/L**fRi$Kjt Domovi m
_	CAM IM SMWT
M UMOOAO€ <mt
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 25, 1968
SL0VO41AM MORNING HCWSR
STEV. LXVI — VOL. LXVI
Ameriška izvidniška letala nadzirajo Kino
Novo ameriško izvidniško letalo SR-71 pregleduje z Okinawe Severni Vietnam in rdečo Kitajsko
OKINAWA. — Na tukajšnjem letališču so tri letala SR-71, ki dosežejo preko 2000 milj brzine na uro in lete lahko do preko 20 milj visoko. Ta letala imajo nalogo pregledavati stalno področja Severnega Vietnama in rdeče Kitajske, kot so to preje delala znana vohunska letala U-2. Eno izmed U-2 letal je še Vedno na Bien Hoa letališču v Južnem Vietnamu, nekaj pa jih je še tudi na Formozi, od koder so nadzirala rdečo Kitajsko.
Ameriški vohounski sateliti stalno preletavajo rdečo Kitajsko v vse smeri. Ti letajo sorazmerno visoko, preko 100 milj, in ne morejo “videti” vsega dovolj natančno. Kadar si je treba kako sumljivo ozemlje posebej natančno ogledati, opravijo to nalogo letala SR-71.
Tako je na primer to letalo, kot trdijo rdeči Kitajci, leta 1966 poletelo nad Sinkiang, kjer so kitajska središča in presku-ševališča za atomske bombe, in odneslo s seboj tudi vzorec zraka Po eksploziji tretje kitajske atomske bombe.
Novi grobovi
John Rebolj
Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu na 18220 East Park Drive John Rebolj, rojen v Podbrezjah, od koder je prišel v to deželo leta 1913, mož Anne, roj. Slabe, oče Adolpha, stari oče, brat pok. Josepha in drugih, umrlih v starem kraju. Pokojnik je bil član Društva Najsv. Imena pri Mariji Vne-bovzeti, Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, The Macabbees No. 1288, Pod. št. 3 SMZ in Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, nato na All Souls pokopališče.
Rusk protestiral pri ZSSR zaradi očitkov ZDA v zvezi s krizo ČSR-ZSSR	W
_ WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik Dean Rusk je poz-Val v ponedeljek k sebi v državno tajništvo poslanika ZSSR A. ^obrinina in uradno protestiral Proti sovjetskim trditvam in ^■olžitvam Združenih držav vme-£avanja v Češkoslovaško. Kot znano je sovjetsko časopisje ponovno trdilo, da je bilo najdeno v bližini zahodne češke meje ameriško orožje, ki naj bi prišlo tja iz Zahodne Nemčije za obo-rožitev protikomunistov.
Notranji minister ČSR je priznal, da je bilo tam najdeno ne-^aj nahrbtnikov orožja, pa je istočasno namignil, da so tega tam nemara namerno podtaknili Nasprotniki sedanje vlade v CSR.
Pošta bo izvzela
WASHINGTON, D.C. —Glavni poštar je svaril Predstavniški dom in Senat preko njunih odborov, da bo prisiljen zmanjšati obseg poštne službe in omejiti dostavo pošte na dom na samo štiri dni v tednu, če se bo moral držati določil o omejitve števila poštnega uslužbenstva.
Najprej je Domov odbor, ko se je prepričal, da glavni poštar govori stvarno in ne le plaši, sklenil predložiti celotnemu Domu, naj bo poštna uprava izvzeta iz omenjenega določila. Nato je razpravljal o položaju poštne službe tudi poštni odbor Senata. Ko je tudi ta zavzel stališče, naj bo pošta izvzeta iz omejevanja osobja, je glavni poštar izjavil, da se je “položaj toliko izboljšal”, da ne bo treba poštne službe omejiti.
Še predno sta celoten Dom in Senat izglasovala izvzetje pošte iz določila o omejitvi zveznega islužbenstva, je prišel enak predlog tudi za uslužbence Zvez-ie letalske administracije.
demokratska konvencija °*tane v Chicagu
CHICAGO, 111. — Vse je ka-2alo, da bo morala demokratska franka prenesti svojo nomina-c'jsko konvencijo od tu kam ^ugam, ker je štrajk električ-^ega delavstva in Illinois Bell elephone Company onemogočal Napeljavo naprav za zveze, radio ^ televizijo, štrajkujoči uniji s*a končno pristali na to, da naj skupina prostovoljcev izmed ^a j kujočih gre napeljat vse, ar je potrebno za konvencijo, ^juni voditelji so obljubili, da v° vse napravljeno o pravem Casu.
Vodstvo demokratske stranke Se le tako rešilo hude skrbi, kam 119j konvencijo seli.
Lelno oblačno, toplo. Naj višja temperatura okoli 83.
Aljaska bogatejša na olju od Teksasa?
WASHINGTON, D.C. — V severnem delu Aljaske so odkrili novo veliko ležišče olja in nabavnega plina. Trdijo, da bi utegnilo skrivati od 5 do 10 boli-jonov sodov surovega olja. V tem slučaju bi bilo naj večje doslej znano v vseh ZDA!
Bali ubira nova pola
Novi ameriški poslanik pri ZN George Bali ne išče več toliko podpore malih državic in afriško-azijskega bloka kot njegov prednik.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— George Bali, ki je nasledil kot poslanik ZDA A. Goldberga, je začel ubirati nova pota. A. Goldberg se je trudil, da bi vzdrževal dobre odnose z vsemi malimi državami in državicami in si tako zagotovil podporo v glavni skupščini. Afriške in azijske države je ohranjeval pri dobri volji s stalnim pritiskanjem na belo Rodezijo in Južno Afriko.
George Bali se ža male države in državice ne briga toliko kot njegov prednik, prav tako ne pritiska na Rodezijo in Južno Afriko zaradi njune rasne politike. Na eni strani se zaveda, da sankcije ZN ne bodo uspele, na drugi pa ne vidi v pretiranem afriškem nacionalizmu in rasizmu tudi nobenega pravega smisla.
G. Bali ni prijatelj dolgih govorov in te tudi skrajno nerad posluša. Njegov prednik je bil v tem pogledu potrpežljivejši, saj je bil kot nekdanji pravni zastopnik Unije jeklarjev dolgih govorov in razpravljanj vajen od kolektivnih pogajanj, ki se jih je običajno udeleževal. Bali je zagovornik sprejema rdeče Kitajske v ZN, pa se v tem pogledu ravna po stališču državnega tajništva, oziroma predsednika L. B. Johnsona, pri katerem uživa večjo podporo, kot jo je vsaj v zadnjem času Goldberg.
V črnem predelu Clevelanda mirno
Ksnm&tfjm pristaši se še niso opredelili
Boston, Mass. — Kennedyjevi pristaši so se zbrali po svojih zaupnikih v začetku julija na Kennedyjevem letovišču v Hy-annis Portu, Mass, da se posvetujejo, kakšno taktiko naj imajo v letošnji volivni kampanji. Navzoč je bil tudi senator E. Kennedy.
Na sestanku niso mogli napraviti nobenega sklepa. Ne marajo namreč ne Humphreyja, ne Mc-Carthyja, ne vidijo pa še nikjer sposobnega tretjega demokratskega kandidata. Tudi senator Kennedy se še ni odločil, kaj naj napravi.
Kennedyjeva struja v demokratski stranki se torej še ni mogla vživeti v novi položaj, verjetno bo čakala do demokratske konvencije. Tako čakanje ji lahko tudi škoduje, kajti Humphreyjevi in McCarthyjevi zaupniki zmeraj bolji pritiskajo na demokratske delegate, naj se odločijo. Za Kennedyjevo strujo obstoja nevarnost, da bodo mnogi delegatje podlegli pritisku, ta nevarnost jo pa tudi hromi.
Young je za McCarthy ja
CLEVELAND, O. — Ohajski zvezni senator S. Young je pisal svojim pristašem, da se je odločil za kandidata McCarthyja. Seveda priporoča McCarthyja posebno ohajskim demokratskim delegatom. Pa njegova akcija ne bo imela uspeha, kajti večina ohajskih delegatov je za Humphreyja. Sicer bo pa velik čudež, ako bo v ohajski državi zmagal demokratski kandidat, ker je ohajska državna demokratska stranka razcepljena na toliko struj.
Naser prepričan o končni arabski zmagi
KAIRO, ZAR. — Predsednik Gamal Abdel Naser je v govoru kongresu Arabske socialistične stranke zatrjeval, da bodo Arabci Izraelu ozemlje, ki ga je ta osvojil in ga drži zasedenega pd lani, zopet intrgali.
Svaril je svoje rojake, naj se ne prenaglijo in naj ne silijo v novo vojno, dokler na njo niso dobro pripravljeni. To bi lahko privedlo do novega arabskega poraza.
Naserjev poziv k previdnosti in zadržanosti v odnosih do Izraela naj bi bil odsev ruskega stališča. Moskva govori v zadnjih tednih pomirljivo o Srednjem vzhodu in skuša v razgovorih z posebnim pooblaščencem ZN Jarringom odpreti pot k izraelskemu umiku zazasedenega arabskega ozemlja. * v
Izgredi, nemiri, streljanje, požiganje in plenjenje, ki so zajeli v torek zvečer črnski predel Clevelanda in zahtevali skupno 11 človeških življenj, 3 bele policaje in 8 črncev, od tega dva člana napadalne tolpe, se preteklo noč niso ponovili. Policija in narodna garda, ki sta v jutranjih urah vzpostavili mir in red, sta se na ukaz župana umaknili iz črnskih predelov, ko so črnski vodniki obljubili, da bodo sami poskrbeli za red in mir.
CLEVELAND, O. — Včeraj je v jutranjih urah prišlo najprej v mesto 200 vojakov Narodne garde, ki so šli pomagat policiji delat red in vzpostavljat mir v črnski predal Glenvilla, kjer je bila prejšnji večer policija zapletena več ur v streljanje s tolpo črnih nacionalistov, ki so jo zvabili v zasedo. Kasneje so se prvim oddelkom Narodne garde pridružili novi. Skupno je bilo določenih za Cleveland 4000 narodnih gardistov. Postopno je bil vzpostavljen v jutranjih urah mir, gasilcem se je nato posrečilo naglo končati ali vsaj omejiti večino požarov, ki so jih tekom noči namerno podtaknili izgredniki in plenilci, večinoma z zažigalnimi bombami. Skupno je bilo tekom streljanja v noči mrtvih 11 oseb, 3 beli policisti in 8 črncev, od tega dva člana tolpe napadalcev, ki je izgrede začela z napadom na policijski tovornjak v torek zvečer na Lakeview Rd. pri Auburndale Avenue. Ranjenih je bili nevarno 19 oseb, od tega 14 policistov. Oblasti so prijele 50 oseb, največ j zaradi plenjenja, polovico od teh je bilo tekom dneva' izpuščenih “zaradi pomanjkanja dokazov Med prijetimi je tudi Fred
Iz Clevelanda in okolice
Asesment—
Danes je 25.' v mesecu, ko društva pobirajo asesment.
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo asesment pobirala v šoli sv. Vida od 5.30 do 8. zv.
!z bolnišnice—
Mrs. Angela Maček, 15810 Trafalgar Avenue, se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Zadušnica—
V nedeljo ob osmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Eani Champa ob 4. obletnici ?mrti.
je
(Ahmed) Evans, znan črni nacionalist in skrajnež, osebni znanec župana C. Stokesa. Evans je dejal policiji, da je on pripravil napad na policijo v torek zvečer in da se je tej predal le, ko mu je zastala puška, sicer bi bil še dalje na njo streljal. Razlagal je, da so črni skrajneži izredno dobro organizirani vse od New Yorka pa do Detroita in Daytona. Napadi so bili predvideni v vrsti večjih črnskih naselij na omenjenem prostoru za včeraj zjutraj ob osmih in ne za torek. Zakaj je do spremembe v času prišlo in kako, da ni prišlo do napadov tudi v Detroitu, Pittsburghu in drugod, Evans ni povedal.
Policija in Narodna garda umaknjeni iz črnskega predela
Včeraj dopoldne so se zbrali pri županu vodniki iz črnskega predela mesta in prišli po dolgih razgovorih do zaključka, da bodo skušali sami vzpostaviti mir in red, če policija in Narodna
Letošnja konferenca guvernerjev potekala po programu
CINCINNATI, O. — Da bo letošnja konferenca guvernerjev dogodek, ki bo tri dni zanimal ameriško politično javnost, smo rekli že v začetku tedna. Da bo konferenca res tako odlično vršila svojo nalogo, pa nismo mislili.
Kot zmeraj, so politiki bolj zainteresirani na tem, kaj se godi za kulisami guvernerskih konferenc. Guvernerji niso samo voditelji državnih uprav, so obenem tudi v vodstvu svojih strank, včasih dejansko, včasih pa tudi formalno. Kot taki imajo med svojimi pristaši veliko besedo, če so posebno sposobni kot na primer ohajski guverner Rhodes, gre njihov političen vpliv daleč preko mej njihove države.
To smo mogli videti tudi letos v Cincinnatiju. Vsi predsedniški kandidat j e so se potegovali za njihove simpatije, včasih osebno, včasih pa po svojih zaupnikih. Na tarčo so jemali posebno tiste guvernerje, ki so obenem tudi voditelji konvencijskih delegacij večkrat celo “priljubljeni
sinovi”, ki dobijo praviloma glasove svojih delegacij vsaj pri prvem glasovanju.
Med njimi je tudi guverner Rhodes. Kot tak ima velik ugled med guvernerji. To se je takoj pokazalo na konferenci. Ko je namreč vzklila ideja, da bi se republikanski guvernerji-voditelji delegacij povezali med seboj glede taktike pri glasovanjih, je Rhodes tako odločno odbil to misel, da je isti hip propadla. Zato bodo na republikanski konvenciji imeli guvernerji svobodne roke pri glasovanjih in lahko primerno vplivali na svoje delegacije. Vse kaže, da je tako razpoloženje zavladalo tudi med demokratskimi guvernerji.	, T
Sicer pa vsega tega ne smemo vzeti preresno. Večina guvernerjev že ve, kako se bo obnašala na konvenciji, trenutno se pa samo hlini, da se še ni odločila. Tako je bilo vsaj prejšnja leta. Predsedniški kandidatje in njihovi agitatorji se pa niso dali ugnati, so živahno obdelovali guver-
nerje in druge vidne politike, čeprav so morda dvomili o uspehu svojih akcij.
Izredna točka na konferenci je bil poslovilen govor predsednika Johnsona. Konferenca je že preje uradno dala čast njegovi predsedniški dobi, toda Johnson je žrtvoval pot
v Cincinnati, da v 20-minut-nem govoru pove, kaj misli o trenutnem političnem položaju in njegovih problemih. Novih idej ni njegov govor spravil na površje, jih pa tudi ni mogel. Javnost bi bila vsako izredno misel lahko smatrala kot prikrito agitacijo za Humphreyja, kar bi Humphreyju le škodovalo. Zato je Johnson opozoril guvernerje na odnos med federacijo in državami. Ta odnos ni najboljši, kajti guvernerji se branijo novih delokrogov državnih administracij, ker zanje nočejo nalagati novih davkov. Johnson jim je kar jasno povedal: ako države nočejo prevzeti novih nalog, akoravno vedo, da jim bo federacija skušala lajšati bremena s svojimi prispevki, potem naj se nikar ne čudijo,
ako bo federacija prisiljena sama vršiti take posle.
Johnson ni zamudil prilike, da ne bi potožil nad počasnim delom v našem Kongresu. Iz njegovega govora smo zvedeli, da je v Kongresu še več kot 50 zakonov, ki so še v “postopku”, kongresno zasedanje se pa bliža hitro svojemu koncu. Prosil je guvernerje, naj pritisnejo na senatorje in kongresnike. Johnsonov poziv je več kot upravičen, toda politični oziri bodo odsvetovali marsikateremu guvernerju, da se ne meša v to zadevo. Kongresniki in senatorji mu bodo namreč odgovorili, da je med zakoni v zaostanku tudi cela vrsta takih, ki bi jih morale obravnavati državne legislature.
To je bil eden med zadnjimi Johnsonovimi političnimi nastopi. Pokazal je, da je Johnson še zmeraj vsaj v duhu globoko v politiki in da se tega ne bo hitro odvadil. Morda bodo njegovi nasledniki znali izkoristiti njegove skušnje.
garda odideta iz črnskega predela. Poveljnik Narodne garde gen. Del Costo je bil proti temu, toda župan C. Stokes je predlog sprejel. Narodna garda in policija sta se umaknili na robove črnskega naselja Glenville in Hcugh ter zaprli vsa pota vanj. Ustavljen je bil tudi avtobusu promet.
Črnski vodniki, ki so prevzeli odgovornost za vzdrževanje miru in reda, so pritegnili v svoje vrste še večje število sodelavcev. Skupno je bilo vključenih v program preko 500 oseb. Uspelo jim je tekom noči ohraniti mir inred. Ni prišlo do nika-kega streljanja in ne do požiganja. Plenjenje je bilo omejeno na posamezne primere.
Položaj skoraj normalen
Danes zjutraj ob sedmih je dal župan dovoljenje za obnovo rednega avtobusnega prometa skozi črnski predel in njegovo neposredno okolico.
Včeraj je bilo za ves okraj Cuyahoga prepovedano prodajanje in točenje vseh alkoholnih pijač za 72 ur. Prepoved je stopila v veljavo včeraj ob enajstih dopoldne in bo ostala v veljavi do :cbote ob enajstih dopoldne, če ne bo prišlo preje do kake spremembe.
Narodna gardax je ostala v mestu; večina v pripravljeno sti, ko le manjše enote vrše službo.
2upan C. Svkes je izjavil da bc Narodno gardo porabil takoj, če se bo pokazalo, Ja grozi nevarni st rovih izgredov kljub naporom cndh vodnikov v.a ohranitev mhu.
Francija omejuje svoje oborožene sile
PARIZ, Fr. — Gospodarska :riza, ki jo je sprožila majsko-unijska revolucija, je prisilila le Gaulla, da je uvedel nekaj rmejitev za svoje oborožene ule, predvsem za njemu tako jubo atomsko oborožitev.
Tako Francija ne bo gradila nedcelinskih raket, pač pa bo :gradila 27 raket za srednje laljave, podobne Polaris rake-;am. Prav tako ne bo Francija ačela graditi novega bombnika, 'd naj bi nadomestil Mirage IV. z aktivne službe bo umaknila udi vse svoje tri letalonosilke.
Majska študentovska revolucija v Parizu stala $30 milijonov
PARIZ, Fr. — Pariška mestna uprava je sedaj končala oceno škode, ki so jo povzročili francoski študentje s svojo “revolucijo”. Ocena gre nad $30 milijonov ali 150 milijonov frankov. Kdo jih bo plačal? Ali zavarovalnice ali mesto, ali država? Študentje gotovo ne!
Niso še dognane vse postavke škode. Manjka na primer poročilo vojaške uprave, ki je morala prevažati vojake na velike daljave. Največjo škodo so trpeli poslovni lokali, posebno kavarne in gostilne.
Zadnje vesti
PRAGA, ČSR. — Vodniki Češkoslovaške so izjavili, da ne bodo odstopili od svojega programa demokratizacije, da pa je vendar dovolj možnosti za kompromis s Sovjetsko zvezo in njenimi podporniki. Odločno so zavrnili trditve, da ne bi ČSR dovolj skrbela za varnost meje proti Zahodni
Nemčiji ali da bi celo ne bila sposobna sama tega storiti.
MOSKVA, ZSSR. — Tu krožijo vesti, da so člani Politbiroja Komunistične partije že odšli na razgovore s člani Prezidija Komunistične partije ČSR nekam na Slovaško. Uradno ni bilo o njihovem odbodnu nič objavljenega, značilno pa je, da od ponedeljka ni bilo omenjeno v javnosti nobeno izmed imen članov Politbiroja.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so včeraj izstrelili 10 težkih raket v ameriško oporišče severno od Da Nanga, vendar škoda ni bila velika. Na večjih krajih v severnem delu republike in v okolici Saigona je prišlo do manjših spopadov med zavezniškimi oddelki in rdečimi. Pretekli teden je padlo v bojih z rdečimi skupno 158 ameriških vojakov.
PARIZ, Fr. — Včerajšnji razgovori med zastopniki Hanoia in zastopniki Washingtona so potekali po običajnem redit. Vodnik ameriške delegacije Harriman je skušal dognati, če se je hanojsko stališče glede zahtev o končanju vojne kaj spremenilo, pa ni dobil nobenega neposrednega odgovora.
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj izglasoval zakon o nadzoru nad prodajo strelnega orožja in streliva, ki pa je veliko prem-lahav, da bi mogel biti učinkovito sredstvo v boju oblasti proti nasilju in zločinstvu.
g.
r RHKRISKA DOMOVENA, JULY 25, 1968
6117 St. Člalr Ave. — HKndercon 1-0631 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
I
NAROČNINA:
Eft Združene države:
}	$16.00 na leto; $1,00 za pol leta; $5.00 za I zneseee
Eft Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meaece
Petkova izdaja $5.00 na leto
}	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 montha Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 142 Thursday, July 25, 1968
Združevanje Zahodne Evrope obtičalo
Spor med Prago in Moskvo kaže očitno, kako se nekdaj enotni “socialistični blok” v Evropi vedno bolj drobi kako tišči vsaka država vedno bolj v svojo smer neoziraje se na želje in zahteve vodnice Sovjetske zveze. Zahodna Evropa je med tem prav ta mesec odstranila zadnje carine in vsaj formalno ustanovila carinsko zvezo med državami Evropske gospodarske skupnosti ali Skupnega trga, ko: to skupnost običajno imenujemo. Zgledalo bi torej, da svobodna Evropa nadaljuje povezovanje, ko se vzhodni evropski blok pod vplivom nacionalizma in zahteve po večji svobodi in neodvisnosti notranje drobi in podira.
Povezovanje svobodne Evrope je bolj navidezno ko dejansko. Tudi v zahodni Evropi postaja nacionalizem zopet moderen, čeprav še ni postal vodilna sila. Napori za združevanje svobodne Evrope so zastali, misel na Združene države Evrope, ki je bila tako živa še pred 10 leti, da so nekateri pričakovali njeno uresničenje že v “nekaj letih” je prešla že skoraj čisto v pozabo. Razdeljena svobodna Evropa se je začela povezovati in združevati, ko je grozi' sovjetsko-komunistični pritisk z vzhoda končati njeno svo bodo n neodvisnost.
Države svobodne Evrope so se povezale politično gospodarsko in vojaško, da bi se lažje s pomočjo Združenih držav upirale nevarnosti z vzhoda. V svojo zvezo so sprejele poraženo Nemčijo in poraženo Italijo, pustile pa izven nje Frankovo Španijo, ker tedanji vodniki svobodne Evrope niso mogli premagati svojega odpora do Franka in njegove fašistične diktature. Tako so se Združene države na svojo roko in neodvisno od zaveznikov v NATO povezale s Španijo za lažjo obrambo Evrope. Švedska je ostala izven vojaške organizacije evropske obrambe, kot je to storila prostovoljno nevtralna Švica in v okviru določil mirovne pogodbe Avstrija.
Italijanski De Gasperi, nemški Adenauer, francoski Robert Schuman in belgijski Spaak so bili glavni poborniki in zagovorniki združevanja Evrope. Poudarjali so v svojih državah nujnost združitve in vse prednosti, ki bi jih Zdru žene države Evrope prinesle posameznim članicam in skupnosti. Francoz J. Monnet je pripravil prvi uspešni korak k združevanju z ustanovitvijo Železarsko-premogovne skupnosti leta 1952 na gospodarskem polju. Njej je sledila Evropska atomska skupnost in končno Evropska gospodarska skupnost ali Skupni trg. V smislu rimskih dogovorov iz leta 1956 bi naj gospodarski povezavi svobodne Evrope sledila tudi politična, članice Evropske gospodarske skupnosti naj bi se odpovedale delu svoje suverenosti v korist skupnega sveta in skupnega parlamenta, izgledi za uspeh so bili kar povoljni.
Velika Britanija se je povezala vojaško z državami svobodne Evrope v Zahodno-evropski zvezi in v NATO, gospodarsko in politično pa je hotela v tistih letih še varovati svojo neodvisnost, si ohraniti proste roke, kot je bila tega vajena, ko je bila še mogočen imperij, v “katerem ni sonce nikdar zašlo”. Za seboj je potegnila Portugalsko in države severne Evrope. Vse so ostale izven Evropske gospodarske skupnosti. Ko je ta začela kazati uspehe, so v Londonu, pa tudi drugod spoznali, da je bila njihova odločitev napačna, prijavili so svoje želje za vstop v Evropsko gospodarsko skupnost. Tedaj je De Gaulle Angležem zaloputnil vrata vanjo, dokler ne pretrgajo svojih vezi z Združenimi državami in pokažejo pravo evropsko zavest.
De Gaulle sam je pri tem kazal komaj kaj prave evrop ske zavesti, gnal se je in se še vedno žene v prvi vrsti za obnovo ugleda in moči svoje domovine Francije. Evropska gospodarska skupnost v sedanjem obsegu in obliki mu je pri tem dobrodošlo orodje. To more do neke mere še obvladovati in “voditi”, če bi bila v njej še Velika Britanija in ostale države svobodne Evrope, bi pomenila Francija v njej veliko manj. De Gaulle je pristal na ukinitev carin s 1. julijem letos, čeprav je francosko gospodarstvo zaradi splošnega štrajka v maju in juniju zašlo v hude stiske. Članice Evropske gospodarske skupnosti so pokazale veliko razumevanje za francoske težave in dovolile Franciji vrsto začasnih olajšav.
Formalno je bil z julijem gospodarski del rimskega dogovora o Evropski gospodarski skupnosti izveden, njegov političen del pa je obtičal, kjer je bil, ker De Gaulle noče nobene politične povezave,, ki bi zahtevala okrnitev francoske suverenosti. Francija je v zadnjih dveh letih zrahljala celo svojo udeležbo v NATO, odpovedala je njene posebne vojaške dogovore in potegnila francoske oborožene sile izpod skupnega poveljstva.
Skupni gospodarski in industrijski načrti Francije, Anglije in Nemčije ter delno ostalih držav Zahodne Evrope so propadli ali so na tem da propadejo. Za sedaj životarita le še anglo-francosko nadzvočno potniško letalo “Con-
corde” ter anglo-francosko-nemški “airbus”. Obema napovedujejo rano smrt, ker nista sposobna gospodarske temme z podobnimi ameriškimi programi.
Nacionalizem, ki ga je obudil v Zahodni Evropi De Gaulle, je začel poganjati korenine znova tudi drugod, posebni državni interesi so potisnili v ozadje skupne interese, evropska zavest trpi znova na škodo narodnih in državnih pripadnosti.
Svobodna Evropa je objela misel Združenih držav Evrope, ko je bil pritisk z Vzhoda močan, podobno kot so stari Grki sklenili Helensko zvezo, da so se mogli uspešno upreti perzijskemu navalu pod Kserksom. Ko je pristik popustil, ko se je nevarnost zmanjšala, je bila misel na Združene države Evrope potisnjena v ozadje, kot je po Kserksovem umiku v Azijo bilo naglo konec Helenske zveze in grške sloge.
Vsa Evropa je bila v povojnih letih razdeljena v dva bloka, katerih vodnika sta izven nje. Evropa je postala in ostala tako privesek obeh glavnih sil sveta. Sedaj se svobodna Evropa pod vodstvom De Gaulla otresa ameriškega varuštva, Vzhodna pa išče svojo neodvisnost od Sovjetske Zveze pod vodstvom Tita, Ceausescuja in sedaj posebno — Dubčka.
Evropa se skuša otresti odvisnosti in vpliva obeh glavnih svetovnih sil in začeti znova hoditi svojo lastno pot, toda njeni trezni vodniki se zavedajo, da more do neodvisnosti le potom združitve, potem Združenih držav Evrope, v kateri bodo tako države nekomunistične Evrope kot tudi sedanje satelitske države Srednje Evrope, kot je to predlagal v času med obema vojnama francoski zunanji minister A. Briand.	■, ,
Lasallski glasovi in odmevi
(Piše Matevž iz “Sunny Spot City-a”)
La Salle, 111. — Če tudi se iz naše naselbine in tukaj šne okolice poredkoma oglašamo, je med nami še vedno kaj novega in dosti takega, ki zasluži, da se objavi, zlasti take vesti in dogodke, ki so naši slovenski, ki se med nami dogode.
Dne 19. maja so proslavljali na bližnjem Oglesbyu važne oblet-nice, ustanovitve podružnice Slovenske Ženske Zveze. Slav-
nost se je vršila z lepim progra-
mom v znanem “Dickenson House”. Pod Imenom “Dickenson” so poznali naši starejši Slovenci znano cementno tovarno Marquette. Vsak je rekel, če si ga vprašal: Kje pa delaš? Odgovor je bil: “Na Digeznu”. To poslopje zdaj služi za razne sestanke in je lepo moderno urejeno, ki odgovarja za take zahteve.
Starih pijonirjev fantov ni več dosti med nami. A pijonirk, ki so še kar zala dekleta je pa še dosti. To pove slika v “DNT” z dne 23. maja, ki je objavljena in na njej je cela vrsta naših marljivih Slovenk, ki še vedno delajo za napredek slovenstva pri Slovenski Ženski Zvezi in nd drugih raznih poljih. Čast jim!
Na sliki je Mrs. Josephine Livek, ki je bila leta 1938 podpredsednica tamkaj šne podružnice, ki letos proslavlja 30 letnico ustanovitve. Poleg nje so na sliki Mrs. John Vidmar iz De Pue, potem Mrs. Jos. Argubright, in Mrs. Louis Kerne, njuna mati, poleg teh Mrs. Frank Jazbec, za tem Mrs. Mary Cenkar in Mrs. Louise Kerne. Zraven so pa odlične gl. uradnice SŽZ., Mrs. Elizabeth Zefran in Mrs. Josephine Železnikar, gl. blagajničarka SŽZ.
Kakor pove opis v “DNT” je izpadla slavnost nadvse lepo in zadovoljivo in slovenske pijo-nirke na Oglesby, kakor mlajše članice zaslužijo za to priznanje in pohvalo. Nadaljujte tako, da bo slovenska beseda in slovenstvo med nami še dolgo živelo!
* LETOS 1. SEPTEMBRA bo petdeset let, ko se je vršilo bla-goslovljenje sedanje cerkve sv. Roka v La Lasalle. Stoji na hri-bru na vogalu šeste in Crossat ceste in je zelo lična stavba. Akcijo za njo je začel in isto dogradil pokojni preč. g. župnik Frančišek Šaloven, ki je tu žup-nikoval do leta 1930. Na proslavi blagoslovitve je bil tedaj slavnostni slovenski govornik pok. preč. g. Kazimir Zakrajšek, bivši urednik “Ave Marie”. Udeležba je bila sijajna in je lepo uspela.
Kako se bomo letos te proslave in obletnice spominjali bo še pozneje poročano.
nice povedo, da imamo Slovenci v La Salle še vedno veliko, ki je vredno spomina in ki govori o delu in udejstvovanju naših slovenskih pijonirjev, kakor se danjikov v tem kraju.
* NOVI ČASI — NOVA DOBA nas vse osvaja, nekatere hitreje, nekatere bolj počasi. Ne uide novim časom in njihnim zahtevam pa nihče. Po naši okolici tu v La Salle okraju govorijo in delajo načrte za zračne letalske postaje vse povsod. Nekdanji stari očanci bi rekli: Kaj pa tega treba? Zrak je za vrabiče, škorce, krokarje, vrane in za jastrebe. Yes, tem sta Stvarnik in narava dala opremo, da lahko letajo brez zato uporabljivega gasolina, itd. Ljudje pa si morajo pomagati z raznimi iznajdbami, saj pravijo, da so kunštni in brihtni...
Well, denimo šalo in zabavo pri tem na stran. Resnica je, da letalski promet osvaja ljudi in svet. Podobno so govorili in izjavljali o automobilih. Pa so motorna vozila v zadnjih par desetletjih osvojila prevoz ljudi, in ves prevozni promet. Tako bo tudi s zračnim prometom, še zdaj, v kratkem pa bo zračni promet osvojil ves prevoz tega in onega, kar še sedaj se prevaža po trdih tleh in vodah.
Zdaj in v prihodnjosti bo upoštevana še bolj hitrost dostavljanja proizvodnje in naročil. Kdor bo v tem hitrejši v poslugi, ta bo prevzemal trg in business. To pa more nuditi le izboljšan zračni posluga.
Ker v naši okolici gradijo zadnja leta več novih industrijskih podjetij, navajajo zraven tudi potrebo letaliških postaj, ki naj bi bile na razpolago takim pod-jetjim za dostavljanje in raz važen j e v razne kraje naročila. Tako se govori, da bomo v bližini La Salle, v bližini Strea-torja, ter doli ob reki Illinois dobili par takih letalskih postaj, ki bodo služile za take namene.
Vse to, to je nove tovarne, nove letališke postaje in še vse druge kaže, da naša pokrajina tod okrog ima pred seboj še živahno gospodarsko bodočnost. Smo pač na dobrem prostoru, do katerega in iz katerega vodijo sem in tja najboljša pota in da nanj lepo ugodno sije nebeško sonce. Tak kraj se pa vsakemu dopade, se nam, pa se tudi drugim.
* NA MARSU NI LJUDI! — Zadnje čase zlasti sovjetski raziskovalci raznih planetov objavljajo to in ono o tem planetu. Kako je raziskovanje o tem ni znano, ker planeti kakor so Mars, Venus in drugi planeti niso tako blizu, kakor pa kake njive in
gledat kaj vse raste na planetih in kakšno življenje je tam — če je sploh kaj življenja.
Neki predrzni časmikar, ka-koršni časnikarji sploh so, je pred nedolgim smelo vprašal nekatere važne državnike o tem, namreč, kakšno je njihovo mnenje o obljudenosti Marsa. Dobil je take odgovore, da bi bilo sploh še smešno misliti, da so kakšna živeča bitja na Marsu ali pa na Venusu.	-
Bivši predsednik Eisenhower je baje dejal na to: “Če bi se na Marsu nahajali ljudje, bi bili brez dvoma že zaprosili Ameriko za vojaško pomoč ali pa gospodarsko podporo.”
Bivši britanski prvi minister Eden je pripomnil baje: “Če bi na Marsu živeli ljudje, bi tam gotovo že bila tudi kaka britanska kolonija. Toda pri nas nismo še nič kaj takega slišali.”
Maršal Tito je pa resno pripomnil to le: “Če bi na Marsu stanovali ljudje, bi me bili gotovo že povabili na državni obisk.” Tako baje je pripomnil.
U Thant, generalni tajnik OZN., pa baje misli, da če bi na Marsu bili kaki ljudje, bi gotova že zaprosili za pristop v OZN.” Tako, zdaj naj pa še razni znanstveniki trdijo, da se nahajajo na Marsu ali drugih neznanih planetih živeča bitja!!!
Vsem čitateljem iskrene slovenske pozdrave, pa še prihodnjič kaj.
Matevž.
•e
Slovenska šola vabš na piknik!
CLEVELAND, O. — Sredi poletne vročine smo, ko se tako prileže hladna senca. Na Slovenski pristavi najdete prav prijeten prostorček, kjer je poleg sence tudi veliko znancev od vsepovsod. Nedeljo za nedeljo se vrste pikniki v podporo raznim ustanovam in šolam. Prihodnjo nedeljo, 28. julija je na vrsti Slovenska šola fare Marije Vne-bovzete v Collinwoodu.
Prav iskreno Vas vabimo pridite in pripeljite še svoje znance na naš piknik. Učenci šole bodo imeli svoje tekmovanje, katerega se še mi veselimo gledati, z otroci se bomo spomnili naših podpornikov, kateri že počivajo v miru božjem, in se vrnili na svoje domove v zavesti, da smo pomagali k ohranjanj en ju materinega jezika.
Vas iskreno vabi
Šolski odbor
Megličeva mati gcdnjejo
da bi lah-
Zgornje in razne druge oblet-^ ko vsako tretje jutro kdo šel po-
Ipašniki raznih kmetij, -'ko vsakn frptip intrn 1
Cleveland, O. — Mati, nismo pozabili na Vas, ko ste 18. julija t.l. dočakali 85. rojstni dan. Po naši domači slovenski navadi smo še počakali na Vaš god sv. Ane 26. julija, da Vam istočasno voščimo za god in čestitamo k izrednemu jubileju 85 let življenja.
Megličeva mati, vem, da nas ne boste odpodili, ker smo si Vas vsi prijatelji Vaše družine prisvojili in Vas kar kličemo mati, kakor smo doma na deželi bili navajeni.
Megličeva mati Ana so bili rojeni 19. julija 1883 v Biserja-nih, Sv. Jurij ob ščovnici. Bi-serjani so bili vsem Slovencem po imenu dobro znani, ker tam je bil rojen dr. Anton Korošec. Mislim, da so Megličeva mati edina v emigraciji, ki se dr. Korošca dobro spominja še iz njegovih otroških in dijaških let. Bila je tudi na dr. Koroščevi premiciji. Kar pomladila se je, ko mi je pripovedovala, da je dr. Korošec redno vsako leto prihajal na predpustni ponedeljek v rojstni kraj med svoje vaščane. Vsi so poskrbeli, da je bil za: tisti večer pripravljen poln “štrtin-jek” najboljšega vina, zbrali so se v prostorni hiši “pri Petrovih” in dr. Korošec ter cela vas so ta večer kot razposajeni otroci se igrali, prepevali in norčije zbijali. Mati pravijo, da je to navado v Biserjanih vpeljal dr.
Korošec in še je doslej ostala. Ljudje pa niso več tako veseli, kot smo bili takrat — so mati s premislekom poudarili razliko. Rojstna hiša sedanjega mariborskega pomožnega škofa dr. Vekoslava Grmiča je tudi v neposredni sosedščini in jih mati vse dobro poznajo.
Ljudje v tistih krajih so po naravi nagajivo šegavi, iskreno gostoljubni in družabni, po značaju pa tako nedostopno trdi, da so ohranili še isto govorico in navade, ki so jih njihovi panonski slovenski pradedje pred mnogimi stoletji ob naselitvi prinesli v te kraje.
Taka so tudi Megličeva mati: srčno mehko dobri in neuklo-njivo trdni. Vzgojili so v taki tradiciji slovensko zavedne in verne otroke. Med vojsko niso klonili Nemcem in komunizem so spoznali in presodili po ljudeh, ki so ga ljudstvu vsiljevali. Sinova Ludvik in Toneik sta se med prvimi na štajerskem priključila aktivnemu četniškemu vojaškemu odporu proti Nemcem, ki so ga pozneje na vsak način hoteli uničiti tudi komm nisti. Pomladi 1945 je zato tudi med prvimi na Megličevo družino udarila krutost komunističnega nasilja. Že 6. aprila 1945 so se hčerke z družinami štajerskih četnikov pred prodirajočo vzhodno rdečo armado umaknile Ljubljano, sinovi so ostali pri četnikih na štajerskem. Megli' čevo mater in očeta so komunisti 7. maja zaprli, 65-letnega očeta pretepali in ustrelili, mater zaprli najprej v Radgoni, pozneje v zloglasnem komunističnem taborišču Strnišče pri Ptuju. Dva sinova Ludvik in Franček sta bila vrnjena iz Vetrinja in so ju komunisti z drugimi tisoči pobili.
Ko so Megličeva mati leta 1959 prišli k svojim otrokom v Ameriko, ni prišla semkaj strta in obupana ženska, se ni pritoževala in zvračala krivde na druge, ni iskala vzpodbude pri svojih otrocih, ne, to ne bi bila Megličeva mati. Brez omahovanja je najprej ona hotela pri otrocih utrditi pošteno prepričanje in je ona svojim otrokom, njihovim družinam in vsem, ki smo bili med vojsko z njimi skupaj, naravnost zažugala: Ostanite trdni!
Mati, saj vemo, da noben nima tako velike hiše, da bi mogel zbrati celo Vašo družino — po spominu sem jih naštel 42 — in Vi bi še po prleški dobri volji radi pogostili tudi vse prijatelje Vaše družine, zato ne bodite hudi, da smo Vas v “cajtenge” dali in Vam vsi skupaj, kakor da bi bili zbrani v Biserjanih, za Vaš god in 85. rojstni dan veselo napijemo: Kol’kor kapljic tol’ko let, Bog Vam daj na svet živet. Živijo, naša Megličeva mati!
Jože Melaher
Jezera ¥ umetni naravi
Rudniki morajo urediti področje dnevnega kopa.
Na levem bregu Rena med Koelnom in Bonnom gre h koncu poskus, katerega uspeh je že zdaj očiten. Na površini 2,500 kvadratnih kilometrov, kjer so poprej v dnevnem kopu pridobivali rjavi premog, umetno u-stvarjajo pokrajino, ki ponuja očem bujno pestrost narave. Zamisel o obnavljanju področij, na katerih so premogovniki spodrinili naravo, so se začeli uresničevati že pred 40 leti kljub črnogledim napovedim takratnilb strokovnjakov.
Šele po letu 1950, odkar je industrija rjavega premoga po zakonu dolžna obnavljati področja, prizadeta zaradi rudarstva, znastveniki 26 strok in panog ponovno ustvarjajo gozdove, jezera in nova naselja.
Za dnevnim kopom premoga ostajajo globoke jame zraven debelih plasti jalovine; obstaja nevarnost, da bo upostošena vsa tista pokrajina. Tam, kjer pridobivajo premog v dnevnem kopu, se morajo umakniti cele va-
si. Dokler so lahko dosegljive premogovne plasti samo ročno, zemljišče ni bilo tako razkrito, odkar pa avtomatični stroji prodirajo do globine 200 metrov, nastajajo globoke jame in ob njih seveda visoki kupi zemlje.
Zdaj začno obnavljati zemljišče, brž ko se bager preseli z izpraznjenega na drugo površinsko najdišče. Statistika ponazarja obsežnost teh del: lani so premaknili 174.4 milijona kubikov zemlje, da so nakopali 80.9 milijona ton rjavega premoga, na tistem področju, ki so ga potem splanirali, pa so pridobili 328 hektarov obdelovalne zemlje in 107 ha gozdov. Stroški za vsak hektar ponovno pridobljenih površin se gibljejo okoli 70,000 mark.
V obdobju 1961-67 so posadili na področjih, ki so jih iznova pogozdili, skupno kakih 20 milijonov raznih sadik od domačega grmovja do redkih dreves iz Azije in Severne Amerike. Na zemljiščih, obogatenih z zmesjo gline, apnenca in peska, je mogoče gojiti celo pradavne ma-mutovce, ki so tam rasli v dobi, ko je nastajal rjavi premog-V dobri zemlji z ustreznimi primesmi so zrasle macesnove sadike v letu za 120 cm.
Razen gospodarskega vidika so pri oblikovanju narave na kraju prejšnjih površinskih premogovnikov upoštevali tudi želje in težnje prebivalstva po oddihu in razvedrilu v naravi-Divjad in ptice, ki so jih naselili, so se tako razmnožile, da j ib je zdaj tam več kakor v bližnjih naravnih gozdovih. Ob koncu tedna prihaja nad 10 tisoč mestnih prebivalcev v to lepo jezersko in gozdnato okolje, ki ga tudi tuji izvedenci ocenjujejo kot vzorec za smotern in ustvarjalen poseg v naravo.
V jubilejnem letu slovenskih čitalnic na Primorskem
Pred sto leti je slovensko Pri' morsko zajel val narodnostneg3 gibanja, v katerem so imele či' talnice pomembno spodbudno D prosvetiteljsko vlogo. »Spodnj3 tržaška okolica, ki je bila tedaj ; se popolnoma slovenska, je bil3 žarišče tega gibanja.
Začelo se je že prej z delava' njem številnih slovenskih peV' skih zborov, ki so nastali na z3' četku šestdesetih let v Skednju-pri Sv. Ivanu, v Barkovljah h1 na Proseku in ki so tudi že n3' stopali na “besedah” tržaške sl«' venske čitalnice, ustanovljen leta 1861. S popuščanjem abs0' iutizma in s sprejetjem zakoU3 o društvih leta 1867 so bili u' stvar j eni pogoji za višjo oblih0 združevanja. Tako je v drug* polovici 1868 zrasel okrog Trs^ cel venec čitalnic, najprej v S0’ jenu, nato v Barkovljah, na K°' loniji, pri Sv. Ivanu, v RocolU’ Skednju in na Opčinah, u3' slednje leto še v Nabrežini, v| Poljuncu in drugod.
Slovenski prebivalci Škednj3 so se prvi namenili oživiti ^ pred sto leti. V ta namen bob" obudili spomin na ta čas z raž' ličnimi slavnostnimi priredit^3 mi. Čitalnice so bile tedaj š°^ j narodne zavesti in narodne^ | nega ponosa.
Italijanske ceste
Italija bo imela 1970 leta 60^ kilometrov prvovrstnih autotf0 bilskih cest in bo po vsej ver' jetnosti prekosila Zahodno čijo. V obdobju 1970-73 namedf vajo zgraditi nadaljnje dopolu’1' ne ceste, tako da bo mogoč6 avtom križariti po vsej Italij’1 ^ Težave so z vpadnicami & J prevozom po mestih, zlasti ' starih mestnih delih. Za to sta predvidevajo razen belih0!1 terjev še tako imenovane
1
taksije, električne avtomobil6
voznim redom. S cestnim metom tekmuje železnica, ki j?; modernizira, tako da se J že bližajo hitrosti 200 km. Nai' hujši tekmec avtomobila in | ka pa je letalo.

Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
UstaBOTijena *3. Borembnt lil4
T Zedinjenih Državah Q/jJnJ.	|Ij Inkorp. v dri. Dlinula
Severno Amerike OCaCZ. JuliCl, lil. H. maja ISIS
Naše geslo: “Vse ra vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOK:
Predsednik: STEVE J. KOSAR, Temporary address:
42306 E. Florida Ave., Hemet, Calif.
1.	podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
2.	podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, HI. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 35] N. Chicago St,
Joliet, HI.
NADZORNI ODBOR:
FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, IR.
MATTHEW KOCHEVAR, 314 Lqrken Ave., Apt. 10-B, Joliet, 111. JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd., Cicero 50, lit
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
URADNO GLASILO:
AMERIsKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103
Družba Sv. Družine je Lila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt.
Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek Od 17 do 35, odrasli oddelek Od 35 do 40, odrasli oddelek Od 41 do 45, odrasli oddelek Od 46 dalje
Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje) ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi .bomisko zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti.
?i0,000 $15,000 $10,000 $ 2,500 Vse bolniške
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434
dobro plinsko klimatsko napravo, da bomo rešeni neprijetnosti vroenega poletja, senene mrzlice in astmatičnih napadov, nam svetuje East Ohio Gas Co. -------------o------
Le sporazum o Puehlu?
WASHINGTON, D.C. — Iz poučenih krogov prihajajo vesti, da so Združene države šle v razgovorih s Severno Korejo v pogledu izpolnitve njenih zahtev za izpustitev ladje Pueblo tako daleč, kot je še častno mogoče. Sedaj je na vrsti Severna Koreja, če ji je kaj do tega, da se spor spravi s sveta.
Severna Koreja je zahtevala od ZDA, da se opravičijo zaradi kršenja njenih teritorialnih voda, da obljubijo, da se kaj takega ne bo več zgodilo in da kazmr jejo odgovorne.
Tekom razgovorov v Panmun-jomu so šli zastopniki ZDA tako daleč, da so pristali na opravičilo Severni Koreji, “če je Pueblo res kršila severnokorejske teritorialne vode, in obljubili, da se to ne bo več zgodilo.” Nič niso hoteli obljubiti naravnost zaradi kaznovanja odgovornih.
Besedilo je vendar tako, da Severna Koreja, če .le hoče, lahko vidi v njem izpolnitev svojih zahtev. Ali bo to storila in kdaj, tega v Washingtonu ne vejo.

Plinska klimatska naprava je najboljša:
Cleveland, O. — Naše mesto spada med one predele dežele, ki so za ljudi, občutljive za “se-heno mrzlico” in nagnjene k ast-Th, nepriporočljivi. Zdravniki Pravijo, da so za take ljudi znos-hi in sprejemljivi predeli, kjer indeks cvetnega prahu ragweeda in podobnih rastlin ne presega 10. V našem mestu dosega povprečje 56. Najhujše je od srede nvgusta do konca septembra, težave pa so vse od srede marca.
Cvetni prah, ki povzroča astmatične napade in napade senene mrzlice,trosijo razne trave in pleveli, ki rasteje na domačih tleh, prinaša pa ga lahko tudi t^eter od drugod. Izognemo se nru lahko le na ta način, da gre-
KAMENA DOBA — Dekle Je v obleki, ki je vsa oblože-n« z različnimi kamenčki. Obleka je imela veliko občudovalcev na razstavi v Palazzo Vecchio v Firenci v Daliji.
mo v druge kraje, kjer ga ni, ali pa pa svoje stanovanje zrako-tesno zapremo in namestimo v njem centralno klimatsko napravo na plin. Ta spravi vso nesnago iz zraka, predno ga pusti v naše stanovanje. Prav tako pobere iz njega odvisno vlago in nam tako olajša življenje.
Ni nam treba hoditi v Arizono ali na Alajsko, oskrbimo se le z
ZN bodo napravili načrt za avtocesto skoizi Saharo
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Administracija ZN se je pogodila z delegati Tunizije, Alžirja, Nigerije in Malija, da pripravi in vodi raziskovalna dela, ki so potrebna za načrte avtomobilske ceste skozi Saharo. Cesta se bo začela na obali Sredozemskega morja in se končala na obali Atlantskega oceana v zahodni srednji Afriki.
Tehnična komisija, ki bo raziskovala teren, se bo lahko opirala na več idejnih skic, večinoma francoskega izvora. Deloma bo cesta potekala po starih karavanskih potih, kajti na teh potih ni oskrba z vodo pretežka, obenem je pa teren kolikor toliko varen pred peščenimi zameti. Glavna počivališča bodo predvidoma ob nekdanjih francoskih trdnjavicah. Cesta bo dolga okoli 1,800 milj. Deloma bo potekala tudi ob reki Niger.
Razpoloženje v Saigonu se vdaja stvarnosti
SAIGON, J. Viet. ---- Tisti
del javnega mnenja v Saigonu, ki ne verjame ne izjavam saigon-ske vlade ne ameriškim, se počasi vdaja v svojo usodo. Misli, da je zadnji sestanek Johnsona in Van Thieuja v Honolulu imel le mamen, da saigonska vlada zve, da bo Amerika še naprej omejevala vojskovanje v Južnem Vietnamu. Zato v Saigonu računajo, da bo Amerika v doglednem času ustavila bombardiranje v Severnem Vietnamu.
Kaže, da se bo to zgodilo tik pred demokratsko konvencijo, ako že ne preje.
Tak ameriški sklep saigonskih politikov ne bo presenetil. V Saigonu namreč dobro vedo, da je ameriško javno mnenje sito vojskovanja v Vietnamu in da samo čaka, kdaj se bo ponudila prilika za konec vojskovanja. Saigonska vlada ve za vse, kar mislita Južni Vietnam in Amerika, pa vendar upa, da ji bo sedanja mobilizacija uspela in ustvarila nov položaj na frontah državljanske vojne.
Rodezija pred novimi notranjimi nemiri?
LONDON, Ang. — Semkaj so prišle iz Rodezije vesti, da so uporni črnski nacij onalisti obnovili napade na rodezijsko policijo in druge varnostne organe. Rodezijska vlada skuša o obnovi državljanske vojne čim manj poročati, zato pa prihaja tem več poročil iz sosednje Zambije.
Njim ne kaže verjeti, ker so navadno pretirana. Vsekakor kažejo vsi znaki, da je sedaj konec zatišja v rodezijskih nemirih. Nemiri ne spravljajo sedanjega belega režima v nevarnost, so mu pa skrajno neprijetni. Zato jih skuša zatreti z vso silo, pa nima pri tem posebne sreče.
Postojanka Da Nang obdana z žično ograjo
DA NANG, J. Viet. — Znana ameriška vojaška postojanka Da Nang bo dobila pravo žično ograjo, tako, kot jo je na primer imela Ljubljana med drugo svetovno vojno. Pravzaprav bosta dve žični ograji: zunanja in notranja, ki bosta med seboj povezani. Seveda ne bo manjkalo
Ostanite gufrange hladni s plinsko
klimatsko napravo
Jtoknega napisala,., tako malo kol $14 na mesec
Imejte ves dom jutranje hladen, brez cvetnega prahu, čistega in tihega s plinsko klimatsko napravo.
Posebni plačilni načrt krije vse!
Plinsko klimatsko napravo ... cevi od te do vaše peči za ogrev na vroč zrak ... nov termostat... dostavo ... popolno namestitev! In imate 10 let časa za plačilo!
Namestitev je kot vetrič! Delo je že na pol dovršeno, če imate ogrev no plinsko peč z vročim zrakom na potisk. Prav hitro imate lahko v svojem domu sistem za urejanje
vseh letnih
ugodja, uporaben v časih!
Lahko vzdrževanje, zanesljiva postrežba! Plinska klimatska naprava nima nobenih gibljivih delov (razne motorja za pihalo seveda)... dejansko n,e zahteva nobenega vzdrževanja!
Pojdite na jutranji hlad sedaj! Za vsa dejstva moderne plinske klimatske naprave ter brezplačni pregled hiše za hlajenje kličite Vaš East Ohio Gas urad ali Columbia Gas of Ohio.
I
f^THE EAST OHIO GAS COMPANY
part or THE consolidated NATURAL oas SvSTEM
Naravni plin je sončni sij ... in sončni sij daje veliko več za veliko manj.
Za brezplačen, pregled doma za hlajenje izpolnite in odpošljite samo
tale kupon.

Yes, I v/ould like a FREE home cooling survey. Name ...................................
Phone
Street
City, State and Zip Cede
akcijo verjetno kmalu opustili.
------o-----
Zopet normalni ljudje?
Po deželah južne Azije je najbolj razširjena bolezen gobavost. Pravijo, da po teh predelih še danes živi okoli sedem milijonov gobavcev. Ljudje se ogibljejo gobavcev, ker se bojijo, da bi se tudi oni nalezli gobavosti. Čeprav nekateri ozdravijo, so pa telesno pohabljeni.
Nadškof v Trivandrumu v Indiji je priskočil na pomoč gobavcem, ki so ozdraveli. Ustanovil' je posebno društvo, ki naj bi prevzelo skrb, da bi rehabilitirali gobavce, ki so že ozdraveli. Ozdravelim gobavcem skušajo pomagati, da postanejo zopet normalni udje človeške družbe. Zdravniki jim seveda morajo dati posebno potrdilo, da so popolnoma ozdravljeni gobavosti.
Delo za meške & ženske	MALI OGLASI
Custodian — Middle-aged Husband and wife, with husband employed elsewhere, for 11-suite apartment on Lake Sh. Blvd. Part rent free. Call KE 1-8092. (142)	V najem Oddamo 4 neopremljene sobe, mirnim ljudem srednje starosti, zgoraj, Blizu E. 185 in E. 200 St. blizu trgovin in transportacije. Kličite 531-0371.	(142)
	Hiša naprodaj za eno družino, štiri sobe, zaradi bolezni in starosti. Kliite 486-5396.	(144)
Ženske dobijo delo	
Help wanted — Female Girls 30-40, for Westlake area. Good pay, short hours. Car needed. Please call: 331-4048. (144)	
	V najem Tri neopremljene sobe, kopalnica, furnez. Vprašajte na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2009 po 7. uri zvečer.	(144) Radi bi kupili Starejšo hišo za eno družino, 4, 4% do 5 sob, blizu E. 185 St., ali E. 222 St. Kličite 391-6074. (144)
Gospodinja Iščemo gospodinjo za odraslo družino. Lepo stanovanje, dobra plača, svojo sobo. Priporočila. Kličite 991-4999. -(144)	
MALI OGLASI	V najem Tri sobe in kopalnica spodaj, spredaj, na 1191 E. 61 St. Vprašajte na 1189 E. 61 St. (144)
V najem Oddamo 3-sobno stanovanje s kopalnico, na 1140 Norwood Rd. Kličite EN 1-6997. (143)	
	PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE

%
KUPUJTE PRI MAY DNEVNO: V MESTU OD 10 DO 5:45; OB PON. & ČETRT. OD 10 — 8:30. V PODRUŽNICAH OD 10 — 9:30	RABITE EAGLE ZNAMKE KOT DENAR PRI MAY!
MAY'S “» BASEMENTS
Posebna nabava! Prihranite od $4 do $9 pri slovitih moških modnih jopičih znamke Sir Bates
Primerjajte po ceni od $9 do $14
Vsi prvovrstne kakovosti
Kupili smo celotno odvisno zalogo znanih 1968 poletnih športnih oblačil! Prikazujemo samo tri kroje iz naše velike kolekcije. Mere: S,M,L, raznovrstne barve.
A: “Scbring” T Trajno zlikani poliester ski bombaž. “Guru” stoječi ovratnik, Medeninasti zaponci.
B: “Scbring”	\	'
površnik
100% nylon, spredaj zaponci, dva žepa. Ima kapuco. Res lep kroj!
C: “Piper” ^
Trajno zlikan, na zapone, živahni raglan rokavi. Poli-esterski bombaž.

Pravkar došlo! Ponovnih 2000 parov f~
zssarufi moških hlač
Reg. 6.93	9.99

3
.87
Džins, elegantne in športne hlače! Kontinentalni kroji, z; □pasjem in zankami, z zavihki ali brez. Mere 29 do 38.
Žal pismenih in telefoničnih naročil ne sprejemamo. W KLETNI ODDELEK MOŠKIH OBLAČIL, VSEH 7 TRGOVIN
&MIRKKA DOMOVE^

D. RAULJEN:
r!
S
ft
Mrtvi ognjenik
liiMmtUHtUtlM:

i
“Kaj bi! Volička pojdeta iz hleva, poslej nimam z njima kod orati ne lesa spravljati. Kravica pa naj le ostane, šestnajst let nam je že pridna molznica, desetkrat je menda že teletila in še bi rekel, da sem se uštel. Dokler le gre, naj bo naša. Ljubezen, gospodar, je ena sama, toda biti mora prava. Ne moreš je deliti. Če ljubiš življenje, ljubiš vse, kar je ljubezni vredno. Ne samo človeka, gospodar, tudi žival, še drevo in kamen...”
“Ph! Kmečka modrost! Ljubiš, kogar ljubiš, in sovražiš, kdor ni drugega vreden, — kako bi drugače!”
“Pa naj bo po vaše, gospodar!”
Stakne je poklical ženo in sina in ju vzel v hišo, da jima dopove, kako bo treba izprazniti hišo in hlev, nakar se preselijo v prenovljeno bajto za gozdom. Orehek pa se je izgubil v svoj senčni gozd. Legla je bila sopa-rica, nad Smrekovcem so se kopičili oblaki. Gospod Orehek se je hotel sprehoditi po gozdu, nemara najde prve sledove za divjadjo. Od ponosa in velikih nad, ki si jih je sam budil v domišljiji, so se mu širile prsi. Kljub gosti senci danes v gozdu ni bilo prijetnega zavetja. Soparno ozračje je bilo prepojeno z vonjem po smoli in trohnobi. Orehek se je potil in težko, dihal. Legel je v mah in naenkrat zaspal.
*
Tudi Mirt je popoldne prebil v gozdu. Kar je opažal in doži-
CHICAGO, ILSL.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK — Lovely home, 4 bdrms., 2% cer. baths, 3 mo. old crptg. up and dn. Formal liv. rm. w/frplce. and din. rm. with antique iron gates. Built-ins, gas kit., bar in bsmt. Washer and dryer incl. Mid ■$40’s. For appt. call EU 6-5090.
(193)
OAK PARK. BY OWNER. North of Division. 7-rm. brk. bungalow. Lge. liv. rm. w/nat’l frplce., 3! bdrms., din. rm., fam. size cab. tit., pan. fain, rm., 2 baths, full bsmt. Floored attic. 220 wiring. 2-car gar., elect, overhead dr. Upper $20’s. 383-2826. ____________________________(143)
NEW IDEAL LOCATION — MARKHAM. By Owner. 2-story custom built home. 4 bdrms., full bsmt., att. gar. Convenient to schools, churches, parks, shopping, main highways. $26,500 or best offer.. — Also 1%-story, log siding, ranch on wooded % acre. Pan walls, Nat. frplc., 2-car gar. $22,500. Quick sale. 331-5688.
1?»*^ i	(146)
vel, mu je izdatno poplačalo ne-všečni pomenek z Orehkom. Na večer je stopil na Artnikovo dvorišče.
Marka je stal na pragu in čistil svojo puško. Pravkar je bil pogledal skozi cev in ne da bi jo odstavil od očesa se je z njo obrnil proti Mirtu. Ta je obstal kakor ukopan. Že ves ta kratki čas, kar je bil prišel na Smrekovec, je Mirt posebno neprijetno čutil Markovo sovraštvo, ki si ga ni mogel razlagati. Težko se je zbližati s človekom, ki od prvega trenutka, ko si ga spoznal, ne čuti do tebe drugega kakor hladno mržnjo ali prezir. Težko mu je pogledati v oči, težko ga pripraviti do odkrite besede. Marku se ni zdelo vredno, da bi Mirtu voščil dober večer ali ga kakor koli ogovoril. Zato tudi Mirtu ni kanila beseda z jezika. Z zlobnim posmehom se je Marka umaknil v hišo in hitel glasno razlagati hlapcu Šimnu, kako je s puško pravkar prestrašil dolinca.
Mirt se je za trenutek zamislil. Ali ni prav prišel? Ali jim je odveč? Ali so sodili, da se je že poslovil in odšel za vselej? Vsa družina se mu je zdela iz-premenjena. Kar jih je srečal ali ogovoril, so bili mrki, resasti, le posili prijazni. Zbirali so se k večerji, počasi in lenobno, da ,se ne bi z nobeno prenagljeno stopinjo ali kretnjo izdali, kakor da se jim k jelu bolj mudi kakor k delu. Zbirali so 7se kakor vsak večer, mladina pod starim drevesom, starejši na dolgi klopi pred hišo. Kakor mrmranje se je čul njih pogovor. Iznad Smrekovca so se zdaj že čez vse nebo daleč nad dolino razpotegnili temni oblaki. Daljno bobnenje, ki se je zamolklo oglašalo od Solčavskih planin, je bilo podobno mrmranju čudaško vase zaprtih planinskih mož in fantov, samo da je bilo glasnejše, še bolj zavlečeno. Napovedovalo je burno noč.
Celo Rok je bil nocoj skopih besed, vase pogreznjen ali vsaj zamišljen, trudnih oči, ramena so se mu bila uleknila, napravljal je vtis iztrpljene živali. Mirt je pristopil k njemu, da bi načel pogovor vsaj o vremenu, če že ne o drugem. A preden je Rok blagovolil vzeti pipo iz ust in odgovoriti, je gong pri durih povabil družino v hišo. Počasi so stopali. Prav tako svinčeno
CHICAGO, ILL
MALE HELP

ENGINEERS
\t' '	‘	Challenging opportunities
l*V\ with a progressive State Highway Department
f% THE IOWA STATE HIGHWAY COMMISSION NOW HAS OPENINGS IN DESIGN, CONSTRUCTION MATERIALS AND PLANNING
A. Send resume to: PERSONNEL DIRECTOR
IOWA STATE HIGHWAY COMMISSION
AMES, IOWA 50010
An Equal Opportunity Employer
I
M,
r;?-1
1 £i
1 r
(142)
[ v ,	IMMEDIATE OPENING FOR
CHEMISTS (AEROSOL)
K WITH FIVE YEARS OF AEROSOL EXPERIENCE TO DO §|j DEVELOPMENT WORK IN A COATINGS LABORATORY
F	WE OFFER
EXCELLENT BENEFITS INCLUDING PROFIT SHARING
*	Rush Your Resume In Strict Confidence To
■>> V
psyr
PERSONNEL DEPARTMENT
MINNESOTA PAINTS, INC.
101 Third St., S. Minneapolis, Minn. 55415
An Equal Opportunity Employer
(144)
težki kakor dninarji so prihajali še oni tam od hlevov, s pašnikov, iz gozda. K večerji jih je spremljalo vedno bolj razsajajoče, vedno bližje bučanje nad gorami in prepadi. Kakor velikanski sveder se je zavrtinčil iznad Smrekovca čez gozdove in senožeti vihar, zatulil je svojo strašansko pesem, s katero je povabil na ples drevesa, škopnike, plotove, kar koli se je dalo zamajati, dvigniti, zagnati v nori poskok. Zatulil je kakor prismojen orjak, ki se je iztrgal ijekje iz tuje oblasti in se hoče to noč nadivjati. Blisk se je razpotegnil kakor peščica velikanskih svetlih, zlomljenih sulic, strela je treskala svoj mogočni takt, težke kaplje so se izgubile po prašnem dvorišču, cel oblak prahu se je izgubil kakor bi pihnil, nato je začelo liti v gostih curkih.
“Menda ne boš na dežju stal!” se je oglasil s praga gospodar. Mirt, zagledan v silno večerno igro prirode, se je komaj zavedel, da ga še nikdo ni povabil v hišo. Povedali so bili gospodarju, da stoji zunaj pod napuščem
mladi dolinec, in gospodar sam je prišel ponj. Roko mu je položil na rame, spet je bil stari gostoljubni Artnik, spet je klical v kuhinjo in priganjal zaradi večerje, ko je popeljal mladega gosta v gostinsko izbo in mu hitel natakati žganj ice.
“Kaj si kar sam? Ali se ti je oni moj sosed odtujil?”
“Gotovo še pride. Saj na svojem nima drugje nočiti kakor na senu. To pa ni nič za razvajenega gospoda.”
“Res ne,” se je široko zasmejal Artnik. “Strah bi ga bilo v taki noči in dež bi ga zamočil skozi razdrto streho. Verjemi, dragi moj, še potem ne bo imel sladkih noči, ko bo vse po gosposko uredil. Toda” — Artnik je bistro pogledal Mirta — “pa ne da bi se bila sprla?” “Sprla?... Hm!...”
“Nemara zaradi babovja, kaj?” je naravnost pobezal Artnik. Mirt se je našobil.
“To sem koj vedel,” se je Besnil Artnik po kolenu in se zadovoljno zasmejal. “Poznam take ptiče. Smo vsi pod kožo krvavi, kaj, Mirt?”
Mirt se je presedel na stolu. Ne, Artnika ni slepil lovski pogled. Prav v tem, ko je pestil Mirta, je Lenka prinesla večerjo. Ujela je bila konec njunega pogovora. Ves dan ji je bilo tesno in se je bala snidenja z Mirtom, ker je menila, da se mu ne bo več upala pogledati v oči. Zdaj je bila namah odrešena nevšečnosti tega dne, prevzelo jo je iznenadno veselje in bila je vsa srečna, da je Mirt spet prišel. Kako bi mu šele stregla, ko bi bila sama! Prisedla bi k njemu, razgovorila bi se z njim, pripovedovati bi ji moral o velikih mestih in svojih načrtih. Ko jo je pogledal, se je docela pomirila, bila je spet tista kakor včeraj na planini.
Štorkljanje je odmevalo po veži.
“Tako ne hodi nihče od naših,” je ugibaje prisluhnil gospodar. Grmenje je pojemalo, a dež je še nenehno šumel. Artnik je stopil od mize in široko odprl vrata. V veži je stal Ignacij Orehek, premočen, da je lilo od njega.
“Lej, lej, povodni mož!” se je
pošalil gospodar. “Ali naj te do golega slečemo in kakor dojenčka v posteljo položimo?”
(Dalje prihodnjič)
----—o—-----
Oglašajte v "Amer. Domovini’’
EUCLID POULTRY
V zalog! Imamo vedno oiiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In si Izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLHJ	KI 1-8187
iiiiiiiimuiiuiiummiimmimimHEimiimimiiimmiiiiumimimimiiimmmiiijg
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI 6503 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.: ENdlcott 1-0583
1	C O L LIN W O O D S KI URAD
1	453 E. 152nd STREET	Tei.: IVanhoe 1-3118
H Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago
2	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo

t ZAHVALA f
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 25. junija 1968 v Gospodu preminula naša ljubljena soproga in mama
r*o$E iiiiEe
Vsem, ki so ob tej žalostni priliki z nami žalovali, nam prišli v pomoč, se udeležili pogreba in so se prišli od pokojne poslovit v Zakrajškov pogrebni zavod, se najiskreneje zahvalimo. Pokopali smo jo dne 28. junija na pokopališču Kalvarija.
Naj počiva v božjem miru in večna luč naj ji sveti!
Žalujoči soprog FRANK MALNER in sinovi Cleveland, O. 25. julija 1968.

H'* ,■ V	r’ .1 'fv
...
se pije čisto!

Hitro ohlajene kanglke - 6 v zavitku s čisto kapico Edini ameriški z ognjem varjeni okus Vse je na višku, le cena ne
PREKO STO LET ZADOVOLJSTVA
H ^