Drobiž.
Nos. Zelo va^žno je vprašanje, koliko prahu obdržimo pri vdihovamju prašnega zraka v telesu in kam dospe prav v notranjosti- Iz preiskovanja v tej smeri siedi, da izdihamo le nekoliko odstot-kov z zrakom vdihanega prahu. Približ-no 95% prahu ostane v telesu. Ako di-hamo skozi nos, ostane več ko polovica vdihanega prahu v njem in le približno 35% prahu pride v pljuča in čreva. En del prahu, ki ga pridrži nos, pride se-veda še pozneje lahka v požiralnik; ako pa deluje nos pravilno, se ga iznebi z močnim kihanjem. Sčasoma pa izgubi nos svojo občutljivost in ne reagira več s kihanjem. Prasni zrak je velikokrat najnevarnejši strup za človeka, posebno prah svinčenega belila. Tudi mineralni prah, ki nastane pri obdelovanju ka-mena, povzroča pljučne bolezni Prahu se drže tudi bakterije in bacili. Iz ome-njenega sledi, da moramo dihati skozi nos in ne skozi usia, posebno velja to za osebe, ki so primorane delati v praš-nih prostorih.   .
Voda, v kateri ne moreš utoniti. Na
Angleškem je pomorsko kopališče Droi-trich. Voda ob obrežju je tako slana, da se lahko trudiš, kar se hočeš, pa ne moreš utoniti. Lahko v vodi hodiš, sediš, celo spiš, in se ti ni treba bati, da pri-deš pod vodo1. Da, plavač je še na slab-šem kakor tisti, ki ne zna plavati. V trenutku, ko zamahne z nogami, skočijo noge v zrak, plavač pa pade na usta, kar ni najbolj prijetno. Soli je v tej vodi toliko, da solni kristali popolnoma po-krijejo kožo tistega, ki se koplje, in da je takoj suh, ko pride iz vode. Vemo pa, da jc pribltžno enaka voda tudi voda Mrtvega morja v Palestini.
Čudeži ledenih gora. Vse polno zani-mivosti o ledenih gorah je povedal v ne-kem predavanju angleški profesor Poa-mes. Ledene gore nastanejo v celini iz snežnih mas, ki jih stoletja stisnejo in iz-premenijo v led. Led se začne pomikati; ko pride do morja, se kosi odtrgajo, in to so ledene gore. Visoke so nekatere d,o 80 metrov, a to je samo šestina, sedmina ali osmina, vse drugo je pod vodo. Dod-žina je  različna. Nckoč   so merili  neko
goro doli na jugu, in je bila tako dolga, kakor je daljava od Ljubljane do Zagre-ba. Ta ledena gora je bila pa tudi naj-večja, kar so jih dosedaj videli. Na ne-katerih krajih Grenlandije je led do 3000 metrov debel, starost njegova se pa ne da določiti. Barva ledenih gora je silno raznovrstna, se meprestano menja in je na solncu bajno učinkovita. V teku sto-letij se je nabtralo v teh ogromnih kladah polno zraka. Ko pridejo plavajoče gore v toplejše pokrajine, se segreje tudi zrak v njih, se razširi in raznese goro s silo-vitim pokom v drobnih kosih na vse strani. To je oni strašanski pok, o ka-terem nam potovalci toliko pišeja in ki si ga tako dolgo niso znali razložiti.
Zračna pošta. S 1. julijem 1924 se je pričela redna služba zračne pošte med New Yorkom in San Francisco. 24 letal je neprenehoma v zraku, 12 na eno in 12 na drugo stran. Polet med obema me-stoma traja 32 ur.
V avtomobilu preko vsega sveta. Afričan M. J. Weston se je odpravil s svojo ženo in tremi otroki na pot preko vsega sveta. Razen udabnega potniške-ga oddelka ima avtomobil popolnoma urejeno kuhinjo. Weston pravi, da hoče nuditi s tem potovanjem svojim otro-kom nazoren pouk v zemljepisju. Doslcj je prepotoval balkanske dežele, Ogrsko in Avstrijd ter se zdaj mudi v Češko-slovaški.
Otroci, ki še niso videli ovce in kraTe. Gotovo se bo zdel našim čitate-ljem s kmetov ta naslov čuden. Pa je tako. V amer. mcstu Sant Louis Pot., ki ima 80.000 prebivalcev — Ljubljana jih ima s predmestji 65.000 — }e stavil neki mestni svetovalec v občinskem za-stopu predlog, naj se denejo v mestni živalski vrt poleg tujih tudii domače ži-vali: krava, ovca in prešič. Na začu-deno vprašanje, zakaj to predlaga, je odgovoril, da jc govoril z nekim učite-Ijem' in da mu je ta pripovedoval, kako malo živali poznajo učenci. Da vsaj ne-katere spoznajo, naj jih nastavijo v mestnem vrtu, In tja jih bodo hodili otroci gledat. Natc* je vprašal mestni svet šolske voditelje, če je to res, in jim je naročil, naj vprašajo otroke, ko-liko jih  še  ni  videlo  te  ali  one  živali.
1 Vprašali so 6000 otrok in so izvedeli, da jih 40 od 100 še ni videlo nofcene ovce, 17 nobenega prešiča in 12 nobene krave. In tedaj so te tri vrste zares de-jali v mestni vrt. Pa moramo pomisliti, da je Sant Louis sredi poljedelske in živinorejske pokrajine! Kaj šele, če bi vprašali otroke — pa tudi odrasle — v New Yorku, ki je še desetkrat večpi kakor Sant Louis in leži  vrhu tega  še
[ ob morju, Pa stavimo, da tudi pri nas v Ljubljani znabiti še marsikak šolski otrok ni videl ovce.
Nova velikanska iznajdba. Iznajdbe* ki smo jih dobili zlasti iz Amerike v zad-njih dveh letih, so nekaj, česar si člo-veški raztun ne miore misliti, da bi kaj takega sploh billo mogoče. Pred kratkim so v Ameriki patentirali novo velikan-sko iznajdbo, ki bo omogočila, da se bo s pisalnim strojem lahko pisalo na milje daleč po brezžičnem brzojavu. Neke po-sebne vrste pisalni stroj je to, da odda-jalec brezžičnih poročil poroča, kakor se navadno piša na pisailni stroj. Vsaka tipka ima svojo posebno velikost zrač-nega vala. Pri stranki, ki bo imela spre-jemalni pisalni stroj, ho ta tako urejen, da bodo iste velikosti vali električno pritisnili isto črko na stroju. Posebna naprava bo sprejela prvc vale, in elek-trični pisalni stroj bo začel sam iti, ka-' kor gre na primer električni seštevalni stroj. Ko bo oddajalec brezžičnega po-nočila začel tipkati na svojem stroju, bo začel tudi sprejemalni stro: enako in pisal bo, kakor zdaj piše pisalni stroj. Ta izum je že v Združenih državah kot državna last patentiran.
Nadarjenost otrok. Velikc* pozornost zbujajo v človeškem življenju otroci, ki kažejo že v zgodnji mladosti neabičajno nadarjenost. Zgodovina pozna neštevil-no takih slučajev. Dovoljujemo si neka-tere navesti na tem mestu. Pravcato ob-čudovanje pri soljudeh je 1. 1721. vzbu-jal sinček nekega Danca, po- imenu Henrik Heineken. Ko je bil otrok star 10 mesecev, je znal že razločno imeno-vati vse predmete v svoji okolici. Otro-ka so kmalu pričeli učiti dansko zgodo-vino, in ko je bil star 15 mesecev, je že poznal glavne obrise svetovne zgodo-vine. Ko je bilo dete staroi 3 leta, je ob-
vladalo dansko zgodovino popolnoma in se je pričelo učiti francosk^ga in latin-skega jezika. Otrok pa je na žalost umrl že v petem letu svoje starosti. Radi prevelikega duševnega dela so mu opešale moči. Istega leta se je rodilo zelo nadarjeno dete v Franciji. Bil je to sinček nekega francoskega pridigarja. Oče ga je v drugem letu pričel učiti francoščine. Otrok se je kmalu izuril tudi v nemščini, latinščini, grščini in he-brejščini. V zgodnji mladosti je deček poznal glavna načela modroslovja mate-matike in cerkvene zgodovine. Od 16. do 20. leta se je deček izpopolnil v pravnih študijah, nato je umrl na vnetju možganov. — Čudežno dete se je rodilo tudi 1. 1800. To je bil znani Karl WHte. Že 14 let star je dosegel doktorsko čast j na modroslovni fakulieti v nemškem mc- | stu Giessen, Witte je v poznejši dobi mnogo deloval na znanstvenem polju in umrl 83 let star. — Zelo mlad je poka-zal svojo veliko nadarjenost tudi slavni matematik Pascal, ki je že kot 17-letoi mladenič spisal zanimivo razpravo o presekih krogle, — Zgodovinski vki pp-ročajo, da je bil Torquato Tasso že v mladosti zelo nadaqen. Kot 5 mesecev staro dete je čisto dobro govoril, v 7. letu starosti je že pisal verzc in imel več | javnih govorov. Na univerzo se je vpi-sal 13 let star in 4 leta pozneje je izdal svojo prvo večje dclo »Rinaldo«. — Ve-liko je bilo tudi muzikalično nadarjenih otrok. Zgodnja zrelost na tem polju je ' znak genijalne nadarjenosti.
Največja reja kanarčkov. Na]več ka- i narčkov na svetu se izgodi na Nemskem. »Berliner Tagblatt« prinaša o reji ka- ; narčkov na Nemškem zanimive podatke: Nemška je tekom let postala največji dofcavitelj kanarčkov na svetu in vzdr-žuje številen izvoz teh »popularnih« i pevcev v daljne dežele. Več stotisoč kletk s kanarčki pošljc vsako leto v Ameriko. Da se to izplača, bomo videli iz naslednjega. Na Nemškem je stal pre-je dobro izučen kanarček 30.000 mark, Amerika pa plača rada za srednje do-brega pevca 20 dolarjev, a nafboljši pe-vec stane celtf 30 do 40 dolarjev, Na ta načLn Nemci delajo dobro kupčijo z va-luto. Z izvozom kanarčkov se pečajo na
Nemškem velike tvrdke, kojih nakupo-valci prehodijo vso nemško deželo ter poSiljajo velikanske pošiljatve po 10.000 in celo 100.000 kanarčkov preko oceana. Ameriški prekupci pašiljaio za vsakega pevca posebno gajbico, da, ptičkom je prideljen med potjo celo poseben spre-vodnik. Tri do petsto teh kletk se sku-paj poveže in izroči prevoz oskrbniku. S takimi pošiljkami gredo tudii mnogi gozdni pevci, namenjeni posebno nem-skim kolonistom, ki v teh pevcih ljubijo svojo domovino. Svoj čas so največ ka-narčkov izredili v Harcu, a nekaj let sem v velikem obsegu tudi v Berlinu; zlasti se bavijo s tem delavske družine, V dveh sekundah štirinajstkrat okoli ekvatorja. Naša zemlja je krogla. Tista črta, ki si jo mislimo potegnjeno okoli zemlje v sredi tako, da razdeli zemlio v dva enaka dela na severu in na jugu, se imenuje ekvator. Dolga je 40.000 km. Iz Novega Jorka so zadnjič brzoiavili v Varšavo na Poliskem, od tam so brzo-javili nazaj itd. To pot je električna iskra napravila štiridesetkrat; če jo preračunimo na ekvator, znači to štiri-najstkratkratni ekvator. In vse to v dveh sekundah. Od zemlje do meseca ne zna-ša  razdalja niti  deset  ekvatorjev.