si hegemonijo v Evropi: ali oboji so pri takih blaznostih izgubili prestol. Za oba naroda je prišel zgodovinski čas, ko sta rešena svojih bojevitih dinastij in moreta torej pokopati ambicije častihlepnih vladarjev ter ee odkritosrčno spr.ijaiznilti, da vzajemno sodelujeta tudi sebi v srečo na obnovi in napredku Evrope. Dokler sta stali na čelu Nemčije in Francije tekmujoči dinastiji, ni bila mogoča zveza med njima; ostala pa je zveza nemogoča, dokler je bila Francija še republika, dočim je bila Nemčija cesarstvo; ali mogoča je potem, ko oba soseda druži republikanski ideal. — Prav vsled tega je republikanstvo Nemčije tudi važna etapa na poti do panevropskega ideala. * Toda še nikdar ni bilo sovraštvo med Nemci in Francozi tako veliko kakor zdaj (leta 1924, ko so bile te besede zapisane). To sovraštvo nadkriljuje pamet, je močnejše od skupnih interesov. — To francosko-nemsko »dedno sovraštva;' je dozdevno nepremostljiva ovira z i sporazum med narodi Evrope. — Toda upajmo, da tudi to sovraštvo ni neumrjoee in da se po spremenjenih zunanjih odnošajih spremeni tudi notranji duh med obema narodoma. V zgodovini je zgledov dovolj! Leta 1914' in nekaj let poprej je bila — Srbija »dedni sovražnik Avstrije, — let« 1915 pa Italija; od vsega tega sovraštva danes ni več sledu. — Dvesto let iso bili Turki in Rusi »dedni sovražniki«, danes jih vežejo intimne zveze. — Leta 1912 so bili Srbi in Bolgari »slovanski bratje« v skupnem boju proti turškemu »dednemu sovragu«, a že leta 191(1 so se pozdravljali »turanski bratje- Turki in Bolgari proti — srbskemu sovražniku. — Buri so bili še na začetku sto-letja najogorčenejši sovražniki Angležev, danes so trdna opora angleški svetovni sili. — Leta 1915 so se začeli Nemci medsebojno pozdravljali: »Gott strafe England! . Takrat se je skrilo bolj v ozadje sovraštvo do Francozov, a danes je sovraštvo do Angležev pozabljeno in je zopet Francija počaščena z »dednim sovražnikom«. — Španija in Francija, Rusija in Avstrija, Benetke in Genova so bile stoletja »dedni sovražniki«, a danes ni o sovraštvu niti sledu več. — To je dokaz, da sovraštvo med narodi preneha, ko se izgube vzroki za sovraštvo. — Tako bo tudi s sovraštvom med Nemci in Francozi.! Spoznanje o enaki usodi bo rodilo še čudežne uspehe. Ko je Evropa vodila še svetovno politiko, je bilo tisto, kar loči, močnejše cd onega, kar druži. Danes pa, ko je v nevarnosti bodočnost Evrope, se francoski in nemški interesi čedalje bolj zlivajo. Pro- j pad prve kliče za seboj propad druge, in ta pogled v bodočnost jima kliče v spomin solidarnost pameti, hladno računajočega razuma, ko za solidarnost ljubezni še ni med njimi pripravljenih tal! — Ta ljubezen pride po trajnem skupnem .delu za skupne interese in po spoštovanju medsebojni h nazorov za boljšo bodočnost. Iz te strašne krize izideta Francija in Nemčija bodisi v objemu združenih Evropejcev — ali pa bosta morali obe v svoji zagrizenosti do smrti izkrvaveti! Vise take in enake bridke resnice so bile napisane pred dobrima dvema letoma in poslane v svet v elegantni knjigi, ki je zbudila kolosalen odmev. Že čez 250 odličnih mož, politikov, državnikov, voditeljev narodov se je oglasilo in utemeljilo svoje nazore na dvoje vprašanj: 1. Ali spoznavajo necbhodno potrebo Panevrope? 2, Ali smatrajo, da je ta ideja izvršljiva? — Nekaj iz teh odgovorov pozneje. — Ne morem se pa spuščati v razmo trivanja, v koliko so se razmere doslej izpremenile, kaj je že dozorelo de splošnega razumevanja in upoštevanja, rečem pa naj na tem mestu to-le: Že pred dobrima dvema letoma se je oglasil med Nemci odličen mož, grof dr. Coudenhove-Kalergi, ki je zaklical Nemcem in Francozom: postanite Panevropejci, sicer boste morali. eni in drugi do smrti izkrvaveti! — Takrat še so bile to jako smele besedo, ki /lasti med Francozi niso našle do-voljnega razumevanja in odziva! Ali nista minuli dve leti, ko so sedeli voditelji obeh narodov v — Locarnu za zeleno mizo. Kaj se je rodilo tam je znano. — In takrat je francoski zunanji minister Briand strmečemu svetu oglasit svoje globoko prepričanje, da: Nemčija in Francija sc morata sporazumeti — ali pa propadeta obe. (Opozarjam na svoj dopis, kateremu sem bil postavil na čpIo Briendove besede.) Njegove besede zvenijo čisto tako, kakor apeil dr. Coudenhove-Kalergi ja dve leti poprej! — S to Brindovo svečano izjavo smo za velik korak bliže združenim državam Evrope. Od diktata mirovnih pogojev — in usodepolne-ga pogreška z zasedbo Poruhrjn do Locarna in Briandovega spoznanja, je bila predolga, preusodna pot zmedene politike francoskega šovinizma. Ali prišlo je streznenje in dal Bog, da ne prepozno. Sedanja katastrofa s francoskim frankom je glasen memento: da je treba hiteti, dokler je še upanja, da bo mogoče zaceliti težke rane dosedanjih zmot. Francoski narod — zmagovalec — je da-nes v težji krizi nego premagana, ponižana — Nemčija. Rešitev je v — Panevropi! »Štedljivi osrednji in zapravljivi okrožni urad.“ Načrte za zgradbo je res napravil univ. prof. inž. dr. Miroslav Kassal. Napravil jih je po gradbenem programu, ki ga pa ni sestavili on. Sploh bi on vedel mnogo povedati, koliko je imel proste roke in kolika je njegova odgovornost na tisti kolibi, iz katere se še osrednji urad norca dela, ko govori o nekih načelih moderne higijene. Isti na je tudi, da ;je kolibo zidala Kranjska stavbna družba, vormals Krain-ische Bauge-sellschaft, ki je imela svojega upravnega svetnika v gradbenem odboru OUZD, dočim je bil neki drugi odbornik samo zato, ker je bil napravil pri zgradbi par okenskih okvirjev in ni bil preveč vnet za »štednjo«, izrinjen ne samo iz gradbenega odbora, ampak kar iz ravnateljstva. Baš tu začenja poglavje, ki bi se ga moral sramovati vsak Slovenec. OUZD je zidal na ime in račun osrednjega urada, imel je popolnoma proste roke v okviru proračuna 11 milijonov dinarjev. Ta proračun pa bi bil lahko večji, če bi bilo več odločnosti in možatosti; toda štedil je le pri prostorih, ki jih izdaj primanjkuje, ni pa Sledil pri zidovju, ki ga je toliko in takega, da bi se iz njega lahko napravilo turške šance. Plačano je bilo po kubičnih metrih, materija! se je dobil ina licu mesta, zidala je pa Kranjska stavbna družba. . Inž. dr. M. Kassala ne zadene nobena krivda. On je delal po naročilu, imel je vezane roke. Tvrdka je predložila več načrtov, katerih eden je bil odobren. Naenkrat se je OUZD čez noč odločil za kombinacijo drugih načrtov, sploh je ibil OUZD v spreminjanju svojih sklepov in načrtov jako produktiven. Inž. dr. M. Kassal se ni imel ravnati samo po sporočenih sklepih, ampak eo ga prav pridno obiskovali tudi posamezni gradbeni odborniki ter mu razlagali svoje želje in »strokovnjaška« imne-nja. Zato ima otrok na Miklošičevi cesti toliko očetov, da se :ne ve, kdo pravzaprav je njegov irravi oče. Sodnik ne zadene vselej pravega, in če je pravi osrednji urad, da je oče kolibe na Miklošičevi cesti inž. dr. Miroslav Kassal se moti. Neki odlični gospod je rekel: Zidali bomo v »Altlaibacher Stilu«. In res izgleda butasti kolos odznotri liki srednjeveški klOšter, odziunaj je pa podoben prisilni delavnici. Starim Ljubljančanom bi delali krivico, a ko bi trdili, da so oni tako gradili. Delalo se je tako, da .se je več že postavljenih zidov podrlo, na več klosetov pozabilo, kamine se je izklesalo naknadno; enako šahi za dvigalo v kurilnici, kjer se je »pozabilo na ventilacijo itd. Se je pač »štedil o«. in ni čudno, ako se je ik 11. milj. »prištedilo na daljna 2 mi. lijona dinarjev. Na zgradbi sta osrednji urad in OUZD enako kriva. Osrednji urad je rekel ne, OUZD pa k vsemu Amen. Osrednji urad je imel s svojega stališča prav, saj so v njegovem zastopstvu večinoma Hrvatje, ki drugače skrbe m Zagreb in Hrvaško, nego so skrbeli 5 do 8 pa določajo kazni in odrejajo, kdaj stopi zakon v veljavo. — Po tem zakonskem -načrtu bi torej Rade Pašič še ravno tako lahko posredoval, enako pa tudi vsi drugi, ki niso poslanci ali ministri. Radikalni zakonski načrt proti korupciji je zato popolnoma nezadosten. = Zveza med Rumunijo in Italijo. Poročali smo pred kratkim, da je zveza med Italijo in Grško gotova stvar. Znano je dalje, da je Ahmed Zoga popolnoma v službi Italije in da je torej tudi Albanija pridobljena z.a zvezo z Italijo proti nam. Nobena tajnost niso nadalje dobre zveze Rima s Sofijo in Budimpešto. Sedaj pa se poroča, da se najbrž sklene tudi zveza med Italijo in Rumunijo. že takoj po nastopu vlade g. Avaresca je bila ta zveza napovedana. Toda tedaj se te napovedi ni vzelo preveč resno. Pred kratkim pa je romunski zunanji minister Mi.ilenu napovedal, da dobi Romunija od Italije veliko posojilo. Ni pričakovati, da bi se (Italijani jbdpovedali svojemu -svetemu egoizmu in dali Rumunom denar za -prazen nič, temveč le za gotovo pro ti u ta protiusluga je — kakor vse kuze .g z Italijo. Vprašanje nastane, ^ jn Ru naperjena ta. zveza. Iw^T ,e v eni to6ki _ v “skupni"Sim proU Jugoslaviji. Zlasti l italijanskega stališča je to evidentno, ker bi bil'z zvezo z Rumunijo italijanski -obroč okoli Jugoslavije zaključen. V kratkem se sestanejo ministri Male antante na Bledu. Kakor poroča »Balkanradio«, se bo tedaj govorilo tudi o rumunsko-itaiijanskj zvezi. Naš^ zunanji minister bo imel tedaj sveto dolžnost, da odločno brani naše -interese in da ne dopusti, da bi naš zaveznik sklepal pogodbo proti nam. Zal pa so razmere takšne. da ne smemo mnogo upati od blejskega sestanka Male antante, temveč se moramo bati. da bo tudi italijansko-rumunska zveza pripomogla k sprejemu za nas tako škodljivih in ponižujočih nettunskih konvencij. Kdaj krene že vendar naša jugoslovenska politika n« pravo pot? = Vojska sovjetske Rusije. Neki francoski žurnalist objavlja v pariških listih svoje vtise o rdeči vojski, ki jo je gledal ob priliki majske parade pred Ljeninovim mavzolejem. Novinar se zelo pohvalno izraža o sovjetski vojski. Pravi, da je mlada, radostna, dobro oblečena in oborožena z novim orožjem. Uniforma je bela, pan iz kože, vsi nosijo škornje. Različne \rste orožja se razlikujejo le po barvi čepice. Vojni komisariat rcsveoa silno pažnjo oborožitvi sovjetskih čet. Delo je sedaj po Trr -kijevi zaslugi podvojeno. Velika pozornost se posveča tudi oouki vojske in izboljšanju oficirskega kadra. Zlasti mnogo pa se deta Za tehnično pripravljenost sovjetske vojske in kakor pni vi' francoski novinar, je danes sovjetska vojska popolnoma moderno oborožena, posebno za kemično vojno. == Za novega predsednika moskovskega sovjeta je bil izvoljen Uklavov, ki vetja kot zalo spci-oben in energičen. Rojen je bil leta 1891. Zgodaj ie ostal brez roditeljev ter se moral sam pretolči skozi življenje. Dolgo je bil ključavničarski pomočnik po raznih tovarnah. Ko je izbruhnila revolucija, je bd eden prvih članov moskovskega sovjeta in ima v sovjetu zelo velik vpliv. = Francoski socialistični kongres v Cie*'" mont-Ferandu je z veliko večino sklenil, d? treba odbili vsako sodelovanje s komun-*3*1' Enotna delavska fronta bi bila sicer potrebna, ali popolnoma nemogoče je vsako sodelovanje s komunisti, ki se poslužujejo nezaslišanih metod. Položaj Francije je težaven in mogoče ga je rešiti samo z deflacijo, la pa nalaga težke žrtve, ki jih je treba prenesti, ne pa s hujskanjem 5e povečati težko-če.. Zato odbija socialistični kongres vsako sodelovanje s komunisti. — Volitve v Rumiinij! so se vršile ob veliki apatiji volilcev. Volitev se je udeležilo 60 odstotkov volilcev. Znak, da je znala policija 'zadržati opozicionalne Motilce tlom«; Rezultati še niso znani, misli se le, da je ' Bukarešti zmagala opozicija, a da ima vlada večino. Kratke vesti. Radičevci nameravajo zahtev ati vsled atentata v Stari Paze vi razpust Orjune in »Srnam. Baklwin je .izjavil, da ima angleška vlada zopet popolno prostost a-kcije, ker eo rudarji in lastniki premogokopov odklonili 'njene zahteve. Popolnoma izključeno je, da bj angleška vlada še nadalje izplačevala subsidije za premog-okope. Kalkuto je opustošil strahovit ciklon. Vojne operacije v Libanonu so končane in so Francozi podjarmili vsa uporna plemena. Učiteljski vestnik. SDS za profesorje in učiteljstvo. ■Prav ste -imeli, g. -urednik, da sie opozorili na dvoličnost kluba SD-S, ko -se je šel potegovat nedavno k novemu ministru iprasveite g-Trifunoviču za -pravice učiteljstva in profe-sofljev. Ti ljudje mislijo, da smo še vedno taki -kalini, da se bomo vsedli na vsake limonice. Ko so bili na vladi, so sami iz -partizanskih ozirov izvajali posebno v Sloveniji neprimerno hujši teror nad tema sta novama, kakor ga je izvajal Radič. Zadaj pa gredo- in se postavijo v pozo zaščitnikov! Re-s lepa morala! Povedati je pa treba k Vašemu člančiču še to-le: Kakor hitro je prevzel posle novi minister* je šli takoj deputacija glavnega od-bora UJU k njemu in ga cnpoaorila s posebno spomenico na mnoge krivice, ki so se zgodile z-lasti hrvaškim in srbskim učiteljem ter profesorje«* pom režimom njegovega prednika. G. minister je obljubil zastopnikom strokovne organizacije, da bo ustavil preganjanje in vsaj največje krivice -popravil. — Za 14 dni -po pride klub -male »pozicijonelne stranke, na katero se nihče ne ozira, z. -isto zahtevo, seveda ne more reči minister že iz same vljudnosti -ne, zlasti ker je isto obl-ju-bil že zastopnikom strokovne organizacije. In sedaj *»*-sliijo gospodje pri SDS, d-a je učiteljstvo , vedno tako naivno in bo smatralo vse, se bode zgodilo v letu oziru za zasluge Ki« ba SDS! _o- !Ne, gospodje, listi časi, ko ste nam m* ‘'j. dobne načine nasipali peska v oči, -nuli -za vedno. ______ ZMAGA SOKOLOV V LY0NU. • x. j mesto Končni rezultat tekme je .Hl(7 pjooetoveni Cehoslovaki z, 1.198 ločku.m1- ^ • Lukseinbur-(1.162). 3. Fraoroz;11^) 6. Holandci Žani (932). 5. Belgije (82KlaSfUcaciia posameznikov: I sumi (Jugoslavija). 2. Kffenberger (Ceskoslov.). gj Včeha (Ceškoslov.). 4. Karafiat (Češkoslov.). 5. Pachaček (češkoslov.). 6. Heeb Ernst (Francoz). 7. Solbach (Francoz). S. Šupeik, 9. Rief.iner, oba Čehosl-ovaka. Kot prvi je čestital Starešinstvu Jugoslov. Sokolskega Save/a poslanec Ljuba- Jo**“®‘ vic. Tudi to bodi zabeleženo z zadoščenjem. Stran 3. ■■■■ *ll l»ll«H 1P V--1 Dnevne vesti. NOVO MINISTRSTVO. Včasih so delali grajščiuski in drugi gospodi veliko neprilik divji lovci. Gospoda jih je sicer preganjala, kjerkoli je mogla, sklepala je hude lovske zakone, pojavljala je sV0je lastne gozdne čuvaje, a reaulr.it je bil ta, da so 'divji ilovci pobijali še zakonito postavljene čuvaje divjačine z divjačino vred. T° se je dogajalo teko dolgo, dokler iti prišla grajščinska in druga gospoda in ženi-jaliio. n ravno zato silno priproslo misel, da je najbolje, da divje lovce reglementirajo in te postavijo za zakonite varuhe divjačine. lo sredstvo se še dandanes povsod i/ibonvo obnaša. Danes pa skuša naša slavna vlada in ž iila .tej- ni bil imenovan za genera!-du ,rravnatelja državnih železnic v Beogra-Pi'ev ^ene razmere pri južni železnici po so sral1* 80 v prvi vrsti njegova zasluga. Ko e.^pgajanja razbila, je odšel v Avstrijo, J bil zopet železniški ravnatelj. V pro- »noimni|§tiSaJ|e^bavil pokojnik mnogo s sciz-preBsi'. x„.® p,YaJeaoi''jeni Belarjem je imel vitv, T, . 6 Slailne *«ke. Tudi pri ustano- atki .T10 !i es n e °T>a.ao vailnrt i ce na ljubljanski re-čipu e sodeloval. Bil je tudi večleten, zaslužen vj™ nadzorstva Kreditnega zavoda za trgovk Obrt in industrijo v Ljubljani. Kot pri-što\ 0seba Je bil splošno priljubljen in spo-Bodi mu ohranjen časten spomin. dni s^ajumanie Švedov za naše kraje. Te l'°nzn? lnlKW v Sarajevu naš honorarni tudi ^ V Stockholmu Karson. Ogledal si je je afuga mesta v Bosni. Kot je .izjavil sam, So 1 v Bosno v posebni misiji. Poslala j. švedska društva, da si ogleda naše Q.ate ter referira po svojem povratku v Stockholmu o svojih vtisih, to pa zalo, ker namerava poseliti naše južne kraje še tekom polkov in vojaški oddelek češkoslovaškega polka iz Skoplja. . — Otvoritev VI. ljubljanskega velesejma ni več daleč in lahko rečemo, da se javnost, zlasti trgovska, kljub stagnaciji in neprestanim gospodarskim krizam za impozantno nacionalno in splošno jugoslovansko insiiiu-cijo živo zanima. Priglasilo se je aa razstavo lelpo število domačih in inozemskih razsiav-Ijatcev, tako, da obeta biti letošnji velesejem resnična manifestacija slovenske in jugoslo-venske trgovine, industrije lili obrti. Zdi se, da se nekateri krogi še premalo zanimajo za važno gospodarsko institucijo, ali pa, da gledajo nanjo z nekako skepso, češ, kaj pa treba dandanes velesejmov. Povemo naj, da so velesejmi važen zbliževalni faktor, povemo naj, da prav velesejmi netijo in vzgajajo bratske odnošaje med Slovenci, Srbi in Hrvati in tudi 'med ostalim trgovskim svetom. Prikazujejo porast industrije in ustvarjajo v ljudeh smisel za napredek An vzbujajo zanimanje za r.c-ve iznajdbe in nove, bolj zdrave načine ■trgovanja. Zato vsi, ki morete razstavili, prijavi ie se, vsi drugi pa mislite na to, da obiščete \ dneh od 26. juinija do 5. julija it. 1. velesejem, koder se bodo nudile za vsakega po--ineznega izredne zanimivosti. Ne zamudite te izredne prilike, ne bo Vam žal, iz velesejma boste odhajali z novimi čustvi, polnimi zavesti in ljubezni do domovine in države, kaljti blagostanje države in domovine je v močno razviti industriji in trgovini. — Nezaslišan soeijalni škandal. Uprava državnih monopolov v Beogradu, je odredila da morajo biti trafike, vsak dan nepretrgoma od 1 V- 4 < rM^»jega leta večje število švedskih turi- stov i7r,a?A°krog 3(M) oseb), Gospod Karson se je šotah *as^av0 0 naših prirodnih kra- cenah povoljno pa o cestah, hotelskih čujem5rf^n'ški kongres se ima vršiti, kot 23 e‘Os v Zagrebu, in sicer od ‘20. do plen'i^a' a te ta način rešiti invalidno vprašanje, dp pripravlja invalidom prezgodni grob? Udruženje tobačnih trafikantov je sklenilo vse potrebno, da se protizakoniti odlok, prekliče, prosi pa merodajne poslance, in še po-sefbno gosp. ministra Puclja, da na merodajnih mestih intervenirajo v tej zadevi. Trafi-kantje pristopite k Udruženju, le v močni organizaciji najdemo zaščito, člane pa prosimo, da poravnajo taikoj zaostalo članarino. Tajništvo se nahaja nia Sv. Petra cesti 62. — IJdruženije tobačnih trafikantov v Ljubljani. — Razpis učiteljskega tečaja za ročna dela. Oblastni odbor Podmladka društva Rdečega križa v Ljubija™ priredi tudi v letošnjih velikih počitnicah, in sicer od (i. julija do 14. evemt. do 7. avgusta 1926 učiteljski tečaj za ročna dela Podmladka društva Rdečega križa. Število udeležnikov se določi naknadno. Tečaj se bo vrnil tudi letos na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Udeležili k i učiteljskega tečaja bodo lahko stanovali v Akademskem kolegiju. Kolodvorska Ulica št. 12, proti odškodnini mesečnih 100 (sto) Din za vsakega. Hrano Ibodo imeli ali privatno ali v uradniški menzi na lastne stroške. Pouk bo'brezplačen. Le za nabavo materijala, ki je potreben za delavnico, bo treba plačali 100 (sto) Din, zato pa 'ostanejo vsi izdelki last tistega, ki jili izdela Prispevke za mat eri ja 1 in za stanovanje je plačati najkasneje ob \tstopu v tečaj. Učitelji (učiteljice), ki se zele udelezui tega tefiaia naj vlože svoje prošnje, oziroma pra-iave z navedbo stroke iz strokovnega tečaja mj-kasneje do 6. junija 1. I. na oblastni odli tr Podmladka društva Rdečega križa v Ljubljani, kjer se dobe tudi informacije glede podrobnosti. O .sprejemu .se bodo reflektanti posebej obvestili. Zbero naj se dne 6. julija 1926 ob 8. uri dopoldne na tehniški srednji šoli v Ljubljani. — Oblastni odbor Podmladki društva Rdečega križa v Ljubljani. — Trgovska, bančna in industrijska podjetja, ki nameravajo sprejeti praktikanta ali praktikantinjo, prosim, da se obračajo na ravnateljstvo dvorazredne trgovske^ šole, ki bo postreglo s prav dobrini naraščajem. Jds. Gogala. — Mednarodni kongres bibliotekarjev in I bibliofilov se o tvori dne 28. junija v Pragi V kratkem se pošljejo udeležencem legitimacije in obširni programi. Češkoslovaško železniško ministrstvo je dovolilo udeležen-®etn n« češkoslovaških državnih železnicah ^Hodslotoo vožnjo. ie k«! ,“koS-,ua slavnost v Postojnski jami la’ Janio^1!?0?- tržaški listi, prav lepo uspe- 53*** vfrv STj*,i; n^cin po celi Italiji. Slavnosti v IMinu ie Pnsostvoval .udi kralj in ves di^matskl — Rezultat ljudskega štetja v Belgiji Po vrBelffMiPki°splh je d?l,; noči, iko je Matkovič s-pal, ;.nel. Sledila je Prašna eksplozija. Ko so prihiteli sosedje na plan, •je bila Matkiovičeva hiša vsa v plamenih. Sosedje \o ogenj pogaisili, nakar so šli v hišo. Taim so našli neprevidnega Matkoviča raztrganega na kose. Tudi hiša je močno poškodovana Letalska nesreča se je pripetila začasa ] slavnosti rezervnih oficirjev v Zagrebu. Ob 10. uri, ko se je pričelo slavnostno blago-stovljenje zastave, sta krožila nad Zagrebom'dva aeroplana. V enem od njih sta sedela podporočnik Lazič in rezervni poročnik Peiikal. Na tem aeroplanu se je nadoma i-.okvaril motor in letalo je jelo padati proti zemlji. Priletelo je na neki travnik ob Trojanski cesti in sicer s tako silo, da se je zarilo s kljunom globoko v zemlja. Po čudnem naključju sta ostala oba pilota nepoškodovana, tudi materialna škoda ni velika. — Silna vročina v Parizu. Dočim je bilo pri nas v Ljubljani zadnje dni opeto-rsno izredno hi;'dno vreme, vlada v Parizu silna vročina, tako da je dobilo že več ljudi saln-čarico. — Katastrofalni požar. Iz Newyorka poro-fcijO, da je izbruhnil le dni v mestecu Mata-gaipo požar, ki je mestece v kratkem času popolnoma uničil. Matagalpo leži sredi kavnih nasadov ter šteje 000() prebivalcev. — Samomor služkinje. 241etna Slava Glad, kuharica v Mariboru, se je iz neznanega vzroka naveličala živeti. Zato je sklenila, da se preseli na boljši svet. Izkoristila je odsotnost gospodarja in gospodinje, se zaklenila v njuno spalno sobo ter si prerezala z britvijo vrat skoraj do hrbtenice. Ko sta prišla gospodar in gospodinja domov, je bila Slava že mrtva. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da si mora končati življenje j iz važnega vzroka, ki ga pa ne more navesti, j V enem od pisem so našli 1000 Din in proš- j njo, da naj se ji s tem priredi pogreb. Slava i je bilo pridno in pošteno dekle. — V vlaku okraden. Lesnemu trgovcu Anionu Klančniku je izmaknil med vožnjo iz Beograda v Zagreb neznani žepar listnico z vsebino 05.000 dinarjev. — Na vlaku oropan. 66-lerni uradnik Kar! K:-bernik iz Ljubljane «e je vozil te dni rz Zagreba v Split. Med vožnjo je z-aspal. ro priliko je vporabil med Zrnian'jo in Kninom doslej neznan žepar, ki je Hriberniku prerezal suknjo ter mu potegnil iz žepa listnico z vsebina 300 Din. Ker mu to še ni bilo dovolj. je ‘jrt preiskovati svoji žrtvii še hlačne žepe. Pri item se je pa Hribernik zbudil. Zgrabil je žeparja za roko ter jel .klicati na pomoč. Tega se je žepar ustrašil. Udaril je Hribernika s palico po glavi, tako da se je ta onesvestil. Predivo so ga mogli ljudje prijeti, je skočil lopov skozi okno ter izginil v temno noč. Hribernik je zadevo prijavil orožnikom v Kninu in v Splitu, vendar ipa so bila poizvedovanja za storilcem doslej brez uspeha. — Zopet nov Landru? V Brieuxu na pariškem pomeriju je izginilo tekom zadnjih 6 tednov brez sledu 5 deklet v starosti od 20 do 25 let in neki mladenič. Obleko mladeniča so našli v bližnjem gozdu. Policija domneva, da 'so postale izginule osebe žrtve neznanega m ntežen fit vene ga morilca. —Nuna — igralka. Kot poročajo iz Londona, je izstopila redovnica nekega karmelitar-skega samostana .Miiss Merck Grigori iz samostana ter postala gledališka igralka. — Mesto junakov copate. V mestu De Kalb v severoameriški državi Ohio so bile te dni volitve. Vspeh 'je bil ta, da bo v bodoče vseli pet javnih upravnih mest v rokah žensk. Moški kandidati arskim napa-h' ’ elan dobi legitimacijo in pose- u- -' s|ail°vitelj je Alfonz Giirstar, lo-P > ,K| ,te vsikdar na svojem mestu. Njegov podpis se nahaja na vsaki legitimaciji. Člani so razdeljeni na več kategorij. Član prve ka-tegorije plafa vsapemii banditu, ki ga napade ■>00 dolarjev, član I. kategorije nosi čast-! m naslov »dobrotniki. Član druge kategorije plae;i v slučaju napada 250 dolarjev, nakar gre prav tako svoja pota kot prvi, ne da bi se mu izkrivil las. »Dobrotniki dobe in »o upravičeni nositi zlat znak, druga kategorija srebrnega, člani ki plačajo samo 100 dolarjev, se ponašajo z rdečim, ljudje, ki so vredni samo 50 dolarjev nosijo znak oranžne barve, 10 do lan-ki člani pa bel gumb. Originalna zavarovalna družba upa, da doseže število njenih članov tekom tega leta 100.000. — Tamburaš, revija za tamburaško glasbo. 4. lin 5. (dvojna) številka Tamburaša je ravnokar izšla in prinaša 4 koroške narodne pesmi in Fučikovo koračnico Triglav. Glas-beno-književna priloga vsebuje poleg drgega gradiva prav zanimiv članek skladatelja. E. Adamiča; Pred 30 teti in razpis nagrad za najboljšo izvirno tamburaško skladbo. Revija je lično opremljena in bo vsled svoje bogate vsebine .vsem tamburašem dobrodošla, zato jo toplo priporočamo. Naroča se v založbi Minka Modic, Ljubljana, Kopitarjeva ulica t. Cena posamezni številki je 12 Din, dvojni 24 dinarjev, letna naročnina znaša 120 dinarjev. Ko bi bilo po Vas, bo že prepozno. Treba je, da si čimpreje preskrbite izboren dežni plašč pri tvrdki Drago Schwab v Ljubljani. Ljubljana. 1— Za zgradbo stanovanjskih hiš je dovolil veliki župan ljubljanske oblasti siporazum-no z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani mestni občini najetje posojila v znesku 4 milijonov dinarjev. Posojilo se ima obrestovati ter amortizirati v 50 letih. 1 — Pogreb v Kamniških planinah ponesrečenih. V' torek ponoči je pripeljal sanitetni avto mestnega pogrebnega zavoda trupla v Kamniških planinah ponesrečenih v Ljubljano, nakar so jih položili v mrtvašnico pri sv. Krištofu. Mero Mancinijevo in Sopčiča so prepeljali drugo jutro na Vič. V mrtvašnici pri Sv. Krištofu je ležal bančni uradnik Sterle, Mera Mancinijeva in Sopčič pa v Sokolskem domu na Viču. Včeraj so bili ponesrečenci pokopani. Oba pogreba sta bila lepa. Prosveta. j BKLOKRANJSKI DAN V LJUBLJANI. Mnogo svežosti je prinesel pester nastop belokranjskih šolarjev v dramsko gledališče. Prof. Šest je iz pripeljanega »materijala« sestavil tako ljubko živo sliko, da je očarala vse' navzoče: Bojančica poleg ponižnih Po-brežank, bregešarčki poleg preleškiii pastiric in Zumberčank je tvorilo sijajno sliko, ki nas spominja nekoč s tako pestrega belokranjskega vaškega življenja, ki se umika novim modam in navadam, ki ne obetajo najboljšega revnemu belokranjskemu svetu. .-Solisti« govorniki in deklamatorji so prav ljubko prednašali skrbno naučene govore — pasmi belokranjskih pesnikov. Zbor pa je pokazal zelo veščo roko dirigenta - učitelja Kregla. Ni čuda, da so morali ponavljati več pesmi. Matenijalna stran prireditve je kakor čujemo pasivna, kar je Obžalovati tembolj, ker je bil namenjen dobiček propagandi za povzdigo t uriš tik e v Beli krajini. Zato se bo skušalo z rajnimi prispevki pokriti deficit, ki ga ni pričakoval nihče. Vendar je moralen uspeh popoln — mladi Belokranjci so ponesli dolber glas gostoljubne Ljubljane v svojo Belokrajino. SLOVENSKA ILUSTRIRANA DRUŽABNA REVIJA »RAZGLED«. Te dni je dospela iz Prage prva številka ■Razgleda«, modernega mesečnika za gledišča, literaturo, glasbo, slikarstvo, film, ine-do, šport in družabno življenje. Revija je bogato ilustrirana in prinaša vrlo interesantne, aktualne članke, ki morajo zanimati vsakogar. Tisk (na krednem papirju) in zunanja oprema sta odlična. Takega lista Slovenci še nismo imeli. Za prihodnje številke so obljubili sodelovanje mnogi znani slovenski književniki. Revija bo prinesla letos poleg izvirnih člankov, novel, študij in esejev' tudi Pier-re Louvsov znameniti francoski roman »Zenska in možice!j-, v prevodu dr. Pavla Karlina. ^Razgled- se dobiva v knjigarnah in trafikah. Ena številka stane Din 15.—, celoletna naročnina Din 160.—, polletna Din 80.—. NEUMESTNA GOREČNOST. Iz cele dežele prihajajo poročila, da zahtevajo davčni uradi z vso strogostjo, da poravnajo delavci zaostalo dohodnino do leta 1925. So slučaji, ko hoče priti urad do denarja 'potom eksekucije. Vprašanje je, če je na mestu tako postopanje v času, ko se bori delavec za svojo eksistenco. V interesu države same bi bilo, da preneha finančna oblast s takim izterjevanjem in da odpiše delavcu vso zaosta- lo dohodnino do časa, ko se je pričel pobirati davek na ročno delo. DOPIS. Iz Tržiča. Orkestralno društvo Gtasbene Matice ljubljanske priredi v nedeljo dne 30. maja v sokolnicj koncert. Na sporedu so skladbe gg. .Škrjanca, Lajovica, Adami«t Mr med Slovencev, druge Slovane t ^ imena Dvofak, Čajkovski. Na ta koncert opo- v» • M« - v.: SW1. zarjam,o tržičane in vse okoliško občinstvo, da ga gotovo poselijo, ker nam bo nudil izreden užitek. Nadalje je tudi naša častna zadeva, da obiščemo koncert polnoštevilno in tako dokažemo koncertantom spoštovanje in čast. Koncert se začne ob pol 4. uri popoldne itn ,konča ob pol 6. uri tako, da se vsak iz okolice Kranja navzgor lahko posluži železnice. Zanimanje za koncert je veliko, vstopnice po 20, 15, 10 in (J Din se dobe v predprodaji pri ravnatelju Lajovicu v meščanski šoli. Šport. KONFERENCA DELAVSKIH ŠPORTNIH KLUBOV V TRBOVLJAH. Kakor doznavamo, se je vršila na Binkošti« pomdeljek dne 24. maja t. 1. v Trbovljah konferenca delavskih športnih klubov iz Slovenije, ki. je pretresala vprašanje glede emancipacije delavsikh športnih klubov iz cele Jugoslavije od Jugoslovanskega Nogometnega Saveaa. — Na konferenci je bilo videti številno zastopstvo, okoli 30 delegatov. Glavni referat je imel Fr. Aleš, ki je v Svojem govoru iz marksističnega vidika očrta val pomen delavskega športa ter apelii :i! na navzoče delegate, d«t je treba centralizacije delavstva na vseh poljih. Po tem precej dolgo trajajočem referatu se je razvila debata, ki je pokazala, da so >sodrugi- precej različnega mnenja glede emancipacije športnega delavstva v Sloveniji, kakor tudi o ostali Jugoslaviji. Končno je zmagalo stališče, ki ga je predlagal Fr. Aleš, da je treba delavce športnike, ki so marksistično orientirani zbra- li v močni delavski športni organizaciji. Delavski razred, tako je izvajal referent, se mora sani eimnicipirati. Zastaviti mora vse svoje sile, ki so mu na razpolago, da koncentrira svoje moči v enotnih delavskih organizacijah. Ta delavska športna konferenca je sprejela 3 tozadevne resolucije in sklepe, ki' so bile predlagane po referentu. Vse tri resolucije imajo marksistično tendenco in streme za tem, da se koncentrira delavstvo Jugoslavije na vseh poljih. Značilen je sledeči sklep te trboveljske športne konference, ki nalaga pripravljalne- mu odboru Delavsko-kmečke športne zveze za Jugoslavijo sledeče: 1. Forsirati mora (pripravljalni odbor namreč) čimprejšnjo ustanovitev Delavske športne zveze za Jugoslavijo. 2. Stopiti mora v stik z vsemi delavskimi športnimi klubi v državi. 3. Posredovati mora pri ustanavljanju de-dela vskih športnih klubov po vsej državi. 4. Organizirati mora močno falango športnega prode tarija ta proti meščanskemu športu. Kot doznavamo, je zbrano zastopstvo odločilo, da se takoj, ko se bo ustanovila ta de-lavsko-kmečka zveza športnikov Jugoslavije včlanila v splošni delavski kulturni in telovadni zvezi Svoboda ■, posebno, če se ne bodo tenui vstopu protiviLi športni klubi, lir-vatske, Dalmacije, Bosne in Hercegovine ter Srbije. * Pripominjamo, da je potrebno, da se delavstvo v katerihkoli panogah ali kulturnih ali športnih organizacijah direktno udejstvuje, ustanavlja pa jih naj samo tam, kjer jih še ni; nikakor pa ni dobro, da ustanavljajo delavci popolnoma ločene organizacije tam, kjer že splošne obstoje. Na športnem polju je naša jugoslovanska država zelo plodovita. Naši športni klubi so močni in zanesljivi in priporočljivo bi bito da se tudi delavska mladina, ki je mark®; sltieno orientirana rajše zibira v teh kMbihi kol pa da ustanavlja nove. ■ Cffospcsiarsive, BORZE. Dne 26. maja 1926. Vrednote: Merkantilna banka, Kočevje, zak-lj. 102; »šešir«, tovarna klobukov d. d$ Škofja Loka zaklj. 104. Curih, 26. maja. Beograd 9.1125, Xe\\ vork 516.375, London 25.1125, Pariz 16.775, Praga 15,31, Milan 19.40, Berlin 122.95, Bukarešta 1.98, Sofija 3.75, Budapešta 0.007230. Zagreb, 26. maja. Devize: Nevvyork ček 55.66—56.85, London izpl. 275.8—277, ček 275.8—'177, Pariz izpl. 185—187, Praga iz,*pL 167.917—168.917, ček 167.909—168.909, Curih izpl. 1096.3—110.3, ček 1096.298—1100^29® Milan izpl. 214.43—215.63, Dunaj izpl. 801-805, Berlin izpl. 1352.14—1355.14. Jack London: 85 Morski vrag. Ta čas je on vodil krmilno kolo in jaz sem odšel na sprednji del ladije pogledat v našo bolnico, kjer sta ležala oba ranjenca Nilson in Mugridge. Nilson je bil prav dobre volje, kajti noga se mu je izborno celila. Kuhar pa je bil obupno otožen, tako da sem imel veliko sočutje do nesrečneža. Čudno je bilo, da je še vedno živel in se oklepal življenja. Kruta leta so naredila njegovo suhljato telo bedno in borno in vendar je ogenj življenja gorel v njem svitlo kot vedno. >»S pomočjo umetne noge — dandanes že izdelujejo izvrstne — boš še do zadnjega diha štorkljal po ladijskih kuhinjah,« sem ga tolažil. Njegov odgovor pa je bil resnoben, da, celo slovesen. Ne vem, kaj hočete s tem reči, gospod Van \Vey-den, zavedam pa se, da ne bom miren in srečen, dokler ne bom videl tega peklenskega psa mrtvega. Nemogoče je, da bi živel tako dolgo kot jaz. Nima pravice do življenja; božja beseda pravd: Umrl bo nesrečno, < in jaz samo rečem: Amen in vrag ga vzemi,« Ko sem se vrnil na ladjo, je Wolf Larsen krmaril največ z eno roko v drugi pa je držal mornarski daljnogled, premotrival lego čolnov, obračajoč posebno pozornost na lego Macedonije« Edina vidna iz-preinemba pri naših čolnih je bila, da so se točno držali vetra in vozili za nekoliko točk zapadno od se- vera. Vseeno nisem razumel, kaj pomeni to manevriranje; na prostem morju nam je namreč še vedno zastavljalo pot petero priveternih čolnov : Macedonije \ ki so se tudi držali vetra. Tako so se počasi razmikali preti zapadu in se oddaljevali od ostalih čolnov v njihovi vrsti. Naši čolni so vozili z jadri in vesli. Celo lovci so veslali in ker so veslali s tremi pari vesel, so kmalu.dohiteli sovražnika; tako jih pač lahko na-zivljemo. Dim Macedonije« je bil postal majhna temna točka na severovzhodnem obzorju. Parnika samega ni bilo videti. Držali smo rcvke križem, naša jadra so plahutala in izgubila veter; dvakrat smo se celo ustavili, a le za kratek čas. Tega lenarenja je bilo kmalu konec. Postavili smo jadra v pravi položaj in VVoli Larsen je zopet pog-nal našo ladjo. Brzeli smo mimo vrste naših čolnov in privozili do prvega privetrnega čolna nasprotnikove vrste. »Doli ‘s tistim zunanjim jadrom, gospod Van Wey-den,< je zapovedal Woll' Larsen, in bodi pripravljen, da obrneš sprednje jadro.« Odhitel sem na sprednji del ladje in zavil zunanje jadro in ga privezal, baš ko smo smuknili mimo čelna kakih sto čevljev na odveterni strani daleč od njega. Trije možaki, ki so bili v njem, so nas nezaupno giedali. Zastavili so nam morje, ker so dobro poznali Walfa Larsena, vsaj po slovesu. Opazil sem, da je lovec, velik Skandinavec, sedel ob rilcu in držal puško preko kolen, pripravljen za streljanje. Puška bi !#’ morala ležati na svojem mestu na stojalu. Ko so bft zadnjemu delu naše iadje nasproti, jih je Wolf Laiseu p< zdravil z zamahom roke in jim zaklical: Pridite k nam na krov, da malo poklepeta mo-4 Nasa ladja se je zasuknila v veter in jaz sem dokončal svoje delo na sjprednjem koncu iadje baš 0 pravem času. da sem mogel pohiteti na zadnji konec i11 pomagati pri glavnih vrveh. Prosim, ostanite na krovu, gi špica Brevvs!er-' je dejal \Volf Larsen in stopil proti njej. In vi tnci • gospod Van Weyden.s Čoln je zavil svoje jadro in privozil k ladji. Love^, zlatolas kot morski kralj, je splezal do ograje in skočil na palubo. Ampak njegova velikost se ni mogla! otresti nezaupanja. Na obrazu se mu je močno izražal dvom in sum. Obraz je bil veder vzlic velikim lasem* ki so ga obdajali; mahoma se mu je razjasnil, ko se je ozrl od Wo!fa Larsena do mene in opazil, da sva bila samo dva; nato pa je pogledal svoja tovariša, ki sta se mu bila pridružila. V resnici je imel malo vzrap ka, da bi se bal. Liki Goljat se je' dvigal na4 \Vclfom Larsenom. Visok je moral biii šest čevljev i11 usettn ali devet palcev; tehtal pa je 240 funtov, kot se-fljl bi! pozneje 'izvedel. In pri tem ga ni bilo prav nic tolšče. Same kosti in mišice. (Dalje prih.) Srajce, promenadne, bele in barvaste, ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilane, trakov«, čipke in vezenino. --Nizke cen«. — Velika izbira aamo' pri , JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA. bUsu Prelemovega •pamenlka ob -vodi „GR0M“ CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPEDI-CIJSKI BUHKAU LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41. Naslov bnoJaTkam: .OBOM*. Telefon In«. St. 45-4. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v to stroko spadajoče posle najhitreje in pod ku-lantnimi pogoji. v . Zastopniki družbe spalnih voz S. O. N. za ekspresne pošiljke. Mali oglasi. Za vsako besedo se plača 50 par, za debelo tiskano pa Din L—. VUolfova 1/11. - Tslef. 56. Absolvent trgovskega tečaja išče mesta pri kakem podjetju, kakor lesnem, v Sloveniji. Ponudbe proai na upravo lista pod: »Praktikant 13.000«. Gekilozni les Melika drva, plača najbolje Fructus, Ljubljana Krekov trg 10. Gospodična katera je celi dan odsotna, išče sobo s separatnim vhodom v sredini mesta. Naslov pove uprava lista. m ■ VRTNARSKE ZADEVE j posreduje ® Goikovo „Vrtnarsko podjetje" s v Kranju. "» — ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M NARODNI DOM ŠTAJERSKA KLET OSET, Maribor 2 kegljišča, klubi, prvovrstna vina. Več tisoč cvetlic za okrasitev oken, balkonov, cvetličnih gredic (te-oih). kakor tudi za okra- ^tev javnih prostorov, re-, z opremo se dobe v gra-stavracij, postaj, pokopa- ! sfimi v Vjsnjt gori. Okoli lišč itd. priporočalvan Ši- gradu in v gozdu mamo mene, vrtnar, Ljubljana, in prijazno sprehajališče. Gradišče št. 12. 1 Vpraša se pri oskrbništvu. Čevljarji pozori „Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani" oivori pn-kroievalni teoretični in praktični lečai z« 0. mojstre j i„ 0. pomočnike. - Sprejemajo se tudi udclezm^ iz dcz«le. Pojasnila in prijave sprejema oblastveni priznani s'rckovpi učitelj in vodja tečaja K. K51 'CE, Celovška cesta štev. 57, Lubjann 7. Poletna stanovanja Naročajte ¥ , Narod. Dnevnik* ME' Mr1 Upravni svet, nadzorstvo in ravnateljstvo Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani javljajo tužno vest, o smrti večletnega člana nadzorstva, gospoda VIKTOR BRAČIČA RAVNATELJA JUŽNE ŽELEZNICE V P. ITD. ki je dne 24. maja t. 1. v Gradcu preminul. .«•*»« hvaležen spomin. Zavod, kateremu je blagopokojnik posvetil vse svoje požrtvovalne sile, mu ohrani traj V LJUBLJANI, dne 26. maja 1926. n;nuin«mMiinnuniuiimnnnn 'iiijiilniiiHHittiiim.nnnHinumunimunnimumniimmuniiiiimmimiuai11 iBd&Jateij ta odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za tutearno »Merkur v Ljubljani Andrej 8erw.