Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
'•■)« pri 'oi'-tr 3 i 10 0U,. i
»Ti. iidtftt ''AUOi] <n
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K «'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 64.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne 20. marca 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Znak slabosti?
Posi. Kalina (češ. rad.) je v seji parlamenta dne 17. tm. vprašal predsednika zbornice, ali bi ne hotel v av-dijenci pri cesarju prevzeti nalogo tolmača miroljubnosti in spravljivega mišljenja avstrijskih narodnosti ter izraziti vladarju splošno željo, naj bi se avstro-srbski spor mirnim potom rešil. Predsednik Pattai je na ta zelo umesten poziv odgovoril, da je za svojo osebo prav tako velik prijatelj miru ko kateri koli član parlamenta, da pa ne kaže v trenotku, ko groze državi vna-nje nevarnosti, poudarjati svojo miroljubnost brez omejitve, ker bi se s tem položaj svoje države samo oslabovalo. Z drugimi besedami, predsednik zbornice je še vedno oni stari krščansko-socialni politik, ki je nekdaj proslavljal vojsko kot „jekleno kapelj" narodov, ki nam je včasih potrebna, da osveži naše moči, da v predolgem miru ne oslabe in propadejo.
Predsednik avstrijskega parlamenta je, kar se ugleda in veljave tiče, za ministerskim predsednikom prvi mož v Avstriji, njegova beceda se čuje in želja, ki bi jo kot tolmač parlamenta, kateremu predseduje, ob slovesni priliki bil izrazil vladarju, bi bila tudi na najvišjem mestu uvaževana. Predsednik Pattai je to nalogo odklonil; ni hotel postati tolmač naše miroljubnosti pred prestolom, kateremu se je službeno približal, ni hotel zagovarjati naše sprav-ljivosti pred cesarjem, čeprav spada tudi on v število onih*ma!o izvoljencev, katerih dolžnost in odlika je dajati kroni pojasnila in poročila o položaju države. Razlog, s katerim je svojo odklonitev utemeljil, ne drži. Vsi trezni politiki doma in v inozemstvu so glede avstro-srbskega spora enih misli, da Av-stro-Ogrski ne more prinesti vojska z malo Srbijo, ki se bori za svojo eksi-
stenco, ne časti ne materijalne koristi, ampak le velike škode, ne glede na to, da bi se iz tega vtegnila iz cimiti celo evropska vojska.
Naše miroljubnosti bi^nikdo ne mogel tolmačiti za znak slabosti. Mi smo močnejši, neizmerno močnejši nego naš srbski nasprotnik, katerega lahko s svojo presilo udušimo. To dosežemo lahko tudi brez voiske s tem, da zapremo izvozna poti njegovim pridelkom na svetovne trge. Voditelji naše vna-nje politike so to Srbom v zadnjem desetletju dovolj jasno dokazali s tem, da so s carinsko politiko kar najbolj ovirali in zadrževali gospodarski razvoj Srbije. Te neprestane šikane so napravile iz Srbov, ki so bili nekdaj naši zavezniki in prijatelji, naše sovražnike; s to malenkostno politiko smo zgubili na celem Balkanu simpatije — in kar je za nas še hujše, trg za naše indu-strijalne izdelke. V Srbih se je pa pod pritiskom teh za nje naravnost neznosnih gospodarskih razmer morala razviti želja oprostiti se iz te zanjke, v kateri jih je držala naša pogrešena politika in iz te želje se je ali se bode morala roditi težnja vseh Srbov združiti se v eno samo narodno država, v kateri bi mogli v resnici živeti in se gospodarsko in kulturno razvijati. Če obstoji kaka „veliko-srbska" agitacija, vstvarili so jo oni avstrijski di-plomatje, ki so začeli Srbijo tlačiti z neznosnimi carinskimi Šikanami. Oni so krivi in odgovorni za vse zle posledice, ki so navstale iz te kratkovidne velikaške ošabnosti, ki si domišlja, da se z malimi, gospodarsko slabimi balkanskimi narodi lahko postopa ne po zakonih pameti in pravičnosti, ampak po trenotnem razpoloženju muhastih gospodov. Ti velikaši in aristokrati, ki vodijo našo vnanjo politiko, nimajo, kakor je posi. Udržal po pravici trdil, niti pojma o ideji avstrijske države.
Ako bi jim bila naloga Avstro-Ogrske jasno pred očmi, bi bili na Balkanu drugače postopali. Predvsem bi ne bili nikdar ovirali gospodarskega razvoja Srbije, nikdar bi ne bili stavili ovir izvozu njenih pridelkov čez naše ozemlje, baš nasprotno, bili bi morali storiti vse, da gospodarski razvoj te sosedne države kar najbolj pospešijo, da ji olajšajo izvoz njenih pridelkov in dvignejo kupno moč njenih prebivalcev, ki so odjemalci naših industrijalnih izdelkov. V interesu obeh držav bi bilo, da se gospodarsko čim tesneje združita in stopita če mogoče celo v carinsko zvezo. Iz gospodarske zvezo in narodnogospodarskega prijateljstva bi se bila razvila politična in kulturna zveza, dana bi bila Srbom možnost se pod okriljem Avstro-Ogrske in pod žezlom Habsburžanov združiti v narodno državno celoto — ugled, moč in upliv Avstrije kot prvoboriteljice svobodnega gospodarskega, kulturnega in političnega razvoja balkanskih narodov bi bil od leta do leta raste) in ob šest-desetletnici cesarjevega vladarskega jubilej« bi ga bili morda že vsi balkanski narodi pozdravili kot voditelja balkanske federacije. Mesto tega so naši fevdalni diplomatje in voditelji vnanje politike skazovali balkanskim narodom pogubnost carinske vojske in carinskih šikan, Bošnjakom pa moč naše policije. In posledica je današnje stanje, današnja nevarnost, da se vname av-stro-srbska in morda celo evropejska vojska z vsem, kar bi ntegnilo iz tega navstati.
Ob enajsti, morda celo ob dvanajsti uri je apeliral posi. Kalina na predsednika avstrijske zbornice, naj bode pri kroni za tolmača one ogromne večine avstrijskega prebivalstva, ki ljubi svojo domovino, ki pa ravno zato hoče in želi miru in pametnega dela, novega kurza naše vnanje in notranje
politike. Krščansko-socijalni predsednik zbornice je to odklonil in s tem je ravnal čisto v smislu svoje stranke, ki z ostalimi klerikalnimi in nemško nacionalnimi strankami vred ščuje na vojsko, priliva olja v ogenj ter brezvestno in brezmiselno izziva nevarnost. In ta stranka se imenuje državna stranka, nje fevdalni zavezniki se imenujejo glavne podpore prestola in — cerkve.
Pač res, posi. Udržal ima prav: oni, ki danes vodijo našo državno politiko, nimajo ni pojma o avstrijski državni ideji!....
Dopisi.
„Zvezda", napr. zabavno in izobraževalno društvo na Dunaju. Kakor vsaki organizem, gibati in razvijati se mora tudi vsako društvo, aKo naj obstoja dalj časa; ta razvoj, kot koncesija toku časa, je povsem naraven, torej tudi nevaren v toliko, da uniči vse, kar ni neobhodno potrebno. Da dunajska „Zvezda" še vedno živi, že to je dokaza dovolj, za potrebo in važnost tega društva, a tembolj, ker je ravnokar prebilo dolgotrajno in težavno krizo. (Čudno, da o vsem tem naša javnost nič ne ve, nič ne pove — stvarnega; saj gre tu za važen del celega naroda!). Zdaj je led že prebit, začetek k boljšemu storjen; v odboru so možje, starejši in mlajši, požrtvovalni in delavni, sposobni in voljni; brez vse hlimbe pričakujemo smelo od njegovega delovanja najlepših uspehov (seve, če se te pohvale ne prevzame!), da bo kaj lepo ime društvu in narodu v čast — tudi res sijalo, kar tolikrat slišimo, a premalo čutimo in vidimo. Dobremu namenu resnega napredka naj veljajo sledeče pripombe.
Enkrat za vselej bodi pribito in si. odbor naj ne pozabi: Mi, ki pohajamo „Zvezdo", nismo ne aristokraška, ne sicer visoka gospoda; smo in prihajamo tja kot priprosti Slovenci in demokrati, le naravna je splošna želja, da zavlada pri društvenih prireditvah
fljfi
LISTE K.
/zlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 37
češki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„To je menda predpasnik k temu krilu, kaj ne?" je vprašal sarkastično.
Janko od zvona se je srčno zasmejal.
„To je vendar oglavnica. Poglej!" Vzel je rujavo blago iz gostovih rok in si ga je djal na glavo tako, da je gledalo iz njega samo njegovo smehljajoče se obličje.
Gospod Brouček se je tudi smejal, samo da bolj kislo.
„Zelo lepo!" je hvalil ironično. „Človek gleda iz tega kakor miš iz luknje. Taka avba se prav poda k temu babjemu krilu s torbo."
„Bodeš imel vsaj glavo zavarovano proti svežemu zraku, katerega se tako bojiš", je menil gostitelj z nasmehom in je privezal oglavnico na glavo gospodu Broučku, čegar obličje se je v nji namrgodilo od sramu in jeze.
„Glej no! na obuvalo smo pa pozabili!" je še zaklical Domšik, ko je premotril oblečenega od nog do glave z izkušenim očesom.
„Ravnokar sem hotel poslati Re-duto k čevljarju, da bi mi to hitro sešil", je rekel Brouček in je pokazal na raztrgani čevelj. Domšik mu je povedal, da bi bila poprava težko že danes gotova, tem manj, ker si tudi rokodelci iščejo v tem času prej orožja kot dela; toda prišlo mu je na misel, da ima v čumnati za škrinjo tudi podedovane škornje, ki bi se morda Broučku prilegali.
Ta je premeril s plahim pogledom starinska čevlja, katera je Janko izvlekel iz skrivališča. Imela sta silno velike konice in sta bila tudi dvojne barve: k rdeči hlačnici je spadal zelen in k zeleni rdeč.
Staročeh jih je priporočil z besedami: „Čez sedem let vse prav pride, pravi star pregovor. Nič se ne zmeni, če so po starem narejeni. Prej so nosili ljudje take dolge konice samo iz* posvetne nečimernosti in slišal sem, da je pred leti na gradu Koštalu v
Ljutomeržicah udarila strela v čevlje nekega viteza in njegove žene in jima je odtrgala dolge konice.
„Naj bi vdarila v vse! je pomislil gospod Brouček, videč da ni druge pomoči, kot da si natakne staroveško obuvalo.
„Sedaj si vsaj človeku podoben, je govoril gostitelj umirjen. Ne preostaja ti nič drugega kot da si izbereš še kako orožje, s katerim sem bogato založen.
„O, z orožjem mi pa kar nehaj! Ko bi mi kaj bila mar vojaška neči-mernost in parada, bi že davno lahko pristopil k mestnim strelcem ali k gra-natnikom."
„Saj mi ne nosimo orožja iz nečimernosti, iz potrebe."
„Iz potrebe? Za boga, kaj niste varni drug pred drugim? Kaj je tu v Pragi tako nevarno, da si ne upate priti podnevi neoboroženi na ulico? Kaj nimate policije, ki bi branila mirnega občana pred razbojništvom ?"'
„O razbojniki ne bežijo. Kaj ti nisem pravil, da leži Sigmund z vso vojsko pred mestom?"
Ah, pozabil sem na to vražje obleganje. Je to zelo žalostna stvar, ampak orožje bi mi pri tem vraga malo pomagalo. Tak norec ne bom, da bi se postavil proti vojski in mirnega človeka pustijo tudi menda v miru; kaj ne, branil se ne bom, ker bi ničesar ne opravil m bi brez vzroka še bolj razdražil vojake. Rajše priporočim dušo Bogu in se pustim razsekati."
„Kaj praviš? Gotovo se le šališ. Ne verujem, da bi mislil kak mož tako sramotno in da bi sam pripoznal svojo sramoto. Ne bil bi vreden nili tega ženskega krila, ki si se ga tako branil. Ali je mogoče, da bi kot mož in z zdravimi rokami, brez boja upognil kot govedo svoj tilnik pod vragov meč. Nikoli. Srčno pojdeš z nami v boj proti plačanim vojakom Sigmundovim."
„Ampak dovoli, kaj imam jaz s Sigmundom ? Ako imate vi kaj z njim, opravite to sami in pustite v miru človeka, katerega se ta zadeva prav nič ne tiče. Jaz sem tukaj tujec in pridem v to odurno stvar kakor Pilat v kredo."
Dalje prih.
>,'*'<« :-££..,. 'i, r	-, : ■ - .
v okvirja dostojnosti neprisiljen dnh enakosti, da izgine tista duhomorna razlika med „višjim" in '„nižjim". Le poglejte si družbo, da uvidite to potrebo; razun veselega dijaštva je najbolje zastopano ženstvo (brez nevidnih „10.000"); priprosta slovenska dekleta v težavni službi iščejo med nami gotovo edinega svojega razvedrila; tudi druge, učiteljice, uradnice itd. vrle živahne gospice, vodi med nas brezdvomno srčna želja, poživiti se ob slovenski govorici, slov. pesmi v domači družbi, kajti vseh, ki imajo druge družbe, druga sredstva — vseh teh ni! Ravnotako ni naših „visokih" gospodov — izjeme so le sebi v tem večjo čast! — razno barvnih šarž; dasi zaman — ker brez potrebe — kujejo svoje društvo že leta in leta; med nas se ne „ponižajo", ne miče jih srce, ne klice dolžnost. Toda — naj životarijo v svojem brezbrižju ali boječnosti ; ako zadostijo naši mlajši doktorji i. dr., ki jim prava narodnost še ni zadnja briga, svoji dolžnosti in poskrbijo, da bojo naši nižji uradniki in uslužbenci — najzvestejša opora društvu — tudi v naprej radi prihajali, ni in ne bo treba čakati in ozirati se na tiste, ki jih itak ni in ne bo! Dostavim le, da ne priznam izgovora ali ovire, da bi kdo nikdar ne vteghil priti in — basta.
Iz podanega, ki se tajiti sploh ne da, pa sledi drugo: vse prireditve naj zadoščajo željam in potrebi navzoč i h, ne pa — nevidnih! V zabavnem delu je pač dobro, da se uvrsti med navdušajočo slov. pesem tudi kaj umetnega; več pomisliti pa se mi zdi potrebno pri izbiri znanstvenih predavanj, ki naj obsegajo aktualnosti ali vsaj večini dostopna vprašanja. Najkrajši čas je temu odmerjen, zato se ga naj porablja vestno, s prevdarkom, z upom na — uspeh, ki se ga z nekaj psihologije celo lahko doseže. Gotovo ne mislim n. pr. prikrajševati zaslug g. dr. Glaser-ja, ki mu gre za trud absolutno vsa čast in priznanje — saj je menda edini iz svojih krogov med nami! — ako trdim, da je bila snov njegova večini preveč oddaljena in premalo vzprejemljiva ! Vsak govornik pač želi imeti uspeh; doseže ga pa le, če je snov zanimiva v prvi vrsti za občinstvo, v drugi še le — zanj samega; izobraziti se pač ne da nikogar v pol ali eni uri, mogoče pa je, vzbuditi zanimanje; to tembolj, v čim ožji zvezi je snov z duševnim ali telesnim življenjem poslušalca. Izbirajte, gospodje, iz dobrega najboljše t. j. najprimernejše; kakor zdaj, vam bo občinstvo hvaležno tudi v bodoče.
Za dobro in potrebno smatram še sledeče: 1. Pevci se naj za nastop tudi res pripravijo in programnih točk ne spreminjajo poljubno. 2. Šaljivi nastopi so za izpremembo umestni, če so dov-tipi res dobri in okusni. 3. Posebno priznanje gre posebnim zaslugam izvan-rednih t. j. neslovenskih gostov; rojaki pa bi se vendar naj zadovoljili z enkratno skupno zahvalo, če že ploskanje samo več ne zadošča. Zadnje pa je glavno: Kedaj in kako se prične resno delo za Ciril - Metodo vo družbo? Za dunajske Slovence, ki drugega narodnega davka sploh nimamo, je to pač tako skromna kakor neizprosna dolžnost, da vsaj enkrat na mesec nekaj žrtvujemo, vsakdo po svoji moči in — volji. Vse dozdanje uspehe je pripisovati edinole vztrajnosti vrle gospice Šusteršič, dasi zato še ni bila posebno pohvaljena; dasi tega sploh ne pričakuje, bi bil vendar že skrajni čas, da prično še drugi z njo konkurenco z delom ne z besedami —, predvsem si. odbor, ki naj ukrene vse potrebno. Že lani se je govorilo o gledališki predstavi, koncertu itd. v ta namen, a letos nismo še videli ne kolkov, ne razglednic, ne vžigalic: — popustljivosti v tem oziru mora biti takoj in enkrat za vselej konec! Toliko z dobrim namenom za dobro stvar.	Obiskovalec.
Dnevna kronika.
o Natečaj „Slovenske Matice" za I. 1909. Slovenske tiskarne, ki bi hotele prevzeti tisk publikacij „Slovenske Matice" za 1.1909., naj v svrho končnega natečaja pošljejo Matici do 27. marca t. 1. l) dva do tri vzorce papirja, na katerem bi tiskale Zbornik, Zab. knjižnico, Hrv. knjižnico, Prevod
iz svetovne književnosti, Nar. pesmi 2.) dva do tri vzorce nekoliko lepšega papirja, na katerem bi tiskale opis Koroške. Format Ostane knjigam isti, tudi J„Hrv. knjižn." dobi svoj prvotni format (kakor 1. 1906., 1907.) — Pri vsakem vzorcu je označiti ceno za polo.
a Narodni mučenik. Klerikalni „Graški Volksblatt" piše: Dne 19. t. m bo zopet stal pred sodiščem župnik Hlinka (slovaški poslanec v ogrskem drž. zb ). Obtožen je, da je netil sovraštvo zoper Madžare z nekim član kom v amerikanskem listu „Zabavnik". Žalibog poročilo ne pravi, s čim je župnik Hlinka to storil. Sicer si pa lahko predstavljamo, kako veliko je njegovo hudodelstvo, ker so na Ogrskem že tako daleč, da zasledujejo
—	molitve. Madžarski škof Parvy je označil molitev k Mariji, patronici Slovakov, za „državi nevarno". Ogrska bo menda prva država, kjer smatrajo škofje molitev za' „državi nevarno" početje!
v Dr. Žarko Miladinovic, vòdja srbske radikalne stranke, ki je pri zadnjih volitvah v sabor podpirala bana Raucha, je bil — kakor smo poročali
—	aretiran, ker je osumljen „veleiz-dajstva". Rauchu je stvar jako nepri jetna, ker je s procesom mislil udariti samo srbsko samostalno stranko. Zdaj se pa še celo poroča, da so dr. Mila-dinoviča izročili vojaškemu sodišču, ker je osumljen, da je v Srijemu nabiral prostovoljce za srbsko vojsko.
o Dvekronski srebrni novci ali goldinarji bodo zopet prišli v promet, ker je zaradi njih opustitve začelo primanjkovati kron in novcev po 5 kron.
o Veleizdajski proces v Zagrebu se v četrtek in včeraj ni nadaljeval. „Zagrebačka korespondenca" poroča včeraj: Današnja razprava se je1 bdgd-dila baje vsled obolelosti predsednika Tarabochie. — Zopetno odgodenjoi §e spravlja v zvezo z včerajlnjo konfé-renco v banski palači, pri kateri so bili navzoči Tarabochia, predsednik sodnega dvora Gaj, drž. pravd. Accurti in dr. Josip Frank. Predmet konference je bil poostrenje odredb prot zagovornikom v veleizdajskem procesu smislu predvčerajšnjega uvodnika klerikalnega organa „Hrvatstvo". Pozornost vzbuja, da vladni listi in celo uradni list „Narodne novine" članek klerikalnega organa izvzemši napade na predsednika Tarabochia v polnem obsegu priobčujejo, in še večjo pozornost vzbuja, da ti listi ne branijo Tarabochia. — Ista korespondenca poroča včeraj: Včeraj opoldne je kon-fisciralo zagrebško drž. pravdništvo brošuro znanega publicista Karla Hro-na: „In zwölfteer Stunde! Di Wahrheit über die Wiener Orientpolitik", ki je pred nekaj tedni izšla v Gradcu in se obširno bavi tudi z veleizdajalskim procesom. Policija je napravila hišno preiskavo pri zagovorniku dr. Hinko-viču in poslancu ter predsedniku hrv. napredne stranke dr. Lorkoviču. Slednji je protestiral proti preiskavi v privatnem stanovanju zaradi konfiscirane brošure sploh in posebej, ker smatra, da se je s tem kršila njegova imuniteta. Protest se je vzel na zapisnik.
—	Slednjič poroča ista korespondenca včeraj: Včerajšnje poročilo „P. Lloyda" o zaslišanju obtožencev v procesu je zavito. Tako n. pr. pravi, da je obtoženec Živkovič priznal, da je „prodal vsako leto 7000—8000 revolverjev in patron". To je neresnica in zasleduje tako poročevanje gotove tendence. — Živkovič je izpovedal, da res proda več tisoč patron vsako leto, posebno pred božičem, in ima zato dokaze. Isto pa store tudi drugi trgovci, ker je tam navada, da ljudje ob velikih praznikih streljajo. Zagovorniki nameravajo zoper
sistematično tendencijozno poročanje nekaterih listov storiti korake.
b „Llguorijeva morata". Socialistično založništvo „Luč" v Zagrebu je izdalo brošuro o Liguorijevi morali v smislu Grassmannove brošure, ki je izšla pred leti v Avstriji. Dne 18. t. m. je bila brošura konfisčjrana, dasi se e že par dni prodavala.
Politična kronika.
d Iz parlamentarnih odsekov. V
žele :niš.kem o d s e k u je bil sprejet vladni predlog o podržavljenju železnic z nekim dostavkom nemškega na. Pergelta glede imenovanj uslužbencev na za podržavljenje določenih progah. Za referenta je izvoljen posi. Wittek. V obrambnem odseku je bila 18. t. m. razprava o rekrutskem predlogu zaključena in vladni predlog sprejet s 27 proti 11 glasovom. Za referenta je izvoljen gr. Kolowrat, katerega so Nemci že pred pozvali, naj se smatra za „provizoričnega" referenta, ker ni predsednik Pogačnik dovolil, da bi se izvolil poročevalec, predno je še vladni predlog bil odseku odkazan. Minister za domobranstvo je v odseku poročal, dà se plačujejo podpore rodbinam pod orožjem držanih nadomestnih rezervistov že od 28. novembra 1908, rodbinam rezervistov pa od 1. jan. 1909. Te podpore sicer niso vtemeljene v zakonu, fin. ministerstvo je dovol'lo, da se ta plačila vrše, ker je popolnoma opravičeno, da se za rodbine rezervistov kaj stori.
d Slovanska jednota je imela 18. t. m sejo. Češki radikalci so prijavili svoj pristop. Razpravljalo se je o glasovanju o predlogu o rekrutih. Poslanec Šušteršič je v imenu obeh jugoslov. klubov dal formalno izjavo, da bodet:: ta dva kluba z obzirom na vnanji položaj glasovala za vladni predlog ter poziva vse ostale klube jednote, naj se pri glasovanju z njimi združijo. Za ta predlog so bili seveda češki klerikalci, češki agrarci in menda tudi nekateri Mladočehi; proti: češki radikalci, moravska ljudska str. in češka napredna str. „Korresp. Centrum" zmagoslavno poroča, dajeKramaf nanovo poražen, da je odložil predsedništvo kluba in da se bo pri glasovanju odstranil iz dvorane. „Opozicijonalno" stališče Slovanske jednote, o katerem smo že toliko slišali, pa naj volilci iščejo. Pišek in dr. Benkovič sta še nedavno v Trbovljah svoje volilce farbala: „Zdaj smo združeni v Slovanski jednoti, zdaj bomo vladi pokazali, k d o s m o." Kdo so in kaj so, smo jim mi že pred in po združitvi v Slovansko jednoto povedali.
o Seja dne 19. t. m. — Predlog o rekrutih je bil sprejet po kratki debati v drugem in tretjem čitanju ž 289 glasovi proti 103. Za vladni pred-og so glasovale tudi vse v Slovanski jednoti združene stranke izvzemši češke radikalce in par Mladočehov, ki so glasovali proti, glasovanja so se vzdržali poslanci moravske ljudske stranke, češka naprednjaka Masaryk in Drtina, dr. Kramäf, Hribar in Ba-jak. Nemški listi sumničijo te poslance, da gravitirajo na Rusko in da so se zato vzdržali glasovanja; one, ki so glasovali za vladni predlog zasmehujejo, da so zatajili v odločilnem tre-notku svoja nedavno bombastično izražena čuvstva slovanske vzajemnosti ter konstatujejo z vidnim veseljem, da se češka in slovanska opozicija ni še nikdar temeljitejše blamirala kot ob tej priliki. Ta preobrat v „opozicijo-nalnem" postopanju Slovanske jednote pripisujejD pa soglasno uplivu nemške politike. Baron Chiari je zmagoslavno izjavil: „Nemci lahko s ponosom n veseljem pokažejo na to,
V^" ■•i "	■ , , "	. . , . ; .
da je nemška (t. j. zavezniška zvestoba Nemčije) zvestoba podelila naši državi povečano moč s pomočjo za vezne države, katera se ni udala nobeni na njo učinkujoči struji, vzdržal a'svoj o neomajano in mogočno zvestobo." Te besede so Nemci sprejeli z navdušenim ploskanjem, katero se bo čulo, kakor „Tagespost" piše, daleč za mejo! — Končno je spregovoril tudi domobranski minister nekoliko ognjevitih besed, da je naša armada gotova in pripravljena na vsak migljaj vrhovnega poveljnika zvesto in udano braniti to, kar je vstvarila pridnost meščanstva. Zmaga Nemcev je popolna, njih * veselje nepopisno, sarkazem in zasmeh, s katerim nemški listi in nemški politiki ob8ipljejo Slovansko jednoto zaradi nje glesovanja, postaja kolikor mogoče strupen. Gospodje so hoteli dokazati svoj patriotizem, a Nemci je za to le zasmehujejo, sumničijo in na-tolcujejo ter jim pravijo, da je to le strahopetno umaknenje pred nemško močjo! Tako je končala ta prva doba „slovanske opozicije".
o Romansko zvezo pod predsedni-štvom posi. Malfattija so sklenili italijanski in rumunski poslanci vseh strank.
o Avstro-srbski spor. Napetost je še velika in nevarnost še ni oastra-ujena, vendar so se končno tudi dunajski „odločilni krogi" nekoliko pomirili in streznili. Nova razburjenost je bila navstala vsled odgovora ruske vlade na avstrijsko noto, s katero je naše min. vnanjih reči dalo vladam na znanje, da je avstro-turški spor končan. Ruska vlada je nato odgovorila, da je s tem vpračanje aneksije pač rešeno med A. O. in Turčijo, da bi pa moralo vendar biti še predloženo evropski konferenci v končno rešitev. A. O. se je tej zahtevi odločno uprla, Nemčija jo je v tem podpirala. Francija, Italija in Anglija so si prizadevale spor ublažiti. Francija in Italija sta izdelali tak načrt za evropsko konferenco, da bi ga A. O. lahko brez pomisleka spiejela, ker bi ji dal zagotovilo, da bode ta konferenca le gola formalnost.
Po ital. predlogu bi vzela evropska konfeienca na znanje, da je Srbija formalno resignirala na vsako zahtevo in ni vsled tega predlagati srbsko vprašanje konferenci velesil. Na dnevni red konference bi prišlo: 1. formalno odobrenje aneksije Bosne in Hercegovine, 2. priznanje neodvisnosti Bolgarije; obe točki bi bili le gole formalnosti, ker so že sklenjene poravnave med A. O. in Turčijo in med Bolgarijo in Turčijo; kot tretja točka bi bila premenitev čl. 29 berolinske pogodbe, tikajočega se razmerja med A. O. in Črnogoro, to pa bi se prepustilo tema dvema državama, da se med sabo pogodita. Vse evropsko časopisje se prepira sedaj o teh točkah, na eni strani se hujska na vojsko, išče dlako v jajcu, da bi se dobil povod za vojsko, z druge strani si trezni ljudje prizadevajo razburjene duhove pomiriti. Srbski uplivni listi vsi prav spravljivo pišejo, srbski ministerski predsednik in srbski minister vnanjih rečij sta izdala izjave, da je Srbija pripravljena storiti vse, kar velesile od nje zahtevajo ter omogočiti vspostavljenje normalnih in sosedsko prijateljskih razmer z A. O. Dunajski, budapeštanski in berolinski oficiozi, nemški in madžarski listi se pa nečejo z lepa potolažiti. Doseglo se je toliko, da se je končna rešitev odgo-dila za nekoliko dni, da dobe velesile nekoliko časa, da najdejo primerno formulo, po kateri bi se vse sporne točke mirnim potom rešile in zaprečila vojska. Srbija je po zastopnikih velesil
y Belemgradu izvedela, da bi ne naöla v slučaju vojske nikjer opore in podpore — in se bo vdala zahtevam. Srbski odgovor na drugi korak gr. Forgaeha bo tak, da bo tudi na Dunaju po volji in da bode pot do sprave prosta.
86. občni zbor štajerske kmetijske družbe.
V četrtek se je občni zbor nadaljeval in končal.
Sprejeli so se predlogi slov. podružnic glede zboljšanja in spopol-nitve „Gospod, glasnika". V imenu šentjurske je predlagal g. Dro-fenik, naj se upeljejo v „G. g." mali inserati, kjer je članom dovoljeno dvakrat na leto kratko oznaniti svoje pridelke na prodaj. Nadalje bi se naj po razmerju članstva v posameznih podružnicah upeljali skupni inserati podružnic. V imenu Šentpeter-Mestinje je predlagal g. Gomilšek, naj se piše „G. gl." poljudnejše in naj se vpelje oddelek za vprašanja in odgovore. V imenu šmihelske nad Mozirjem je predlagal g. P r a p r o t n i k, naj bi dobil „G. g." primernejšo gospodarsko vsebino in naj se povabijo vse podružnice, da zmožni člani sodelujejo s članki in dopisi. Proti tem predlogom je govoril znani Girstmayer, zagovarjali so jih dež. odb. Robič, Drofenik iz Slatine, Olševski iz Št. Ilja in Flucher od Vel. Nedelje.
Nékatere srednještaj. podrnžnice so stavile predloge za ustanovitev de-lelnih zavarovalnic za živino in proti toči. Dež. glavar Alterns je omenil, da je dež. odbor vse potrebno za deželno zavarovalnico za živino pripravil in da bode svoje predloge sporočil dež. zboru. Ko se je še predlog glede zavarovanja proti toči spremenil v predlog za zavarovanje proti vremenskim nezgodam, jih je občni zbor sprejel. Pripomniti je treba, da so bili to le principijelDi predlogi. O podrobnostih se bode še v javnosti razpravljalo.
Sprejelo se je nadalje 5 predlogov raznih, tudi slov. podružnic glede kmetijskega pouka na učiteljiščih, katerega ima vršiti strokovno naobražen učitelj, glede strokovnih potovalnih učiteljev za vsako glavarstvo, glede vzornih kmetij v vsakem glavarstvu, glede ustanovitve novih kmetijskih šol in glede poučnih potovanj v druge kmetijsko naprednejše dežele. K tem predlogom je govoril tudi slov. delegat Gomilšek.
Sprejel se je predlog slatin-ske podružnice, naj bi se kmečko ljudstvo boljše poučevalo o živinokuž-nem zakonu in njegovih določilih, da se obvarje škode.
Glede živinorejskih zadev se je sklenilo več važnih stvari. Predvsem, da se predloži nova živinorejska postava osrednjemu odboru Km. dr. v pregled in se objavi v listih Km. dr. r oceno, predno se konečno izdela. Glede vzornih gnojišč sta se sprejela predloga šentiljskeinšentpeter-mestinjske podružnice, naj se da vsakemu kmetovalcu, ki si hoče urediti vzorno gnojišče, za polovico stavbnih stroškov in naj se v vsaki fari, oziroma delokrogu podružnic uredi vzorno gnojišče, da se bodo ljudje navadili vzorno spravljati in rabiti gnoj ter gnojnico. Sprejeli so se še predlogi za olajšave pri ustanovitvi bikoiejskih zadrug in glede podpor za rejo lepe goveje živine. —
Sklenilo se je prirediti vsako leto tndi v Grottenhofu pri Gradcu tečaje za izvežbanje mlekarjev in mlekäric.
Glede v i n o r e j e so se sprejeli sledeči predlogi : predlog mariborske in velikonedeljske podružnice, naj se deželna klet primerno uredi in se gostilna preloži v Gosposke ulice v Gradcu, nadalje prediog šentiljske podružnice, naj bi graška zadružna zveza priredila na Koroškem in Solnograškem velike vinske sejme ter predlog vide m ske podružnice, naj bi se ustanovila v brežiškem okraju viničarska šola.
Glede domačih žganjaren so se s prej e li važni predlogi ormoške, mariborske in brežiške podružnice. Njih bistvo je, da bi smel vsak
posestnik prosto žgati lastne pridelke za lastno porabo in to ne le doma, temveč, če nima pripravnih prostorov, tudi pri katerem sosedu; davka prosto naj bi smeli žgati tudi oni, ki točijo vino pod vejo. (Ormoška podružnica.) Brežiška je zahtevala poleg tega, naj bi se finančni organi pri sedanjem davka prostem žganju ozi i ali na kakovost žganih sliv, droži, oziroma tropin in da ne bi merili samo po najboljšem pridelku kakor se godi to v Brežicah.
Glede s ad j er e je se je sprejel predlog kumberške podružnice, naj se razobesijo po vseh ljudskih šolah na Štajerskem barvane stenske table, ki bodo predočevale najvažnejše ovogje dotičnega kraja, da ga mladina spozna.
Sprejeli so se glede kmet. delavcev nekateri predlogi, kakor da se napravi postava za stavbo delavskih hišic, spremeni postava glede pristojnosti, se prepovejo posredovalnice za posle, oziroma da se ne dado nove on-ce8ije, da se strogo kontrolirajo brezposelni ljudje po mestih in da se dà dopust vojakom ob žetvi.
Živahna in razburjena debata se se vnela glede podpor po suši. Knittelfeldska podružnica je predlagala, naj se ob sušnih letih prepove izvoz krme iz dežele; slatinska, naj se ne kupuje krma v prizadetih krajih in naj se podpore dado v zdatni meri ali pa nič, lipniška, naj se v bodoče vpraša pri podporni akciji tndi podružnice za svet in šentjurska, naj se ob enakih priliKab vbodoče ne pošiljajo komisije po deželi, ki samo obtežijo že itak oškodovane občine in požrejo velik del p«dpor, ampak naj se vpraša le občine, kmetijske podružnice in kmetijska društva. V debati je kritiziral Drofenik iz Kačjega dola razdelitev podpor in so tudi drugi odposlanci grajali napake, ki so se pri razdelitvi podpor godile. Dv. svetnik Hammer-Purgstall je pral vlado, ne da bi mogel očitanja zavrniti.
Konečno so se naznanila odlikovanja. Izmed Slovencev so se odlikovali s srebrno medaljo g. dr. Iv. Geršak, notar v Ormožu in gospod Iv. Clarici, knežji oskrbnik v Konjicah; z bronasto g. Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirju in g. Martin Debelak, župan v Šmo-horju pri Slatini.
Štajerske novice.
a Delovanje posi. Marckhla. Kadarkoli se v državnem zboru oglasi kakšen slovenski poslanec o glasovitih septemberskih izgredih nemških poulič-njakov v Celju in Ptuju, tedaj se obligatno vzdigne bivši c. kr. sodnik in sedaj „politik" Marckhl ter pere policijo. Možu tega ne zamerimo, saj je to jedino njegovo „delovanje"' v državnem zboru, katero kvečjemu še dopolnjuje z antišambriranjem in moledovanjem za službeno povišanje docela nezmožnih renegatov pri naših c. kr. sodni j ah. Marckhl dobro ve, da z resnico ne opravi ničesar, zato se poslužuje eklatantnih laži: tako je trdil minulo sredo na goi or posi. Hribarja v državnem zboru, da sta celjska in ptujska policija 13. in 20. septembra storili svojo dolžnost popolnoma! Govorili so dogodki sami, govorile so sodnijske obravnave, kako je ta celjska policija storila svojo dolžnost! Vkljnb temu pa ima bivši „nepristranski" c. kr. sodnik nezaslišano drznost, da trdi o „spolnjevanju dolžnosti" policije v Celju in Ptuju! Popolnoma v „Štajercevem" tonu je denunciral nadalje Marckhl slovenske liste, da so v zvezi s Srbijo in zatorej veleizda-jalci. Na to podlo in smešno obrekovanje, kakoršno si lahko dovoli le kakšen Linhartov pobratim, ne bodemo niti odgovarjali. Samo to nam naj pojasni Marckhl, kako je to, da visi 5is-marckova slika po vseh nemških društvenih lokalih na Sp. Št., kako je to, da vpijejo celo avstr. državni uradniki ob vsaki priliki svoj obligatni „heil" Hohenzollerncem in veliki Vsenemčiji ? Ako „deluje" Marckhl z lažjo in denun-
ci jacijami, potem se nič ne čudimo, da stoje nemški Celjani na taki moralni višini: pripovedujejo se o nekem lokalu dogodki, ki kažejo, da tudi nemški Celjani nočejo zaostajati za Gradčani v kavarni „Styria". Svetujemo še nemški „fini družbi" v Celju, naj povabi Eu-lenburga sem na letovišče, da bode kopija dežele „der Gottesfurcht und frommen Sitte" popolna.
o Georgi o pozivih pod orožje. Domobranski minister Georgi je po-vdarjal v četrtek popoldan v seji obrambnega odseka, daje strah glede sedanjih pozivov rezervnega moštva pod orožje popolnoma nepotreben. On lahko konštatira, da te odredbe niti zdaleka ne dosegajo mobilizacijskih. Gre se samo za zvišanje stanja moštva in premeščenje posadk, kar je pa bilo že dalje časa pripravljeno in je sedaj potrebno, da se olajša četam, ki stražijo ob meji, služba. — Vendar pa smatra domobr. ministerstvo za potrebno, da bode skrbelo za potrebne družine onih, ki so ali v vojni službi pridržani (rezervniki 1. letnika, prvi 3 letniki nadomestne rezerve) in onih ki so, izjemoma poklicani k orožju, dasiravno velja ta oskrba le za slučaj prave mobilizacije. (Več glej v polit, kroniki.) — Ta izvajanja domobr. ministra bodo gotovo nekoliko pomirila razburjeno ljudstvo.
v Nizkotno obrekovanje. „Slov. Gosp." je začel obrekovati ljudem naš dnevnik s tem, da se poteguje za zvišanje učiteljskih plač. „Nar. Dn." je namreč priobčil, kakor znano, dolgo vrsto člankov, ki govore o tem vprašanju. Gotovo je stvar pravičnosti, da se v dnevniku da beseda stanu, ki si je pridobil nedvomno velikih zaslug na narodnem in gospodarskem polju, da govori v zboljšanje svojega v resnici žalostnega položaja. Stranka v tem ozirn ni zavzela doslej nikakega stališča, ni pa dvomljivo, da bode storila to, kar bodo želeli in za pravo spo znali njeni pametni volilci in ne nepošteni hujskači. — Učitelj stvo poleg tega pozivamo, naj na!j-odločnejše z?.vrne obrekovanje „SI. G.u, da ni v nobenem stanu toliko renegatov in nemškntarjev kakor med liberalnim učiteljstvom in da ne vzgo-juje otrok narodno. Resnično, tako nizkotno in sumarično obrekovanje si more dovoliti le kakšen katoliški list.
d Zatiranje strnpenib kač. Deželni zbor je pooblastil deželni odbor, da izplačuje za vsakega ubitega gada ali modrasa nagrado po 50 vin. iz deželnega fonda. Oni, kateri želijo te premije, naj pošljejo glave ali pa cele ubite varuhu zoologične zbirke v deželnem muzeju. Od 1. julija do 15. septembra se ne izpiačuje nagrada. — Vendar se lahko v tem času ubite kače pošlje po 15. sept. v Gradec.
d Imenovanje. Vinarski pristav g. Josip Zabavnik v Giadcu je imenovan za vinarskega nadzornika na Primorskem. Rojaku prisrčno častitamo!
o Nemški Mihi je kakor znano precej slabe pameti in pa — surov. Te dni je v graški okolici predlagal župan v seji nekega obč. odbora, naj se izrazi sožalje za nekim možem, ki je še — živel, češ, da bo ta itak kmalu umrl in prih. seja obč. odbora bo šele v 14 dnevih. Kadar torej Nemci govore o slov. surovosti, naj pometajo pred svojimi durmi!
v Fletni tiči so fantje pri pleskarju Pirkerju v Celju. Zadnjič so trgali lepake za koncept glasbene matice v Celju z desk. Ne bi jim prav nič škodovalo kazensko zasledovanje.
Našel se je havelok pri leseni brvi čez Voglajno. Kdor ga je izgubil, naj se oglasi pri društvenem slugi gospodu Bursiku v Celju.
o Včerajšnja veselica „Slov. de1-podpornega društva" v „Skalni kleti" pri Celju je jako dobro uspela. Občinstva je bilo natlačeno polno, zabava neprisiljena in vseskoz živahna. Da se je pa prireditev tako krasno obnesla, gre zahvala g. Jugu, kateri je res jako dobro izvežbal svoje pevce, kakor tudi vsem darovalcem dobitkov za srečolov, gdč. Karnjovšekovi, ki se je zelo trudila za srečolov itd.
1 v Notarski izpit je napravil z odličnim uspehom notarski kandidat g. Luka Požun v Celju.
v o tonila je včeraj pri Celju 2 letna hčerka hišnika Janeza Korošca. Potegnili so jo zvečer ob pol 6. uri ^ri takozvanemn „ Josefshofu" iz potoka.
a Iz Trbovelj. Ljudstvo je vsled vojne nevarnosti silno zbegano. Kakor smo čuli, se po jamah med delom govori, da bode država najprvo padla v denarni stiski po hranilnicah in posojilnicah. Vsled teh govoric, ki se raz-našajo namenoma ali iz nenmnosti med delavstvom, je tudi že, kakor slišimo, veliko delavcev vzdignilo iz tuk. posojilnice svoj denar, katerega doma skrivajo ali zakopljejo v zemljo. Razna-šalci takih bedastih novic, da bode država oropala posojilnice, pa ne pomislijo, koliko škodujejo s tem prizadetim strankam samim, katere izgubijo na ta način za dva meseca obresti že tako in tako, denar doma ne nese nič obresti in je v veliko večji nevarnosti nego v posojilnici. Tukaj bi bilo polje n. pr. za voditelje soc. demokratov, da bi se ljudi poučilo, koliko resnice je na teh lažnjivih vesteh, in bi se jih s tem obvarovalo gmotne škode. „Nar. Dnevnik" in druge slovenske liste pozivamo, da bi z gotovimi članki malo posvetili v megleno ljudsko nevednost Politično oblast pa prosimo, naj poizve za imena dotičnih raznašalcev teh izmišljenih vesti in naj bi se begalce ljudstva ostro kaznovalo. Menim, da se bode tudi po drugih krajih in posojilnicah tako godilo, kakor tukaj, zato je treba ljudstvu splošnega ponka vseh časopisov.
t Iz Sevnice. Pred kratkim smo poročali o haveloku, ki se js našel v cestnem jarkn blizu Sevnice. Vsled razpisa nagrade zglasilo se je 22 najditeljev. Trije trdijo, da je zgubljen havelok last Krča, ki se je morda skriv-nostno-sladko gin jen vračal domov; to pa že radi tega ni mogoče, ker Krč haveloka ne nosi, vrh tega pa je nosil izgubljen havelok monogram „S". Ostali najditelji pa so mnenja, da je ta havelok last sevniakega sodnika gospoda Šeleja. Povprašali smo, na čem ta trditev temelji ter dobili dva odgovora, kojih prvih se glasi:
Gospod Šelej je šel k Sv. Ani na božjo pot. Tam je dobil mnogo dobrnih naukov in globoko ginjen je nastopil pot proti domu. Med potjo je začel premišljevati o minljivosti vsega posvetnega in se posebno spomnil izreka, da naj taisti, ki ima dve suknji, eno revežu podari; vrgel je torej nepotreben havelok v cestni jarek. Ker noče biti nečimern, je vrgel kmalu zatem srebrno tobačnico od sebe.
Drugo poročilo pa se od prvega precej razlikuje. Dotičnik nam namreč piše, da je gospod Šelej, ki je sodnik v čisto slovenskem okraju, trdno ske-nil priučiti se slovenskemu jeziku. Da ga pri tem hvalevrednem ter prepo-trebnem delu nikdo ne moti, izbral si je samotni jarek ob cesti, se tam vle-gel na havelok, in se z vso vnemo začel učiti slovenščine. Iz katere slovnice, se ne more poročati, ker se je ni našlo. Ker se je v bližini našla tobačnica sodi se, da je gospod na večih mestih počival in se učil.
Ker nas najditelji nadlegujejo za nagrado, a še sedaj nismo na jasnem
prosimo g. Šeleja, da nam sam pojasni kako je bilo s to zadevo.
v 200 tisoč delodajalcev za stavkovni zakon. Zveza avstrijskih delodajalcev je nabrala 200 tisoč podpisov za spremembo koalic. zakona iz 1. 1870 oziroma zakon za obrambo delodajalcev proti samovoljnim stavkam, nasilnemu bojkotu posameznih podjetij in za varstvo onih, ki hočejo v stavkah delati.
v Umri je v Grajski vasi 7 tm. Radeckijev veteran Miha Kotlen v 90. 1. svoje starosti. Bil je najstarejši mož v dveh farah in povsod spoštovan. N. v m. p.!
v Pri občinskih volitvah v trgu Št. Jur ob J. ž. so zmagali klerikalci v 2. razr. z 9 glasovi večine. Od 144 volilcev se jih je volitve vdeležilo 121, Klerikalci so zmagali s pomočjo raznih ženic, katerim so gg. duhovniki napolnili ušesa z grožnjami, da bodo večno pogubljene, če ne volijo farovških ki-movcev. Pri volitvi so se v tem oziru godile neverjetne reči. Tudi znani Praun-seis se je pridobil pri teh volitvah častne lovorike.
v Pozor županstva in občine Savinjske in Šaleške doline. Že v enem zadnjih dopisov se ie opozorilo občine Savinjske in Šaleške doline, naj z vso odločnostjo protestirajo proti germani-zaciji proge Celje-Velen je. Prosimo to pot si. občine še enkrat, da sklenejo energičen protest p roti samonemškim napisom na kolodvorih in v,'vlakih! Proga C e 1 j e-Velenje je državna in ne bode zares tako težak boj doseči tukaj utrakvizacijo, katero imamo celo na južnem koroškem vp eljano. Protesti naj se dopošljejo poslancema Robleku in Ježov-niku. Lahko se tudi pošljejo direktno na ministerstvo železnic. Upajmo, da bodo slov. občine ta naš predlog uvaževale, kajti samo tem potom je mogoče doseči kak uspeh. Opozarjamo da to store občine in da se naj protest tudi pošlje v slov. časopisje.	|
v Iz Št. Ilja smo enkrat dobili j dopis, v katerem je bilo suho konsta- ? tirano dejstvo, da je g. Celcer nazuanil v „marburgerci" neko plesno prireditev. Mi nismo tega niti po zaslugi ostro grajali, kajti znano je, kakšen list je ,.marburgerica", ker smo mislili, da bo suh opomin zadostoval. Glej pa se ,.mladenič" Žebot zaganja v nas zaradi tega v „SI. Gosp." Zakaj nam je ne-umevno.
v Pfarramt Reiehenburg. Gosp. župnik Cerak pošilja prošnje za milo-dare vprid novi cerkvi in prilaga poštne položnice, ki nosijo na odrezku nemški napis „Pfarramt Reiehenburg" Komentarja ne bo treba.
o Iz Dobove ob Savi. Izprožila se je pri nas misel, izobražati ljudstvo tudi s prirejanjem poljudnih predstav. To sicer ni nič novega, a dosedaj pri nas ni bilo mogoče, ker vlada mnenje, da se pri nas težko kaj priredi, ker ljudje baje niso dovzetni za kaj boljšega. To pa so predsodki, ki jih lahko odložimo na stran; treba nam je samo tako požrtvovalnih in delavnih ljudi kot je naš učitelj g. L. Potočnik, kte-rega zasluga je ravno, da se je priredila Peskova „Slepa ljubezen" in to celo prvič. Žal, da moramo g. Potočnika izgubiti ravno sedaj, ko se nam je zelo priljubil. — Predstave se je udeležilo mnogo zavednih okoličanov, katerim gre hvala za dober uspeh. — Igralci, od učitelja Trpina, jezave in v svojega sina Frančeka slepo zaljubljene Frančiške, ošabnega in surovega Boštjana, veselega Janeza in brhke Mimike, dobrosrčne sluginje ter do najmanjšega šolarja, vsak se je potrudil izvršiti svojo ulogo kar najbolje. Prireditev je napravila dober utis na vse
i O t. >(,.. , i. ,
gledalce ter nam živo orisala posledice slabe domače vzgoje. Vspodbudila pa nas je k složnejšemu delovanju s šolo, ki nam vzgaja naš up, naše vse — mladino. — Igra se ponovi v nedeljo 21. t. m. Pričakujemo tudi gosp. A. Peska, pisatelja te igre.
v Iz Kapel pri Dobovi nam pišejo: Naš g. župnik je poslal popravek v vaš cenjeni list ter razglasil raz-prižnice, da smatra onega za lažnjivca, ki je poročal o njem v vaš list. Poročevalec najsižebo kdorkoli hoče, nima nikakega povoda dokazovati še manj pa se opravičevati. Ali se ne spominjate več, da ste poklicali dotični dve ženski in da sta vam onidve še enkrat zatrdili, da ste že omenjeno res govorili ? Tudi o primeri naših razmer z italijanskimi ste že popolnoma pozabili, med tem ko vedo o tem povedati še vsi takratni poslušalci. Čemu zavijate torej resnico in se perete raz prižnice, ter s takimi stvarmi, ki ne spadajo v cerkev, zavlačujete službo božjo. KaKo se vas lahko potem imenuje, če je vse res!?
v Iz Rajžiharja pri Ljutomeru.
Tombola „M. Sokola" se je v nedeljo še povoljnv, obnesla. Grajati moramo odsotnost marsikaterega naših, pogrešali smo pa še posebno člane. Kaj hočete sto mlačnostjo? Mar ne veste, da so resnobni dnevi? — Grajati moram tudi nemškutarjenje nekega omizja narodnih dam. Priporočal bi tem čast. gospem, da čitajo IV. zv. Slomšekovih spisov na str. 260., kjer pravi: „Je morebiti slov. jezik tako grd in nezarob-ljen, da bi nas moralo sram biti slo venski govoriti? — Med vsemi jeziki mora Slovencem naš materni jezik najljubši biti. Drugič še nekaj o nemšku-tarjenju na ulici.
o Iz Žetal pri Rogatcu. Vsled zadnjih dogodkov v Rogatcu bi mogoče širšo javnost zanimalo, s kakšnimi ljudmi imamo Slovenci tnkaj opraviti. Evo njih imen: Brezinšček, Jelov§ek, Jeršnik; Drobnič, Lebič; Cvetko, Korošec; Samboliček, Pavliček in Kisicek; manjkati seveda ne smejo Orel, Lesjak in Medved. Ako je sila, prihite jim na pomoč še razni Lešniki, Stojnšeki in Potočniki z Rogaške Slatine. Morda bo kateri cenjenih bralcev z glavo majal in si mislil: no, to so itak sami Slovenci! Pa brez zamere, gospodje, daleč od cilja. Na uho vam povem, da so pradedje teh slavnih in junaških n i č-ev in ček-ev polegali za rimskih časov na obrežjih reke Rene in se zavijali v medvedove kože. Kdor tega ne prizna, ta bo v Rogatcu „hinausgeworfen".
v „Tukaj nepoznan". Na nek poštni urad je dospelo pismo, ki je imelo naslov: „Vroke poštnega človeka". Mlad poštni uradnik pa je napisal na pismo znano formulo: „Tukaj nepoznan". (Iz 3. št. lista „Naše bodočnosti". Sta-riši in odgojitelji mladine, dajte šoli odrasli mladini ta list v roke! Stane za celo leto le 2'50 K.) "
v Slovenjebistriški Stiger je govoril pri pogrebu meščana Karola Schöna dne 13. tm. pokojniku nagrob-nico. Govor, ki se ga je še „slovesni govornik" na pokopališču učil, sicer ni bogve kake važnosti, pribiti pa vse-jedno moramo par besed. Stiger je rekel med drugim: „Der Verstorbene war ein ganzer Mann, denn er war ein deutscher Mann—" (Pokojnik je bil cel mož, ker je bil Nemec). Po Sti-gerjevem nazoru je torej k popolnosti na vsak način potrebno nemško mišljenje. Kaj pa potem oni možje, gosp. Stiger, ki vam polnijo vašo blagajno, in ki so vas tudi volili za poslanca? To so pa „halbe Männer", kaj ne? Si bomo zapomnili vaše besede in vam jih prilično zabrusili pod nos. Pokojniku, ki je bil eden od maloštevilnih pravih Nemcev v Slovenski Bistrici, se je s
takimi besedami storila slaba usluga, ko bi on mogel, bil bi Stigerju gotovo odvrnil: „Ne, ker sem bil Nemec, ampak ker sem bil pošten in pravičen, sem bil popolen."
a Volilni shod priredi v Celju jutri popoldan ob 3. uri socijalno demokratska stranka v prostorih „K zelenem travniku"^ Govori soc. dem. kandidat v splošni mestni kuriji vpo-kojeni učitelj Horvatek o delavstvu in deželnozborskih volitvah,
a Novice o bližnji vojski so porabili gotovi špekulantje v Galiciji, Bukovini in deloma tudi na Češkem, da so ostrašili ljudi, ki imajo desar v hranilnicah in posojilnicah, češ, da bo v slučaju vojske država segla po hranilnih vlogah. Take novice so absolutno izmišljene; denar v hranilnicah in posojilnicah je naložen absolutno varno, ker ga ščiti na eni strani rezervni fond, za tem posojila na zemljišča in zveze hranilnic in posojilnic same. Svarite in poučite torej nevedne ljudi! — Včeraj je vrh tega izjavil finančni minister Bilinjski v državni zbornici: Nikdar se ne bode zgodilo, da bi avstr. vlada segla po tujem imetju, ki nam je sveto. Hranilne vloge v hranilnicahsodocelavarne, naj že bode mir ali vojna. Minister je tudi dejal, da Avstrija ni tako uboga, da bi morala poseči v voj-skinem času po zasebnem imetju. Ako bi se pa naša domovina nahajala v nevarnosti, bode darežlji-vost avst. narodov dala očetnjavi to, kar potrebuje. Minister je žel gromko priznanje poslancev.
a Cplotnica je žali oog vendar padla zopet v nemške roke. V 3. razredu so zmagali nemškutarji s 46 (!) glasovi večine, v 1. pa z 1 (reci jed-nim) glasom! Slovenci so zmagali samo v 2. razredu. Nemci in nemškutarji so strastno in nasilno agitirali, neki Potočnik (pristen Nemec!) se je pripeljal celo iz Slatine volit. Volitve utegnejo imeti slabe posledice tndi v tem oziru, da bodo skušali sedaj nemškutarji s podvojeno silo doseči delitev občine.
a Novorojeno utopljeno dete so našli v strugi Murice pri tovarni Feiten in Quilleaume v Kapfenbergu na Zgornještaj erskem. Matere še niso našli.
a Iz Diemlacha pri Brucku ob Muri. V četrtek ob 5. uri zjutraj se je na tukajšnjem tovornem kolodvoru Južne železnice pripetila velika nesreča. Premikajoči stroj je dospel po neprevidnosti na kraj takozvanega slepega tira in se je prevrgel preko 3 metre visoke škarpe. Strojevodja Karol Bu-kovič je bil vržen več metrov daleč na vrt, ne da bi se znatno poškodoval, kurjač Štefan Baschi je pa prišel pod stroj in je bil na mestu mrtev. Sod-nijska komisija je že imela lokalni ogled.	_
Hranjske novice.
o Boj za slovensko vseučilišče. Pod tem naslovom je izdala 80 strani obsegajočo brošurico klerikalna „Slov. dijaška zveza".
o Kranjski deželni odbor je sklenil, da plača polovico cene za nakup plemenskih bikov, ki si jih nabavijo zadruge.
o Kot neodvisni kaniiidat je nastopil v kmečkem volilnem okraju Vipava — Idrija mizarski mojster Ivan Bukovič v Vipavi.
o Gospodinjska šola na Vrhniki se otvori 20. t. m. Šolo bo obiskovalo 51 deklet.
o Kreuzbergerjevo elektrarno v Kranju je za 33.850 K kupila gospa Marija Mayr.
o Na Jesenicah je umrl naduči-te ]j r<n;le žele Lad. -Pospischill.
o Lastno prodajalno čevljarskih izdelkov odpro v pondeljek združeni čevljarji v Ljubljani v Wolfovih ul.
Korošhe novice.
a Imenovanje. Finančni koncipist dr. JU. Brence v Celovcu je imenovan finančnim komisarjem.
a V Mlinaših na Koroškem se je ustanovila tovarna za testenine.
/ Primorske novice.
o Tržaški mestni svet je v seji 18. t. m. odklonil novo tramvajsko pogodbo in sklenil proces s tramvajsko družbo nadaljevati.
o Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu izkazuje za 1. 1908. 5,604.73811 kron prometo in 8.648'32 kron čistega dobička. Zavod krasno napreduje.
o Društvo slovenskih kolono v se je osnovalo v Gorici.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
r	.i,. —i—, '< ■
Pred vojno, d Praga, 20. marca. (Brz. „N. Dn.") Specijalni korespondent „Venkova" je imel pogovor z predsednikom odbora za narodno obrano Zuzičem. Ta je bojda lekel, da je naloga Srbije izzvati evropsko vojsko. Za Srbijo stoji sedaj Angleška, ki pa zmiraj hoče riniti Rusijo v ospredje.
d Berlin, 20. marca. (Brz. „Nar Dn.") „Lokalanzeigerju" poročajo iz Belgrada: Včeraj popoldan je minister zunanjih zadev sprejemal diplomatične obiske. Sprejel je med drugimi tudi grofa Forgacha.
d Frankobrod, 20. marca. (Brz. „Nar. Dn.") „Frankfurter Ztg." poroča, da je Srbija naznanila vsem velesilam izvzemši Avstro-Ogrsko sestavo svojega odgovora, iz katerega se da sklepati na novo sporazumljeuje z Avstro-Ogrsko. V tem aktu srbska vlada pravi, da je slišala, da njena zadnja nota nikakor ni zadovoljila na Dunaju. Tndi če bo Avstro-Ogrska stavila ultimatum, Srbija ne bode razorožila. Le če bodo velevlasti kolektivno to zahtevale, bo Srbija morala ugoditi. Akt zagotavlja, da če bo Avstrija Srbijo napadia, bo ta že vedela svojo narodno stvar braniti.
b Berlin, 20. marca. (Brz „N. D.") „Vossische Ztg." poroča iz Belgrada, da je razpoloženje še vedno za — vojsko. Hujskači še vedno grozijo, da bodo zdrobili v prah habsburško monarhijo in zahtevajo, naj se še mobilizacija srbske vojske izvede v večjem obsegu. Vojno razpoloženje še je gotovo povečal izrek vojnega ministra Živkoviča, da bo prva bitka pred Bel-eradom, druga pa pred Novim Sadom (v Banatu).
Državni zbor. b Dunaj, 20. marca. (Brz. „N. D.") Državni zbor nadaljuje razpravo o po-državljenju železnic.
Društvene vesti.
b Žalska moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredita skupno redni občni zborna praznik v četrtek dne 25. marca 1.1. ob 3. uri popoldne v dvorani gostilne Hansenbichlerjeve v Žalcu. K tej skupščini je povabljen potovalni učitelj g. I. Prekoršek. Zavedne Slovenke in Slovenci iz Žalca in okolice, pridite mno-gobrojno!
a Vransko. Podružnica sv. Cirila in Metoda ima v četrtek 25. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani g. Brinovca občni zbor. Na dnevnem redu je tudi petje in tamburanje.
b Slovensko trgovsko društvo in Slovanska Čitalnica v Mariboru priredita dne 4. aprila 1.1. veliki koncert v gledališki dvorani v „Narodnem domu". Ker bode ta koncert res nekaj posebnega, pri kojem nastopi veliki pevski zbor ter tudi popolni salonski orkester z izbornimi godbenimi in pevskimi točkami, opozarjamo že sedaj slavno občinstvo na to prireditev. Čisti dobiček je namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda ter .ljudsko knjižnico v Mariboru. — V slučaju, da se prezre komu poslati vabilo, prosi odbor, da se blagovoli še pravočasno obrniti do Slov. trg. društva v Mariboru.
v Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju je razdelilo med uboge slovenske dijake meseca januarja 805 K, februarja 1005 K in marca 100 K. Da bode društvu tudi v bodoče možno, veliko bedo med našimi dijaki izdatno olajšati, prosi isto slov. občinstvo daljnih prispevkov, katere sprejema blagajnik Ivan Luzar, nadrevident v p., Dunaj II1./3. Reisnerstraße 27.
v Slovensko akad. društvo „Adrija" v Pragi se je izvolilo dne 13. sušca na svojem prvem občnem zboru sledeči odbor:
Presednik: jur. Slavko Weixl, podpredsednik: phil. Fran Šlibar, tajnik: med. Ivan Jurečko. blagajnik: phil. Rudolf Perhavc, knjižničar: jur. Anton Novačan. gospodar: tehn. Fran Vodo-pivec, namestniki: I. iur. Jože Farčnik in II. phil. Fran Zaplotnik, preglednika: med. Fran Tauželj in tehn. Ivan Mač-kovšek.
Narodni gospodar.
a Tečaj za zadružne funkcijonarje
namerava prirediti v Ljubnem od 19. do 22. aprila štaj. obrtno pospeševalni urad.
Tržne cene.
19. marca.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za mare 34'50, za maj 34'50, za september 32'50, za december 31'50. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 24"—, A oktober — december K 22'45. Tendenca stalna. — Vreme lepo.
B u d i m p e š t a, 19. marca. Pšenica za april 13'95, pšenica za maj 13'82, pšenica za oktober K 11'52, rž za april K 10'65. rž za oktober K 9'56, oves za april K 8'97, oves za oktober K —'—, koruza za maj K 7'65. Promet 30.000 met. st.
Bndimpešta,19. marca. Svi-njad: ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 144 vin, mlade, srednje 142 do 144 vin., mlade, lahke 142 do 144 vin.; zaloga 22.173 kom.
Svinjska mast v Budimpešti: 150'—, namizna slanina 134'—.
Borza za kmetijske pridelke: Pšenica se dvignila za 20 v. Tedenski povzdig ovsa za 15 vin. se vzdržal. Padla sta : ž in koruza za 5 v.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 31'—, moka za prihodnji mesec 3115, moka za maj — junij 31'45. moka za maj — avgust 31'70, pšenica za tekoči mesec 24'20, fenica za prihodnji mesec 24'25, pšenica za maj — junij 24'60, pšenica za maj — avgust 24 55, rž za tekoči mesec 16'65, rž za prihodnji mesec 16'85, rž za maj — junij 17'15, rž za maj — avgust 17'25.
Književnost.
Kamniške ali Savinjske Alpe.
Spisal Ferdinand Seidl.
„Slovenska M a fri ca" je izdala med svojimi društvenimi knjigami za 1. 1907 prvi in za 1. 1908 drugi del zgoraj imenovane knjige, ki je eno najvažnejših del, kar jih je omenjeno društvo poslalo v svet.
V nasiovu in v uvodu naznanja pisatelj, da nam hoče obrazložiti notranjo, to je geološko zgradbo in pa vnanje lice naše krasne alpske skupine. Ponosni smemo biti, da je prvi geolog ki je proučeval Savinjske Alpe, bil naš slovenski rojak M. K. Lipoid iz Mozirja pred 50. leti. Njegove študije imajo sedaj seveda le še zgodovinsko vrednost, ker je geološka znanost od tedaj silno napredovala. Na novo in pa celotno je proučil geološko zgradbo več-
jega dela Savinjskih Alp geolog avstrijskega državnega geološkega zavoda Fr. Felber v letih 1885—1891, in je obenem s strokovnjaško razpravo izdal geološki zemljevid proučenega ozemlja 1. 1896. Sledove ledniške dobe v strženu naših Alp pa je proučeval Lucerna, učenec geografa prof. Peucka, mojstra glacialne geologije in je priobčil svojo razpravo 1. 1906. Leto potem je obelodanil A. pi. Hayek, profesor dunajske univerze, kot plod svojih ponovnih študij razpravo o flori osrednje skupine Savinjskih Alp. Vse te razprave zahtevajo strokovnjaško znanje in strokovnjaške pomočke, ki so na razpolago le specijalnim veščakom na vseučilišču. Edino le taki jih morejo započeti in zvršiti.
Iskreno nas veseli, da se je našel rojak-strokovnjak, ki je proučivši navedena glavna dela, še sam ponovno prepotoval krasno skupino gorovja, ki se razteza od Braslovč do Žirovnice, ter spopolnil s svojimi izvirnimi opazovanji prejšnja dela dunajskih speci-jalnih veščakov treh znanstvenih strok: geologije, geografije in botanike. To ga je stalo mnogo dela, mnogo truda in mnogo razmišljevanja, ker so geološke tvorbe ravno v tem zanimivem gorovju po nekod zelo zamotane n. pr. v skupini Rogatec in Menini.
6. prof. Seidl jé izbral iz temeljnih razprav imenovanih veščakov vsa važnejša dejstva, ki jih nudi naša .alpska skupina in jim dodal uspehe lastnega proučevanja. Tako si je sestavil ogrodje svoji knjigi. Dodal je ogrodju meso in kri, ko je pojasnjeval suha znanstvena dejstva z obilnimi nauki iz moderne geologije, geografije in botanike. Vsemu pa je vdahnil čvrsto življenje z jasnim poljudno-znanstvenim pripovedovanjem in z živo ljubeznijo do naše domovinske prirode. S tem je ustvaril delo stalne vrednosti, ka-koršnega doslej še nismo imeli.
Ne moremo se spuščati na tem kraju na pregled posameznih poglavij ter le želimo, naj bi knjigo čitali vsi razumniki, da se ponce o miljonsko-letni zgodovini naših lepih Alp. S tem se jim bode vzbudilo zanimanje in ljubezen za domovinsko prirodo in za moderno znanstvo v prirodi, razširilo obzorje in poglobilo umevanje naših krasnih Alp.
Kdor je prečital knjigo, je ne more prehvaliti radi poljudnega, jasnega opisovanja, kar je zlasti v geologiji težavna stvar, kajti izmed vseh prirodo-pisnih strok je najtežje poljudno pisati ravno o geologiji. V tem so pač vsi čitatelji ene misli, da nam je gospod prof. Seidl podal izborno delo, ki zasluži, da ga prečita sleherni razumnik.
Pomisliti pa še moramo, da je g. pisatelj s svojo knjigo pridobil za slovensko literaturo novo znanstveno stroko: geologijo in si ustvaril, kjer je bilo treba, strokovno terminologijo.
Poleg geoloških mu je bilo treba označiti tudi razne zemljepisne pojme s primernimi slovenskimi izrazi. Pisec teh vrst je imel sam čast z gospodom pisateljem občevati in se prepričati, s kakim zanimanjem je skušal ustvariti in uvesti prave narodne in znanosti primerne izraze v slovensko znanstveno terminologijo.
Znano je namreč, da noben narod ne pozna znanstvenih pojmov, ki postajajo potrebni, ko se znanstvo bolj in bolj razvija in poglablja. Novi pojmi pa zahtevajo nove izraze. Tako delajo vsi kulturni narodi in morajo tudi Slovenci, za kar naj navedemo nekaj dokazov.
Konec prihodnjič.
*-'.	•	—"r	't
v Slovenska Šolska Matica je izdala za leto 1908 sledečih pet knjig:
I.	Pedagoški Letopis, VIII. z v. Poleg primernega uvodnega članka v proslavo šestdesetletnega vladanja našega cesarja in poleg društvenih poročil se nahaja še pet daljših razprav, med njimi dve v hrvatskem jeziku. 2. Nazorni nauk za drugo in tretje šolsko leto, 2. snopič. 3. Šola in dom s posebnim ozirom na roditeljske večere.
II.	del. Napisal Drag. Pfibil. Podana so s tem zvezku popolno izvedena predavanja ob roditeljskih večerih. Naj bi naše učiteljstvo pridno prirejalo takšne sestanke! 4. Prosto spisje v ljudski šoli. I. sn. Napisal M. Lichtenwallner, 5. Skrivnost radioaktivnosti. Spisal dr. Fran Čadež. Ta drobna knjiga, ki smo je lahko prav veseli, otvarja kot prvi
zvezek Poljudno znanstveno knjižnico, ki bo dobro služila ne le nčiteljstvn, temveč tudi drugim izobraženim stanovom. Splošno pomenjajo letošnje knjige
zopet lep napredek! •' f f
__
Darovi.
Za slov. dijake na dunajski univerzi so darovali:
drž. poslanci — dr.!Ivi Šusteršič, Iv. Hribar. I. Roblek po 50 K; dr. Ivčevič 40 K; dr. Hočevar 30 K; Grafenaner 25 K; dr. Benkovič, dr. Krek, dr. Žitnik, Pr. Povše. Peric. Spinčič. dr. Laginja, Fr. Demšar. Ivaniševič. Mandié. Ježovnik. dr. Rybar. dr. Ploj, dr. Gregorčič, J. Gostinčar, Fr. Jaklič. Jos. Pogačnik, Štrekelj, pl. Šnklje, Fon. po 20 K; dr. Dulibič, dr. Treaič. Prodan, dr. Korošec, po 10 K; Pišek 5 K. Kranjsko. Ulbald pi. Trnkoczy — Ljubljana, 100 K; dr. Šlajner — Ljubljana, 25 K; Babnik — Ljubljana. 5 K; Iv. Stanovnik — Horjul, 2 K; A. Volta — Ljubljana, 2 K; 'Rihrd Schrey — Lesce. 4 K; Ivan Strgutec — Begunje. 14 K, Fran Berlec Kandija, 2 K; Jos. Regen — Unec, 20 K; Alojzij Poljanec — Ljubljana. 5 K; Anton Kobi — Breg. 20 K; g. Vilman — Ljubno. 5 K; Adolf Knol Kolovrat. 5 K; Ivan Fabjan
—	Ljubljana, 25 K; Ivan Kranjec — Borovnica, 10 K; Oton Ploj — Črnomelj, 10 K; Josipina Podkrajšek, — Ljubljana, 10 K; N. Strazinsky
—	Črnuče, 5 K; dr. L. Požar Ljubljana, 20 K; dr. J. Marinko — Novomesto, 5 K; V. Krisper — Ljubljana 50 K; Štajersko. Dr. Stuhec Ptuj, 10 K; Martin Ogoreve — Konjice, 30 K; Fr. Ks. Schneider — Cezanjevci. 15 K; Jos. Mursa — Krapnje, 5 K; Okrajna posojilnica — Ljutomer, 40 K; Jos. Goropevšek
—	Trbovlje. 24 K: dr. Murko — Gradec, 10 K; dr. Sernec — Celje, 10 K; županstvo Rečica. 25 K. I. Gašperič - Dol. 5 K, A. Veternik — Dol. 5 K, I. Roš — Dol. 2 K. Narodna družba v Slov. Bistrici. 20 K. I. Potovšek - Artiče, 1 K. Fr. Koleno — Gradec. 20 K, Gradišnik — Celje. 4 K. Obitelj Pahernik — Vuhred. 30 K. Jos. Gomboc — Gradec. 3 K. Primorsko. A. Rebek — Sežana, 20 K. rodoljubi v Merčah, 10 K 64 v, Iv. Čok v Trstu nabral 200. Andr. Gabršček — Gorica, 20 K, dr. Vošnjak — Gorica, 20 K. Karel Šiškdvič — Črni Kal, 20 K, A, Br. — Dinjan 5 K. županstvo v Bovcu nabralo 70 K 87 v; iz Tolmina: dr. Gruntar 10 K. Ivan Perpar 10 K. R. Fazan 10 K, M. Primožič 5 K. A. Vertovec 5 K. dr. Vodopivec 4 K. R. Fonzari 1 K. I. Šaplja 1 K. Fr. Uko-vič 1 K. A. Kavs 1 K, V. Kavčič 1 K. I. Zarli 1 K. I. Dietz 2 K. Rodoljub 2 K. L. Lah 1 K-Koroško. I. Vinter — Šmihel, 10 K, F. Ulbing — Železna Kaplja, 10 K. Dalmacija, dr. Jakša Račič — Spljit. 30 K. Jos. Žužek — Spljit, 10 K. M- Trnovec — Dunaj. 20 K, dr. Laharnar — Črnovice, 10 K. Jos. Benkovič — Golac 25, K. Hrvatska. Stjepan Zagorac — Koprivnica. 100 K. Jos. Hohnjec — Zagreb, 10 K. dr. Magdič — Varaždin. 20 K. Prof.
Štiftar. Kaluga v Rusiji, 15 K. Blagajnik: dr. Ign. Žitnik, drž. poslanec.
4 pari čevljev samo 7 K.
Ker je več velikih tvrdk prišlo v denarne težkoče. sem dobil nalog postavko 50.000 parov čevljev razprodati nizko pod proizvajalno ceno. Prodam torej' vsakomur 2 para možkih in 2 para ženskih čevljev na jermenčke, usnje rjavo ali črno. galoširanih, z žreblji v podplatih. najelegantnejše fazone. Velikost po številkah. 4 pari stanejo samo 7 K. Pošilja se po poštnem povzetju ali predplačilu. S. Korngold, eksport čevljev, Krakov štev. 3/1. Zamena dovoljena ali denar nazaj. *
Priporočamo našim rodbinam
Koliusko.^ikprijo.
Priritha haloška vina 1908, izvrstne kakovosti wä >35r-J40 vinarjev franko postaja» Ptuj ali Rogatec pri Maks Berlisgu, trgovec. Že-tale pri Rogatcu. — Vzorci na zahtevanje! 1 83 10-7
' I I > ■ f fW» 01 '-»H.;
iu+i
SUMIH

.: za obleke ::
priporoča firma
tvornica za snkno
vHumpolcu na Češkem.
Tvorniške cene. Vzorci franko.
112 50-15
je izborno dušičasto gnojilo.
Vsak kmetovalec bi moral za svoja polja, vinograde, travnike in sadonosnike porabljati žve-plenokisli amonijak, katerega prodaja na debelo in drobno
trgovina z ieleznino in umetnimi gnojili
„Merkur", F, Majdič, Celje.
" 1	t -»t •>•»*■•-f *a	n	- .t
Pojasnila in cenike z obratno pošto in- zastonj.
«H,
'Di
•Mi'




„Slovenskega delavskega podp. društva v Celju" sc odda s 1. majem na raion.
Ponudbe do 28. mar» «a odbor „Slovenskega delavskega podp. drnžtVa" V Celio, Graben It. 7.
Ignac Božič
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. — Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51-10 Cene nizke. = Postrežba točna.
Ivan Rebek m Celje
Priporoča se za napravo vsakovrstnih del, kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo, za ista prevzamem tudi zidarska dela ter odgovornost glede dobre izvršbe. Izdelujem tudi vsakovrstne tehtnice. Nadalje napeljujem vodovode, bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri. — Vse po tovarniških cenah.
1 24-
Najboljše
travniške brane
raznovrstne pluge, tndi ta-kozvane „kultivatorje", kakor
pluge za globoko oranje ali rigolanje, motike, krampe, lopate, drevesne žage, trsne škarje, leščerbe za vničevanje
gosenic in ličink, vsakovrstno poljedelsko orodje in stroje, nadalje trnjevo žico in žične mreže za plotove, traverze, cement in vse stavbinske potrebščine, sesalke	i^jf®
in [vodovodne cevi, strešne lepenke, nepremočljive vozne plahte
in zajamčena umetna gnojila vseb	c.:>
vrst, priporoča po najnižji ceni
trgovina 1 železnino ,Merkiir',P. Majdič, Celje.
I

«1KXI®S
Zaloga izvrstnih Šivalnih" strojev, gramofonov, kakor tudi slovenskihjplo&č.

Največja in najcenejša izbep
litih raz^®nih drugih zlatih, double itd. III II uhanov, verižic, zapestnic in sploh Will vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
Pjkiui t Predno si kupite aro,
ruzur i oglejte si m0J-0 Teli.
kansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih nr, kadilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
6 52—11
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
, (Narodni dom',
IVAN RAVNIKAR, Celje
Telefon št 17 GraŠka cesta Št. 21. Telefoniti?.
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, stihih in oljnatih barv, firneža In karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblanerske, Kostrivniške slatine, Gieshttbler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseb 29	vrst ter šampanjca.	5o-12
Za postni čas priporočam namočeno, kakor suho polenovko,
sardine, morske postrvi v olju itd. Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter se za njih kaljivost jamči.
Na drobno in debelo.	Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
M
LASTNI DOM«
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice St. 12
®@9
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ©©© dopoldne, ©e©
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganie gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član	_	_
zadruge ali ne, na tekoči račun ali na lira- ||D! Affi Cf A	>r
nilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po	*	^	/U/
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanjn na osebni kredit proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt oziroma — polletnih obrokih. © © © © ©
£dino narodno IjatnnoseSKo podjetje 4 Celju.
pnfa južnoštajer^a IjatnnoscšHa
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnili in krstnih :::	kamnov itd.
Brušenje,tpuliranje in
struganje kamena s stroji.

SuJuatiiSiab. JuuIL. Brzojavi: .Kamnoseškain-
industrija artizoa. d™ba cw:
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov Iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov S Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-::: lavanje napisov v Iste. :;:
m


m

s staro navado in hodite s časom naprej. „Svet ftliši najmočnejšemu kupci pa najcenejšemu"
Pustite torej drage trgovine in poskusite v slovenski trgovski hiši
na debelo in drobno
R. Stepinechi, Celje
katera je danes najcenejša in najboljša trgovina na Spodnjem Štajerskem ter razpošilja cenike, vzorce iin blago po vseh slovanskih deželah.
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
R. flieh!
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—19

DOZORI!
W 0	f ' 1
%	160 3—5
Zanesljivo runkelnovo seme, rumeno in ru-deče, dolgo; raznovrstna semena cvetlic in zele-njad, kakor tudi ob času raznovrstne cvetlične in zelenjadne sadike in cepljene vrtnice dobe se pri
Uli Kokoši
vrtnarju v Gaberju št. 63.
Ob tržnih dneh prodaja na Glavnem trgu pred modno trgovino Makesch & Mossmann. Naročila se točno odpošiljajo.

dohro izdelane, lesene, razpošilja vsako množino (samo trgovcem) 100 komadov za 50 kron franko, postaja Ptuj ali Rogatec Maks Berlisg, Žetale pri RogatCU.	82 10-9
o A ^A/cu.'óA/oa'oA '<■o>/o.
Založništvo Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bamberg
v Ljubljani.
■
Pravkar so izšle v najinem založništvu:
Guy de Maupassant: Novele
Debeluška; Oskrbnik; Vrvica; Morilec; Srečanje; Končano; Pijanec; Nekdaj; Pismo, ki so ga našli pri utopljencu; Poleno; Resnična dogodba; Razbita ladja. Iz francoščine preložil: DR. IVO ŠORLI. Dr. Ivo Šorli, že najbolje znan kot samostojen pesnik, nudi s to svojo knjigo izboren prevod najlepših novel odličnega Francoza Guy de Maupassanta, ki jih bodo radi čitali v slovenski krogih. 8°, 220 strani. Broširane 3 K, elegantno vezane 4 K. 133 10-9

Za spomlad
priporoča vsakovrstna
vrtna in poljska semena
najbolje kaljivosti, posebno deteljno, travno in pesno seme, čebulček za saditi itd.
ANTON KOLENC, Celje
Narodni dom in Graška cesta.
Smrekove storže
vsako množino, solnate vreče, pšenico, oves, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi
ANTON KOLENC, Celje

najnovejše in najmodernejše dobite
t trgovski hiši R. Stermecki,
Celje
od 28. marca do 5. aprila iz moje zaloge
G. Čadež, Ljubljana trgovina s klobuki.
153 3-2
slikar in pleskar V Ctljn
SaVinstja ulica ŠUV. 4
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
Moderno urejena ; ji
It v *
Šolska ulica
nasproti kavarne „Central". Postrežba čista, toSna in solidna. ■— Itdelujem tudi lasulje in kupnjem lase. Spoštovanjem
68 io-7 Ivan Bergles, brivec.
na
„Kmečke hranilnice in posojilnice y Št. «farju, reg. radrüge i neom. mezo"
kateri se bode vršil
v nedeljo, 28. t. m ob 4. uri popoldne pri g. Franc Kinclnu
v posebni sobi.
Dnevni red: T. Poročilo načelstva.
2.	Odobren je računskega zaključka za L 1908.
3.	Slučajnosti.
Y prid družbe sv. Cirila, in Metoda!
Prva cešha
splošna dein, družba —— za zavarovanje VI al
v Pragi.
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5.
EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje. EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOJI K SVOJIM !


Ivan Naraks
izdelovatelj sodavice in pokalic v Zgornji Ložnici, pošta Žalec
priporoča svoje izvrstne in solidne izdelke. — Imam vedno
v zalogi	70 10-9
in lepo živino imeti, ne pozabi gnojiti razun s Tomaževo žlindro tudi s
Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh yečjih slovenskih krajih.
mwmmmmmm
Kdor hoče dobre

travnike
kajnitom
ali še bolje
|0lo
kalijevo soljo.
Prodaja na debelo in drobno po najnižjih cenah
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji „MERKUR", P. Majdič, Celje.



Yelika slovenska trgovina!
» t
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilo o blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.

12 52-12
nis
nsi
ij
é m riwinn ir/tm
«
Zuezna trgouina p
V Celju Cek.rač. št. b.221
Rotouška ulica 2
m
Svoji k svojim!
I—-IRGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijski, konceptni, pismeni, dokn-täftS mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske nrade,.odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polnsnje. Dopisnice nmetne, pokrajinske in drnge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenike itd. Priznano dobro blagö. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
(«J*
1.3;
Zuezna knjigoueznica
Sdiillerjeua cesta 3
Celju Sdiillerjeua cesta 3
"■'i- -o..	: iüi*
Zvezna tiskarna v Celju
Schillerjeva cesta ét. 3.	Cek. račun št. 75.222.
ISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine —— brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrndi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom.
Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena Is brzotiskniml stroji " najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.---------------
Svoji k svojim I j
U-OOHNO urejena ter opremljena z najnovejšimi pomožnimi stroji, z modernimi črkami in okraski se priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od iiajpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike iu urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
43 150—30
as sa sa
v Mariboru
se priporoča slavnemu občinstvu za blagohoten obisk. Izborna postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, haložka; dr. Turnerjev muskatelc, mosler, vinaria; bizeljčan, konjičan. • f Pivo iz budjevlške i e. Izborna kuhinja. Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce.
SSF ~	*--J-m--n.ilj. ; ^ 2ji*(v|nti i**i ^ftä.^s Wl
Razširjajte „Nar. Dnevnik" I Darujtß za Narodni Sklad!
LÜ
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovinafz lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
r __14 52-12
T0IFL0V TALANDA CEYLON-ČAJ
Dužnošlajerska

Kupujte narodni kolek!
I
# t£§ é
!■ fc i> ■ - ;
v--»»» d ...Vi«) -I
Cprejema hranilne vloge vsak delavnik od r 8. dq 12. are- df)poldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdgli znatne
d narodnem domu.
rjosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 "K, skupno tedaj! nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se "pretrgalo obrestovanje.
Slovenci
. lì *» 11 I : > f , K<|; » l V jI H H POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z ne-°M«° z*^:;H^noy|iMaA^št?ie	nad
4200 zadruznikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. -
'OSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
L
Kad 6 milijonov Kron hranilnih tlog
<47 52*9 o, c r
tir.
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2"/o- ~ Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 5%% in 5% obrestovanju.
M V \ m if «L ft IK • Mf» é ■
]tadl340.000 Kron rczcrVn. zabada
.in«f»n»Tpnn n»mw<m
_
ff