Izhaja vsak dan opoldne, izvzeroši nedelj in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani ^ in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30-—.
Rokopisi -se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
•*«>f<wina piarann v polovi ni. ŠTEV. 49.
ffti.ariM xn» šlfivilka l>f*> V—.
LET!, m
Neodvisen poliiiten lisi
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552.
Seja ožjega odbora radikalne stranke.
OBČINSKE VOLITVE V DALMACIJI SKLENJENE.
Beograd, 3. marca. Pod predsedstvom Nikole Pašiea je bila včeraj v predsed-ništvu vlade prva seja radikalnega ožjega glavnega odbora. Po razpravi o vprašanju občin, volitev v Dalmaciji je bilo sklenjeno, da minister notranjih del na prvi seji vlade nastopi s svojim predlogom in določi dan, kedaj naj bi se te volitve vršile. Govorilo se je o spomenicah radikalnih organizacij, o konfliktu v Dubrovniku, o pritožbah med radikali in radičevci in je bilo sklenjeno, da to vzamejo v vednost ministri, ki so v glavnem odboru.
Razpravljali so tudi o sprejemanju ki
o	izključitvi iz stranke. Sldenili so, da sena prihcdnji seji izvoli odbor za proslavo Pašičeve osemdesetletnice in da se napravi zbirka za *to proslavo. Sklenili so nadalje, da se na predlog zaječarske organizacije postavi na Kraljeviči spomenik padlim radikalom.
Danes se bo delo nadaljevalo. Po izja-
vi	dr. Laze Markoviča bo imel glavni odbor več sej, na katerih bodo rešena vsa važna vprašanja. Sej se bo udeleževal tudi Pašič.
Seje Sklicuje Ljuba Jovanovič, ki si bo prizadeval, da se doseže popoien kontakt v radikalnem vodstvu.
Madjarska afera se bo razpravl.ala na seji Zveze narodom
Pari*, 3. marca. Novine trde, da bo na j z državami Male antante precizirala švo-sestanku Brianda z dr. Hrnčičem, ki je j je stališče v tem smislu, da se madjar-včeraj prišel v Pariz, vzeta v razpravo I sika afera spravi na razpravo na iprihod-posebno tudi madjarska falzifikatorslka j njem zasedanju Zveze narodov v Ženevi, afera. V tej zadevi bo Francija sikupno J	----
Seja skupščine.
PRORAČUN PROSVETNEG A MINISTRSTVA SPREJET.
Glas iz dvorane: »Pa brez torbe?« Ra-
S. D. S.
»A manjka jim onega, kar edino more pokreniti mase:
■ idej, vere, prepričanja.«
Te besede je zapisalo včerajšnje glavno trobilo samostojne demokratske stranke na naslov obeh sedanjih vladnih strank, zlasti pa radikalov. Da je mladinsko trobilo tudi upravičeno napisati te besede, so klasično dokazale zadnje volitve, ko so radikali združili okoli sebe srbske, radičevci hrvatske, naša SLS pa slovenske mase. Edino SDS pa se je kljub svoji kričavi frazi morala zadovoljiti, da je pobirala tako med srbskim, ko med hrvatskim in slovenskim narodom samo drobtine in sicer mestoma ta- j ko majhne drobtine, da so te zalegle sa- ! mo za mandat izpod količnika in za mandat, pridobljen s presipavanjeni kroglic.
Svoj idejni bankerot je najtemeljitejše dokazala s tem, da kljub vsem denarjem ni mogla vzdržati revije »Njiva«. Nekaj časa se je ta revija še pomagala z monografijami, ampak "končno so usahnile moči in so morale usahniti, ker je SDS tako sijajno zastopala svoje ideje, da se je vsa slovenska inteligenca K obrnila od nje.
Z volilnimi rezultati je torej naravnost aritmetično dokazano, da SDS ne more pokreniti strank. In zakaj jih ne more, je ^mladinsko glasilo samo — čeprav nehote ia morda, ravno zaradi tega — jasno in tccn.0 povedalo, ker SDS nima idej, vere in prepričanja. In da je to res, je SDS tako mojstrsko dokazala ko nobena druga stranka.
Svojo ljubezen do idej pa je SDS tudi praktično dokazala. Odkrito je izjavil šef slovenske SDS, da ne more podpirati slovenskega vseučilišča, ker se na njem zbirajo sami avtonomisti. Slovenska akademija znanosti še danes ne more pričeti z delom, ker tega ne pusti SDS. Pritožba njenih vodilnih pristašev še danes leži nerešena pri velikem županu.
Še mizemejše pa je bilo z »idejami« SDS v političnem življenju. Vsa njih po<-ntična korupcija je bila v tem, da so vprašali v Beogradu: Koliko in kaj daste, pa bomo preganjali klerikalce. Ce je piri leni trpela tudi slovenska stvar, je bilo tem hlapcem mogotcev vseeno. Samo zasluga SDS je tudi, da je dobil islovensfci narod »idejo« o poslovni politiki. V zvezi s to idejo so tudi historična dejanja SDS na gospodarskem zavodu. Postali so naravnost patentirani mojstri za deficite v denarnih zavodih- Kamor stopi mladinska noga, tam je konec aktivne bilance. Ta pregovor je najvernejše zrcalo mladinskih idej v narodnem gospodarstvu.
Tudi glede «vere» in »prepričanja« •»ore dokazati SDS briljantne uspehe. To se je zlasti pokazalo ob volilnem boju. Časopisi so se ustavljali in celo >Narodni Dnevnik« je moral po nalogu policije. pričeti osem dni pozneje izhajati, ker sc.* mladini tako »spoštovali« svobodo pr ipričanja. Znane so nadalje blamaže policijske oblasti vsled konfiskacij »Slovenca« in »Domoljuba«! Nadaljnjo ljubezen de svobode prepričanja so po-k kazali mladini s tem, da so odstavljali župane, razpuščali občinske svete, zatrli avtonomno pravice Ljubljane in perse-kvirali uradnike. In če to ni zadostovalo, potem so morali pomagati še razni krediti, grožnje in slične ljubeznivosti, ki jih pozna trda roka s pomočjo državne oblasti.
V	resnici: če kdaj katera stranka, potem jo SDS dokazala, da stranka brez. idej, vere in prepričanja ne more razgibati mas. In zato je in ostane SDS večno manjšinska, ki se bo tem bolj rušila, čim bolj se bodo sušili njeni fondi.
Beograd, 3. marca. Na včerajšnji popoldanski seji parlamenta je najprej govoril poslanec Grel, ki se je posebej ba-vil z vseučiliškim vprašanjem. Grol je zaključil svoj govor s pripombo, da de-viza »Hrvatje, skupaj!« pomeni mobilizacijo kljubovanja, geslo »Srbi, skupaj!« pa 'mobilizacijo nasilja.
Za njim se oglasil k besedi minister Štefan Radič, ki je najprej odgovarjal na izjave poslanca Grola, nato pa je začel podajati zgodovino ljubljanskega, zagrebškega in beograjskega vseučilišča. »Opozoril sem že pri neki priliki v finančnem odboru,« pravi Radič, »kako netočne so vesti o tem, da bi se bil jaz kdaj izjavil za zagrebško medicinsko fakulteto in proti beograjski. Tega nisem storil. Vendar je že ta vest dala povod srbskemu zdravniškemu društvu, da se je sestalo k zborovanju in meni to tudi sporočilo na jako oster, a malo znanstven način. Iz tega pa še ne sledi tisto, kar je 'blagovolil reči gospod poslanec Grol, da jaz tukaj balansiram. Nasprotno, jaz uVažn-jem to, da smo vsi mi prišli sem v resnici kot trije bratje: Slovenci is svojo torbo, Hrvatje z malo večjo, a Srbi s krvavo košuljo«
PRAZNA OPRAVIČEVANJA DR. STO-JADINOVIČA.
London, 3. maTca. Jugoslovenski finančni minister dr. Stojadinovič je izjavil, da so se pogajanja z Ameriko za ureditev vojnih dolgov zato zavlekla, l^ei je to vprašanje v zvezi z znižanjem davkov v Ameriki in pa ker se ameriški senat obotavlja ratificirati dogovor Amerike z Italijo glede ureditve vojnih dolgov. Dr. Stojadinovič se nadeja, da pride
v	tem vprašanju do sporazuma. Vrnil se bo v London, da se dogovori s Churchi-lom, kadar bo angleškemu parlamentu predložen proračun.
Beograd, 3. marca. Govori se, da se bo po povratku finančnega ministra ustanovila strokovna komisija, ki bo po navodilih vlade pričela pogajanja za ureditev naših dolgov napram Veliki Bri-
Zakaj s fondi se more ustanoviti stranko, ne more, pa se osvojiti naroda!
dič: »Brez torbe, da, ker je torbo Švaba odnesel. — Ko sem videl proračun za prosiveto in sem videl, da je Jugosloven-ska akademija v Zagrebu, ki je danes eden najuglednejših zavodov v Evropi, pod Pribičevičevim ministrovanjem kar izginila, smo se morali pobrigati, da se take razim ere odpravi jo tako pri zagrebški kot pri beograjski akademiji. — Za beograjsko vseučilišče je v proračunu predvidenih 23 milijonov, za zagrebško 19, a m ljubljansko le 2 in pol milijona. Iz tega se vidi, da to pomeni v stvari zatvoritev ljubljanskega vseučilišča. «
Sledilo je nato več osebnih pojasnil med poslanci Grolcm, dr. Bazalo in dr. K raftom.
Na koncu je imel še Juraj Demetrovič dvourni govor, ki so ga prav cesto preki-njevali tako iz vrst večine kot iz opozicije.
Ko je Demetrovič končal, je bil proračun ministrstva za presveto z veliko večino glasov sprejet. Predsednik je za tem ob 10. zvečer zaklučil sejo in napovedal prihodnjo za danes ob 9. dopoldne z dnevnim redom: proračun ministrstva za vere.
taniji in Franciji. Neuspeh Stojadinoviča je torej vlado izučil.
V	političnih krogih se trdi, da ostane dr. Stojadinovič v vladi le, če bi Pašič to izrecno zahteval. Za prihod Stojadinoviča se zelo zanima opozicija, ker se nadeja, da bodo neuspehi dr. Stojadinoviča izzvali v vladi nove konflikte in da bo vlada prisiljena izvesti širšo koalicijo. Splošno se smatra položaj dr. Stojadinoviča za omajan, ker je proti njemu tudi radikalni klub.
VELIK PADEC PŠENICE NA AMERIŠKIH BORZAH.
Newyork, 3. marca. Ameriške 'borze so bile včeraj pozorišče novega poloma. Navzlic intervenciji bank ni bilo mogoče zadržati padca tečajev. Skoro tretjina efektov je izgubila velike odstotke na tečajih. Vzrok padca 'so bile vesti o velikih zalogah pšenice, ki jih' še imajo larmerji. Pšenico je zaradi tega padla za 5 odstotkov.
Dr. Mikic oroti Savciču.
Beograd, 3. marca. Samostojni demokrati so na predsednika skupščine naslovili vprašanje vsled spopada med ministrom dr. Nikičem in inž. Savčičem pri licitaciji za zakup gozdnih podjetij, kjer je dr. Nikič Savčiča zaradi napadov nanj pustil vreči iz sobe. Ta korak dr. Nifciča se splošno odobrava.
POLIT lOKi GLASNIK« PROTI MAKSIMOVIČU.
Beograd, 3. marca. Napadi na Božo Maksimoviča postajajo čimdalje bolj pogosti. (Včerajšnji »Pclitički glasnike je prinesel ponovno članek, v katerem odobrava napade Št. Radiča na Božo Maksimoviča, samo ne odobrava načina, kakor to dela St. Radič. »Pclitički glasnike poziva Maksimoviča, da pusti vse strankarske cbzire ob strani in da upošteva samo stvarnost v interesu države. Tudi sam Maksimovič je že pričel pri svojem postopanju popuščati, a se zdi, da je že pre-kasno, ker je že izgubil večji del svojih prijateljev in tovarišev.
Boža Maksimovič ima nasprotnika ne v Radiču, temveč v šainem radikalnem klubu in bi bilo mnogo učinkovitejše za Maksimoviča, ako bi užival zaupanje svojih tovarišev v klubu.
SDS BI SE HOTELA ZDRUŽITJ Z DA VIDOVICEVCI.
Beograd, 3. marca. Politički glasnike se bavi s položajem samostojno demokratske stranke in ugotavlja, da je njen položaj zelo težak. Njeni uspehi so minimalni, ker ljudstvo pač prihaja na skupščine stranke in odobrava govore, a kroglice bo spustilo tja, kamor bo samo hotelo. Govori se, da vodi pogajanja med samostojnimi demokrati in demokrati dr. Grisogono in njegova skupina. Demokrati so zahtevali, da se Svetozar Pribi-čevič za nekaj časa umakne in odide v inozemstvo.
ARBITRAŽNA POGODBA MED AVSTRIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. Dunaj, 3. marca. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš pride v četrtek popoldne na Du/naj. Zvezni kancelar priredi njemu na časit dine. Po dineju bo sprejemanje. V petek popoldne bo dr. Beneš gest predsednika republike dr. Hainiseha. Zvečer pa odpotuje v Ženeva.
Za bivanja dr. Beneša na Dunaju bo podpisana pogiodba p arbitraži med Češkoslovaško in Avstrijo- Hkrati se bodo vodili 'tudi politični razgovori v uradu zveznega kanclerja dr. Raineka.
SPOMLADI SE PRIČNE KOLONIZACIJA JUŽNE SRBIJE.
Beograd, 3. marca. V ministrstvu za agrarno reformo proučujejo vprašanje kolonizacije, ki naj bi se pričela spomladi. Posebno se bodo kolonizirali kraji
v	Južni Srbiji. To vprašanje proučuje sam minister Pavle Radič z državnim podtajnikom Božo Milovanovičem. Prizadevata si, da bi bila kolonizacija fini uspešnejša in čim koristnejša. Koloniziral se bo morebiti tudi del Vojvodine. ' Pavle Radič sploh namerava izvršiti revizijo vseh agrarnih odnošajeiv v državi..
PO INTERPELACIJI POSL. BLUMA.
Pari*, 2. marca. Posl. Blum je vložil interpelacijo, v kateri zahteva, da Francija ne privoli pristopa Bethlena na sejo Zveze narodov. Na to pripominja »Ha-vas«, da je zahteva Bluma izvedljiva le, če zahteva Stalen član zvezinega sveta izključitev Bethlena.
Pred povratkom in odstopom dr. Stojadinoviča.
Štev. 94.
s*wurrana»*.fl^
Spekulacija na nevednost.
Generalno mladinsko glasilo je včeraj priobčilo članek, ki ga smemo mirne vesti označiti kot rekord lažnivosti.
Ta članek se namreč glasi:
»Zgradba poštno-čekovnega urada r Ljubljani.
Ta zgradba je bila lansko spomlad teko-rekoč zasigurana. Ko je pa padla vlada Narodnega bloka, so se začele velike intrige iz gotovih krogov v Ljubljani sami, ki so limele namen pripraviti poštno upravo do tega, da ne začne z zgradbo novega poslopja, marveč da kupi eno od hiš Jadransko-podu-navske banke. Intervenirali so pri vladi v tem smislu razni gospodje, ki so stali ali še stoje v zelo ozki stiki z onim lističem, ki tako rad na videz nastopa z velikimi gestami za koristi Ljubljane. Posrečilo se je parkrat preprečiti te spletke, toda vedno in vedno se ponavljajo tozadevni poskusi, ki imajo vsi en in isti namen: oškodovati maše mesto »ato, da bo nekaj ljudi mastno zaslužilo ...«
S tem člankom se je generalnemu glasilu gladinov posrečilo dokazati, da je mogoče napisati več neresnic, kakor je v članku besed. Da razgalimo par najbolj mastnih.
Absolutno neresnično je, da bi padec vlade Narodnega bloka preprečil gradiiev te zgradbe. Nasprotno je res, da je bila že pričeta gradnja Se pod vlado Narodnega bloka ustavljena. Tega dejstva ne utaji nobeno zastaranje in kdor ne veruje nam, naj gre na čekovni zavod in povpraša, kdaj je bil izdan odlok, da se gradnja pioslopja za čekovni zavod ne gradi.
Bajka iz tisoč in druge noči je, da so sploh kakšni Ljubljančani intrigirali proti gradnji palače čekovnega zavoda. Intrigira se običajno le tedaj — in to bi gospodje okoli mladinskega glasila kot znani mojstri intrige že lahko vedeli —, kadar ima intrigant kaj dobička od intrige, Bi v resnici radi poznali Ljubljančana, ki bi imel interes na tem, da se palači«, čekovnega zavoda ne zida! Interes bi mogel imeti samo tisti, ki bi prodal za visoko ceno lastno hišo čekovnemu zavodu in ki bi zato skušal preprečiti gradnjo. Da bi bil v Ljubljani kak tak hišni posestnik, še nismo slišali, pač pa je tudi >Jutro- pisalo, da se silno poteguje za prodajo svoje hiše poštno čekovnemu zavodu Jadransfco-podunavska banka in samo uftmi narodni gospodarji okoli - Jutra" so bistveno pripomogli, da je postala ta banka srbska. Danes je 75 + 1 odstotek delnic te banke v srbskih rokah in Slovenci nimajo v banki prav nobene besede. Glavni ravnatelj te banke je g. Karapiata, ki je kum g. Svetozarja Pribiče-vit-a, šefa stranke, katero nagovarja »Jutro«.
Iz-vsega tega jasno sledi — menda tudi za najbolj omejenega bralca »Jutra«, da ni Slovenca*, ki bi imel interes intrigirati proti
poštni hranilnici in to je — tudi po besedah »Jutra« — Jadransko-podunavška banka.
Navadna kleveta najordinarnejše vrste je trditev »Jutra«, da so »v tem smislu intervenirali pri vladi razni gospodje, ki so stali ali še stoje v zelo ozkih stikih z onim lističem, ki tako rad na videz nastopa za koristi Ljubljane«.
Ze iz prejšnjega je razvidno, da je kleveta »Jutra« čisto navadna traparija. Sicer pa go-gospode pri »Jutru« poživljamo, da kuja v no povedo, kdo so tisti, ki iz Ljubljane intrigirajo proti stavbi čekovnega zavdda. Mi se tozadevnih odkritij »Jutra« prav nic ne bojimo in iz vsega srca privoščimo »Jutra«, da je odkrilo te škodljivce. Samo dvomimo, da bi bilo »Jutro« v stanu to storiti, ker nobenemu Ljubljančanu ne pripisujemo zmožnosti za tako zlobo. Če pa bi bila pri kom taka zloba mogoča, potem po našem mnenju le pri onih, ki so vzeli Slovencem Jadransko banko in ki so svoje delo v denarnih zavodih proslavili dosedaj le z deficiti.
Kar se tiče »onega lističa« pa sledeče: Domišljavost prve vrste je, če mislijo gospodje pri »Jutru«, da je njih žumalistično delo dvignilo njihov, list. To je endino zasluga denarja. Kako je bil ta denar pridobljen, je pa drugo poglavje. Če misli »Jutro :, da sme biti na to poglavje ponosno, naj kar razgrne račune! Moglo bo povedati dosti zanimivih stvari, ki bodo čisto gotovo bolj senzacijo-neine, kakor pa so škandali, katerih je »Jutro« polno.
In naj bo >Jutro« še tako obsežno in naj še tako razsipa papir in tinto, tega vendar ne bo nihče trdil, da je »Jutro<-: tako pošten list, kakor oni listič, ki je »Jutru« in njegovi gospodi v dobro Slovenije pokvaril že marsi-kak račun. To dejstvo pa velja več, ko vsa iz fondov porojena baharija »Jutra«.
Zelo zaslužno delo bi storilo »Jutno« tudi, če bi povedalo one zaslužne ljudi, ki so preprečili 'spletke proti gradnji palače čekovnega zavoda.
/Gospoda, tudi tu: z imeni na dan, ker drugače bo javnost spoznala, da samo farbate, da samo iščete svojih zaslug tam, kjer so samo Vaši grehi!
Neresnica pri neresnici, kleveta pri kleveti, vse skupaj pa osoljeno s traparijami za nerazsodne ljudi, to je »Jutrov« članek. Ne čudimo se, če se čuti gospoda primorana, da seže- [Ki takih sredstvih, zakaj neizpodbitna je ta resnica:
Da je bil pod vlado PP izdan nalog o nezidanju palače čekovnega zavoda in da je tedaj samo »Narodni dnevnik« kot prvi nastopil. In resnica je tudi to, da nam je čekovni zavod, kjer so pristaši SDS na vodilnih -mestih, poslal \sled naših notic popravek, da nas je nato tudi tožil — pa tožbo 'izgubil.
Zato gespodje, če streljate, streljajte tako.
sradnii oalače čekovnega zavoda, taik interes .	-----—«r» rr —--■ - -■
■	tisti,	v-i	prodaja	svojo hišo j da ne boste zadeti sann. In sedaj ste zadeti!
more imeti samo
Tako je prav!
Proti grožnji Trboveljske premogokopne družbe, da bo prenesla sedež Trboveljske iz Ljubljane v Beograd, so spontano in solidarno nastopiti vsi lijublljamski dnevniki. Tako je prav! Gospodje od Trboveljske premogokopne družbe vidijo sed s j jasno, da je slovenske potrpežljivosti res konec in da nimajo proti sebi samo posameznih skupin in 'strank, temveč ves slovenski narod! Fo manifestacijo slovenske solidarnosti odkrito pozdravljamo in uipamo, da se ne bo izneverila nobena stranka in nobena skupina skupni fronti, 'temveč da bo vse brez izjeme vztratfalo v boju, dokler ne bo 'boj mv oje vam.
Ko pa konstatiramo razveseljivo solidarnost vsega slovenskega časopisja, pa moifi-mo žal tudi konstatirati, da te solidarnosti še pred kratkem ni bilo. Kakor nam je ta konstatacija mučna, ker ni častna za naš narod, tako pa io smatramo z,:t neobhodno potrebne. Zakaj'ta konstatacija mora biti vsem onim, ki so še pred kratkim bili v najboljših ednošajih s Trboveljsko, resen opomin, da slovenski narod še ni pczabil njih preftnje žalostno vloge. Pozabiti je more šele tedaj, kadar bodo ti ljudje dejansko dokazali, da niso danes proti Trboveljski le zato, ker so oni iTrmlbiU topla mesta, (temveč da iso proti nje(i & načelnih vzrokov In tudi odkritosrčno.	w
Ne rabimo nobene pomoči od ljudi, ki mislijo, da je sedaj tak položaj, da treba tuliti z volkovi, mi rabimo samo tako podporo,
To treba izrecno poudariti, ker vse drugačno bi bilo danes stališče T. P. D., če ne bi bil mesece dolgo »Narodni dnevnik« edini dnevnik, ki se je boril proti postopanju Trboveljske premogokopne družbe. Če danes protestira »Slovenski Narod« proti nepotrebni prekupčevalski družbi za prodajo trboveljskega premoga, tedaj je to že mnogo prekasno, zakaj protest je bil na mestu tedaj, ko se je ta družba ustanovila.
Kavno tako pa je tudi res, da nacionalizacija Trboveljske premogokopne družbe nikdar ne bi končala na pesku, če bi bili slovenski listi od vsega početka tako solidarni, kakor so sedaj enodušno odklonili grožnjo Trboveljske.
Toda še pral kratkim so pri marsikakšni listu veljali pri presoji delovanja T. P. D. čisto posebni interesi in celo pri boju za 'ohranitev Ljubljanske kreditne banke slovenskemu narodu je bil rNarodni dnevnik« skoraj osamljen. Da, bili so celo nekateri Slovenci, ki so direktuo pomagali tujim kapitalistom in ki bi kmalu pripomogli, da bi prišla tudi Ljubljanska kreditna banka v tuje roke.
Vse to treba omeniti in nobena teh stvari se ne sme pozabiti, da se takšni slovenski separatiami in 'takšne dobičkarije ne ponove več.
Danes je Slovenija glede Trbovelj eno-dušna in bo tudi <j»stala, če bo slovenski narod poskrbel, da ne dobe vpliva na potek
‘n......?	l	_!	 Zn.	Kili svrllsmti
ki ostane'tekom vsega boja zvesta in ki za , dogodkov onL ki so nekaj! fe bili odkriti
skledo zlate leče ne prodaja načel
ali prikriti pomagači Trboveljske.
Politl6ne vesti.
—; Kakšne so naše politične raanaere. O
tem tudi jasno priča pismo, ki ga je pisal novi poslanec HSS Stjepau Matijevič vodstvu svoje stranke. V tem pismu namreč pravi, da sta prišla k njemu dr. Brluc in don Stiepo Kaštelan ter mu sporočila, da postane on po smrti dr. Lorkoviča narodni poslanec. Vprašala sta ga nAto za njegovo mnenje o centralizmu, Vidovdanski ustavi, federalizmu in hrvatskih pravicah ter mu mitos častito besedo zatrjevala, da je dal »t. Kadic pr°y par tir.evi izjavo, v kateri se je odrekel vsen hrvatskih pravic, ki jih ima HSS po programu zastopati. S tem sta oba poštenjako-
vi	ča tako zbegala ubogega kmeta ^Matijeviča, da. je izjavil, da izstopa iz HSS. Ko pa je kasneje govoril Matijevič z dr. Gjuro Mi-mičem1, {predsednikom organizacije HSS v Omišu, in »poznal, kr.ko sta mu poročala duhovnik KaStelan in dr. Brkič neresnico, je seveda preklical svoj vstop v federalistično stranko in izjavil, da ostane slejkoprej zvest pristaš HSS. — Slabo mora iti* stranki, ki se poslužuje takih metod!
—	»Tempa« o Ninčičevem potovanju. V uvodniku razpravlja »Tempš« 6 Ninčičevem potovanju v Rim in mu pripisuje z ozirom
na vstop Nemčije v Zvezo narodov velik pomen. List poudarja, kako so se odnošaji med Jugoslavijo rn Italijo po podpisu prijateljskega, pakta v letu 1924 stalno boljšali to da je sedaj zlasti vsled berlinskih in dunajskih manifestacij za združitev Avstrije z Nemčijo dana Jugoslaviji in Italiji lepa prilika za sodelovanje. V tem je treba videti važen fakt za razvoj evropske situacije. Dosedaj je bila Italija nezaupna do Male antante in to jo je vznemirjale. Nujnost pa!, da se prepreči združitev Avstrije z Nemčijo, ker bi taka zdru žitev okrepila nemško prodiranje na jugovzhod in jug, sili Italijo in države Male antante, da se zbližajo in dogovore o skupnih obrambnih sredstvih. To dokazujejo tudi razrili ukrepi i& zbližan j o Poljske in Italije. 9 !>osredovanjem Jugoslavije se sedaj zbližuje vsa Mala antanta. Gre za tem, da se ustvari bariera proti razširjenju nemške moči v Srednji Evropi. Je naravno, da narodi^ ki so
i	zmago zaveznikov prišli do svoje polne narodne svobode, nočejo nikakor dopustiti, da bi Nemčija znova gradila svojo moč mi njih škodo. V Berlinu in na Dunaju bi moral' to najprej pomisliti in šele potem razr-vijafci. misel o priključitvi, ki je ne morejo
dopustiti niti države Male antante in niti Italija.
Interesantna interpelacija o klofutah črnogorskega metropolita. Radikalni poslanec Milutin Tomič je vložil na ministra za vere nad vse zanimivo interpelacijo. V njej popisuje škandal, ki se je dogodil na seji odbora za proslavo Njegoša sledeč«: »Visoko preosvečeni metropolit Gavrilo D o Žič je dal zaušnico cetinskeinu županu Tomi Miloševiču, vsled česar je nastal cel pretep, tekom katerega je uspelo Miloševiču, da je sunil metropolita z nogo v velespoštovani trebuh. V revanžo je nato močni in razjarjeni metropolita prevrnil mizo, da je vse pisarniško orodje padlo po tleh. Pretep je na bo,-no mesto privabil vse Cetinje in kot trofeje so obležali na tleh razni predmeti, kot metropolitova kapa, županio-v klobuk, razljta tinta, polomljena ravnila in raztrgani zapisniki. Nato popisuje interpelant delo metropolita, ki da je silen separatist in kateremu je kljub temu uspelo, da je bil predsednik odbora za Njegoševo proslavo. To svoje mesto je izrabit \ io, da je razžalil vse zavedne Črnogorce, nagradil pa vse izdajalce. Tako so dobili*od kralja v spomin revolverje notorični bivši avstrijski špijoni, dočim so najboljši Črnogorci bili prezrti. Zato vprašuje interpelant, če je ministru znano to delovanje metropolita? Ali mu je znano, kako je oklofuta It a dični metropolit protoijereja in rektorja cetinjskega semenišča? Kako je mogoče, da se pod razuzdano brado tega separatista blesti Karadjicrdjeva zvezda z meči? Ali je ministru znano, da so bili duhovniki posvečeni od metropolita s klofutami? S kakšno pravico se imenuje metropolit dokior? Kje je dobil doktorat? Kaj misli minister ukreniti, da se tega metropolita ukroti, ker spada samo za komandanta kake ž^ndarme-rijske postaje okoli Debra ali pa na morsko obalo, da kriči z galebi. — Lepe so razmere v Črni gori! To treba priznati. Radovedni smo le, kaj bo minister vere ukrenil proti metropolitu za klofute.
—	Demokratski poslanec Agatonovič žensko volilno pravico. Na prošnjo ženskega pokreta je imel posl. Agatonovič zanimivo predavanje o ženski volilni pravici. Žensko vprašanje je razdelil predavatelj v tri sku-piie: 1, Zena kot mati in nje delo v rodbini,
2. žena v družbi in njeno delo na socialnem in humanitarnem polju in 3. žena v politiki. Žena je imela v politiki vedno vpliv, pa čeprav le tajen. Toda ravno ta tajen vpliv je bil najbolj škodljiv in zato se je hotelo, da žena prevzame tudi odgovornost za svoje delo v politiki. S tem je nastalo gibanje za žensko volilno prrvico. Najprej v Ameriki, leta 1867; nato v Angliji in danes po vsem svetu. Čeprav so nasprotniki žftnske volilne pravice radi dokazovali, da je ta napačna vsled inferiornosti žene, so te vendar prodrle s svojo zahtevo in danes ne gre več debata o tem, če se naj ženam d.i volilno pravico, temveč samo, kdaj se jim naj da, ker o tem, da jim jo je treba dati, so vsi na jasnem. Posl. Agatonovič je končno poudarjal, da je demokratska stranka (Davidovičeva) odločno za žensko volilno pravico, kakor to dokazuje 18. točka strankinega programa iz leta 1921. In demokratska stranka hoče, da se to vprašanje čimpreje razgrne in ugodno reši. — Za žensko volilno pravico je govoril posl. Agatonovič tudi v svojem govoru, o proračunu.	.
-	Falzifikutorji so izgubili živce. Vsr aretiranci dosedaj dosledno niso hoteli dajati nobenih pojasnil. Kakor i/.gleda, pa so sedaj izgubili živce. Princ \Vindis"ligraiZ je sedaj naenkrat našel svoj dnevnik in njegova žena ga je izročila grofu Karolvju. la je nato v odprtem pismu pozval vse krivce, da se- javijo. Zaslišan od policije je izjavil, da je mislil s tem grofa Telekija, ker je qn eden glavnih krivcev. Senzacija je bila velika in vsa Budimpešta je govorila o aretaciji grofa Telekija. Ta se pa vseeno ni izvršila, ker je medtem Teleki izjavil, da tudi on še ni dal zadnjega aduta iz rok. Iz tega se sklepa, da bi mogel Teleki kompromitirati še višje ličnosti. V Budimpešti se pridno ugiba, ali misli Teleki Horthyja ali lieihle-na. Nekaj jasnosti je v tem oziru že dobljene vsi e čl nastopa mejnega grofa Palavieinija, ki je izjavil, da je Uevhleui Prounayju naročil, da pove Nadossyju, da naj s falzificiranjem neha. — Kako je ozračje v Budimpešti, se /uli najlepše iz tega, da je na seji parlamenta vladni poslanec Kallay tisto odkrito povedal, da so vsi vedeli m ponarejanje bankovcev in da je on prejel prvi falzifikat.
-	Kako je bila odkrita zarot«. ««“cfa'd Plastirasa? l'o vesteh iz Soluna je i o »ut tiranih 80 oficirjev, med njuni b vi. Jih in
2	polkovnika, ki sta bila komandanta obmejnih sektorjev proti Lerini m Albaniji. Vm n oficirji so bili zapleteni v zaroto generala Plastirasa. Dva solunska trgovca, ki sta poznala Plastirasa, sta potovala skupno z njim iz Soluna v Gradsko. V Oradskem je Plasn-ras zapustil trgovca, da odide v Bitolj. (Tu se je namreč hotel Plastiras sestaii z odposlanci svojih solunskih zaveznikov.) Ko sta se trgovca vrnila v Solun, sta takoj poročala policiji o poti Plastirasa in tako je prišla zarota na dan.
Kratke vesti.
Posl. Hohnjoe je vložil interpelacijo, ker je metropolit Varnava v Skoplju izjavil, da je nezmotljivost papeža neumnost, ker ni ndben človek nezmotljiv.
Za, predsednika Brazilije je bil izvoljen VVashington Luitz.
SIMFONIČNI KONCERT GLA8BRNK MATICE.
Orkestralno društvo Glasbene Matice nameravalo je prirediti ta koncert že meseca januarja, toda odhod dosedanjega dirigenta L. M. Škerjanca v Pariz je koncert nekol Iko zakasnil. Deloma nosi pa krivdo 'tudi dejstvo, da je 'bila partitura glavne itoake tega koncerta, Adaipji&roi »Ljubljani j akva'
redov« na mah izginila iz društvenega arhiva ter se še do danes ni povrnila ina svoje 'mesto. K sreči so bili posamezni glasovi že spisani iin tako je 'bila mogoča sestava nove partiture ter s tem začetek študiranja. Ta svitei koncert orkestralnega društva dirigira skladatelj Emil Adamič, ki je, na :sikoro soglasno željo članov orkestralnega društva k odobrenjem glavnega Matičnega odbora, spreljel začasno vodstvo orkestra. P,rvo toako tvori Mihevčeva overtura k _ operi P kmeti, katero je s v oj čas izkopal iz arhiva Filharmonične družbe dr. Josii]) Čerin ter jo na eni svojih koncertov tudi že izvajal. Mihevc je naš rojak ter je bil sodobnik klasične glasbeno smeri. V vseh svojih delih kaže veliko glasbeno nadarjenost, predvsem pa veliko instrumentalno spretnost takratnega orkestra. Predigra »Plainetk je interesaauten glasbeno historičen dokument. Po kraitkem uvodu prestopi v alabrevni Allegro s 'karakterističnim ostrim vstopom dveh rogov. Pregledno prinese ves itematični materija!, ki ga zelo spretno ‘stopnijiuje in menjava v raznih instrumentalnih gruipah. Predigra konča s krepko in močno odo. Poleg !te predigre sta’ na vsporedu dve izvirni sviti Šamtlova in Adamičeva .ter Čajkovskega in Borodiinovi Karakteristični plesi. Orkester šieje okrog GO sodelujočih. Predprodaja vstopnic v Matični •knjigarni.
Ljubljanska porota.
frEilja obravnava letošnjega porotnega zasedanja se je vršila včeraj dopoldne v porotni dvorani ljubljanskega sodišča. Na zatožni klopi je sedela 29 letna Alajzija Kerne, pošta-rica te Mojstrane. Razpravo je vodil višji sodni svetnik Antloga, državni, pravdmik je bil Ogorcut/i, obtoženko pa je zagovarjal dr. Sehreiner.
Obtoženka ije v svojem uradnem poslu zakrivila zločin poneverbe od raziličnih strank inikasiranega denarja v zineiskiu 77.042 Din. Roijeaa je leta 1897. v Staneim trgu (tudi
včeraj obtoženi Žnidaršič je od tam). Je precej izobražena, dovršila je ljudsko in meščansko šolo v Škofji Loki ter poštni tečaj v Ljubljani. Nato pa je stopila v službo kot poštna pomočnica na pošto v Škofji Loki. Že tem je pričela manipulirati s tujini denarjem i:n si je obdržala 8229 Din, ki ijih je utajila od poštnih carin. Ko so ji prišli na sled, je našla nekajj dobrih Škotjeločanov, ki so ji jamčili, da je mogla najeti posodilo in kriti marajkaijoSi znesek. (Ob tej priliki je napravila Kernčeva Sni<di poizkus samomora, ki se je izlielkel tragikomično, skočila je v Soro, padla na nizko mesto, tam obstala, se skesala in poklicala ma ponio1^.)
V	Škofiji Loki je bila inato odpuščena, do- . bila pa je službo pri poštaTju Ambrožiču v Mojstrani kot njegova pomočnica. Kernčeva ni bila državna nameščenka, nego le privatna uradnica pri Ambrožiču. Tu je pričela na debelo manipulira® z inkasiranim denarjem. Večkrat si je Obdržala denar od vplačan ih čekovnih položnic, ta denar pa je krila z denarjem naslednjih vplačil in tako je mogla’5-* dalj časa na ta način delati. Ker pa je jemala vedno nove zneske iz blagajne, ji je zmanjkalo denarja. Zato je zaprosila ljubljansko založno pošto, naj ji nakaže 180.000 Din.
■Končno ije poštni kontrolor Anton Wolf nvembra 1925 revidiral mojstnunsko pošto iin , ije oigotcvil velik primanjkltjaj. Točno višino' zneska pa mu je Kernčeva -sama iprostovoljno priznala. Manjkajoči z.ne-sek je moral kriti po ipogodlbi v to obvezani Ambrožič. Zanimivo •je "dejstvo, da je pozneje Amibrcžič prosil poštnega ravnatelja Gregoriča, naj he vloži ovadbe proti Kemčevi.
Obtoženka je imela pri Ambrožiču vso po- -polno oskrbo in 500 Din fta-lne meseč-ie plače. Poneverjeni denar 'je deloma porabila za (plačilo svojih 'dolgov, zlasti onega v Škofji Loki, deloma ga je pa porabila Zn rasnna darila in izlete. Dajala ga je tudi svojemu Itjiuib-čku Fr. P. Tudi njena garderoba je bila dobro založena. Vendar je ostalo še nerešeno viptra-šanije, kje je nu^la porabiti tako ogromen znesek.
Kernčeva je ves čas obravnave tiho ihtela in je živčno mnogo trpela: Oblečena je Ibjla v črno obleko to je Mzfbajala mnogo sočutja pri zelo številnem občinstvu, večinoma poSli-nih uslužbencev in preibivaicev MojiatTane.
(Zagovarjala se 'je, da sama točno ne ve, kam je dala ves denar. Deloma ga je poraibila v najpotrebnejše fivrlie, nikakor pa ne za raraiipno življenje. Tudi je nekaterim osebami-plačala njihove dolgove.	,
Priči .Amlbrožič in njegova mati iizpovesia, tla je obtoženka Skromno tiho dekle m je
tudi tako živela.	,	,
DrzniMii pravdniik opozarja porotnike, da je nunogo obtožempinih sov-rstnic, ki žive v enakem” ali še slabšem položaju in vendar ostanejo poštene.
Zagovornik pa tolmači Kernčin prestopek z njeno razburjenostjo. Ker se je žrtvovala za druge in si prisvojita majhen znesek, jo je to najbrže vznemirjalo in se je motila pri izplačilih in kalkuliranju. Tako ije naraščal primanjkljaj. Tudi se ne gre za uradno poneverbo, ker ni bila nastavljena od države in ker je bil znesek itakoij pokrit. Pri raznih visokih dostojanstvenikih se to večkrat pripeti in vendar jih nihče ne pregani".
I Po rersumeju senatnega predsednika je bilo staviljenih j>orotni'kom dvoje 'Vprašajuj;
Ali je otitoženka kriva uradne poneveri**
navedenega zneska in eventuelno drugo^vspr*1 žanje: Ali je kriva privatne 'Poal®^fki ori-po daljšem posvetovanju so P°r^c,vj jrdvorili na prvo - vprašanje z frt 2 ne,	nakar je	'Pra.sanje.
Obtožen/ka prosi milostne«
Senat je nato obsodil obtoženko po §§ 181 iu 182, ki določata 'kazen 5 do 10 h-t. Upo-filev^joč	razne 'otajševalne	okolnosti ka^r
takojšnjo	priznale,	obsodi	senat	«Wožeoko
n	na S 38 na	poldrugo leto	težke jeae,
?o“e vikega četrt lita « trdiim leijSčem. Preiskovalni zapor ae Ji vSto-je. (Kbtoien^a je tejavtla plakajo*, da sprejme obsodbo-
NARODNI DNEVNIK, 3. marca 1926.
■ManMMUKvcr^ mmairmmmamrm^. mmmmmmmmMtui■
Dnevne vesti.
>iA »ELO ZA »NARODNI DNEVNIK«! Vse polno je danes ljudi, ki radi priznavajo, da piše >Narodni Dnevnik« najbolj objektivno in najbolj pošteno in da je res edini neodvisen list Slovenije. Ne zadostuje pa to samo platonično priznanje, temveč treba je tudi delati na tem, da »Narodni Dnevnike .poveča svojo obliko in da bo mogel tudi s svojim obsegom konkurirati z listi.
Zato vabimo vse svoje prijatelje, da nam pridobe nove naročnike in nove prijatelje. Vsak naš naročnik mora pridobiti vsaj enega novega naročniku, vsak naš prijatelj nam pridobiti v'saj enega novega prijatelja in glas pravice bo donel potem še enkrat bolj mogočno!
Zahtevajte po vseli gostilnah, kamor zaplate, »Narodni Dnevnik ' in sporočite nam naslove svojih prijateljev, katerim lahko *,c*lj«no Ust na ogled!
folno invalidov, upokojencev, državnih in privatnih nameščencev je. ki ne morejo zmagovati niti naše nizke naročnine. Prija-'"A ki ste dobro situirani, prevzemite izplačevanje naročnine vsaj za enega teh- na-prijateljev! In prispevajte za tiskovni •■'klad, da bo »Narodni Dnevnik tem bolj *»d08til svoji nalogi.
na delo za edini neodvisen dnevnik veni je, vsi na delo za »Narodni Dnevnike!
•	. ®p-torma uprave in akademično izobra-
Uim. 'jjžavni uradniki. Udružanje državnih 1o vi h- k akademi&vo izobrazbo je p osla-•/ 0^ °bšinio spomenico, v kateri zahteva ■no na l°t da trajajo študije akademič-rliio i .^Lh Uradnikov dalje časa kot štu--p0,	ja	se pridrži sedanje število let,
dalje 23 Pravieo <io pokojnine še v na-
I ikonski načrt o trgovskih visokih šo-
• * prosvelnem ministrstvu se pretresa nov zakoniti načrt o trgovskih visokih šolali.
— Brez mesečne plafe je ostal 1. marca velik del zagrebškega državnega uradnišitva. To neprijetno presenečenje so doživeli vsi sanitetni uradniki, del upravnih uradnikov, srednješolski profesorji in učitelji. Dolge -\rsffe ti ra An ik »v in uradniških soprog, ki so
prišle iz dežele, so se vračale s kislimi obrazi z državne blagajne. Denarja je namreč Kmantjkalo, drugega so pa v Beogradu pohabili nakazati. Na začudena vprašanja se je uradnikom odgovarjalo, da ni mogoče natančno povedali, kdaj dobe plače, češ, to utegne trajati dva, tri dni, mogoče pa tudi osem. Več učiteljev iz prosince si 'je moralo v Zagrebu izposoditi denar, da so se mogili Peljati domov. Malomarnost odgovornih krogov zasluži najostrejšo grajo, posebno še -spričo dejsftva, da nas <lisikr.wli.tira v inozemstvu.
,.T'Statistika železniških nesreč v Jugosla-r,i<. Promettno mmiBtre-vo je objavilo urad-ataOatiko o nesrečah, ki so se pripetile UAo na naših železnicah. Iz statMžke ^ tira je skočilo 73 strojev in, vlaki vred. Pri tem je bilo 9 ^ev. Karambolrž je bilo 30. Ne-reco . 0 Po^vzročili v 303 -lučajtfi železniški organr, v 19s j,a privatne osebe. Večjih že--fznis^..,) nct.-.reč	5ji0	zvVevnle so 268
floveških žrtex. mpd tellli 115 železniških
Y'
i.	koueres stanovanjskih na-
•	v- Meseca maja se vrši, 'kot smo po-v C ut ih oi mednaroden kongres starco; Paskih najemnikov. Doklej so se priglasi'1 begati iz Nemčije, Danske, Poljske, Švedske, Francije, Italije, Cehoslovašlke m Av-riiie, o delegatih iz naše države pa se nič ne euje.
— Socialistična konferenca, ki se je vršila te dni v Jlntxelles-u in na •ksteri so bile zastopane socialistične franke iz Belgije, Francije in Nemčije, je zahtevala odprafto polnih listov ra uvedbo osemurnega delaiv-nika.
— Razpisano notarsko mesto. Nolaiska zbornica v Ljubljani razpisuje -notarsko me-Mo na Vranskem ali drugo notarsko mesto, ki bi •se morebiti izpraznilo po premestitvi. Prošnje je vlagati pri zbornici do 16. L m.
— Iz konzularne službe. Za načelnika Tiskovnega urada v zunanjem mtaidtrty.:vu jo imenovan dosedanji generalni kon</;ul v New-yorku Miloš Katrovič. Za generalnega konzula 'v Newyorku je postavljen Dragomir Stanojevič iz Gradca. Dosedanji generalni konzul */ Tratu Dušan Stepanovič je prestavljeni v (iradec. Za generalnega konzula na Krfu ^ . l"V£ova	Svilako«ič.	Za	tajnika
1« »»»<■»•«"
JSissaft-;
premeščen v Kodanj. Na njegovo mesto pride ■lohn Dynmey Prince.
— Veliki župan ljubljanske oblasti odpotuje danes službeno, vsled česar do nadalj-oega ne sprejema strank.
. — Iz zdravniške službe. Dr. V iktor Marčič LDl<lr. Viktor Valič sta imenovana ea zdrav-?. Pr,ijPravnika v državni splošni bolnici v' Ljubljani.
~ ^?fhna vest. Za železniškega edravni-ka pri ljubljanskem želetsaSkem ravaia-fcljstvu je imenovan g. dr. Ivan Zaje, bivši '®°|ni odbornik in deželni poslanec, predsednik društva zdravnikov okrožnega urada *a zavarovanje delavcev v Ljubljani.
' imenik zdravniške zbornice ta Hlove-ui|o sta vpisana dt. Jakob Turi«, okrožni r.dravnik 'V Sevnici in dT. Anton Levec, okroi-J\i zdravnik v Sevnici.
—	n****liske	»loibe	v	(hlastnih
mestih. v jirafkem se razpiše natečaj za izpraznjena i’J provizorično zasedena učiteljska mesta v oblastnih me« ih.
— Mariborska mMm občina tu^merava
baje zgraditi novo mestno hižo. Stroiki 80 preračunani na 8,000.000 Din. V kritje Stro-Skov namerava najeti mestna občina mariborska 10 do 12,000.000 Din poso#Ua.
— VII. občni ibor ^Oblastnega saveia do-brovoljcev za Slovenijo se je vršil 28. februarja 1926 dopoldne pri Mraku na Rimski cesti. Ponovno je bil izvoljen dosedanji odbor: Predsednik g. V. Fabjančič, podpredsednik g. J. Jeras, poslovodja g. S. Velkovrh, odborniki gg. dr. J. Uebein, P. Krečič m J. Zorc. Dopise je pošiljati na Savez, dobrovoljeev, Kolodvorska ulica 3. — Občni zbor je soglasno sklenil uvesti podporno akcijo za številne svoje člane, ‘ki so onemogli v boju za domovino iin za našo državo in se navzlic temu nahajajo danes v najrveeji bedi. Doslej tse je tejakciji že odzivalo nekaj plemenitih mož v Ljubljani, pozivamo pa članstvo, da razširi nabiralno akcijo na vso deželo. Seznam dosedanjih darovalcev izide prihodnje dni v ljubljanskih listih, na katerih upravništva prosimo pošiljati nadaljne prispevke. — Oblazini Savez dobrovoljeev za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3.
— Brezsrčna mati. Predvčerajšnjim se je zagovarjala pred mariborsko poroto 20leina dekla Frančiška Šiiec radi detomora. Obtoženka ki je služila pri posestniku Francu Šilcu 'v Viiomercih, je porodila dne 15. novembra lanskega leta dete moškega spola ter je vrgla živo v kotel, v katerem se je kuhala repa za prašiče, nakar je šla mirno na delo. Kakih 10 minut pozmeje je bil umor razkirit. Domači hlapec je povedal gospodarju, da je cul v klavnici otroški jok. Gospodar se je podal ž njim v klavnico. Sled krvi jima ja pokazal pot li kotto, kjer sta našla otroka seveda mrtvega. Gospodar je dal Frančiško takoj aretirati. Brezsrčna mati se je obnašala pri aretaciji popolnoma ravnodušno. Delala je radi sitivari celo dovtipe Pri porotni obravnavi se je zagovarjala 8 tem, da je bila v kritičnem trenutku tako izanedena, da ni vedela, kaj dela. Obsojena je bila na eno leto teeike ječe.
— Krvav boj med financarji in tihotapri. Pri Radencih je naletela te dni finančna straža na 20 mož broječo tolpo tihotapcev. Na paztv, da se predajo so odgovorili tihotapci s streli. Vnela se je cela 'bitka. Zmagali so ^financarji. Dva tihotapca sta bila ubita, več pa ranjenih. Tihotapci so končno pobegnili.^ Ranjence so odvedli seboij. Od mcšlva finančne straže je bila ranjena samo ena oseba.
— Krvava poroka. V Orehovu (Podkarpat-ska Rusija) je prišlo ob priliki neke poroike v cerkvi pred oltarjem med svati do ljutega prepira, iz katerega se je raojvLl ipreltep, ta'ko da je ibiil duhovnik prisiljen poklicati orožnike. Ivo so prišli orožniki je bil že eden od svatov .mrtev, več pa težje ali lažjje ranjenih.
— Žensko uho v poštnem nabiralniku. V Parizu je našel te dni neki pismonoša <v poštnem nabiralniku žensko uho. Uvedena je policijska preiskava.
— Poi*kušen roparski umer. Sin trgovke s špecerijskim blagom Elizabete Schmidt v Frankfurtu ob Mi je ivzel iz usmiljenja v stanovale 201etnega brezposelnega mehanika Karla Lanlbinusa. V soboto zrvečer je prišel Lannlbinin tv kuhinjo Iter prosil trgovko za kladivo, <češ, da si zainije 'V čevelj žrebe*;. Kommj pa mu je izrodila tiigovka kladivo, že ji je zadal lopov ž njim par močarh udarcev po teftienu, da se je 7igrukiila vsa krvava in oneisveščena na tla. Niito je hotel Lambinus izropati blagaijiao. Ker pa ga 'je zasačil pri tem trgovkim sin, je skotil skozi okno ter i‘Zginil v temi. Stanje trg.A^e je 'b'rer5upm o. Lopov je bil še isti večer izsleden in areiii-ram.
— Poissknšen rop. Te dni s? je ipo*jarvi:l v prodrlaIni ži-vJl 843elne Kr iairiine K’coirek na Dinaja n-ecaan individij. Vrgel je starki v oči pest popra, hoteč ji ugrabiti dnevni izkupiček. Ker pa je jela !.i:cati na ves glas na pomoč, se je ropar zbsl in pobegnil.
-	Sicilijanska mafija iztrebljena? Ko; poročajo, se je fašistom v Palermu posrečilo aretirati 600 članov sicilijaiiske ;malfie', ki je terorizirala tamkaišnje prebivalstvo že 2S let
— Usmreenje Trebitsfh-Lineolnovega sina.
Angleški notranji minister je zavrnil prošnjo za jjomiloščenje radi ropar-kega umora na smrt obsojenega Trebilsch-Lincolnovega sina. Vsled tega je bil zločinec včeraj zjntraj janatificiran.
— Fašisti pretepli v (ienevi Angleža. Najboljšega igralca rugbyja camlbridge-kega vtse-eSiiišča Stockes-a so zamenjali te dni na kolodvoru <v Genovi italijanski fašisti z nekim ariMfaši&iovskim d?jaški.m voditeljem. Potegnili so ga iz brzovlaka ter ga vlekli ob železniški progi proti mestu. Vso po4 so ga trak-tirali l. brcami in batinami. Končno je minila Angleža potroežljivosi. Spustil se je z devetimi fašisti vR>j na pesti. Kot itulmiran !*>£ sar ijih je temeljito premikastil. Par Jin ^ obležalo za nekhj časa na tračnicah. Nenad ma pa prihitela z revolverji oborožena ■ o-lodvorJca policija, ki je Angleža aretirala in odvedla v zapor, kjer so ga hudo batinah, £?L.Ur tako Pa izpustili. Ko se je pripeljal
^ Jjondoin, je prijavit zadevo komjie-tentnuu oblastim, na obrazu in po telesu je imel za svojo trditev ge vedno vidne dokaze v oblik bunk m »klobas-..
— Nepoštene manipalatije želcsniških uslužbencev v Celju, Kot smo ^''oje^gno po-roSa.li, je bilo v Celju aretiranih 13 železniških uslužbencev, ker so kradli blago iz železniškega skladišča. Večina obdolžeiicciv {irolteatira, da ni bila odrejena preisikaiva tudi y(nper njihove predpostavljene uradmike in Me. Vsled tega &e poizveduje sedaii tudi v lej smeri. Zoper štiri uradnike je uvedena disciplinarna preiskava. F.nemu od obdolženih uradnikov se očita, da je prodajal era- . rifiem premog ih. koks.
— Ravnatelj kainilnire ▼ Lep^lati kBr-pendiran. Kot poročajo hrvatski listi, je bil ravnatelj kaznilnice >v Lepoglavi dr. Josip ft»bau, ki je bil nekaj fa<sa tudi šef polioige y Zagrebu, te dni od slufbe 'suspendiran ter je uvedijaia /.i|i>er njega disciplinarna^ pre i#(kata.
— Ravnatelj deželnega sodišča v Berlina in njegova soproga obtoženo goljufije. —
Zoper dr. BernhaTda Juigensa, ravnatelja deželnega sodišča v Berlinu in preiskovalnega sodnika državnega sodišča za zaščito države ter njegovo soprogo je uvedeno postopanje radi hudodelstva goljufije. Gospa Jur-gens je že aretirana, zoper njenega trenutno iz Berlina odsotnega soproga je izdano zaporno povelje. Afera vzbuja v Berlinu veliko senzacijo. Oba zakonca sta iz dobrih rodbin. Oče dr. Jiirgenša je bil sodnik, oče njegove soproge pa višji gozdarski svetnik. Zakonska dvojica je bila preje prav dobro situirana. Ko je izgubila za časa inflacije skoro vse premoženje, se ni mogla uživeti v nove razmere ter je živela veselo in potratno kot preje. Ker pa za tako življenje nista imela denarja, sta segla po nepoštenih sredstvih. Kontrahirala sta številne goljufive dolgove, razven tega pa sta sleparila z zavarovalninami. Zavarovala sta dragocenosti, ki so se nato izgubile ali pa bile ukradene. Neka na ta način občutno oškodovana zavarovalnica je najela privatnega detektiva, ki je prišel manipulacijam na sled, nakar je vložila zavarovalnica ovadbo.
— Poizkušen samomor radi nesrečne ljubezni. Zora Šigenator, brezposelna uradnica v Zagrebu se je seznanila nedavno z visoko-šolcem Nikolo Frankom. Takoj se je v njega strastno zaljubila. V noči od sobote na nedeljo sta bila na neki veselici. Plesala in krokala sta do 5. zjutraj. Nato ga je spremila do njegovega stanovanja, hoteč, da bi jo vzel seboj. Tega pa krepostni Nikola ni hotel storiti. Radi tega je prišlo med njima do prepira, 'ki je končal s tem, da je Nikola deklico zapodil, na 'kar je zaklenil vrata ter legel v posteljo. Služkinji je naročil, da ne sme pustiti nikogar k nijemu. Pol ure nato je nekdo močno pozvonil. Ko je odprla služkinja vrata, se je z.vijala na pragu Zora v hudih krčih. V roki je držala prazno stekleni-čico. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da se je deklica zastrupila z lizolom. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Zdravniki upajo, da ostane pri življenju.
— Princ Karal se vrne na Romunsko. Iz Pariza poročajo: Bivši romunski prestolonaslednik Karol odpotuje v par dneh v London, od tam pa se povrne v Bukarešto.
— Dobitki pri žrebanju srečk loterije >Jn-goslovenskega sokolskega saveia« dne 1. marca 1926 v Ljubljani. I. Glavni dobitek (Din 50.000) serija 79 štev. 475; II. glavni dobitek (Din 25.000) serija 79 štev. 290; III. gl a vini dobitek (Din 10.000) serija 73 št. 502; IV' glavni dobitek (Din 5000) serija 39 St. 801. Po 1000 Dcfcn so zadele: serija 65 št. 0001, s.	23	št.	0437,	s.	51	št.	0876,	s.	43	št.	0789,
s.	43	št.	0792,	e.	43	št.	0787,	s.	98	št.	0411,
is.	51	št.	0190.	s.	.43	št.	0500.	s.	53	št.	0455.
Po Din 500: s. 57 št. 0027, s. 33 št. 0454, s.	30	št.	0291.	s.	19	št.	0434,	s.	51	St.	0248,
s.	58	št.	001«.	s.	28	št.	0847,	s.	40	ši.	0473,
s. 51 M. 489. s. 30 št. 755. s. 36 šl. 502, s. 53 št. 453.	s. 46 št. 10.	s. 69 št. 4,
s. 89 št. 503, s. 57 št. 43, s. 42, št. 798, k 14 št. 146. s. 57 št. 815, s. 51 št. 258.
*	— Velika knjiga o našem izseljevanju. V izdaji »Biblioteke Bankanstvat (Zagreb, Ma-rovska 30) izide koncem tega meseca velika knjiga o našem iziseljevanju: "»Srbi, Hrvati In Slovenci u Ainerici — Ekonomski, socijal-tii, kulturni in nacionalni problemi naše ^migracije.'. Knjiga obsega nad 500 strani velikega oktava, tiskana je v malem petit ti-■siku ter je tehnično odlično opremljena. — Cena v predplačilu ISO Din v knjigaraiSkeiii prometa 200 Din. To 'bo naša največja edinija >na polju naše emigracije. — S. T.
Ljubljana
1— Kai je z občinskimi volitvami v Ljubljani? Odkar je vlada razveljavila že izvršeni razpis občinskih volitev v Ljubljani, se za občinske volitve skoro nihče več ne zme-ai, daslrav.no bi tbil že skrajni čas. da dobi tudi Ljubljana zopei, svoj zakoniti zastop. Sed n j bi bila mogoče ugodna prilik,! /1 ugodno rešitev te zadeve, ker je v parlamentu na dnevnem redu proračunska razprava. Le '<= je ai;lo prej nekaj izpremeniii z dvanajstinami, bi se dalo sedaj tudi v proračunu ali pa v kakšen odstavek proračuna vstaviti kakšna določba, s katero bi bila odstranjena zadnja ovira za nov razpis občinskih volitev.
1— Nesoeialeu davek. Gremij ljubljanskih trgovcev pripravlja jako umestno akcijo proti podražitvi živil, s kntero hoče gerentski trowet osrečiti že itak dovolj izmozgane revne sloje v Ljubljani. Mi dobro razumemo zadrego gospodov gerentov /a denar ker vemo, da občinski stroški vedno rastejo, nikakor pa ne razumemo, zakaj je treba udariti nov davek ravno na moko! Če bo obveljal ukaz gerentskega t res veta, bo moka za 6 par pri kilogramu dražja. Sest par res ni mnogo, toda pri delavskih družinah, kjer žive večinoma od moke. se kmalu naberejo prav znatni zneski, če podražujejo pivo ali pa pomaranče, ali pa zgodnje italijansko sočivje, se to da opravičiti, ker so naštete stvari več ali.maoj luksus. Kdor ne more počakali na domači zeleni grah, ta naj svojo baharijo le plača. Nesocialno in proti socialno pa je obdavčevali naš f.aj\^žnejš'i živež. Ako gerentski .tresvet nima pravire zviševati občinskih doklad ali pa ne more najti novih davčnih virov tam, kjer se še da brez posebne škodo kaj dohiti, naj se .zavzame raje za to, da dobimo čim prej zopet svoj zakoniti občinski zastop, ki bo gotovo sklenil kaj pravičnejšega ki kor pa da bi obdavčeval moko.
I— »Ljubljanski Sokol« (Narodni dom) nnananja svojemu članstvu in naraščaju, da priredi v soboto dne 6. marca ob 20. uri v druStoran čitalnici večer v poieščeaje Ser novega spomina ob 125Mnirl njegove** rojstva. Spored: 1. Uvodno predaivaijje. Govori br, M. Benčina. 2. Predere« in Stov«-Rtvo. Predava bf. dr. N.- Preobražeraki. 3.
Recitacije Prešernovih peaoii. Recitira br.
V. Markič, Bratje in seetret Udeležite se tega vrfpra po1«o&evilm>! Bratje Ijdbljaaefrlh
Vsi na shod!
Danes, v sredo, ob 6. uri zvečer je v dvorani hotela >Union< protesten shod vsega delavstva proti redukcijam rudarjev v Trbovljah in proti nameravanemu znižanju rudarskih plač.
Da se bodo tega shoda udeležili delavci v največjem številu, je gotovo. Treba pa je da se ga udeležijo vsi sloji prebivalstva, ker redukcija dela in plač v trboveljskih revirjih ni samo zadeva direktno prizadetih rudarjev, temveč vsega, slovenskega naroda!
Kakor so slovenski, nemški in francoski delničarji ter upravni isveitiniki Tribovel<j.4ke premogokopne družbe solidarni v svojem postopanju do slovenske javnosti, tako mora biti solidarno tudi vse slovensko delovno ljudstvo pri obrambi delavskih interesov. Zato vsi na shod, da bo jasno vidno, da ne protestira proti nameram Trboveljske samo prizadeto delavstvo, temveč ves slovenski narod.
Le tako bo učinek protestnega shoda mogočen in le tako bodo obvarovani delavski interesi, ki so identični s slovenskimi.
Zato vsi na shod, da bo tudi že na današnjem shodu manifestirana slovenska fronta!
in okoliških sokolskih društev dobrodošli! — Prosvetni odsek.
1— Društvo »Treznost« v Ljubljani ima v sredo, dne 3. marca t. 1. v brezalkoholni točilnici svoj običajni sestanek. Dnevni red: 1. »Nikotinizeim (brat dr. Mi kič), 2. poročilo o novem društvu v Zalogu pri Komendi, 3. poročila funkcionarjev, 4. konstituiranje sekcije poklicnih vzgojiteljev. — Odbor.
1— Samo za železničarje se bo vršilo v soboto dne 6. marca ob 20. uri v I. tovornem skladišču (v prostorih šole) postaje Ljubljana gl. kcl. informativno predavanje »o alkoholizmu . Predaval bo zdravnik dr. Fedor Mikič. K obilni udeležbi vabi društvo »Treznost«.
1— Darila. V prid podpornemu skladu Trgovskega društva Merkur v Ljubliani so darovali: društveni odbornik g. Oton Raška namesto venca na krsto preminule gospe Frančiške Kastelic 100 Din in g. dr. Oton Fettich iz neke poravnave 400 Din. Iskrena hvala!
1— Darovi društvu »Treznost«. Neimenovani z ljubljanskega grada in ga. Joštova sta darovala društvu »Treznostc vsak po 10 dinarjev, za (kar se 'jima majiskrenejše zahvaljuje Odbor.
1— Otvoritev gostilno. Gospod Josip Uran bo otvoril v soboto gostilno na Starem trgu v hiši št. 11. Gostilniški prostori so jako okusno opremljeni. Ob enem bo tudi izvrstna kuhinja, točila se bodo ravno tako tudi izvrstna vina vseh kvalitet. Postrežba točna in cene zmerne.
Šport.
V	težki atletiki je zaznamovali dva nova svetovna rekorda. V lahki teži (do 67-5 kg) je sunil Hans Haas z desno 100.2 kg in zboljšal dosedanji lastni rekord 97.5 kg, v lahki srednji teži (do 75 'kg) pa je potegnili Fran Puhun z levico 80.2 kg in potolkel dosedanji rekord Švicarja Bixela 77.5 kg. Pri prvi vaji vadimo, da je Haas enoročno sunil najimanj 30 lig več kakor lastno težo, pri drugi vaji je Puhun enoročno potegnil najmanj 5 kg več kakor je sam težak. Relativno tedaj fenomenalna uspeha.
Boksmatch Rapid (Dunaj) proti Croatia (Zagreb). Dunajski bokserji so pokazali v Zagrebu izborno tehniko ter si priborili od 4 borb 3! Croatia je zmagala samo v lahki teži (do 61.235 kg) ker je potolkel Hrvat Vlonas Dunajčana Houscho po točkah. V weltentezi (do 66.680 kg) je nastopil Dunajčan Siiss proti Zagrebčanu Budiču, v bantam teži (do 53.524 kg) pa Dunajčan Pospišil proti Hrvatu VaniČeku. V obeh bojih sta zmagala Diunajčana že v II. rundi, ker je .«3dmk v obeli slučajih borbo prekinil radi prevelike premoči Rapidovcev. V peresni teži (do 57.152 kg) je slednjič zmagal Bartha (Rapid) proti Drašiču (Zagreb) po točkah. Občinstva ie bilo za zagrebške razmere veliko, 1.500, ki je posamezne borbe živabno aklamiralo.
Lahkoatlef Norvetan Charles Holf je vzbudil v Ameriki velikansko navdušenje. Med drugimi je tudi preaidenlt Coolidge izraasB-željo, da bi osebno rad spoznal slavnega športnika, ki mu bo v kratkem predstavljen v avdijenci.
Amerikanska »HalU-ska lahka atletika. (Hall = dvorana, torej zaprt prostor. Ker so pa tudi Nemci prevzeli to besedo, jo bomo odsldj rabiii tudi mi v nasprotju z atletiko na prostem.) Hubbard. svetovni rekordni mojster v skoku na daljavo, je obenem tudi izboren sprint er in je pred kratkim1 pretekel 65 v v 6.8 aek. in potolkel dosedanji Murt-hisonov svetovni rekord 7 sek.
Finec Riiola je pokazal nov uspeh in je v tekn na 5000 m, proti Amerikancema Tot-ten in Cury zboljšal lasten rekord za 7 sek. na 13.32 min.
Hoff, ki je v prav dobri formi, je napravil nov hallski rekord v skoku ob palici 4.075 metrov. Menda se bo še v tekočem mesecu pomeril z Osbornom v d el oboju.
Ker so Ainerikanci pri >halUiskih mojsterskih tekmah v tenisu podlegli Francozom, so slednji sporanumno z Amerikanci napravili deželske tekme Amerike proti Franciji. Aimerikanci so postavili Tildena in Richarda, Francooi pa Barotro in Lacoste Zmagala je Amerika, ker je bil Borotra preveč utrujen.• Lacoete pa je igral izborno, premagal je Til-d«» 6 : 4, 8 : 6, 6 : 3 in na to še Richardsa ' ia sicer gladko v 6 : 3, 6 : 1, 6 : 3. Tilden p* * si je pr»is*al revanžo proti Barotri in ffa potolkel 6 : 4, 8:10, 11 :13, 6 :1, 6 : 3. Zmago je odločila samo Tiklenova nenavadna VHtrrcjnost.
Francoska svtUTU. (Mu-majatn Borotra in Lacoate ae v Ameriii zelo odlikujeta «n je •potolkel Borcrtra » hal H amerifle. prvaka
tako nekako, ko bi imel morske bolezen, ljudje so ji prav podvrženi, drugi zopet j
k večjemu industrijakemu ali trgovskemu podjetju želi vstopiti resna, zanesljiva in vestna gospodična s 10 letno pisarniško prakso, perf. znanjem nemščine in italijanščine poleg slovenščine, tovrstna strojepiska, koreapondentka in knjigo-vodkinja. — Cenjene ponudbe na uprav« lista pod »Elelctra« do 20. marca t. 1.
m
Tildena v 13 : 11 in C : 3. Pa tudi Lacosle je maščeval svoj zadnji poraz v Franciji, ko ga je Boratra potolkel, in je slednjega premagal z 29 : 25. Ta zmaga miu je prinesla tali naslov halteki mojster v tenisu.
A, S K Primorje rez. : S K Slovan rez. 1:1. Ketr je bilo igrišče zelo premočeiiKs posebno pa v kazenskem prostoru se tekma ni mogla razviti v pravem smislu.
Gospodarstvo.
LJUBLJANSKA BORZA.
-toireik, 2. marca 1926.
Vrednote: iMveeiiciijdko posojilo iz 1. 1921 dem. 77.50, bi. 78; Lolterijjslka državna retilia Ka /voljno škodo deai. 279, bi. 280; Zastavni listi Kranjske deželne banike dem. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjake dež baške den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celijo den. 200, bi. 204; Ljiubljanslka kreditna banka, LijufbUjana den. 200, tol. 220; Merlkainitiilna banka, Kočevje den. 100, tol. 102; Sllavenska banka d. d., Zagreto den. 50; Kreditni zavod ca itrg. in ind., Ljutottjana den, 175, bi. 185; Strojine tovarne in livarne d. d., Ljubljana tol. 120; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Sitavibna družba ■ d. d,. Ljubljana den. 90, 61. 100; »šešir«, tovarna klobukov d. d, Škofja Loka den. 115, tol. 120.
Blago: Les: Gabrovi hlodi od 2.50 m n apr., od 28 cm prem. napr., zdravi, ravni, fco vag. aakU, ipast. den. 440; smrekove hm el av l; e od 71=—8L m, z 10% od 6 in pol do 7 m, na koncu 7—8 cm debele, neodrgnjene in ne-‘olkoničene, fco vag. maki. post. 2 vag., den. 4.70, tol. 4.70; hrastovi obrobljeni plohi od 43 mm, 2.65 m, od 16 in 17 cm šir., fco vag. Postojna tranz. den. 800; hrastovi neobrob-
Ijemi plohi od 60 mm napr., od 2.50 m napr., od 22 cm Sir. napr. fco vag. Potitojaia tirana, dem. 1C00; bukova diva eepaaice, zdrava, suha, m »terska, fco vag. Postojna tranz. den. 25. — Premog: Kal. ca 7000 antracit, (trle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 torno blago 500; kookovec, za 1 tono bi. 450; orehovec, za 1 tono tol. 4C0; zdrob, za 1 'torno tol. 350. Kal. ca 4800, feo vagon Ormož: kos a ver nad 60 nun, za 1 tono tol. 260; kookovec 35/60 mim, za 1 tono bi. 240; orehovec 20/85 mm, »a 1 tono M. 210; zdrob 10/20 mm, an 1 tono blago 190. Kal. ca 3500, fco vag. Novo mesto: kcsoivec, za 1 tono bi. 170; kookovec 100 mm, za 1 tono tol. 150; orehovec 50 nun, za 1 torno bi. 140; zdrob, za 1 torno bi. 130; rovni, za 1 tono tol. 120.— Žito in poljski pridelki: Pšenica bačka, 76 kg, 2%, fco vag. Sakič 1 vag., den. 285, bd. 285; pšenica, 76/77, 2%, bačka, fco vag. nalkl. post. tol. 287; koruza nova za •takoj, fco vag. Novi Sad bi. 116; koruza nova za mar«, fco vag. Novi Sad tol. 120; koruza nova za april, fco vag. Novi Sad toiL 127; koruza Stara, fco vag. Novi Sad bi. 145; koruza umetino suha, fco vag. Novi Sad tol. 135; koruza irvzul umska, fco Čakovec bi. 158; krompir beli, rinf., fco vag. slov. p. tol. 80; krompir rani, roaa, fco vag. slov. p. tol. 75; zeleni fižol, okrogel in podolgovat, fco vag. Maribor tol. 270. — Gradbeni materijah Priima Port-landeement »Zagorica«: v sodčkih po 190 do 200 kg bi. 64; v juta.vrečah po 50 kg bil. 54; v papirnatih vrečah po 50 kg, za 100 kg, fco j vag. polst. Zidani most tol. 58.
BORZE.
—	Zagreb, dne 2. marca. Devize: >Newyork ček 56.57—56.87, London izplačilo 275.53— 276.73, Pariz 208.34—210.34, Praga 107.9— 168.90, durih 1091.75-1095.75, 'Milan 227.33 —228,53, Dunaj 799.50—801, Berlin 1351.40 -1354.
—	Curih, 2. marca. Beograd 9.1625, N&\v-yoitk 519.50, London 25.24, Pariz 19.025, Praga 15.385, Milan 20.34, Berlin 123.65, Dunaj 73.20, Varšava 67.50, Bukarešta 2.23, Budimpešta 0.007280, Sofija 3.75.
X Dobave. Vršile se bodo naslednje efer-talne licitacije: Dne 19. in 20. marca t. 1. glede dobave govejega mesa za čas od t. aprila do 1. oktobra t. I. pri komandah mesta’ v Kraljeviči, Dolnji Lendavi. Čakovcu in pri komandi vojnega okruga v Karlovcu; Pri Dravski artilerijski radionici v Ljubljani: Dne 18. marca L 1. glede dobave raznega inaterijala iz železa, jekla in medi, svinca in kositra, smirkovega platna itd.; dne 19. marca t. 1. glede dobave raznih barv, fir-neža, solne kisline, steklenega papirja itd.; dne 23. marca t. 1. glede dobave raznih oi.i. petroleja, nafte, bencina itd.; dne 24. marca t. 1. glede dobave nepremočljivega platna, sukanca in vrvi. — Pri direkciji državnih železnic v Subotici: Dne 16. marca t. 1. glede dobave 365 vagonov bukovih drv; dne 18. marca t. 1. glede dobave strešne in zidne opeke; dne 19. marca t. 1. glede dobave mehaničnih strojev; dne 24. marca t. 1. glede dobave postajnih avtomatov za davanje signalov. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, cbrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
To In ono.
JUNAK.
V	»Margonu: piše pod tem naslovom Pivi.: Pariški »Matin« poroča iz Strasbourga zgodbico, ki je res vredina, da se razširi čimbolj med ljudstvom, dasi gre samo za živali, im sicer za enega lisjaka in par zajcev. Evo jo: Za časa zadnjih poplav niso bili prisiljeni
samo ljudje bežati na vzvišena mesta, temveč tudi živali. Na velikem kupu repe, čigar vrh je molel ravno se iz vode, se je znašla mešana družba, trije poljski zajci, dva kunca in — on lisjak. Prostora je bilo ravno ko-•iivamtj za vse. Druga druge iso se tiščale živali ter čakale sredi valov, da too voda padli-Čakali so en dan, dva, tri: Trije poljski zajci, dva kunca in en lisjak.
Iz bližnje, višje stoječe kmetske hiše so-, jih opazili iin tretji dan so sedli kmetje v, čoln ter so jim šli siromakom na pomočit Ko so se bližali kupu, so postale živali me5 mirne. Vsekakor pa je bil pri zajcih in kuncih ,strah pred vodo večji kot strah pred ljudmi, kajti pustili so se prijeti in rešiti v čoln. Ce ni bilk ta rešitev prav toliko vredna kot sumit v 'valovih, to mi znano. Toda lisjak se pa ni udal. Branil se je.na vso moč, ko pa je-videl, da mu to nič ne pomaga, je skočil v valove, lci so ga odnesli in pogoltnili.
K tej zgodbici ni veliko pripomnili, ker pove sama na sebi dovolj. Kvečjemu: Spričo lisjaka. 'ki je stradal tri dni, dasi je imel poleg 'sebe pet izbornih pečenk im v Čigar duši" je bito spoštovanje skupne nevarnosti očividno bolj Intenzivno kot pa instinkt lakote — bi spomnil brez vsakega pat osa na to, kako »e obnašajo Ijuidlje, civilizirani, kultivirani, dotorovzgojeni, izobraženi, v trenutku skuipne nevarnosti, na primer pri kakem požaru ali pa pri potopu kake ladje.
Trdim: Ta lisjak je bil junak. Imel je moč, da se 'je obvladal ter ni skrivil 'kljub lakoti im instinktivni krvoločnosti ubogim živalim,, ki mlu jih je izročil slučaj ni milost in ne-milosit, nobenega lasu. In imel je pogum, da se je vrgel v valove, kjer je vedel, da ga čaka gotova smrt, — 'mesto da toi se bil dal vjetti. In imel je prav, kajti v čolnu se niso pripeljale živali, temveč ljudje. Zato ni bilo upati na usmiljenje spričo skupne nevarnosti.
inek London:	1	26
Morski vrag.
Čas je mineval in napeta negotovost je bila zame nekaj strašnega. Tomu Mugridgu pa je bilo vse skupaj smešna stvar; venomer je pcmaljal glavo skozi kuhinjska vrata in delal šaljive opazke. Kako sem ga sovražil! In kako je v teh strahovitih trenutkih moje sovraštvo do njega vzkipelo do silne mere. Prvikrat v mojem življenju ine je obšlo poželjenje, da bi moril. Življenje na splošno je sicer utegnilo še vedno biti sveto, toda življenje v tem posebnem kuharjevem slučaju je postalo v resnici silno podlo, brezsrčno. Prestrašil sem se, ko sem se zavedal svoje krvoločnosti, in misel mi je šinila v glavo: Ali se je tudi mene jela lotevati okrutnost moje okolice ?— Mene, ki sem celo pri največjih zločinih odrekal pravico in pravičnost smrtne kazni?
Minulo je cele pol ure in nato sem videl Johnsona in Louisa, da sta se prerekala. Prepir je končal s tem, da se je Johnson otresel Louisove roke, ki ga je držala, in odšel. Prekoračil je palubo, skočil na sprednje vrvi in začel plezati. Toda bistro oko Wolfa Larsena ga je mahoma ugledalo.
»Hej, ti, kam pa?« je zaklical.
Johnson je obstal. Pogledal je kapitanu v oči in počasi odgovoril:
»Tistega lanta bi rad dobil dol.«
»Dol iz vrvi in prekleto hitro! Ali slišiš? Dol!«
Johnson se je obotavljal, ali dolgoletna pokorščina do ladijskih gospodarjev ga je preobvladala; mrko se je spustil na palubo in odšel na sprednji konec ladiie.
Ob pol šestih sem se pedal dol v kabino, da pripravim mizo; vendar skoraj nisem vedel, kaj delam; venomer ini je bila pred očmi in v mislih podoba človeka, ki je bil bled kot zid, trepetal, skoraj smešno in se krčevito oprijemal opletajočega droga. Ko sem ob šestih nosil večerjo in sem stopal po palubi, da prinesem jedila iz kuhinje, sem videl Harrisona še vedno v istem položaju. Pogovor za mizo se je sukal o drugih rečeh. Kakor je vse kazalo; se nikdo ni zanimal za življenje, ki je bilo tako lahkomarno izpostavljeno smrtni nevarnosti. Ko pa sem malo pozneje moral po posebnem vpravku v kuhinjo, se mbol od srca vesel, ko sem videl Harrisona, ki se je brez moči opotekaval ob vrve-ne lestvice proti spodnjemu delu ladije. Koncem koncev je bil napel vse moči in zbral ves poginu in je zlezel nizdoL
Predno zaključim to prigodo, moram še omeniti košček pogovora, ki sem ga bil imel z Larsenom v
kabini, ko sem pomival posodo.
»Danes popoldne pa si bil videti močno preplašeni,« je pričel. »Kaj pa je bilo«?
Spoznal sem, da je vedel, kaj je bilo vzrok, da mi je bilo bržčas tako slabo kot Harrisonu, in da me je skušal vleči. Radi tega sem odgovoril naravnost: »Zaradi okrutnega ravnanja s tistim fantom.«
V odgovor se je kratko zasmejal in rekel: »Bilo je
kaj? Nekateri ne.<
ljudje so
»Ne tako,« sem ugovarjal.
Prav take,« je nadaljeval. »Zemja je polna okrutnosti, kakor je morje polno gibanja. In nekaterim ljudem pride slabo cd enega, drugim pa od drugega. To je edini vzrok.«
■Vendar ali vi, ki se norčujete iz človeškega življenja, ne polagate prav nobene vrednosti nanj?« sem vprašal.
»Vrednosti? Kakšno vrednost?« Pogledal me je; pa dasi se mu oči niso premaknile, je bilo v njih videti nek ciničen nasmeh. »Kakšno vrednost? Kako to merite? Kdo jo daje?
»Jaz«, sem odgovoril.
»Koliko vrednosti ima potem za vas? Življenje drugega človeka namreč. Govori, koliko je vredno?«
Vrednost življenja? Kako bi mu mogel dati vrednost, katero bi bilo mogoče zaznati s čuti? Resnica je,, a sam ne vem, kako to, da je meni, ki se vedno lahko ih dobro izražam, zmanjkalo besedi, kedar sem govori! z Wolfom Larsenom. Po moji sodbi prihaja to deloma od osebnosti tega'človeka, večji del pa od tega, ker je na zunanje vse nekaj drugega videti kot je v resnici v svoji notranjosti. Docela različen je od drugih materi-jalistov, na katere sem bil nameril v življenju in s katerimi sem imel nekaj skupnega, da sem lahko priče! razgovor ž njimi; ali ž njim nimam nobene take skupnosti.	 >
VSAKDO
si lahko izboljša svojo eksistenco s pravilno uporabo najboljših šivalnih strojev
Adler
^Grltasner1
»er as nedosežnimi
timi stroji	-
edino pri tvrdki
pletilnimi
Te si nabavi pod
ugodnimi pogoji
JOSIP PETEUNC, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika ob vodi levo.
MALI OGLASI
eglasee de » bmU Dim >
igr	»»■*.,
Absolvent trg. tečala
išče službe pri kakem večjem pod-1 obstoječe iz kuhinje m sobe isoe jetju. Gre uidi nekaj mesecev brefc-1 mira* stranka. Plai plačno, r- Ponudbe prosi na upravo -*
Beta pod: »Debra moč«.
Stanovanje
stvar.
ča postranska Ponudbe na uprav* tista pod: »Stanovanja«.
PREMOG • ČEBIN
® slfov« ulica f /n. - Telefon 56.
mmmm*« m—m|‘*IBII>11—Mnn|
VINOCEf |
Proda ali zamenja
za hišo ob prometni cesti v okolica Maribora, se enonadstropna hiša poleg cinkarne v Gaberju (z gostilniško koncesijo). Ponudbe sprejema Jakob Šribar, Gaber je - Celje.
»trcino opeko imajo »talno v aa-kjfi Združene opekarne d. d. v Ljubljani.
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa
Zahtevajte ponudbo J
Tehnično in higijenično najmodemeje urejena kisama v Jugoslaviji.
Pisarn: UuMfm, Dmajska »st* štev. 1«, H. nadstropje.
t»a®#
Vrtnarske zadeve
posreduje
Goikova ..Vrtnarska šola“ v Kranju.
TRG.
M
IND
časo
račune
cenike
knjige, prekrila
Tlak
razglednice
posetnice
In
brošure
hEvrlitdavsakovratne trgovske kakor tudi
plse
knjigoveznica
La sina
tiskovine
uradne
GREGORČIČEVA
telefon
553
UL
15
(JANA - SIMON
»Mrahm v UMMfani Andrej Ser er.