st- 305 mMmmumammtomrfim f Trgu, y torgffc 2K aaiwBfi 1923. Posamezna StevHka 20 ccitf. Letnik XLtffl **fe*js, iz/«t»B poctfriž«*, v«k da« zjotraj Utadaifitva: »lica w AsiSt«fa it 30. L MMrepit DopM u] M pa&SfaJa arafcHN«. V U« 9**qm m m spraJeaMjo, rakopM se ^ vratajo. t» ^ , Astaa Ocrbtc. — Lartadi .^tTiafctv » nV^l^' a Bsie L T.-. I ae^Ce U iBinirtvo neu&M 4 Iro'vA — it 11-fT cDINOST Posamerns Sterflke v Trsta ta oko?»fl po 2) ceot — Ojl«f fc račun f RnMI ene kotoce (72 — O^as! trgnem ta ofertntear mm po 4© cent aamrtafct mfevate, pMltrfca ta vafciia po L 1.—, oglasi douraib gavotov IW po L l - Mali eglol po » eeat. beseda, asjamj pa L 3. — O^iM^ asroCniiia 1a rektaaaeije se psdjafo sk$a£oa upravi EiiaoaU, v Ma, aftca Frao&ika Aatfkcg* Itev. m L nadacropte. — Telefon aredntttva la apraos 11-5?. Mir liudem ns^iemlii. ki so blage volje! Ta velepesem z nebesnih višin, oznanjajoč rojstvo Kristova, ki naj, žrtvujoč sebe, izvrši veliko delo božjega odrešenja, je donašala vsem, ki so blage volje, blago-vest je: pridi mir med vas! Kako globoka je vsebina ie vezi med mirom in odrešenjem! To je: mir bodi med vami, če hočete biti v polni meri deležni vse neizmerne vsebine blagovestja o bližnjem — odrešen ju. Brez miru ni odrešenja! Dve tisočletji ste minuli od tedaj, a danes, ko zopet slavimo sveti spomin na oni veliki dogodek božjega usmiljenja, ko človeštvo pač pošilja svojo zahvalno pesem k Vsevišnjemu, da je s poslanstvom svojega Sinu povzdr^nil človeški rod iz tmine k svojemu nebeškemu kraljestvu: danes greni dušo človeštva še vedno trpka zavest, da si ni znalo pridobiti odrešenja tudi za življenje na tem s\retu. Zakaj ne? Kje je vzrok? Ker v človeštvu ni tiste blage volje, ki bi — v skladu z blagovesijem v rojstvu Odrcšenika — mogla ustvariti pogoje in podlage za mirno življenje med človekom in človekom, narodom in narodom. Ljudje pevajo pač ob proslavi spomina na rojstvo Odreše-nikovo tisto veiepcsem: Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Ali v vsakdanjem življenju se le noće uveljaviti ta blaga volja, in zato tudi ne more priti v medsebojno življenje blagoslov miru, ld je začetek in izvor vsake sreče, vsakega uspešnega stremljenja po zadovoljstvu in blaginji. Žalost *ega človeku na dušo, če se ozira danes r.a sliko ,ki jo nudi ves svet. Povsod viharji sovraštva in strasti, povsod pohlep po strahovanju in zatirmju, povsod izbruhi krive vere, da morajo biti drugi nesrečni in ponižani, ako naj bom jaz srečen in velik. Ne more priti da blagoslova miru, ker se ljudje nočejo ravnati po naukih Njega, ki je učil: ljubite se med sebof. ljubi svojega bližnjega Žrakor samega sebe — saj ste vsi ustvarjeni no božji podobi, saj ste vsi življenje po volji božji: življenje medsebojne ljubavi, za življenje enakih ob enakih. Nočemo tu črtati slike žalostnih razmer v širnem svetu. Tudi nočemo predočati razmer med našimi soplemenjaki onkraj naše državne meje, kjer se tudi noče Se uveljaviti blaga volja za življenje med ibratom in bratom po naukih Odrcšenika. Pogled naš se obrača k položaju n?^ega rodu na tern ozemlju. Žalosten je ta položaj, prežalosien, tako žalosten, cla se človeka loteva skoro obup. To pa v prvi vrsti zato, ker niso blage volje ljudje, ki so nam gospodarji in ki nam po svoji volji :n samovolji krojijo usodo. V žolč bi morali pcmakati pero, če bi hoteli verno opisati v3e tisto, kar je moralo in kar mora še trpeti to nsiše Ijfedstva m kar je v tako strašnem navzkrižju z blagovestjem: mir ljudem na zemlji! Zato je danes naša koprneča molitev: o večni Bo£, odtegni ta grenki kelih od ust našega ubogega ljudstva, daj, da se med te naše gospodarje naseli — blaga voljaII Toda zatajevali bi resnico, če ne bi odkrito priznali, da je mnogo krivde tudi ra nas samih. Saj to je ravno, kar danes boli in pe*e dušo in kar greni našemu, *ako vernemu in pobožnemu ljudstvu to proslavo odrešenja -po Sinu božjem. Ne tepe nas samo šiba od zunaj, tepemo se tudi med seboj v domačem taboru. Izvor i a začetek sreče in vsega zadovoljstva je mir. Mati miru pa je medsebojna pravičnost in znosljivost. Medsebojne pravičnosti pa ne more biti brez medsebojnega. spoštovanja in zaupanja drugega napram drugemu. A kako je v resnici? Tu tnorema biti že odkritosrčni. So ljudje med rami, ki jim nedostaje blage volje za mirno nv~dsebojno življenje. Ljudje, ki lahko-nv'-?;eno mečejo na svojega bližnjega naj-» --'se obtožbe in klevete, ker mis!ijo, da je treba sočloveka, ki je na potu njihovim namenom, postavljati na sramotni oder, da }x«do mogli oni blesteti v lepi luči. Naši najboljši možje se blatijo pred r.7 j m ijudstvom in pred našimi nasprot-r ki. Posledica temu je, da naše ljudstvo i v Rublja zaupanje v svoji voditelje, v sebe, s svojo bodočnost, a da naš nasprotnik, ki ras je dosedaj le sovražil nas začenja tudi prezirali. Ni treba, da bi tu podrobno navajali, kar se že par let dogaja v našem lv- boru. Saj je znano vsem in vsi se zave-damo z žalostjo v srcu, kako neizmerno žalostno in pogubno je. Le na par zgledih naj pok§žemo. kako se širi med nami nezaupanje in se rušijo vse motnosti do medsebojnega življenja, ki bi bilo v skladu z blagovestjecn: rnir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Našemu političnemu vodstvu in našemu listu se očita, da sta nasprotnika vere, cerkve in duhovščine. Vzemite v roko ♦ Edinost* od 30. septembra t. !. Tam imate č!:uiek, ki je programatične pomembnosti, ^nni iROffcfe HlaTI: -...Toda takoTmeno-Vt;nih , kuUurncbojnih" razpoloženj med nar. i ni. Vsi, brez razlike struje, smo si edini v tem, da se ima vzgoja naših otrok vr?.»« ea krščanski podlagi. Vsi brez raz-tike smo odločni pristaši verske šole in nasprotniki brezverskik učilnic. Naš list to načelo dosledno zastopal, #.» In i Jji/e: "Pod veronaukom ne razumemo t>a,no nekoliko molitvic, zgodbe sv. pisma,] aH na pr. cerkvene zgodovine, temveč ima ta pojm pretežno vzgojni značaj!« Ali poae tako Hst, ki je nasprotnik vere in cerkve? Taka — naglašamo — progra-matična izjava bi morala biti menda zadostna — četudi ne kričimo tega vsak dan na vseh cestah, trgih in ob vseh oglih. Pri tem naj se ne prezira dejstvo, da na$ list ni kako cerkveno glasilo, marveč politično in narodno-obrambno glasilo. Ugotavljamo tu, da je tudi list « Goriška Stra-ža», ki se izrečno označa za krščansko glasilo, omenil ta naš članek z vso pohvalo. Ko ie opisala vse neizmerno gorje, ki tlači danes vse človeštvo, ker se noče ravnati po božjih naukih, piše clstarska Riječi v svoje božični številki: «Tako se ne more dalje! Tako življenje je prokleto življenje! Tako se pogubljamo vsi, propadamo. Po-gubijamo se mi, propadajo in kvarijo se nam naši otroci, mladina naša, cvet ljudski ... Tako ne smemo dalje. Nazaj k staremu poštenju, pravičnosti, nravstvenostil j Naj prideta mir in red, strah božji in človeški! Oči vseh in pogledi nesrečnega pokvarjenega sveta s« obračajo proti nebu in Bogu. Svet, ki se potaplja v morju nesreče in zla, vzdiha: Pridi kraljestvo Tvoje .. In list, ki tako slavi spomin na rojstvo Odrešenika, se oznaša kot razkolniški in brezverski! AJi ni to najblaznejša kleveta? Ali se ne kaže tudi v nji pokvarjenost današnjih časov in ratmer? Poreče morda kdo, da ni prav ia umestno, da prihajamo s takimi rekrirninacijami ravno danes, ko izražamo živo hrepenenje, da bi se povrnil med nas božji mir. S tem, frf&ss&lifti Mšia^gs MILAN, 24, • Davi je prispel tu sem Mussolini v spremstvu svojega osebnega tajnika kom. Chiavolinija. Takoj po svojem prihodu se je Mussolini podal na svoje i stanovanje. Ministrski predsednik se ne bo te dni za čas svojega bivanja v Milanu udeležil nobenega posebnega dogodka ra-zsn slavnosti za ustanovitev ljudskega doma Italije, katera se bo vršila danes ob 16. url. Mussolini je zapustil prestolnico v -irogo zasebni obliki. H innd m izročita voščil v Htirinsla izžrebani RIM, 24. Sinoči so kvestorji poslanske zbornice izžrebali poslance, ki bodo v imenu zbornice izročili na Novega leta dan v Kvirinalu voščila kralju, kraljici in kraljičinu ter i. Komisija je bila sestavljena takole: Zbornični kvestorji in' poslanci Fulci, Eevione, Ncbili, Car apeli e, Troilo, Phi-iipson. Bertini, Petriolo in Buttafuochi. Sedemstoletnica napoljske univerze PARIZ, 24. Akademija za moralne in politične vede je poverila svojemu predsedniku g. Lacorju Gaietu zastopstvo na svečanostih, ki se bodo vršile maja meseca o priliki proslave sedemstoletnice ustanovitve univerze v Napoliju. lm reKonstrtHcJfl lugoslsvensKe miti BEOGRAD, 24. Vprašanje rekonstrukcije vlade se vedno zanima politične kroge. Radikali zatrjujejo, da bo rekonstrukcija omejena le na dva ministra in sicer samo, če bi ministra dr. Janković in Uzunović ne preklicala ostavke. Z druge strani se izve, da hoče g. Pašič pri tej priliki izvršiti širšo rekonstrukcijo kabineta. G. Pašič baje že sedaj sondira teren za rekonstrukcijo, ki jo je pričakovati takoj po božičnih praznikih. Kakor se govori, bo imela re-konstrukcija vlade v glavnem namen, da se reši hrvatsko vprašanje. Vladni krogi sodijo, da se bo našel izhod za rešitev tega vprašanja, ne da bi bilo treba spreminjati ustavo. Na kak način naj bi se to izvedlo, o tem se sedaj ne govori RazmeKta? Jagođrolio In Romuni]* Debata ▼ rozannskem parlamentu TEMEŠVAR, 24. «Teme s var Zeitung* prinaša poročilo o debati v romunski zbornici povodom ratifikacije konvencije o razmejitvi med Romunijo in kraljevino Srbov, Hrvatov n Slovencev. Govorili so poslanci Sever, Bozu in Lupu, ki so naglašali kvarne posledice, ki bodo izvirale iz konvencije o razmejitvi za one prebivalce, ki stanujejo na eni strani meje, a imajo svoja posestva na drugi. Poudarjali so tudi dejstvo, da bodo vsled nove meje nekatere občine razkosane na dva dela. Govorniki so izjavili, da ne zadovoljava razmejitev ne Srbov in ne Romunov in tudi ne Nemcev. Dejali so, da niti kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, niti Romunija nista podpisali sevreske mirovne pogodbe. Ako bi pomenil sprejem konvencije priznanje sevreske pogodbe, potem smatrajo, da je za Romunijo nesprejemljiva. «Povedati je treba», so izjavili, «da smatramo mi Ro-munj banatsko vprašanje za definitivno rešeno šele tedaj, ko se povrne k n?.m|; Vršac.» Zbornica je sprejela govore z burnim ploskanjem in odobravanjem. Prenos zemeljskik ostankov Sienkiewicza na Poljsko RIM, 24. Tekom tega tedna bodo preneseni zemeljski ostanki poljskega pisatelja Henrika Sienkievricza, ki se nahajajo v Vevevu v Švici v pisateljevo domovino. đa zapiramo pofi đo pomirjen ja. Cataor bi se zdel tak prigovor opravičen, moramo vendar izjaviti, da so nas vse grenke skušnje izučile, da je za «b, ki se je tako ukoreninllo in razpaslo, treba radikalnega zdravljenja*. Treba temeljito odpraviti ognjišče« is katerega prihajajo izblapavine, ki okužajejo zrak. Atmcsfes* se mora iz-čislitit Potrebna je odkritost in iskrenost besede in pa kksenost volje! Po tem še le bo odkrita pot do pravega, trajnega in iskrenega sporazuma! Miza bodi čista in prisedejo naj k nji ljađje s čistim srcem in čistimi naaoeni tn bratski dog&nror pride sam po sebi in ž njrm tisti mir, po katerem mera hrepeneti, kdor ja res blage volje, in ki ga potrebo jemo za re&tev sedanjosti in bodočnosti našega naroda na tem ozemlju. Potem bo sledilo skupno delo, brez katerega ni rešitve za oaal Mir naš naj ne bo mir brezdelja, nekanja, oklevanja radi nezaupanja drug t o drugega, marveč plemenitega tekrsevanjh, ki ga poraja resnična liube«en do svo«ga naroda! Takega miru želimo in hrepenimo po njem: miru, ki bo slonel na — blagi volji vseh! Pred kratkim smo ponatisnili program, ki ga je priobčil naš list v svoji prvi številki leta 1876. Veljavnost tega programa se je izkazala v viaarjih doige aooe skoro pelfctoletje. Le tak program je mogel spajati v enotnost vse naše energije za boje, ki so tudi v najtežavnejših časih odbijali vse napade na naš narodni obstanek in izvojeVali tudi marsikak pozitiven uspeh. Brez borbe na podlagi programa, ki so mu mogli slediti vsi brez morebitne razlike v naziranjih v tem ali onem pogledu, ne bi bili mogli ustvariti podlage, na katero se danes naslar.ia vse — istotako brez razlike — kar je slovenskega na tem ozemlja! Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje! Ministrska koalereac^ na beograjskem dvosa BEOGRAD, 24. Ministrski predsednik j Nikola Pašić ;e bil v soboto popoldne s i člani vlade deij časa na dvoru. Vršila se je I ministrska konferenca predsedstvom i kralja Aleksandra. Na konferenci udeleženi člani vlade niso hoteli dati novinarjem nikakih pojasnil. Iz dobro informiranih dvornih in vladnih krogov pa prihaja kratko poročilo, da je ta konferenca obravnavala situacijo na Grikem in pa vprašanje, kakšno stališče naj zavzema jugoslo-venska država napram novi notranji politični konstelaciji na Grškem. Na konferenci je bih* govorjeno tudi o notranjepolitičnih razmerah. Govor je bil o koaliciji med radikali in klerikalci. Ta kombinacija se je sedaj definitivno izjalovila. Kralj sam pa je izrazi! odkrito željo, da mora narodna skupščina izvršiti ves program, ki ga je vlada povodom otvoritve zasedanja označila v svoji deklaraciji, vsled česar prihaja na dnevni red vprašanje obnove koalicije z demokrati. ftezorevo v Ssolsfinkl nerodni skupščini Sovražniki agrarne stranke sta nevedaost in deoiagogiia laatoik voditeljev — Preobrat v ekranu stranki. SOFIJA, 24feSobranje je danes nadaljevalo z razpravo na naslov odgovora na prcstolni govor. Agrarni poslanec Dimitrov je izjavil, da sta največji nasprotnici agrarne 6trankc nevednost in demagogija lastnih voditeljev. Državni udarec z dne 9. junija je zakrivil predvsem Stambolijski. Agrarna parlamentarna skupina sedaj uvideva, da je treba zapustiti opozicijsko politiko in podpirati vlado tudi od te strani. Agrarni izseljenci vedno bolj uve-devajo brezpomembnest boja proti sedanjemu stanju. Taka gonja je protidržavna in protina-rodna. Bolgarski vojni minister aavrail očitke bo&ger-iki vojski. — Potvoritev tesdeccljoz&H* listin. SOFIJA 24. Vojni minister je na vprašanje urednika cBulgarijc» glede dozdevnih listin, ki jih je izdal generalni 3tab in jih objavil neki list izjavil, da so listine po tvor j ene in priobče-ne s tendencijoznimi nameni. Vojni minister je to svojo trditev dokazal tako glede oseb kot številk. Minister je zaključil, da služi bolgarska vojska edinole v obrambo države in da se ne vmešava v politiko. Princ Ciril v Sofiji SOFIJA, 24. Tu sem je dospel princ Ciril, ki ostane čez praznike pri kralju, svojemu bratu. Izmenjava bolgarskih bankovcev. RIM, 24. Bolgarsko poslaništvo sporoča, da je pričela narodna bolgarska banka izmenjavati obveznice in bankovce tiskarne v Petro-gradu, Berlinu« Lipskem, Londonu in Mcnako-vem in jih menjavati za take tiskane v Ameriki. Izmenjava bo trajala do 15. aprila 1924. Vsi lastniki omenjenih vrednosti naj jih torej v tem času predlože bolgarski narodni banki. _ \z Čehoslovaške republike Značaj zasedanja čehoslovaške zbornice PRAGA, 24. List «Venkov*> se bavi z letošnjim jesenskim zasedanjem zbornice naglasa, da nosi letošnje zasedanje v primeru s prejšnjim parlamentarnim življenjem neko posebno značilnost: parlamentarno življenje je zašlo v mirno in delav-aerao tioiMV«*!© do^dav K temu so Mnogo' pripomogle občinske volitve, ki so jasno pokazale, da je ljudstvo sito frazerske demagogije, ki so jo uvedle »pozicijske stranke. list izraža upanje, da bo narodna skupščina ustvarila v drugi polovici svoje poslovne dobe še trdnejie temelje za razvoj čehoslovaikega parlamentarizma. Opozicija zadnjih treh let ni bila pravzaprav opozicija v parlamentarnem zmislu, marveč nasprotnik države. - RflAo-snleito-toosMd Antatot za poasnrslrj pramat a Rastjo. LONDON, 24. «Evening Standard* poroča« Ja ia sklenila neka skupina angleških, kanadskih in nizozemskih pamorskifc družb s predstavniki sovjetske Rusije sporazum glede pomorskega potniškega prometa z Rusijo. Spora za m predvideva ustanovitev neke mešane družbe, ki bi jo upravljal upravni svet, sestavljen iz predstavnikov vseh prizadetih držav. Rusko skupino tvori prostovoljna in državna ruska trgovska mornarica,-druga skupina pa je sestavljena iz vseh prekooceanskih angleških-kanadskih in nizozemskih paroplovnih d;užb. Sovjetska Rusija bo zahtevala neko pristojbino za vsakega potnika, ki se bo odpeljal iz ruskih vod. Negotove oseda poljskega kabiacta, DUNAJ, 24. Poljsko ministrstvo je sicer dobilo zaupnico, toda vse kaže, da je njegova usoda negotova. Poljski dopisniki dunajskih lisiov pravijo, da bo padlo sredi januarja. Tedaj bo namreč zahtevala vlada poobfastilni zakon za ureditev finančnega vprašanja. Te vesti pa je treba sprejeti s precejšnjim pridržkom, kajti Poljska ne razpolaga zaenkrat s stranko in osebnostmi, ki bi mogli to vprašanje rešiti s parlamentom, ki bi tvoril veliko ; oviro za ugodne uspehe. Za slučaj, da se bo > ministrstvo Grabski obdržalo se bo lotilo denarne preosnove z istočasno ustanovitvijo no-I ve emisijske banke. Poleg tega bo vlada najela j notranje posojilo v znesku pol milijarde frankov. Poincsre opreuinils ziaeti&s Parafina Primera francoskega zadržanja leta 1871. Nemčija je kazale slabo voljo za 2»l?.čilo svojih dolgov PARIZ, 24. Včeraj se je v Lacourneweju vršila slavnost izročitve vojnega križca mestu, kjer je med vojno zletelo v zrak skladišče granat. Obredu je prisostvoval tudi ministrski predsednik, ki je imel govor, kjer je pokazal na ruševine, povzročene od eksplozije ter priklical v spomin pustošenja, ki jih je sovražnik tekom vojne icvršil v obmejnih francoskih pokrajinah, kojih vzposta/va se je zakasnila radi zadržanja nemške vlade. Vse težave — je nadaljeval ministrski predsednik —, ki jih Francija le s težavo premaguje, prihajajo iz slabe volje Nemčije za izvršitev mirovne pogodbe. Tu je ministrski predsednik primerjal zadržanje Francije, ki je leta 1871. napela vse sile za čimprejšnje izplačanje vojnih dolgov, da je le osvobodila svoja ozemlja, obnašanjem Nemčije, ki se izmišljuje vse mogoče in poskuša vse za se izognit svojim obvezam. - Poincare je tu naštel vse napore zaveznikov na konferencah.in svetili z njihovimi pritiski, ultimatumi, teritorijalnim! sankcijami, ki pa vse niso zamogle zagotoviti zarveznikom od leta 1920. do 1922. povračila njihovih terjatev napram nemški državi, ki se je medtem vedno bolj pogrezala v ubeštvo vsled zločinskega in nesmiselnega finančnega postopanja ter napolnila tako žepe svojim industrijalcem na stroške ljudstva. Delni moratorij je dal Nemčiji korajžo, da je prosila v novembru 1922 za popolen moratorij. Tedaj je Francija naredila to, kar naredijo vsi neplačani upniki: vzela si je zaloge. Vendar pa ie imela še potrpljenje. Zalogi so bili vzeti le po redni ugotovitvi, da ni Nemčija izpolnila svojih obvez, zasedli smo Poruhrje, ko smo zgubili že vsako upanje na kak uspeh napram Nemčiji in ker smo vedeli, da je v tej pokrajini osredotočeno bogastvo Nemčije v rokah malega števila mogotcev. Francoska zbornica in zaupnica vladi PARIZ, 24. Poslanska zbornica je s 339 glasovi proti 211 odklonila ločitev dveh členov finančnega zakona glede dravinjskih doklad državnim nameščencem. To ločitev jc cndldonila vlada in Poincarć smatra to za zaupnico. Stavka poštnih šoferjev v Parizu PARIZ, 24. Včeraj ob 7. so pričeli stavkati šoferji poštnih avtomobilov ter povzročili tako znatno zakasnitev v dostavljanju pisemske pošte. Še-le ob 10'30 je nastopilo službo za prevažanje pošte 10 vojaških tovornih avtomobilov. Stavkujoči šoferji — približno 150 po številu — so sc sešli na borzi dela, kjer pa jih je razgnala policija. PARIZ, 24. Sinoči so poštni šoferji končali stavkati. Louchecr o francoski notranji politiki — Zahteval je protiinflacijsko politiko. LILLA, 24. V svojem govoru o načrtu za notranje-politično delo je Loucheur povdaril nujno potrebo spremembe finančne politike. Za povzdig vrednosti denarja je potrebna energična protiinflacijska politika. Kar sc tiče veroizpovedi je naglasil potrebo enakega postopanja proti vsem veram. Končno je odobraval zunanjo politiko Poincareja. Nadaljevanje Irsncosko-nemških razgovorov. PARIZ, 24. Ministrski predsednik je sprejel včeraj popoldne nemškega odpravnika, poslov v svrho nadaljevanja razgovorov, ki so pričeli v soboto. Pričakuje se, da je dobil nemški predsednik navodila iz Berlina in da bo izročil spomenico z odgovorom na zadnjo Poincareje-vo noto. Nemški odpravnik poslov pri jPotncareii^ PARIZ, 24. Danes ob 5. pop. je sprejel Poincare nemškega odpravnika poslov. Švedska ne more de iure priznati Rusije PARIZ, 24. Lasti poročajo iz Stockholma, da je vlada zagotovila, da soglašajo vsi njeni člani v ruskem vprašanju, v uradnih krogih zatrjujejo, da je pravno priznanje sovjetske republike izklju€eno. Naglo padanje francoskega franka__V Parim govore o nemških spletkah. PARIZ, 24. Čudno se dozdeva, da frank baš sedaj nazaduje, ko je vendar francoska vlada žsla precejšnje uspehe. Sklenitev sporazuma z indos>trijci v zasedenih krajih, ustavitev pasivnega odpora, začetek pogajanj z Berlinom, zaupnica zbornice Poincareju so sami važni či. nitelji, ki bi vendar ne smeli slabo vplivati na tečaf francoskega franka. Radi tega ugiba fran* coski tisk o tajnih silah, ki to vprizarjajo in ' je priobčila članek o sedanjem gospodarskem stanju Monakovega. Prebivalstvo živi v veliki bedi. Z neprijetnimi občutki se ljudstvo spominja časov, ko jc bilo Monakovo duševno in svetovno središče Evrope. Gospodarska kriza je zadala surov udarec književnosti in umetnosti. Hišne preiskave v Porurju BERLIN, 24. Wolfova agencija poroča iz Remscheida, da ste dve francoski stotni-ji s "strojnimi puškami izvršili številne hišne preiskave ter iskali skrito orožje. 16 policijskih agentov jc bilo aretiranih. Župan je bil tudi aretiran, a je bil kmalu zopet izpuščen na svobodo. Neki visok uradnik je bil tekom preiskav pridržan, kot talec. Preiskave niso dovcdlc do ni-kakega uspeha. NA ANGLEŠKEM GROZI STAVKA ŽELEZNIČARJEV LONDON, 24. Na Angleškem obstoja nevarnost, da bodo stopili železniški strojevodje in kurjači v stavko. To osobje ni zadovoljno z delavnimi pogoji in želi nekatere spremembe, osobito glede prejemkov. Predstavniki so sklenili, da bodo zadevo rešili potom glasovanja, in če bi izpadlo glasovanje neugodno bodo proglasili stavko. Gibanje prizadeva 59 tisoč strojevodij in kurjačev. Izid glasovanja bo možno seznati šele sredi meseca januarja. Stališče prizadetega železniškega osobja pa je precej težavno, ker so ostale kategorije železničarskih nameščencev odobrile tozadevne načrte. Končni izid angleških volitev Razglasitev izida naknadnih volitev. LONDON, 24. Pri ožjih volitvah, ki so se vršile v Wust Dcrbyshire je zmagat konservativni kandidat. S tem so bile volitve končno-veljavno zaključene. V novem parjamer.tu imajo torej konservativci 258, laburisti 191, liberalci 158 in izvenstrankarji 8 mandatov. Obnovitev Madžarske Povratak madžarske delegacije iz Pariza —-Ugodni izgledi pri svetn društva narodov. BUDIMPEŠTA, 24. Ministrski predsednik Bethlen se je vrnil z ostalimi člani dclegacije iz Pariza in izjavil zastopnikom ti-, ska, da je našel pri članih sveta društva narodov globoko razumevanje za Madžarsko. •Obnovitev Madžarske tvori del obnovitvenega Evrope. Prevodnik je pred' vfera povdaril podporo velesil in nagkoi!, da je to dober znak za zvišanje političnega zaupanja, in zboljstnje mednarodnega položaja Madžarske. POLITIČNO ŽIVLJENJE NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, 24. Liberalni zastopnik Štefan Barcsi je izjavil, da bo pričel po praznikih snovati liberalni blok. Gre namreč za to, da se omogoči sodelovanje s socijalisti in ustvari ^protiutež Zihyjevi stranki, ki je bila osnovan« v zadnjih. dneh. - . SOCIJALISTI PROTI SEIPELU DUNAJ, 24. «Wiener Journal» pravi, da K socijansti pripravljajo na boj v in izven parlamenta proti sedanji Seipelovi vladi. ro teiu lisiu vodita to borbo socialistični poslanec Seiiz in dunajski župan. Snežni zameti v Avstriji DUNAJ, 24. Včeraj je zapadlo mnogo B&ega aa Tirolskem« Štajerskem in na Sol-pograškem. Temperatura je znatno padla |n te v gotovih krajih dosegla 10 stopinj pod nžčio. Na Dunaju je toplomer kazal ? stopinj pod ničlo. Otvoritev ilahjaiizkt; taoetaiSke šole v Ameriki t NEW YOKK, 24. V navzočnosti članov ita-Fftneke^a poslaništva je bila slovesno otvor-; lena prva umetniška šola «Leonardo da Vinci. vrasivi poslopje je daroval dr. Guthirie, orga- nizalor in ravnatelj šole, kiparja Ruatolo is ! Piccirilli. _ Bo? v Metriki — Zvezne čete zavzele Pncblo. Tisoč ujetnikov. PARIZ, 24. Mehikansko poslaništvo objavlja sledečo brzojavko iz Washingto&a: V soboto so zvezne čete po ljutem boju zavzele mesto Pueblo in pri tem zajele okoli tisoč ujetnikov. Ta uspeh vladnih čet smatrajo za odločilni udarec vstažev. Dežela je mirna. Kitajska noče plačati odškodninskega obroka *boaers» - Vlada hoče podati ostavko PEKING, 24. Kitajska vlada je predložila predsedniku države svojo ostavko, ker je odklonila plačati Francoski odškodninski obrok «boxers», ki datira iz 1900 v zlatih frankih. Predsednik pa je ostavko odklonil in naprosil vlado, da vrši svoje posle. Sum pršil nadškofu dr. Mm Prebivalstvu obeh narodnosti naše dežele kali mir teh svetih božičnih dni grda gonja proii častitljevemu starčku, zaslužnemu cerkvenemu poglavarju goriškemu nadškofu irors, Sedeju. To grdo gonjo vodi žc mesece, da leta tukajšnji laški -Piccolo>, a v zadnjem času jo je javno (Vzela v svoje roke goriška fašistovska zveza, lu jc pred kratkim sklenila ostro resolucijo, naperjeno proti nadškofu Sedeju z zahtevo, da se mora ta vzorni višji dušni pastir odstraniti in na njegovo mesto imenovati nadškof italijanske narodnosti* Goriškemu fašju se je pridružil tudi vi-'demski, tako da je torej ves fašizem Furlanske napovedal najvišjemu cerkvenemu oblast v u naše dežele pravo pravcato vojno. «Piccclo», ki se, kaker rečeno, že več nego leto dni strvpe no zaganja proti goriškemu nadškofu, je objavil tudi preieklo nedeljo nad dve koloni svoje cerkveno-politične «modrosti», ki da zahteva, da mora sivi nadškol dr. Sedej zapustiti svoje v;soko mesto. V tem Pšccolcvem^ članku se zvesto zrcali vse pravo in grdo bistvo le brezvestne in hinavske genje. Gospodje pri glasilu senatorja Mayerja poudarjajo, da je daleč od njih vsaka misel, da bi hoteli nadškofu dr. Sedeju kaj očitat?. kar spada na polje čisto cerkvenih in verskih zadev, kjer mu — nasprotno — priznavajo vzomosl in zasluge njegovega dolgoletnega delovanja. Toda vse to da ne more izbrisati nekaterih grehov, radi katerih da je mens, dr. Sedej postal nemogoč na svojem mestu že takoj po aneksiji naših dežel h kraljevini Italiji. Ti grozni grehi goriškega, nadškofa obstojijo po *Piccolu» v tem, da je bil nadškof žc pod bivšo monarhijo, v kateri je zvesto izvrševal ludi svoje državljanske dolžnosti, Najglavneisi in največji njegov greh pa je te, da je Slovenec, medtem ko spada njegovo cerkveno pedročje k Italiji, vsled česar da absolutno ne spada na to važno mesto, na katerim bi po logiki zadnjih zgodovinskih dogodkov moral sedeti cerkven knez italijanske narodnosti. Zaključek dolgovezne «Picco!ove:> pridige je, da bi moral goriški nadškof sam izpoznati, da je na svojem mestu nemogoč, (er izvajati posledice, a v nasprotnem slučaju, da je v interesu cerkve same v naših krajih, da rimska vlada in sv. stolica sporazumno poskrbita, da se odstrani in na njegovo mesto imenuje Italijan. Vse te stvari so našim čitateljem že znane in se vsled tega ne bomo bavili z njimi obširneje. Pač pa smo jih morali na kratko zopet omeniti, ker se nam zdi potrebno opozoriti našo javnost in tudi odločilne cerkvene kroge na nekatere značilne strani te brezvestne gonje, ki morajo dali resno misliti ne samo prizadetim vernikom, temveč tudi državnim in cerkvenim oblastvem samim. Argument, češ da je bil mens. dr. Sedej nadškof že pod Avstrijo, da je sovražnik Italije in Italijanov itd., je za vsakega resnega in pošte-nomisiečega človeka smešen in otročji. Obenem tudi zgrajen na laži, kakor je dol-.azai nedavno goriški list «11 Friuli:>, ki je naštel petnajst različnih primerov postopanja goriškega nadškofa pri raznih pa-trijotičpih svečanostih in drugih prilikah. Povsod je mons. Sedej pokazal ne samo svojo lojalnost napram državi, temveč — kar je na. tako kočljivem mestu zelo važno — tudi svojo veliko sposobnost. Otročji lažnjiv in hinavski je tudi argument, da zahtevajo interesi vere in cerkve, da se sedanji goriški nadškof odstrani. Tudi to jc — kakor rečeno — jasno za vsakega pošteno in pametno mislečega človeka, vsled česar ne more biti nikakega dvoma, da bo predvsem sv. stolica presojala vso to zadevo na podlagi resničnih dejstev in resničnih interesov cerkve, ki so posebno v naših krajih popolnoma drugačni, nego jih predstavljajo kolovodje sedanje gonje proti goriškemu nadškofu. Kolikor v interesu cerkve toliko v interesu države je, da je prebivalstvo naših krajev zadovoljno. Vsaka politika zaničevanja, poniževanja, zapostavljanja in zatiranja mora imeti ravno nasprotne posledice. Res je sicer, da sedanja vlada s svojo protislovansko politiko trdovratno prezira to načelo v trdnem prepričanju, da služi s tem najvišjim interesom države. Logika dejstev bo prej ali slej dokazala, kako zgrešena je sedanja politika v naših krajih. Vsled tega bi bila usodna pogreška, če bi cerkvena oblast, oslanjajoč se na sedanji protislovanski duh, odstranila mons. dr. Sedeja ter se s tem vdala pred sedanjo grdo gonjo tistih, ki bi hoteli imeti poleg protislovanske upravne politike tudi strogo protislovansko cerkveno politiko.' Odstranitve sivega in obče priljubljenega nadškofa dr. Sedeja bi naše ljudstvo ne moglo drugače tolmačiti nego kot začetek take protislovanske cerkvene politike, zakaj najznačilnejša stran sedanje gonje je ravno v zahtevi, da mora sedanji goriški nadškof iti zato, ker je Slovenec. Od našega ljudstva se zahteva nova moralna kontribucija, prizadjati se mu hoče kruta rana novega ponižanja. Smatramo za svojo dolžnost, da opozorimo prizadete cerkvene kroge, da se slovensko ljudstvo te značilne strani sedanje gonje popolnoma zaveda, kakor se na drugi strani v polnem obsegu zaveda še neke druge njene značilne strani, te namreč, da je sedanja borba proti goriškemu nadškofu le začetek one druge splošnejše gonje, ki jo imajo gotovi krogi naših krajev v svojem načrtu, t, j. gonje proti slovanski duhovščini sploh. V ta namen hočejo poglavarji sedanje gonje proti nadškofu Sedeju najprej zasužnjiti cerkveno oblastvo, da ga bodo lahko neovirano izrabljali za svoje politične namene, zakaj cerkveni in verski interesi so tem krogom deveta briga, kolikor ne služijo njihovi politiki. To je tretja in morda najznačilnejša stran njihovega .početja. Ali si je mogoče misliti, da se bo cerkvena oblast vdala pred takim pritiskom? Po našem mnenju se mora kaj takega že vnaprej izključiti, zakaj cerkev bi se s takim korakom odrekla tisti svoji suverenosti in svobodi, za katero se je skozi stoletja borila in ki ji je za uspešnost njenega vzvišenega delovanja med vsemi narodi neobhodno potrebna. Odstranitev nadškofa Sedeja bi bila torej brez vsakega dvoma usodna kapitulacija cerkvene oblasti pred neznatno manjšino, ki se je dala zapeljati od brezvestnih agitatorjev. Ogromna večina furlanskega prebivalstva z ogorčenjem obsoja njihovo gonjo in bi bila z odstranitvijo nadškofa Sedeja ravno tako užaljena kakor naše slovansko ljudstvo, proti kateremu je vsa ta gonja v prvi vrsti naperjena. ravno tako gotovo ci naravno, da se olvok, ko je dosegel komaj iesto leto, odvzame materi ter izroči nčiialjn, kateri otroku govori v jezika, ki m jezik njegove matere in ki je zate otroku 4uj. nas ne uči ne narava, iz ne zdrava pc.mei. jNa drugem mestu pravi Ulpijan: «In quod ad ins naturale attmet. omnes homines aequales eunU. (Z ozirom mt naravno pravo so vsi ljudje enaki). Z bzirom na naše naravno pravo, priznano od samega ministra Federzonija, da namreč naši otroci uživajo pouk v svoji materinščini, so vladni možje v Rimu popolnoma zatajili nauk starega Rimljana Ulpijana. Pregrešili so sc z Genti-lejevim zakonom tudi proti Cekiju, kateri pravi: «Quae rerum natura prohibentur, nulla lege confirmata sunt». (Kar je po nar-vi nedopustno, tega ne more nikak zakon potrditi) To sc pravi z drugimi besedami, da je san.™ tisti zakon dober in pravičen, hi jemlje za podlago naravno pravo, to, kar nas uči narava in zdrava pamet. Isto stvar patrjuie Gaj z drugimi besedami: *Civilis ratio civilia ouidem iura corrumpere potest, naturalia vero no« uiique.» {Civilni — od državnih ob-, lasti sklenjen — zakon lahko menja civilno' pravo, naravnega prava pa ne nikoli}. In tudi slavni rimljanski odvetnik Cicero se vrinja v lo zve~o: «Est Iex nihil aliud, nisi reeta et a: numine traeta ratio, iuiperans onesta, pro-hibens contraria.* {Zakon je samo določba, pravična in božjega izvora, kaleTa zapoveduje, "kar je pošteno, in zabranjuje, kar je temu nasprotno.) Slavni rimljanski juristi so le zapisali, kodificirali to, kar si jc bil zdravi razum (nalu- . ralis ratio) njihovega naroda od pravekov prisvojil in spoznal kot pravično in nepobitno. 5 takimi nazori je šel Rimljan v svet, ;n č» ;i te nazore predočujemo, potem so nam razumljivi njihovi vcSkanski uspehi luv polju uprave in — asimilacije. Ti uspehi so pred očmi tudi našim današnjim vlastodržcem, toda na način, kakor po«rtopa}o, jih nc bodo JcscgU nikoli. Vzeli so si razna imena starih Rimljanov, nočejo pa razumeti njih duha. Ce bi bil stari Ulpijan državni prokurator v Trstu, ne bi nikoli tožil Edinosti* radi r.jcnegaj pisanja proti GeniUejevi šolski reformi; kajti on bi vede!, da je Edin ost » s svojim pisanjem zastopala naravno, vsečloveško pravo in bi tudi vedel, da. velja še vedno stari rim-janski rek (Justinijan): -Qui hire suo utitur. neminem lacdiU. (Kdor se poslužuje svoje pravice, nikogar i.e oškoduje). Scriba. | Znano je, da so bila in so poteg te Justini-jjanove zbirke zakonov, priznana kot mero-! dajen vir prava tudi mnenja slavnih rimskih i J ur isto v kakor Celsija, Papmjana, Ulpijana, La-beja, Gaja, Paula, Pomponija in mnogo drugih, Eve. naj podamo nekoliko važnih izrekov iz teh virov svetovnega prava: Celsij pravi v svoji knjigi «De iustitia et iure» (O pravici in pravu): Ius esi ars boni et aequi. (Pravo je umetnost dobrega in pravičnega). Že pri tem izreku sc nam narinja vprašanje: Ali je «bonum et aequum», če se celemu, kompaktno naseljenemu narodu krati pravica, da svoje otroke poučuje v materinem jeziku? Stari Rimljani sicer niso poznali šolskega vprašanja v modernem smislu, toda gotovi smo lahko,, da bi oni šolsko in jezikovno vprašanje v svoji državi vse drugače rešili nego to delajo njihovi pozni poiomci. Vemo tudi, da so Rimljani v ogromni državi, kjer so bile združene naj- i različnefšc . narodnosti, jezikovno vprašanje ' vse drugače reševali, nego se to godi danes. Vem o tudi iz zgodovine, da so stari Rimliani i dosegli s svojim postopanjem v resnici tiste uspehe asimilacije, ki so našim današnjim vladnim možem pred očmi in ki jih, kakor kaže, ne bodo nikoli dosegli. Od severne Britanije do Sahare, od Galije do Arabije, od Donave do Hispanije, povsod je vsakdo nekdaj s ponosom trkal na svoje prsi: Civis Rcmanus; sum! (Sem rimski državljan). A danes? Ne bomo se čudili uspehom starih Rimljanov, Če slišimo modrega Seneko, kako ugotavlja: Quaedam iura non seripla, sed omni-bus seriptis certiora sunt». (ao pravice, ki niso zapisane, a so bolj nepobitne nego vse pisane). Čujmo Pomponija: «Iura sanguini« nullo iure civiii dirimi possuni.» (Krvnih pravic ne more uničiti nobeno civilno pravo) Cujmo slavnega Gaja: «Ius gentium est, quo<3 naturalis ratio inter omnes homines consti-tuit». (Pravo narodov — t. j. v rimljanskem smislu splošno, obče veljavno pravo — jc tisto, ki ga jc naravna — zdrava — pamel ustanovila med vsemi ljudmi). Ali je kaj bolj naravnega nego zah'eva, da naj se otrok poučuje v svoji materinščini? Aii naj še enkrat poudarjamo aii celo dokazujemo, da je La zakon, narekovan od zdrave pameti, danes splošno priznan od vseh kulturnih narodov? Poslušajmo še modrega Ulpijana: «Ius naturale est, quod natura onmia animalia docuit». (Naravno pravo je tisto, ki ga je narava učila vsa živa bitja). Gotovo je naravno, d» se tttrok uči jezika od svoje matere in Znano je, da je Itafija za časa pogajanj ponovno urgirala v Pariza, naj bi pustili tudi njenega zastopnika k pogajanjem; a francoska vlada je to zahtevo kategorično odklonila, čel Italija je v 1. 1912 izjavila, da bo pustila Franciji popolnoma presto roko v Maroku. Takrat se je tudi Francija obvezala, da se ne bo vmeševala v libijske zadeve. Podpis sporazuma glede ustave za Tanger je francoski tisk pozdravil z veseljem ter obenem izrazil upanje, da se bo končno italijansko mnenje pomirilo, saj so v ustavi zavarovani tudi italijanski interesi (2 Italijana sta v mednarodni zakonodajni skupščini). Toda Francozi so sc motili; pripombe italijanskega i tiska k sklenjenemu sporazumu glede ustave niso bile za Francijo baš laskave. Tedaj je odgovoril Petit Parisiem: Čemu se Italija jezi? Saj jc vendar dne 28. oktobra 1912. italijanski poslanik v Parizu Tiitoni podpisal izjavo, da se Italija ne bo protivila nikakemu ukrepu, ki bi ga Francija storila v Maroku! S tem se jc vendar Italija odpovedala slehernemu vmeševanju v maroške zadeve. Sedanji predsednik senata Tittoni se je oglasil v listu «11 Giornale d"Italia:>. Tittoni trdi, da velja omenjena izjava le za francosko cono v Maroku, torej ne za Tanger, ki po njegovenr mnenju ne spada pod francoski Maroko. Sporna točka je torej vprašanje, ali spada Tanger pod Maroko in sicer francoski ali pa je mesto samostojno, avtonomno. Tittoniju odgovarja francoski poluradni list «Temps», ki tolmači vselej mnenje Poincarćjeve vlade, približno tako-le: «Predsednik italijanskega senata Tittoni, čigar spreinost dobro poznamo, je blagovolil tolmačiti izjavo, ki jo je sam podpisal dne 28. oktobra 1912 s Poinca-rejem vred. Tittoni pravi, da izraz «Ma-rokos, kakor ga je on takrat pojmil, nikakor ne vsebuje tudi mesta Tanger. Ako razumemo dobro, hoče Tiitoni reči, da «Maroko» pomeni samo francosko maroško cono. Izjava iz 1. 1912. se nanaša na od L 1902. Toda takrat se ni bilo mogoče pogajati posebej za francosko maroško cono, izključivši špansko cono in Tanger (Tittoni namreč deli Maroko v 3 cone: špansko, francosko in Tanger), ker takrat ni obstojala ne španska, ne francoska in; ne cona Tanger, Francija se je sporazumela za cel Maroko. In od 1. 1902. do 1. 1912. je ostal položaj neizpremenjen. Tit-ioni bi bil moral 1. 1912 določno izjaviti, da se pogaja samo za francosko maroško cono, ki pa takrat ni niti obstojala; kajti dne 30. marca 1912. je Francija sklenila s sultanom pogodbo, na podlagi katere je dobila pravico protektorata nad celim Marokom. Sele 27. novembra 1912., torej po sporazumu z Italijo (28. okt. 1912), se je Francija sporazumela s Španijo za razdelitev Maroka in razmejitev španske cone. Italija je vedela, da se vršijo med Španijo in Francijo pogajanja; vedela je tudi, da se je Francija obrnila na vse evropske države, naj se ne vmešavajo v celotno maroško vprašanje, in z istim namenom se je takrat tudi obrnila na Italijo, nakar je prišlo do Tittonijeve izjave (28. okt. 1912.) Italija se je torej takrat odpovedala vsakemu posredovanju v Maroku, torej tudi posredovanju glede mesta Tanger, ki je tvoril z ostalim ozemljem ne-razdružen «Marok©:>.» Značilno je, da se v to polemiko dosledno ne spušča italijanski opozicijonalni tisk. Končno ne bo preostajalo italijanski vladi drugega, kakor da prizna ustavo za Tanger, kar bo le v njeno lastno korist. j Ireien Božič! IJsšmvm m Te^gar (Snor med Italijo in Francijo). Pred par dnevi je bil podpisan v Parizu sporazum glede ustave za Tanger. Dolgo so trajala pogajanja, a končno so vendar privedla do zaključka. Tanger je" dobil ustavo, ki po svoji originalnosti gotovo prekaša vsa dosedanja dela evropske diplomacije. Po delu sodimo delavca, po -tej ustavi lahko presodimo, koliko interesov različnih držav se križa v Tangerju. Oglejmo si v kratkem glavne določbe te ustave! Ustava priznava maroškemu sultanu suverenost nad mestom Tanger. Sultan bo vladal nad judovskim in mohamedanskim prebivalstvom potom svojega zastopnika, «mendub*-a; imenoval bo tudi uradnike, ki bodo odvisni od «mcndub»-a. Inozemskim kolonijam v mestu so zagotovljene iste pravice, ki so jim jih dajale kapitulacije. V smislu ustave se bo ustanovilo mednarodno sodišče, ki bo sestojalo iz Špancev, Angležev in Francozov in bo sodilo v imenu sultana. Splošni upravi bo predsedoval en upravitelj; prvi bo Francoz. Predlagal ga bode francoski konzul. Ob strani mu bosta dva pobočnika in sicer en Španec za zdravstvo in javno skrbstvo ter en Anglež za finance. Mednarodni zakonodajni skupščini, ki to sestavljena iz 4 Francozov, 4 Špancev, 3 Angležev, 2 Italijanov, f Belgijca, 1 Portugalca, 1 Nizozemca, 6 Mohamedan-cev in 3 Judov, bo predsedoval mendub. Za javni red bo skrbelo 250 domačih orožnikov pod poveljstvom 1 belgijskega stGtnika in španskih ter francoskih častnikov. Kot zakoniti denar bo veljal maroški frank; kljub temu ostane v veljavi tudi španska pezeia za poravnavo obvez. Francoska, španska in angleška mornarica bo skrbela za preprečenje pomorskega tihotapstva. Ustavi je dodan pravilnik za pristanišče. To ustavo so izdelali francoski, španski in angleški izvedenci; Italijanov ni bilo zraven, ker jih Francija ni pustila. Španci so se dolgo obotavljali, predno so podpisali; bržkone bi bili najrajše sami dobili protektorat nad mestom, ki bi lahko služilo kot oporišče za španski Maroko. Protivili so se ohranitvi sultanove suverenosti. Pridružili so se jim Angleži; tudi njim bi prav prišel Tanger: na eni strani Gribraltar, na drugi Tanger. Za sultana se je potegnila Francija, ker ji je sultan pomagal s svojimi četami v zadnji vojni; a na drugi strani je tudi boljše, ako «vlada» nad mestom sultan, kakor da bi Tanger imeli Španci ali Angleži. Končno pa so bili interesi Francije na podlagi pogodbe med njo in sultanom iz 1. 1912, ki daje Franciji pravico protektorat« nad vsem Marokom (torej tudi nad Tangerjem), boljše zavarovani kakor bi mogoče bili v slučaju, da bi sultan izgubil suverenost nad mestom. ARS BOHI ET AEQUI Ni dvoma: Ves veliki pokret v življenju italijanskega naroda, ki je zvezan z imenom Mussolini, od prvega odpora posameznikov proti ošabnemu in obenem brezglavemu komunizmu, do močnega strnjenja fašistovskih vrst, do zmagovitega pohoda na Rim, do zru-šenja vlade, do raznih korajžnih ukrepov Mussolinijeve vlade, ves -ta pokret, ki smo ga doživeli in ga še doživljamo, ima od prvega svojega začetka do d^nes en sam velik ideal pred seboj: stare Rimljane, njihovo veličino, njihovo moč, njihovo slavo. Zunanji znaki teženj po tem idealu so n. pr. imena oddelkov in poveljnikov v državni milici kakor: kohorte, legije, konzuli itd., ne samo zunanji znak pa je n. pr. vedno bolj rastoči glas, ki govori o italijanskem imperiju. Naravno je to. Mlade, sveže sile, ki so sc pojavile v življenju italijanskega naroda, gle-, dajo najraje v tisto slavno dobo, ko je bilo latinsko pleme v svojem najlepšem cvetu, ko je bil Rimljan gospodar Evrope, diy, skoro vsega tedaj znanega sveta. Naravno je to in — lepo je to. Mlade sile, mladina, ki gre ko-rajžno na reševanje težkih nalog, mora ime svoje ideale; čim višji, svitlejši so ti ideal tem časinejše je to zanjo. Ali pa je s tem, da se kak vojaški oddelek imenuje legija namesto brigada, da se v duhu postavljajo bodoče meje domovine tja ob Donavo, da se novo mesto, združeno iz dveh občin, imenuje Imperia, ali je s tem že dosežen rimljanski ideal? Ali pa je mogoče dosežen ta ideal s tem, da se postavi geslo: Asimilirali bomo tujerodce, kakor so jih asimilirali stari Rimljani? Res je: stari Rimljani so bili mojstri v asimiliranju tujih, nelatinskih narodov. Toda s kakimi sredstvi so tc dosegli? Glavno sredstvo jim je bila njihova izvanredna upravna spretnost, a podlaga njihovi upravi je bil njihov zdravi, naravni naein mišljenja, ki se je »red vsem zrcalil v njihovih zakonih. Njihovi :akoni so bOi tista svetla baklja, ki je posve-ila v najtemnejše kote vsega sveta, rimljanski zakoni, rimljansko pravo je še danes trdna podlaga vsemu pravnemu življenju in mišljeni« vseh kulturnih naroaov. Nočemo butati ob odprta vrata s tem, da pokažemo, da so bila naša moderna naziranja o lastnini, o služnostih, o zastavni pravic1!, o dednem pravu, zalogu, o posojilu, o kupčiji, o zavarovanju, o zastaranju rt d. že duševna last starih Rimljanov Hočemo pokazati raje na nekatere določbe' rim-ljanskega prava, ki fio gotovo manj znane našim čitateljem m — kakor vse kaže — iudi oscbno. Spoitujie se pred vsem — sami! Nismo si mislili nikakor, da bomo morali tako besedo napisati na tak naslov. Posebno ne v današnjih dnevih, ko opažamo, da sc v Zagrebu hrvatsko ime slavi nad vse. Nismo verjeli v tukajšnjem *Piccolu» oglas hrvatske ek-skomptne banke pod — poleg italijanskega — le nemškim imenom: Kroatischc Eskompte* bank! Radi verjamemo, da si gospoda v Zagret bu želi tudi italijanskega in nemškega kapitala. Ali, ne moremo si predstaviti, da bi si z zatajevanjem tvojega rodnega hrvatskega imena privabili več kapitala iz tujine! — Tega si res ne moremo misliti. Toliko bi jim moral pove-zdravi človeški razum,, da se bo vsak tuji kapitalist — pa naj bo še tako nacijonalno usmerjen — zavedal, da če izroča svoj dobr denar zavodu v Zagrebu, da ga da banki, W i« hrvatska* čemu torej zatajujete svoje poite« fco to^tk* hrvatsko isn«?! Saj sc ga menda ne sram oje te pred tujino!! lit teinu potem nemšči na, s katero se v Trstu ne priporočate nikomur več) Toliko bi pač morali gospoda v Zagrebu pač poznati tudi tržaške razmere! ČITATELJEM. — Vsled božičnih praznikov jutri v sredo „Edinost44 ne Izide. Prihodnja številka Izide v četrtek ob navadni uri. * POLITIČNO DRUŠTVO « EDINOST*. Radi bližajočega se občnega zbora vabim člane odbora in zaupnike na pogovor v prostore uredništva «Edinosti- za četrtek, 27, t. m. ob 2.30 popoldne. — Predsednik. Popravljajo. V tretjem odstavku spisa pod naslovom «Nova orijentacija napram Jadranus y nedeljski številki našega lista, naj se čita, da se je okolo Beograda združila nova rozsež-na država, ne pa »razredna-, kakor je pomotoma natisnjeno. Jaslice za leto 1923. Plasticist Leopold Krischan je napravil orientalske jaslice v visokem reliefu. Nahajajo sc v cerkvi pri Sv. Ivanu. Omenjeni umetnik je Izvršil tudi betlehemski hlev v naravni velikosti, kateri jc izložen v cerkvi sv.Jemeja (Barkovlje). ROJAKI! Ob živahni zabavi, v veseli družbi spominjajte se naših malih. Vršite svojo narodno dolžnost in podpirajte «Šolsko društvo«! Pri'ožno-,* za nabiranje Vam nuuijo božični prazniki, osobito dac, ki je posvečen sašim malčkom, 28. dccčmbra. Pozdravi rojakov iz Cicvelanda. Vesele božične praznike in srečno Novo leto želimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v stari domovini Sežanci: Brata Josip in Franc Trebeč, družina Franc in Mici Mahnič, družina Franc in Marija Mahnič (Rončevi), Karol Ceh, Franc Mahnič iz Dan pr: Sežani. Po sedzaib letih- Iz Rusije se je te dni po času sedmih let oglasil prvič Brezovec Ivan ter pošilja svoje pozdrave sorodnikom, znancem, prijateljem m vsem tržaškim rojakom želeč obenem vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Poslano*) Na mđjc «posIano» objavljeno v «Edinostih z dne 16. t. m., v katerem sem z ozirom »a podle napade na svojo osebo objavljene v «Istr h in <>MaIem listu s dal gg. Božu Milano-viču in Virgiliju Ščeku na izbero, da prevzameta osebno odgovornost za to, kar sta pisala v svojih listih, tako da ju morem tožiti, ali pa da ona mene tožita, ali pa da vso stvar preišče 1 častni sod, mi g. Virgilij Šček v svojem -»Malem listu» odgovarja na sledeči način: On, g. Virgilij Šček, da ne more biti odgovoren za — «!stro», ker z njo nima nič skupnega, a -Mali list« da je napade samo ponatisnil in da bi jaz moral vedeti, da za kaj takega -Mali lista ne more biti odgovoren. (Tega do sedaj nisem vedel in rad prepuščam g. Virgiliju Šče-ku patent za tako naziranje).^G. Božo Milano-vič pa v svoji »Istri« sploh noče nič vedeti o kakem napadu ali obrekovanju, ampak trdi, da mi je samo očital, da nekega pisma nisem takoj oddal na naslov, na katerega je bilo namenjeno, in še ta nedolžni očitek, da je bil samo potreben, ker je spadal v zvezo polemike, ki jo je «Istra« vodila proti drugim. — Spričo teh dveh odgovorov mi ne preostaja drugo, nego da konstatiram, da sta omenjena dva gospoda,. Božo Milanovič in Virgilij Šček, — poleg vsega drugega — mevži. Umikata se temu, da bi se stvar rešila pred sodnijo ali častnim sodem, drugega zadoščenja, ki bi biio še najbolj na mestu, ne morem iskati, ker mi to brani spoštovanje do suknje, katero nosita, in tako mi ne preostaja drugo, nego da imam o teh dveh gospodih tisto mnenje, katero zaslužita in katero sem imel med tem priliko povedati g. Božu Milanoviću v obraz. — Trst, 25/XII 1923. Dr. Foriiaai Miknletić. ZAHVALA. Podpisani se najiskreneje zahvaljujem gospodu 'dr. Guido Freiberger-ju, zdravniku v Skednju, ker- je tekom dolge in iiučne bolezni mojo ženo s tako skrbjo, potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo zdra-tril, da je popclnoma okrevala. V Skednju, 24. 12. 1923. Srečko Kumar, učitelj glasb, matice. Drs£š4u©ne vesfO PEVSKO DRUŠTVO -ILIRIJA.. Vabim stari in novoizvoljeni oiffeor na skupen sestanek za četrtek, 27. t. m. ob 2— Predsednik Zoraški Erediiješolci so vabljeni na szstanek, ki se bo vršil dne 26. t. m. ob 9.30 zjutraj. Zbirališče pri Volti di Chiozza. Od tu se gre v začasne društvene prostore. Svetoivanski otroški vrtec priredi danes v prostorih vrtca božićnico z obdarovanjem onih otrok, ki ga obiskujejo. Začetek ob 4. uri po- , poldne. Kdor želi dobrobit našemu narodu, naj j pride in položi mali dar domu na altar. stanju prepeljali v mestno bolnišnico, kjer je pa nesrečna) žensk« včeraj zjutraj umrla v strašnih mukah. Kakor se zdi je Čukovo prignal do obupnega koraka v prvi vrsti spor s svojim ljubimcem* ki jo je zlostavlja! in izkoriščal. Straše® samomor bolnega brivca. — Skočil iz tretjega nadstropja ter obležal mrtev. Na žalosten način je končal svoje življenje brivec Atilij Galante, star 47 let, stanujoč v ulici Ri-borgo št. 2. Moža je že delj časa mučila huda živčna bolezen, ki mu jc polagoma tako zagrenila življenje, da si je zaželel večnega počitka in miru v smrti. Predvčerajšnjim okoli 8. ure zjutraj, ko so njegovi domači Še spali, se je Galante, kateremu bolni živci. niso dali miru, odločil k obupnemu koraku. Na tihem je odprl okno svoje sobe; zunaj na ulici je vladala grobna tišina. Zelja po smrti je zamorila v duši nesrečnega moža vsako drugo čuvstvo; pozabil jc na vse na svetu. Kakor blazen sc je vzpel na okno ter skočil... Spodaj na ulici ; je zamolklo zahrešč&lo. Nesrečni brivec je j obležal v luži krvi, brez življenja. Pri skoku j iz tretjega nadstropja si je zdrobil črepinjo. Zdravnik rešilne postaje, ki so ga nekateri j ljudje poklicali na licc mesta, je mogel samo j ugotoviti, da je Galante žc mrtev. Njegovo truplo je bilo preneseno na dom. . Roko si je oparil. Včeraj predpoldne je 22-mesečni Marijan Melizza, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 442, padel doma na ognjišču ter pri tem prišel z levo roko v lonec, vrele vode. Žadobil jc hude opekline, ozdrav- j ljive v 14 dneh. Dobil je potrebno pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je mati prenesla, j Strahu nesreča. — Devetletna deklica se snuinonevnrno opekla. Žalostne božične praz- j nike bo praznovala družina zakonskih Zaitz, stanujočih v ulici Tcziano Vccellio št. 6. Nocoj okoli 24. ure se je v tem stanovanju, ki se na-naja v tretjem nadstropju omenjene hiše, pripetila grozna nesreča, ki bo gotovo zahtevali mlado človeško žrtev. 9-lena Guerrina Zaitz je šla po nalogu svoje 321etne sestre Valburge ; v kuhinjo, da prižge svečo. Valburga je v tem času ostala z malim otrokom v naročju v spal- j, ni sobi. Na nepojasnjen način si je deklica, ■' prižigajoč svečo, po nesreči zažgala obleko, ki je bila hipoma vsa v plamenu. Na strašno vpitje uboge deklice je prihitela starejša sestra ki jc vrgla nanjo plahto, da bi na ta način zadušila ogenj. Istočasno je prihitel na pomoč mehanik Ivan Coitur, star 34 let, stanujoč v isti hiši. Obema se je končno posrečilo strgati tlečo obleko z deklice. Malo ponesrečen-ko so nemudoma prenesli v mestno bolnišnico; zadobila je strašne opekline po vsem telesu. Njeno stanje jc smrtnonevarno. Tudi Valburga in Cottur sla dobila prcccj hude opekline po , rokah. n In trž&Sisess žhriienia Umreti je hotela, ker jc Ijnbčck ni maral. Predsinočnjim se jc vršila v holelu nio človeške družbe, se je 25-letna Natalija Ćule, stanujoča v ulici Punta del jor-no št. 2, naveličala življenja. Odločila se je k obupnemu koraku. Predsinočnjim je v svoji sobi izpila veliko količino karbolne kisline. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje skušal zastrupljenki izprati želodec, kar sc mu pa ni posrečilo, čukovo so v zelo nevarnem Iz trialke pokrajine Tomaj. Zavod šolskih sester želi vsem blagim dobrotnikom vesele božične praznike in srečno novo leto. Obenem sc vsem prisrčno zahvaljuje ter se priporoča njih blagonaklo-njenosti tudi v bodoče. Podpisani sklicuje redni občni zbor Političnega draStua .Edinost'v Trsta na 30. decembra t. L v prostore uredništva «Edinosti > v Trstu, Via S. Francesco d'Assisi 20, I. nadstropje, z naslednjim dnevnim redom: 1) poročilo odbora (tajniško in blagajniško), 2} volitev predsednika, devetih odbornikov, devetih namestnikov in treh pre-gledovalcev računov, 3) slučajnosti (razpravljanje in sklepanje o predmetih, ki spadajo v delokrog društva). Začetek ob 10. dopoldne. - Odbor Političnega društva «Edinost», *) Za Članke pod naslovom odgovarja niitvo le toliko VoIik«r mu zakon veleva. STANOVANJE prazno kdor kupi hišico blizu, mesta. Ugodni pogoji. Naslov pri upravni-1 ril štvu. 1771 ZLAT, srebrn in papirna! denar se kupuje to prodaja po Uđernih cenah. Menjalnica vja Gi&cintc Galliaa 2, (nasproti cotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 23 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert. Trst, via Mazzint 46. 58 KRONE, goldinarje, plačujem vedno 5 stotink več kot drugi. Edini grosist, via Pondares 6-1.__44/1 BABICA, avtorhefraiia, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec, via Ginlia 29. 1677 GOSPODIČNA, sirota, sprejme vsako delo na ' dom. Izvežbana v šivanju, vezenju, krpanju,' i. t. d. Gre tudi za sobarico. Naslov pri) upravništvu. 1763 TRGOVSKI POMOČNIK išče službe, v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 1766 Odvetnik je odprl svojo pisarno u Trnouens pri Ilirski Bistrici hiši gospoda Ivana Benigarja trgovca v Trnovem št BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Lju- j bežniva oskrba. Največja snaga. Tajnost za- > jamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23. 1679 i 121. ♦»'j** Dr. LeopoBd Mraček In ga? Dr. Jan Linka zobozdravnika sprejemata od 8-1 in oti 3-7. Trst, Corso Vitt. lm. Ili. štev. 42. Kala zavalovafnica „UNION" le nejvefla svetovna zavarovalnica Delniški kapital Fr. 20 Miljonov, zav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Inserirojte v „Edinosti" Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28» L — Zastopniki se še sprejemajo. — B i i Podružnica v Trstu. voioi um mm n — um so 0» u Izvršuje vsa bančna posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje Dinarje. — Izvršuje nakazila Dinarjev v Jugoslavijo. Sprejema Dinarje na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje po 3 3 14 0 Vloge na tekoče račune po 41j20|0 Vezane vloge ©ferestaje najugodnejša po dogovora Glavns se^^ž barake s LJUBLJANA. Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj, Csc?!€a, Kranj, Maribor, Metković Novi sad, Ptuj, Sarajevo, Split. DolRiSfca gisvnka Dinarjev 25,003.0C£>.— Rezeroe: Dinarjev 20,003.300.— Tel. št, 5-18,22-98. Uraduje od 9 do 121/* in od 141/* do 16. sism "Ml I II II I III" Rosakai Me gabile PODI. ISTEK Faul Bourget: J i C (La GeoleJ Poslovenil F. P. Odločen značaj bi se ne bil nikakor obotavljal. Toda občutljivi ljudje rajši odlagajo uro dejanja brez konca in se natihoma grizejo, kajti misel na ostre in odločilne spore, kakršen |>i bi bil ta, jim je zoprna. Vialis je imel zelo nervozen temperament, kakor so kazali njegovi drobni tidje, njegov nemirni obraz, njegove velike, črne in za njegov obraz s finimi skoraj ženskimi potezami preveč izrazite oči. Preveč ljubko, preveč redno in nežno ozračje njegovega zakonskega življenja pa Je še stopnjevalo njegovo čutstvenost. Strogost internata, ki jo je bil tako modro vsilil njegov oče tej prirojeni bolestnosti, je bila že daleč. Ta plašJjivec bi se bil bal silovitega sestanka in obračuna s Faugieresom tudi tedaj, če bi vedel, da bo igral brez vsakega dvoma lepo vlogo. Ta slučaj pa ni bil tak. Ako je oni drugi napravil to nelepo dejanje — in napravil ga je — sc bo opravičeval, češ da ima pravico preprečiti tako podlost. Toda kako? Zopet se je postavilo to vprašanje. Sedaj je Vialis ležal nri svoii ženi. ki ic soala. in si ie odćovarial na to vprašanje. Faugieres je pisal že takoj popoldne Grangierju in mu zagrozil, da priobči E»ismo, ako ne umakne svoje kandidature. Kaj napravi Grangier? Obvestil bo prefekturo v Puy-u, a prefektura ministra. Ako mora biti ta poslednji opozorjen, bi bilo treba, da ga opozori on, Vialis, ki je kriv. Toda priznati šefu svojo lahkomiselnost in njene posledice — tudi to bi bil grozen prizor. In že sama misel nanj ga je tako presunila, da je pfebde] vso noč do jutra! Videl je šefa, kako ga jc poslušal s svojim zapovednim obrazom, ki jc izdajal navado ukazovanja tega nekdanjega gospodarja tvornice. Njegovo občevanje z Ivanom je bilo čudno. Bil je oseben prijatelj družine Vialis in mladega moža je vzel k sebi iz razlogov, ki smo jih že povedali, toda zraven tega tudi še zato, ker je vedel, da je zelo zanesljiv, in ker je bil sam doma z dežele in ni imel pravega zaupanja v Čiste Parižane. V njegovi pristranosti napram temu zelo inteligentnemu, Zelo finemu toda neodločnemu možu je bilo nekaj onega napol prizanesljivega, napol za-ničljivega nagnenja, ki ga kažejo zelo moške narave napram bolj iibkim in bol) občutljivim značajem. Posledica je bila ono strahuioče pokroviteljstvo, ki onemogoča tistemu, Jci ga je deležen, vsak razmah. Hkratu se Čuti preobloženega in zapostavljenega. Kako bi mogel prenašati pogled tistih siniib oči ki so bik tako bi- V stre v robidovju njegovih gostih in malo sivih obrvi, tisti razdraženi zvok njegovega nizkega glasu, ki bi mu očital to tako težko krivdo? Da, tako težko, da se nesrečnik ni več niti zavedal, da jo je zagrešil: dati iz rok takšno pismo, ga pozabiti v mapi, ki jo je lahko odprl kdorkoli, — ni dokaz;.... Ivan Vialis je vedel, da je imel njegov gospodar v nasprotju s svojimi tovariši gotove dvome glede izida volitev. Le zato, ker je to zahtevala njegova osebna čast, je sprejel ta bistrovidni mož dejansko solidarnost z glavnim odborom svoje stranke. Ko je odobril nastop 16. maja, je bil ripravljen nositi za svojo osebo-vse posledice, ostavil si je enkrat za vselej — in to je vedel njegov zaupnik — geslo, ono isto, ki ga je dal g. gojvoda Broghe g. De Fourtou, ki je hotel odstopiti, ko je izvedel za izid volitev od 14. oktobra: «Mi smo prevzeli gotovo nalogo. Misija je težavna in trda, a moramo jo vršiti do konca.» Konec je pomenil v slučaju neuspeha za gospodarja Ivana Vialisa izgubo vsakega upanja, da bi se povrnil na vlado, uničenje politične karijere, opustitev one vir soke, ambicije, s katero je bila prežeta ta mogočna osebnost. Pri vsem tem se je minister jezil t svoji- notranjosti in Ivan Vialis je bU večkrat priča njegovim izbruhom, kadar je opazil pri svojih podrejenih ali celo pri svo)ih tovariših kako taktično napako, ki bi mogla zmanjšati zadnje upe na uspeh. Kaj bi bilo še le, če bi mu prišel njegov varovanec povedati: aPustil sem, da je sovražnik vzel to orožje f» Toda, ali ga bo sovražnik porabil? Nikdar ni oni «beg v bolezen;, o katerem govori slavni dunajski psihijater Fretid, bolj oči vid en nego v poteku onih kriz, ko se čustven človek zateče k negotovosti, da bi ne bil prisiljen hoteti. Med onim 29. septembra, ko je bilo pismo ukradeno, in 14. oktobra, zadnjim dnevom, ko se je ta list lahko izrabil, kajti ta dan se je vršilo končno štetje glasov, in sicer od prvega jutra po oni noči brez sna je skušal Ivan Vialis z bolestno trdovratnostjo povečati število razlogov, na podlagi katerih bi se lahko dvomilo o možnosti uporabe ukradene listine. In ravno tako trdovratno je molčal ne samo napram tatu in ministru, temveč tudi napram svoji ženi, kateri ni po svoji nežni navadi ničesar skrival. 2e v začetku oktobra pa je izvedel od nekega svojega tovariša, ki ga je srečal na vogalu ulice, da je Faugieres zapustil Pariz. Kam je šel? Tovariš mu ni znal povedati Ali je Šel v Puy, da izvrši na Grangierja oni pritisk, ki ga je predvideval Vialis že v prvem hipu? S kakšnim strahom ie odpiral zvečer onega dneva, ko e izvedel za ta odhod, In vse naslednje dneve ki so priiii u pokrajine Haute-Loirel iLt Tresel se je pri vsaki pošilja t vi, ki jc imela tamkajšnji poštni pečat, pri vsakem poročilu. Ali bo izvedel, da se jo podpisnik ukradenega pisma odpovedal? En teden je bil pretekel drugi se je zače1. in nič! Vojvoda Colombieres, stranka 363 in Grangier, takohnenovani ne-odvisni kandidat, so nadaljevali volilno borbo. Faugieres torej ni nastopil. Kako izvedeti, ali jč sploh bil v Puy-u? Vialis se je plašil tudi te male poizvedbe, dasi ni zahtevala nikakega osebnega spora. Ali ste držali kdaj kot mali otroci na roki kako Živalico, povelko ali zla-tarko, ki se je delala mrtvo? V moralnem oziru je bil ta veliki bo-jazljivec kakor ona žuželka. Grozno se je bal naleteti na kakršenkoli spor ali ga izzvati. In v stanju svoje mrzlične osuplosti je smatral tak spor za neizogibnega. Potem pa si jc zopet skušal dati pogum. Kdo ve? Ali se ni Faugičres lahko skesal svoje tatvine? Izrabiti pismo bi lahko pomenilo prizadjati krut udarec prijatelju, ki se je vedno priiazno In obzirno obnašal napram njemu. Morda pa jo tudi raztrgal pismo, da bi ne prišel v skušnjai vo? Njegovo molčanje in njegovo odsotnost si je razlagal na ta-le način: ker je gotov, da jc njegov prijatelj opazil, da fe listina izgii nila« se ga brez dvoma vsled tega izodiblje, da bi ne moral govoriti z njim o tej stvar:. t Književnost in umetnost < Ženski Svet*« glasilo ž«asWih društev v na^i nokrajmi, bo odslej — po združitvi z .goriško ^Slovenko* in najbrže tudi z «Ja-dra«ko> —- predstavljal kulturno stremljenje vsega primorskega ženslvu. V bodočem letu razširi prilogo za ročno delo, žal pa, da mu gmotne razmero ne dovoljujejo tudi povećanja obsega. Ker ne more s tem »goditi »plosni želji čitateljic, bo pa zato prinašal sestavke, ki bodo naši ženi nudili še lepšega razvedrila in koristi nego v prošlem letniku. Z novim letom se listu razSiri krog sotrud-nikov. Med drugim bodo trije daljši spisi: nadaljevanje dr. X. Šahove pesnitve cGabrijan in Šcrnbilija*, krasna zgodovinska povest I. Zorca < Valerija*' hči cesarja Dioklecijana, ter J. Glonarja cMlada leta Pavline Pajkove*. Ivan Zoreč zavzema še krasno mesto v leposlovni literaturi, v jezikovnem pogledu pa stoji gotovo med prvimi. Dr. Joža Glonar, priznan književni delavec« priobči jako zanimiva privatna pisma prve in najplodovi-tejše pisateljice Pavline Pajkove. Ta korespondenca, naslovljena na pesnika Cimper-mana, je literarno velezanimiva; obenem pa razvija pred nami resnično življensko sliko mlade žene: njeno navdušenje za materinski jc^ik, za leposlovje, pa njeno hrepenenje po oni idealni ljubezni, v kateri pjož uveljavlja soprogo kot ženo in mater, pa tudi kot čustveno gioblje živeče bitje. — Ker je bila Pa j kov a. — rojena Doijaicova — naša ožja \z -:inja, doraa iz Gorice, in ker jc morala v narodnem pogledu veliko pretrpeti celo od stran: svojih najožjih sorodnikov, zato bodo njen ' pisma segla naši ženi še globlje v srce in ji pokaz.sla pravo pot v sedanjih razmerah. Med poučnimi članki in tlzvestji* bo cŽen-i Svet* seznanjal čitateljice z vsemi dogodki ln nauki, ki so potrebni ženi v zasebnem in Javnem življenju. Posebej naj omenimo žensko vprašanje, ki se vedno bolj razvija pri vseh narodih in ki zajema korenine in smernice iz najožjega p-irodnega ženskega delokroga: iz družine. Ženski Svet* se je tekem enoletnega obsto-ja tako priljubil jugoslovenski ženi v Italiji, d? ji ie portal prava duševna potreba. Z ne-s'rpnostjo C-a pričakuje vsak rocse*.*, "ita ydo konca, vsakokrat pa najde v njem nepoboljšljivo napako in hibo; urcaajfiea , j, prehitro ga prečitam; škoda, da ni še ekrat tako velik! Ta vzdih pa je li3tu najboljše priznanje, ker le onegi si želimo, kar nam ugaja in koristi! • t * Minulega lela se je oglasilo pozneje toliko naročnic, da smo morale prvo številko ponatisniti dvakrat, kar nam je povzročilo ogromne stroške. Doprinesle smo to žrtev, da ustrežemo onim naročnicam, ki ao tako želele celotni letnik. Izjavljamo, da bi letos tega ne mogle več staviti. Zato naj sc nove naročnice javijo vsaj do srede januarja, ker nam je pozneje ponatis nereogoČ, Ako razprodamo vso prvo številko — kakor lani — nc bodo mogle zakasnele naročnice imeti popolnega drugega letnika. Prijave naj se pošiljajo ca naslov: <Žcnski Svet», Trst, centro, poštni predal 384. Ianisva žensMU rocatfi izI v Tniu Ali šc veste, kako je bilo? Komaj smo pogasile lučice na božičnem drevescu, i. .naj smo spravile v posteljico naše mal-.. . ki so blaženi stiskali pod odejio to >/o punčko, drugi svojega konjička, pa smo se /sedle okrog zakurjene peči v malem »krogu svojih prijateljic, prepustivši prostor ob mizi moškim, da napravijo par p2raj obligalne «briikoie». In naš pogovor jc kaj hitro zasukal — okrog sv. Treh kraljev. Se čudite? Nikar! Saj na sv. Tri kralje, ali dan pozneje se je navadno otvorila —- plesna sezona. In mi smo razlagale, kakšno toaleto smo si omislile za prvi ples, «ples tržaških gospa», «akademski ples», ali kateri že. Včasih je bila toaleta tudi samo volnena, ali celo samo batistna, morebiti je bila celo samo svetla bluza; toda grr Java je bilo vedno dovolj za razgovor. In ne samo za nas okrog peči, ne, tudi za nje, naše vzvišene može in fante v kavarni. Marsikatera izmed nas je zvedela od svojega moža ali fanta, kakšno obleko si pripravlja njena skrita ali očita tekmovalka. Kako dolgo je že temu? Deset let ali decetkrat deset? In še več, če merimo leta po bolesti in trpljenju, ki loči ono dobo od nas. Plameni so razdejali prostore, ki so bili priča našega nedolžnega veselja in ognjišča prosvete in nič več se ne sučejo naii pogovori okrog plesnih toalet in bluz ter sijajnih zabav. In vendar tudi letošnji Božič spajajo v?e naše žeastvo sorodne misli, tudi letos jih druži duševna vez v eno samo družino. Vsi njihovi sestanki, vsi njihovi pogovori veljajo le božičnicam za naše revne malčke in — razstavi ročnih del, ki jo priredi Žensko dobrodelno udruženje v nedeljo 30. t. m., v pondeljek 31. t. m. in na dan Novega leta. Te dni se bodemo zbrale .-^e, kolikor nas je, v telovadnici slovenske šole pri Sv. Jakobu, da vidimo, kaj so med letom ustvarile pridne roke naših mladenk in žen. Ne bo plesnih toalet, niti gedbe, niti sijajne zabave, vendar bodo to dnevi, ko govori srce srcu, ko se človek po mesecih, da, letih osamljenosti začuden ozre okrog in vidi, da še ni tako sam.... Kdo še pozna enako čustvo izven naših mej? Zbrale se bodemo na razstavi, da do-birio novih idej za svoja ročna dela, ki nam ::ratijo samotne i.re in nam nadome-.šča;o »sa razvedrila, ki smo jih nekdaj imele in ki jih danes nimamo več. Vabljene ste torej vse, prav vse. Pridite, da s svojo navzočnostjo obodrite nje, ki orjejo trdo ledino na našfh zapuščenih njivah. X* Gospodarstvo Zakon o razvrstitvi h vzdrževanja cest < Gazzetta Ufficiale* od 4. decembra It23. je objavila kr. odlok od 15. novembra 1923, št. 2506, ki vsebuje določbe glede razvrstitve m vzdrževanja javnih cest Ker vlada glede tega vprašanja precejšnja zmeda, bo koriatno, da posnamemo tu najvažnejše določbe, ki se tičejo te vačne zadeve. Po gori omenjenem odloku se delijo vse javne ceste — razen krajšnic — v pet razredov. V prvi razred spadajo ceste, ki tvorijo glavno cestno mrežo v kraljestvu in glavne zveze med temi cestami in cestami sosednih držav. V drugi razred so uvrščene vse ceste, ki ne spadajo v prvega in ki služijo nasplošno kot najdirektnejša zveza med središči ene pokrajine in središči drugih sosednih pokrajin, ali spajajo glavno mesto pokrajine in središča okrožij, v katera je razdeljena, končno ceste, ki spajajo glavno mesto pokrajine z bližnjimi morskimi, jezerskimi ali rečnimi pristanišči ali z važnimi alpskimi ali apeninskimi prelazi. V tretji razred spadajo vse ceste, ki tvorijo s cestno mrežo I. in H. razreda celoto ter direkino alt indirektno spajajo središče občin v pokrajini z glavnimi mesti sodnih okrajev in okrožij pokrajine. V četrti razred so vštete ceste, ki spajajo največje sredšče občine z večjimi sredšči sosednih občin (kolikor ne spadajo v prvi 3 razr.); dalje ceste, ki spajajo največje središče občine z njenimi oddelki, z župno cerkvijo, s pokopališčem, z najbližjo železniško ali tramvajsko postajo ali s kakim morskim, jezerskim ali rečnim pristaniščem; ceste, ki spajajo glavne oddelke občin in končno ceste, ki se nahajajo v notranjosti naseljenih krajev in niso del cest prvih treh razredov. V peti razred spadajo vse vojaške ceste, ki so odkrte občinstvu, ĆL 2—12. zakona vsebujejo določbe o vzdrževanju cest. Za vzdrževanje cest prvega razreda skrbi država. Stroški, ki sc potrebni v ta namen, se razdelijo med državo in pokrajine, skozi katere teče dotična cesta, in sicer tako, da nosi država eno polovico stroškov, pokrajine pa druge polovico. Vsaka pokrajina prispeva seveda samo za tisti kos ceste, ki se nahaja na njenem upravnem ozemlju. Država pa lahko odstopi deloma ali v celoti vzdrževanje cest I. razreda pokrajinam. V tem slučaju jim država povrne polovico stroškov. Način takega povračila pa se ima še le določiti s posebnim izvršilnim pravilnikom. Za vzdrževanje cest II. razr. skrbijo pokrajine. Stroški se razdelijo med državo in pokrajinami tako, da pridejo na pokrajino 14 pa na državo. Država pa lahke vzame, kadar smatra to za koristno, oskrbovanje cest II. razr. v svoje roke in v tem slučaju mora pokr. povrniti državi 34 tozadevnih stroškov. Za vzdrževanje cest KI. razreda skrbijo pokrajine. Stroški se razdelijo med pokrajinsko upravo in občine, po katerih pelje dotična cesta. Pokrajina nosi eno polovico stroškov, občine pa drugo pol g vic o. Za vzdrža vanje cest IV. razreda skrbijo dotične občine na lastne stroške. Ceste V. razreda vzdržuje vojaška uprava s prispevki občin, ki se določijo v posebnih tozadevnih pogodbah. Dolžnost takih prispevkov s strani občin preneha vsak krat, ko se iz ozirov na državno hrambo dotične ceste občinstvu zaprejo, a stopi zopet v veljavo, ko se prepoved prekliče. H kr. odloku, o katerem razpravljamo, je priložen seznam vseh cest I. razreda, ki bo veljal od 24. julija 1924. Nobena cesta ne bo mogla preiti iz nižjih razredov v prvega razen na podlagi posebnega tozadevnega zakona. Podroben popis teh cest se določi s posebnim kr. odlokom. Vsaka cestna mreža I. razreda ima svoje ime. V naši Julijski Krajini se imenujeta dve taki mreži, in sicer , «gomjeja-dranska* in «soška*. Gornje jadranska mreža obsega sledeče ceste: 1) Pula-Pazin-Buj^-Tržič-Cervinjan in dalje, v stare pokrajine s krakom za v Poreč skozi Vižnjan (Istra); 2) Pazin-Matulje-meja pri Kastvu; 3) južno od Trsta-Obrov-Matulje-meja pri Reki; 4) od spojitve s prejšnjo pod Rupo *d» Postojne; 5) Trst-Opčine-Sežana-Storje-Senožeče-Razdrto-Postojna-meja z Jugoslavijo pri Planini. K soški cestni mreži spadajo: 1) Devin-Jatrdje-Miren-Gorica-Uznik-Žaga-Bovec-Trbiž; 2) Gorica - Ajdovščina - Col - jugosl, meja s krakom Ajdovščina-Razdrto; 3) Uznik-Sv. Lucija-Idrija-jugesl. meja pri Hotedržici s krakom Godovič-Razdrto. Seznam cest II. rareda se določi s kr. odlokom na predlog ministra za javna dela in finance, po sesiišanju višjega državnega sveta in pokrajinskih svetov prizadetih pokrajin. Prispevek države za vzdrževanje teh cest se bo računal za vsako pokrajino od 1. julija po dnevu omenjenega' odloka. Glede cest III. razreda določa zakon, da mora vsaka pokrajina v teku 1. 1924. pripraviti seznam teh cest. Seznam do objavljen skozi tri mesece in v tem roku bodo prizadete občine lahko predložile prefektom svoje morebitne prigovore. Končni seznam se določi z odlokom ministra za javna dela. Se znam vojaških cest določi vojaška uprava sama. Ta seznam ne bo objavljen. Prispevki pokrajin za vzdrževanje cest II. razreda in prispevki občin za vzdrževanje cest V. razreda se bodo računali od 1. januarja ali od 1. julija po dnevu kr. odloka. V vsakem slučaju pa bo moralo preteči od dneva odloka do začetka vzdrževanja vsaj šest mesecev. Za pokrajine in občine je važen čl. 9. tega kr. odloka, ki se nanaša na ukrepe proti pokrajinskim in občinskim upravam, ki bi ne skrbele za redno vzdrževanje cest svojega področja. V tem slučaju bo minister za javna dela najprej ugotovil neizvršitev tozadevnih obvez. Po tej ugotovitvi pošlje prefektura dotične Spominjajte se eb vsaki priliki ,Dijaške Matice1 pofcrajine poaabncga komisarja k prizadeti pokrajinski afi občinaki upravi, z nalogom, da da izvršiti potrebna dala na račun dotične pokrajine in doličnih občin. Poleg tega bo imel pravico mresti pristojbine za raba cest kakor tudi druge pristojbina, U jyk pokrajine lahko naložijo a jih še niso. Proti trVt>m» odloku ne bo prtpuščena niVaka pritožba. Ob zaključku naj omenimo še čl. 22., ki pravi, da se vlada pooblašča, da izda zbrano besedilo vseh zakonskih določb, ki se nanašajo na gradbo in vzdrževanje cest ter na cestno policijo. Z istim členom se vlada tudi pooblašča, da izda v sporazumu z višjim državnim svetom za javna dela izvršilni pravilnik k temu kr. odloku. O določbah zbranega besedila kakor tudi prarvilnika bomo poročali, čim bosta objavljena. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU EGca Roma npi bL IbzziiL — Ustni palača. OelaMkm glavalca la rmrmlatUU K Si- 2W.M9.0M Inrisje fcstato m tatu ii mscjzliios taaicjt Urada« ure od 9-13 Odhodi in prlM vloKou ,2X72d.,W5o '46X81 „ ' „ „370.— 52X86 tri luknje« 430.— 63X^8 .. .,540.— 63X120 „ „ Odhodi: 0.15 o; d.— eks.; 5.35 brz.; 9.10 o.;; in pečica za sladko Trat, Tržič« JUŽNI KOLODVOR. Portojgrttaro - Benetke. Najveija zaloga vstati Marin knjigarni in papirnici I. iTOKA Trst — Via MUano št 37 — Trst »•MMMBMMaaapM Zobozdravnik dr. lojz specialist za Bolezni v iistiS in ns zobeb sprtjBBi za m aMraisb is zei^ts^Bka spravila 9 Gorici, na Travnika 23 (Piazza Ma Vitlana 20) »Mirto za ta •d 9-12 in od 3-5. Mn znana IržasEa Matrica li-tail rtslsttis Is Mite! celili lelszKia is za ^zidanje ouiMEDme-LPORič 14.— eks.; 15.15 18. o.; 0.40 eks.; 5.40 o.; 13.20 brz.; 15.30 eks.; 8.05 o.; 19.25 o.; 10.10 brz.; 19.05 eks. Dohodi: 10.— eks.; 23.15 eks. Trst, Gorica, Korana, Vidam (Udiae). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.10 o.; 13.10 o.; 17.15 brz.; 19.20 o. Dohodi: 7.30 o«; 10.40 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18,50 o.; 22.45 o. Trat, Nabrežraa. Divača, St Peter, Postojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 1.00 brz. 8.30 o.; 10.50 brz.; 16.10.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 a; 9.25 brz.; 12.20 o.; 17.30 18L30 brz.; 20.3» o.; 21.20 brz.; KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (držami} Trat, Koper« »nje, Poreč. Odhodi: 5.01, 85D, 1235, 18-30. Dohodu 8.30. 12.30, 17.55, 21.25. * Trat, Gorica, Podhrdo. . Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 a.; 11.5 o. 17.25 o. 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 15.45. 21.15 o.; 23.45 brz. 23.45 brc. Trst. Herpdje, Baaet, Pni«. Odhodi: 5.25 o.; 12.55 brz.; 18.25 o. . • oglje „ 560.— Kotel iz kotlovine, medena palica, vrata In noge iz litega železa ter premična peč. — PoŠiljatve na deželo. — Za preprodajalce in trgovce veliki 59 popusti. v Trstu reg^troraoi zadr. z meom»jeaim j«ti«Lroia Via m Luigi da Mestrina 4, mWt OMiije eavadae dramlus M pa 50! 0 = Večje vloge, vezane na odpoved po dogovoru. Sprejema tudi vloge na tekoči račtiii 82T V DB&SARJIS4 IS ter jih obrestuje pod najboljšimi pogoji. Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pu31ce na dom. Daje posojila na poroštvo, zastavo I vrednostnih papirjev ali dragocenosti, j -- Umilne iiFž ođ S-J zj, od V.i-1/^ m. I m\m faais n iii13%1. \ Oflosi u Mosti' imajo nsMH uspeh Uns&Sna gnojila s Thomsževa žlindra, Su-perfosfat, Kalijeva sol, Mešanice za grah, trte Ud., krompir itd. Šamana s Čebulček, redkvica, gnh, špinača, detelje, sočivja iu cvetlice Itd. Trle s cepljenkc ia biife, kakor tudi vsakovrstne sadike kraškega izvira. Poljski Stroji: plugi, slamoreznice itd. Vsa Rejšotji« in naJcanajSa blago t nniM-nuiov^ mim o. i*ksič & ca " Trd, Vb PjfiiMri« ? - T«L 35-75 Zaloga in m Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za dmžine Via CtfhlCOti S, na drobno in za družine V9a Giuliani 32. Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (4S6) PR. TsnMioikov ioprnjajeM aii žM tvrdka M. Zeppar Trst, Via H. R. Imlirlani 10-12 (prej tla l. Si«ll nm^ Prodaja BiGje- ^^SBSR IKnlMeflunli- nfft m cement-j nlii piolf. L fifilnlžje cene. i mm Tržaško posojilnica in hranilnica regisirovsna zadruga z omejenin po:o5tvora uraduje v svoji lastni hiši ulfca Torrebianca štev. 19, 1. n. FolsiGts (Rtragian) eđ L 98.— nsprsj Ksffie oblete...... 99.— „ GiMe za mladeniče „ N 85.— „ Hiaieizdefieiegflbiaga „ 32.— „ 19 - Si Gi ii m ■ W - 50 - Via Ccrdiicci - 40 675 IZŠEL J! za leto 1924 in sftane: v usnje vezan L 7.—, v platno vezan L 4.—« Ko prodal Je v tiskarni Edicosti in v knjigarni Stoku, v Idriji: v kulisami Src. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlo(»« za čekovni promet, ter Jih obrestuje O ^ vsčje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Urctiss ure za timte oi 9 tto 13. Ob nedeljah in praznikih je uratf ^a; rt. Št. telef. 25-67. Najvišje cena plarajsm za v dihurjev« vider, Jazbece v« m a fk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battlsti šL 10 II. nadst., vrata 16 ^ Sprejemajo se pošiljat ve po : o i. BANCA ADRIATICA Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 1S.OOO.OOO-— popolnoma vplačana« Glavni sedei s Trs«, Via S. Nicold 9 (L&sSna palača). Podružnici: ABBAZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo potom za veznega zavoda Jadranska Banka v Beogradu Ljubljani In Zagrebu In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavijo. CM mm Mfcnp fclafl«* subvencije na Mag«. Inkasi efektov in ra&mo*. 3 n formacij a. Kupuj« in prodaja tlnarjo In tfrnsa valute. JaataSvana plana in dr upe operacijo po najugodnejših pogojih. vlogo v Dinarjih tor Jih obrestuje najbolje po dogovoru. ono o-p o o o-o o pod o od o o o o o g po a □ o o a-a □ □ □ a ao.-oaaaaoaoaa □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a o a □ □ □ a ni □ a