Št 42. V Ljubljani, sreda dne 13. aprila 1910 Leto I Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9 —, četrtletno K 4 50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28’—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Via facti... Mirno in tiho je pričakoval slovenski sodnik velikonočnih praznikov. Navdajala ga je zavest, da dobi za praznike nagrado za svoje trudapolno in neumorno delo. In glej, prišli so velikonočni prazniki, potekli nevrjetno hitro, pri tej naglici pa pozabili na pirhe slovenskim sodnikom . .. Zadnje sodnijsko imenovanje po Slovenskem nam daja več kot dovolj povoda, da o njem v naši javnosti spregovorimo. Naše časopisje, predvsem pa naše ljudsko zastopstvo se premalo briga za ta tako važen del državne uprave, katerega tvori samo justična ali pravosodna uprava. Imenovanju, nastavljanju in prestavljanju slovenskih sodnikov se posveča vse premalo pozornosti in pažnje. Za našo javnost ne sme biti že zadosti, da se konštatira žalosten fakt: zopet so nemški sodniki-kur-zovci preskočili svoje slovenske kolege, ali P#> zopet so porinili nekoliko Slovencev iz Štajerskega na Kranjsko itd. Ne zadostuje torej samo beležiti ta žalostna dejstva in samo bolestno zakričati pri taki škodljivi operaciji, ampak cel narod mora biti poučen o tej stvari, cel narod mora braniti svoje sodnike, cel narod mora stati na braniku za čast slovenskega jezika in slovenskega pravosodja. Ako primerjamo pravosodna imenovanja na severu in na jugu naše monarhije, tedaj vidimo nekako nekongruentnost nemških planov, rečemo celo lahko, nekako nedoslednost v ciljih nemške justične uprave. Na Češkem n. pr. je glavni smoter nemškonacijonalnih teženj pri sodnijskih imenovanjih, da se cela dežela kolikor mogoče jezikovno razdeli, da se češki sodniki Kolikor mogoče prestavljajo iz jezikovno-mešanih krajev v čisto češke in na njih niesto nastavijo Nemci. , Tem potom se češčina izpodriva in Kot službeni jezik uvaja izključno nemščina kar pomenja za Nemce narodna pridobitev m kar še bolj pospešuje narodno delitev Češkega kraljestva v prid Nemcem. Ker pa imajo Čehi nadmero sodnega osobja, zato gre Nemcem malo bolj trda. In kako si pomagajo tu? Enostavno kot pri nas. Mladi nemški uradniki preskakujejo svoje starejše češke kolege. Vse to se dela mirno in tiho brez hrupa in ropota po volji nemškonacionalne sodne uprave. Vse to se dela ne oziraje se na levo ne na desno. Vse to gre lepo tiho via facti ... In pri nas? Pri nas, ako se oziramo na Štajersko in Koroško si Nemci naravno ne žele narodne delitve omenjenih vojvodin, ampak njihov cilj je ravno nasproten, hočejo si omenjeni deželi prilastiti in kolikor smntc P°sP^šiti germanizacijo. V ta njihov r P® jim pride prav dobro justična nalen duh Veje pristen nemšk°-naci°- Njihov namen ni le izpodrivati notranji deželni službeni jezik slovenski pri sodnijah, saj se isti še do dobro pojavil ni po slovenskih deželah, ampak že vnaprej udušiti vsako željo, cilj in vsako zahtevo po slovenskem službenem jeziku pri slovenskih sodiščih. Ker je nemško načelo, da se Koroška in Štajerska ne smeta deliti, za to je pač v njihovem interesu, da tudi pravosodna (justična) uprava prispeva in pomaga temu njihovemu cilju. Posledica tega pa je, da romajo slovenski sodni praktikantje in ad-junktje iz Štajerske in Koroške na Kranjsko ali se pa prestavljajo iz slovenskih delov omenjenih kronovin v čisto nemške kraje, ravno nasprotno kakor na Češkem, kjer kriče Nemci: V nemške kraje nemški, v češke pa češki sodniki! In tudi tu se dela. in vrši ravno tako tiho in mirno kakor na Češkem, samo, da tu prevladujejo drugi cilji, tudi tu se dogaja vse to premišljeno in sistematično, tudi tu se godi to ponemčevanje tiho via facti. .. Temu via facti — načinu ponemčevanja slovenskih dežel s pomočjo justične uprave se moramo z vso silo upreti. Naša pozornost glede sodnega imenovanja se mora dvojno povečati in delo naše kreniti na popolnoma novo pot. Omenjali smo že v našem listu, da moramo vsaki odvetvi državne uprave posvetiti z ozirom na naše narodne težnje kolikor mogoče svojih moči, ako nam je v resnici na srcu avtonomija slovenskih de»~ žela. Ena najvažnejših vetev uprave je pa gotovo pravosodje. Tu pa zopet vidimo, kako grozno se nas Slovence zapostavlja in prezira in kako krivično se nastavlja nemške sodnike v slovenskih sodnih okrajih, kar germanizacijo le pospešuje, naše na^ rodno delo na jezikovnem, prosvetnem in upravnem polju pa skoro popolnoma one-mogočuje. Zatorej je treba tu novega sistematičnega premišljenega dela, ako hočemo tudi v pravosodju saj nekoliko pripomoči slovenskem elementu do veljave in dociliti vsaj toliko uspehov slovenščini kot notranjemu službenemu jeziku, kakor jih ima češčina v čeških deželah. Posebno pa ne smemo mirno gledati kako nam sodno imenovanje, ki vedno in vedno slovenske uradnike zapostavlja, one-mogučuje in niči naše delo za narodnostno delitev kronovin, kjer prebivajo Slovenci. Kar Nemci lahko počenjajo na Češkem, mislimo, da smemo kot enakopravni državljani tudi mi storiti na Štajerskem in Koroškem. Zato posvetimo novih moči bodočim sodnim imenovanjem po slovenskih deželah in glejmo po zgledu čeških Nemcev na to, da se bo vpoštevala narodnost dotičnega okraja in v slovenske okraje pošiljali samo slovenski sodniki. Edino tem potom moremo kedaj priti bliže našim avtonomnim ciljem in varovati čast slovenskih sodnikov! Slovanski Jug. Povratek bosanskih Izseljencev iz Turške v domovino. (Izv. poročilo „Jutru‘‘). Te dni so se vrnili iz Turške nazaj v Bosno tri rodovine muslimanskih Mu-hadžira, katere so pred nedavnim zapustile Herceg-Bosno. Te tri vračajoče se družine so iz okraja Prnjavor (okrožje Banjaluka), ter so materijalno docela uničene. Potujoč po Ma-cedoniji izstrošile so ono malo »novaca" ki so si ga preskrbele s tem, da so prodale rojstno kočo. Bode že vendar enkrat konec tega narodnega zla, — selitve, ki prinaša gorje in pa Švabe v deželo? Iz pisem, ki prihajajo od izseljenih Bosancev ki se nahajajo v Turški, razvidi se grozno stanje, ki je nastalo vsled vstaje v Albaniji med Arnavti. V teh pismih se ti siromaki kesajo in silno obžalujejo, da so tako lahkomiselno zapustili starodavno domačijo ter šli brez razloga iskati zameno v takozvano Staro Turčijo med vročekrvne in nestrpljive Arbanaše in druge. Tu se jasno vidi, da so ti muslimani že od davna slovansko misleči, ter da jih religijozni čut sam ne more navezati na nove kraje, pač pa jih njihov jezik, domovina in srce vleče nazaj v kršno Hrceg-Bosno. Če bi bila avstrijska politika res pravična, morala bi dati tem našim bratom vse pravice, ki jim gredo. Toda: Bog je visoko, car je daleko. Splošni pregled. Državni zbor. Vremenska prorokovanja za četrtkovo zasedanje ne obetajo nič kaj dobrega. Tudi baron Bienerth čuti že vsa ta predznamenja za slabo vreme. Zdaj se izgovarjajo na zborničnega predsednika dr. Pattaia, da je on svojevoljno kot prvo točko dnevnega reda postavil predlogo novega državnega posojila. Seveda hoče s tem izgovorom baron Bienerth nekoliko potolažiti svoje neprijatelje. Najbrže mu pa tudi to ne bo pomagalo. Na vseh straneh poka. Tudi takozvana državo vzdrževajoča stranka — krščansko-socialna stranka je v razpadu. Luegerjevim satelitom se berejo levite — korupcija, najnižje vrste korupcija vsepovsod. Edino tolažbo išče vlada še v tem, da upa na razpad »Slovanske enote". Dejstvo je, da je v »Slovanski enoti" precej elementov, katerim je splošni narodovi blagor deveta briga, lastna korist pa njih najvišji cilj. Dobro pa je, da taka drevesa ne zrastejo do neba, in da se tudi tem razdirajočim elementom ne bo posrečilo rešiti to Slovanom sovražno vlado. In konečno bo moral tudi optimistični baron Bienerth priti do prepričanja, da se more v Avstriji edinole s Slovani — ne pa zoper Slovane vladati. Volilno gibanje na Ogrskem. Zelo interesantni pojav v tem volilnem gibanju je misel, kako omogočiti delozmož-nost novega parlamenta. Justhova stranka bo nedvomno obstruirala. Justh je že koncem meseca marca v Ungoarju povedal, da bo nova vlada le kratek čas živela. To je ponovil tudi v zadnjih dnevih v Temašvarju. In ta grožnja je vlado pripravila do tega, da hoče poostriti hišni red. Posamezne stranke sklepajo takozvane volilne kartele. In edinole Justhova stranka nastopa popolnoma samostojno. Vprašanje, ki veže raznolične elemente, je volilna reforma. Glede na to zavzemajo enako stališče grof Tisza, grof Andrassy in Kossuth. Geza Polonyi kandidat Kosuthove stranke, je v svojem kandidatnem govoru povedal precej zanimive stvari. Rekel je, da sta grof Hhuen-Hedervary in grof Tisza sklenila glede volilne reforme pakt. Khuen-Hedervary se odpoveduje tajni volilni pravici, Tisza se je pa navdušil za splošno volilno pravico. Angleški parlament in aneksijsko vprašanje. V pondeljkovi seji je poslanec Lincoln vprašal, če so pogoji glede na angleško priznanje aneksije Bosne in Hercegovine izpolnjeni. In če se je to zgodilo, kdaj so se vse prizadete stranke, vštevši vSrbijo in Črno goro, izjavile za aneksijo. Če ti pogoji niso izpolnjeni, tedaj naj vlada premisli, ali bi ne kazalo sklicati konference, ki naj bi dala tem izpremembam mednarodno veljavo in uredila vsa druga vprašanja, da se v tem preprečijo morebitni konflikti. Podtajnik parlamenta M. Kinnon Wood ga je potolažil, da ni prav nikakršne potrebe za tako konferenco, ker sploh ni nikakršnih nasprotij med državami. Dnevne vesti. Primož Trubar v Ljubljani. Včeraj je Primož Trubar srečno dospel v Ljubljano. Za svoje bivališče si je za enkrat zbral Bavarski dvor, toda je še »inkognito. Mislimo, da se razumemo. Želeti je pa tudi, da razumejo Slovenci in Slovenke svojo narodno dolžnost ter pripomorejo, da se Primož Trubar čim preje preseli na svoje stalno »bivališče" pred Narodni dom. Ali da se še bolj razumdftio, spomenik stane denar in denarja še vedno ni dovelj. Nadvojvoda Evgen se je ob 5. uri 15 minut popoldne z avtomobilom pripeljal listek. Poslednja Čarovniška pravda v Ribnici. (Po A. Lesar: Ribniška dolina na Kranjskem) Krvava pravda o zadevah Marine Šušarkove, Lucije Kerz-mčevke m Kočarice (Skončarice). . °d 11. maja 1701. ^rimi"alni zvezek št. 14. začela kriminalna ' pJavdTzof aprjla,seje niške osebe, ki so bile zaprte”? RiSd graščini. O zadevi MarjeteP Šušarkove si sodili: Navadni sodnik; prisedniki- Janez Gašpar, svetovalec; Juri Lesar, PeterPuželi Peter Vesel, Andrej Mordaks, zastopnik deželne sodnije; Janez Kerstnik Ravnik, p|Sar pri sodniji. Kako se pričujoča imenuje? Kje je rojena in kje stanuje? Imenuje se Marina Sušarkova in je rojena tukaj v Ribniškem trgu kjer tudi stanuje. Koliko je stara? Okoli 40 let. Kdo so bili njeni starši in kako jim je bilo ime? Oče je bil Mikula Gnidica, po domače Česen imenovan; mati pa je letos umrla in ji je bilo ime Marjeta. Ali je pričujoča omožena? Ali ima kaj otrok? Omožena je s čevljarjev Janezom Šušarkom in ima šest živih otrok in zdaj je noseča. Ali ve, zakaj stoji pred sodiščem? Da, ne ve, če bi bila kake reči kriva, dasi jo ljudje sodijo, da je čarovnica; ona pa da je v tej reči popolnoma nedolžna. Ali je poznala Anko Zbašnikovko, Nežo Rusovko in Lucijo Kerzničevko; in ali ve, kam so prešle? Vse tri je prav dobro poznala, ko so bile čarovnice sežgane. Ali se ni tudi ona udeležila te hudobije ; naj bi sama prostovoljno obstala ? One so s tem svojim pričanjem zoper mene svoje duše pogubile, ker nikakor ni tako, kakor so govorile. Ali ve, da so te tri osebe do svoje smrti resnico tega, kar so o nji govorile, vedno trdile in da niso besedice preklicale ? Temu bodi kakor si hoče; vendar so krivo pričale. Vse hude duhove zaroti, da naj jo precej vzamejo, če je res čarovnica. J Ker ni hotela jetnica o svoji pregrehi nič obstati, se ji je velelo, da naj gre zo- pet v svoje prejšnje stanovanje. Da se bo pa izpraševanje nadaljevalo. Ravno tisti dan popoldne se je ta jetnica v drugič izpraševala; ona pa je ravno tako odgovarjala, kakor poprej. — Ko je bila neke laži prepričana, — so ji naznanili, da ne bodo njenim lažnjivim trditvam nič več verovali. Pa je bila tudi njena mati vdana tej hudobiji, tako je že nekaj prič pričalo zoper njo. Pri vsem tem hudodel-nica še vedno trdovratno taji. Začasni sklep. Ker Marina Sušarkova pri tolikih dokazih noče prostovoljno obstati svojega hudodelstva, naj se ona posadi na navadni čarovniški stol,*) in potem naj se dalje izprašuje. Šestega maja se je ta obsodba izvršila, in jetnica je potem, ko so jo cele tri ure trpinčili, to le pripovedovala: Ali je res, kar se je zoper njo govorilo? Res je, da je čarovnica. Od koga se je coprnije naučila? Kako in kdaj se je je lotila? Od Anke Zbašnikove in od Neže Rusovke, ravno od tistih, ki so bile se- *) Čarovniški stol so Imenovali mučilna orodja, s katerimi so zatožence, ki niso precej obstali, česar so bili toženci sumljivi, stiskali, mlinčiii, raztezali, vili, vlntali in žgali. To mučenje je imelo več stopinj, druga hujša od druge. žgane. Z njima je pred osmimi leti v jeseni pila pri Sv. Marjeti, ko je bilo ondi žegnanje. Nazaj grede so jo bile pa povabile k sebi, rekoč, da bo, kolikor si more le misliti, veselja in krat-kočasnosti uživala. Ko je bila v to privolila, sta jo namazali po navadnih krajih z nekim mazilom in nato so vse kvišku zletele.**) Kam so takrat prišle in kje so imele shod? Najprej so prišle na križ poti na zemljo, potem da so na goro Klek***) letele, kjer je veliko shodišče. Kaj so tam našle? **) Navadno priznanje vseh, ki so bili v preiskavi zavoljo čarovništva tezani, je bilo: da se jim je hudič v moški podobi prikazal, da so ga na kozlovih njegovih nogah spoznali; da jim je hudič obetal pomoč v vsaki sili in denarja, ki se je pozneje v gnoj in črepinje izpremenil; da jim je prigovarjal, ž njim večno zvezo storiti; da so se mu poslednjič vdali, Boga pa preklinjali; da so hudiču obljubili, ljudem in živini škodovati; da so s hudičem in čarovniškimi ljudmi ponočne shode imeli na kakem hribu, (Slovenci seveda na Kleku), ali v kakem gradu ali na pustinjah, da so ondi dobro jedli in pili, plesali in druge nerodnosti uganjali, da so na ta shodi-šča jezdili na krevljah, na metli, ali na kakem drugem črnem kozlu, ali na konjih s pomočjo nekega mazila, da jih je hudič učil škodovati na zdravju ljudem in živini, točo ali viharje delati, kravam mleko jemati itd. ***) Slovencem Je gora Klek navadno shodišče čarovnic. iz Trstu v Ljubljano. Nastanil se je pri »Slonu*. Več lUČj. K umoru na Begunjšici se nam od strokovnjaške strani z Dunaja pojoča: V pravdi proti Bornovemu lovcu Ei-Senpassu, ki je povzročil smrt Rožičevo, je Igral sodni zdravnik dr. Schuster nerazumljivo, da ne rečemo čudno ulogo. Pri obravnavi je oddal mnenje, da je glava od frupla odgnil a in da so jo nemara Odnesle roparske tiče ali žveri. Tako mnenje zamore povedati vsak lajik, zato ni treba zdravniškega izvedenca. Od tega se zahteva več. Zatorej stavimo na dr. Schusterja sledeča vprašanja: 1. Glava se je odtrgala od trupla ali s tem, da jo je kdo odrezal, ali pa, da je bil vrat prestreljen. V obeh slučajih so se morali dobiti znaki, ki govore za eno ali drugo. Dr. Schuster fii znakov sploh nič omenil, temveč kratko-jnalo povedal, da je glava odgnila. Kateri znaki so govorili za to mnenje? — 2. Ali je morda mogoče, da hrbtenica na vratu, ki sklepa glavo s truplom, v dobi enega meseca pr e gnij e? AJi so bili drugi deli trupla zlasti roke in noge, že tako razpadli, da je mogoče misliti na to morebitnost, bi |j bila v tem slučaju nemara prva v sodni praksi sploh? — 3. Zaka|j se ni poiskala glava ali vsaj lobanja, ki bi s$ moral* na vsak na-fcin najti, tudi če bi jo zveri ali tiče odnesle in oglodale? Saj dr. Schuster menda vendar ne misli, da je kaka zver ali celo fica požrla lobanjo odraslega Človeka? — Ko nam dr. Schuster odgovori na ta vprašanja, pojdemo dalje. — Kakor iz našega včerajšnjega poročila razvidno, se tudi g. vpošiljatelj predležečih vrstit bistveno strinja z mnenjem v včerajšnjem »Jutru“ omenjenih veščakov. Cela stvar postaja vedno bolj zanimiva. Vljudno vprašanje. Deželni zbor kranjski je lani sklenil ustanoviti 5 ustanov & 700 K za medicince, ki se zavežejo, služiti kot sekupdarji 3 leta v deželnj bolnišnici. Štipendije so se razpisale in oddale, a imena štipendistov se do sedaj — po dveh mesecih I — še niso objavila niti od deželnega odbora, niti v kakem ljubljanskem dnevniku. Ker se pripoveduje, da so dobili ustanove štiri klerikalni Daničarji prvoletniki, ena pa da se je oddala celo nekemu kranjskemu nemčurju, vprašamo deželni odbor, zakaj ne objavi imen, da se more do- {jnati, koliko je resnice na t^h govoricah? sto vprašanje velja g. dr. Tavčarju, edinemu neklerikalnemu deželnemu odborniku, ki ne smatra za potrebno, stopifi klerikalnemu deželnemu odboru pri takih gorostasnostih nekoliko na prste. Ali ima tudi neklerikalni dr. Tavčar v tej zadevi tako slabo vest kot deželni odbor? Zakaj v svojem glasilu ne objavi imen? Ali se tako malo briga, kaj počenja deželni odbor? Na naslov naših dam in njih klobukov smo prejeli: Nekaj, kar ni nikjer dovoljeno, je dovoljeno v Ljubljani, namreč, da imajo naše častite dame pri predstavah v kinematografu in pri raznih predavanjih na glavi klobuke, zlasti pa da jim štrli iz klobukov dolg konec igle, ki je naravnost drugim ljudem v veliko nevarnost. Posebno nevarno je pri izhodih, ko nastane gnječa. Zato si dovoljujemo častite dame opozoriti, zlasti sedaj, ko so moderni veliki klobuki, da se naj pri predstavah ozirajo na druge gledalce in jim ne ovirajo pogleda na Mnogo coprniških ljudi, pa tudi hudobnih duhov med njimi. Kaj so vsi ti ondi počeli? Pri dolgi mizi so sedeli in imeli različna vina, mesa in tudi drugih jedil, kakor tudi belega, črnega in zelenega kruha. Tudi godci in piskači so bili pri njih. Kdo so bili vsi ti in če jih je poznala ? Ptuji ljudje so bili. S kom se je ondi ona pajdašila in kdo se ji je pridružil? Dobila je tam ljubčka, s katerim se je pečala. Kako mu je bilo ime in kdo je bil? On, ki ga je vzela kakor za moža, je imel sicer človeško podobo, pa je bil le vendar hudoben duh; ime mu je pa bilo Henzelj. Če ni tudi plesala ž njim? ... Plesala . . . Ali ni kake zveze ž njim storila? Mogla je Boga in vse ljube svetnike zatajiti in njemu, namreč hudobnemu duhu, obljubiti popolno zvestobo ter se mu vdati z dušo in telesom, in pa kakor svojega Boga častiti :n moliti ga. Kdaj se je to izverjenje zgodilo? Precej pri prvem prihodu. Za koliko časa? Na veke. Kdo jo je v to zapeljal ? Slaba tovaršija. Kako znamenje ima od njega? Na levem pleču jo je s kremplji do krvavega vprasnil in v svoj zapisnik zapisal. ____________ (Dalje.) platno. Ravno tako naj pazijo na to, da ne bode oster konec igle štrlel iz klobuka, ker bi se na ta način lanko zgodila nesreča. — (Podpišemo! Op. uredn.) O te naše zavedne Slovenke! Čudeži mučeniške krvi so v Ljubljani čemdalje bolj pogosti. Naše »zavedne" Slovenke, ki so nekoč pluvaje za nemškjmi vojaki, so postale navdušene prijateljice nemških oficirjev. Ta veliki čudež sicer ni še vse spreobrnil ampak — da govorimo le o enem slučaju — vso čast onima Slovenkama na promenadi po Bleiweisovi cesti v ponedeljek zvečer. Kaj več bi bilo morda preveč povedano. Na javno vprašanj^: »Ali je dovoljeno, da Vsenemec Mahr, ki je sedaj v vojaški suknji in je nedavno pretepal po Gradcu slovenske visokošolce, kot prostovoljec pozdravlja svoje kolege prostovoljce s pozdravom »Heil und Sieg“ ? na javni promenadi ob pošti do kazine. Šetalca." — Prepuščamo javen odgovor pristojni c. kr. vojaški oblasti. Jugoslovanska enciklopedija. V soboto, dne 16. aprila pride v Ljubljano predsednik Jugoslovanske Akademije znanosti in umetnosti dr. T. Smičiklas, da nam osebno pojasni načrt za Jugoslovansko Enciklopedijo. V to svrho se bo vršila navedenega dne ob 6. uri zvečer seja »Znanstvenega odseka” Matice Slovenske. Na to sejo so vabljeni vsi gospodje, ki so za katero stroko prevzeli sestavljanje abecedarja ali se sicer za stvar zanimajo. Predavanja v umetniškem paviljonu R. Jakopiča. V soboto 16. t. m. ob 4. uri popoldne predava gospod akad. slikar Peter Žmitek o značilnih prednostih na posameznih delih sedajne umetniške razstave. V nedeljo 17. t. m. ob 11. uri dopoldne pa se še enkrat ponavlja o pomenu razstav, posebno sedajne. Vstopnina je navadna. Naj slavno občinstvo ne zamudi priliko vdeležiti se teh važnih strokovnjaških raz-motrivanj. Na nedeljsko predavanje pa se op^zgrjap zlasti delavske in druge organizacije. Obrtna nadaljevalna šola se po sklepu odbora zaključi v nedeljo, dne 24. aprija. Razstava risb in drugih učnih predmetov bode isti dan od 8. do 12. ure opoldan. Med najbolj pridne in marljive vajence se razdeli 24 nagrad in sicer štiri po 20 K in 20 po 5 K ter primerno število priznanlih pisem. Zadruga kovinskih obrtov je izročila po sklepu občnega zbora odboru obrtne na4aljevalne šole za vsakega vajenca 1 K za nabavo potrebnih Učnih pripomočkov. Ta sklep zadruge kovinskih oprtov je hvalevreden in je priporočati, da to store tudi druge obrtne zadruge, zlasti, ker to lahko store, ker imajo v ta namen posebni zaklad na razpolago katerega se ne sme za druge namene porabiti, kakor le v korist vajencev. Posebno bi bilo to priporočati zadrugi krojačev in zadrugi čevljarjev, ker vajence teh obrtov v svrho temeljite strokovne izobrazbe poučuje učitelj-strokovnjak. Slovensko planinsko društvo opozarja na svoj občni zbor, ki se vrši danes v prostorih »Nar. doma"- Društvo zdravnikov na Kranjskem, ima jutri ob 6. uri zvečer svoje mesečno zborovanje v deželni zbornici. Dnevni red: 1. Dr. Avranovič, senkundarij: Demonstracija Finsen-Reinesovega aparata. 2. Demonstracije. Narodna čitalnica v Kostanjevici priredi 17. aprila v dvorani g. Bučarja glasbeni večer. Glasbene točke proizvaja novomeški salonski orkester. K obilni udeležbi vabi — odbor. Pivovarna Mengeš je, kakor se nam poroča iz Mengša, stopila v kartel zaveze nemških pivovarnarjev. Povišanje cene piva. Po Ljubljani kroži vest, da namerava pivovarna »Union” s 1. majem povišati cene pivu. Kako je nekdo postal založnik češke delniške pivovarne? Pričakujemo, da nam dotični gospod to vprašanje sam resnici na ljubo pojaspi. Gospod Juc. Albert Kramer bode v četrtek dne 14. aprila ob 12 */» uri popoldan v slavnostni dvorani staroslavne češke Karlo-Ferdinandove univerze za doktorja prava javno proglašen. Kot ustanovnlk je pristopil k slovenskemu pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon" gosp. Vojteh Vidmajer, uradnik banke »Slavije" s vsoto 40 K Živel ljubitelj slovenske pesmi! Srčna hvala! Pristopilo pa je v zaenjem času tudi večje število novih podpornikov, katerim izrekamo isto-tako srčno zahvalo za naklonjenost. K predavanju Mirka Černiča smo sprejeli sledeči popravek: V poročilu o predavanju medicinca Černiča »Človekov postanek, razvoj in konec" se je vrinilo več napak. Najgorostasnejša med njimi je, da postane tudi moški s 45. leti starostno jalov oziroma spolno nezmožen. To se naj popravi v tem smislu, da sicer res ta pojav pogosto nastopi, toda le vsled nerednega življenja (alkoholizem, spolni ekcesi, bolezni itd.), nikakor pa ni to redno kakor pri ženski. — Druge napake so nastale vsled nesporazumljenja; cenjeni bralci jih bodo lahko popravili, ko izide knjiga o tem predmetu. Dva nemška sleparja. Pretečeni teden sta hodila dva tuja Nemca po trgovinah in trafikah ter pri menjavanju in kopavanjii na znan čifutski način goljufala, dokler ju ni mestna poljcija zasačila. Bila sta oba brez izkazov. Eden se je izdal za drožista Jožefa Kaiserja, rojenega 1893 v Steinamangerju. Drugi pa se je imenoval Štefan Horvat, rojen istotam. Pri natančnejši preiskavi so našli pri njem razna ogrska pisma, železniške listke, vozne rede, zaznamke sejmov ter :»inogo drugih sumljivih reči. Policija je tudi dognala, da oba zasleduje okrajno sodišče v Beljaku zaradi goljufije. Oba sleparja so izročili v preiskovalni zapor deželnega sodišča. Kaj pa, če bi bila ta dva tička v kaki zvezi z sejmskimi sleparji, ki jih pravica že toliko časa brezuspešno zasleduje? Dobro bi bilo, o tem vprašanju kaj več razmišljati. Ustrelil se je blagajnik premogo-kopne družbe. V nekem ljubljanskem hotelu se je včeraj ustrelil Alojzij Walla, blagajnik premogokopne družbe v Zagorju. Naš sourednik je o tem samomoru izvedel sledeče podrobnosti: Alojzij Walla je navadno zahajal v dotični hotel. Zadnji čas ga že dlje časa ni bilo. V pondeljek zvečer je prišel ob pol 7. uri, ter prosil za sobo. Sobarica, ki ga je poznala, se je začudila, ker je slabše izgledal, kakor pri zadnjem obisku. Walla se je izgovarjal, da včasih že tako pride. Podpisal se je v zglasilnico: 11./4. 1910. Alois Walla, Kassier Sagor. Pustil si je zakuriti sobo, pozneje prinesti čašo piva, pisal je dlje časa pri mizi, potem se je sezul in se kar oblečen vlegel na nerazgrnjeno postelj. Kaj je potem počel, ni znano. Včeraj zjutraj. Vsi gostje so že zdavno vstali in deloma že odšli, a Wallajeva soba je bila še vedno zaprta. Nekaterikrat so poskušali, če je gost že vstal, a vrata so bila še vedno zaprta. Ko gre sobarica zopet popoldne pogledat, najde vrata še vedno zaprta. To se ji je zazdelo sumljivo, poskuša odpreti, kar se ji tudi posreči. A ko stopi notri, grozen prizor: W a 11 a leži stegnjen po tleh med posteljo, zofo in mizo. Iz ust so mu prihajale pene. Blizo njega je bil kos sveče, malo dalje svečnik. Sobarica vsa prestrašena, zaklene sobo pa obvesti policijo. Bila je v mnenju, da se je mož zastrupil, krvi namreč ni bilo videti. Ko pride policija in mestni fizik, zapazi sobarica v kotu umivalnika samokres, a na robu umivalnika so bili sledi krvi. Iz vsega položenja se da sklepati: Walla je prišel ž samomorilnim namenom v Ljubljano. Ko je odpravil svojo zadnjo korespondenco in je v hotelu vse potihnilo, je izvršil svoj namen. Obul si je čevlje, stopil pred zrcalo nad umivalkom, v desno roko vzel samokres, v levo pa svečo. Ko je strel, ki je dobro zadel, oddal, je izpustil samokres, tedaj mu je pricurljala kri iz rane, omahnil je nazaj, padel s svečo vred. Sveča je morala takoj pri padcu ugasniti, sicer bi se bila zgodila lahko še večja nesreča. To sve je moralo zgoditi v pozni nočni uri. Čudno je, da strela ni nihče slišal. Walla je bil že blizo 35 let v službi pri premo-garski družbi, jako vesten, živel je v dobrih razmerah. Le smrt sina, ki je lani umrl, ga je silno potrla. Pred kratkim je prosil za pokoj, a ker je bil še krepak, so mu svetovali, naj le še počaka. Pri sebi je imel okrog 40 K denarja. Na mizi je pustil listek s prošnjo, naj se obvesti njegova žena, določil svoto denarje, ter uro i. dr. kot last žene. Iz pisave se razvidi, da je listek pisal že popolnoma razburjen, ker se namreč opeto-vano zahvaljuje; napravil je križe in baje večkrat besedo: Amen. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano. Walla je bil star 60 let. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Bahnrestaurant Laibach. Na južnem kolodvoru, kjer se shaja cvet ljubljanskih narodnjakov, na čelu jim dr. Tavčar, kot predsednik stare liberalno-nemške in v najnovejšem času nove Iiberalno-klerikalne zveze, imajo take plačilne listke: Jo sef Schrey, Bahnrestaurant, Laibach. Čutimo posebno potrebo vsem zavednim Slovencem to povedati. Plačilni listek je v našem uredništvu na vpogled. Če je dr. Tavčar svojega od nedelje kje izgubil, mu lahko postrežemo ž njim. Sprevodniki in uslužbenci električne železnice. Sinočni sestanek je posetilo le 10 udeležencev. A ti so vztrajali pri svoji zahtevi glede napitnine, katero so jim odtrgali. Stavkokazec Muhič, ki svoje tovariše ščuje proti opravičeno započeti akciji, dobi svoje levite, kakor jih zasluži. Pričakujemo poročila. Kako mestni užltnlnskl urad podpira nemške kapitaliste povemo našim »narodnjakom" jutri. Razgrajač v Lattemannovem drevoredu. Aretovan je bil včeraj neki pekovski pomočnik, ki je razsajal v Latterman-novem drevoredu, zadal je tudi nekemu drugemu pekovskemu pomočniku brez povoda krepko zaušnico. Poklicani stražnik je imel dosti opraviti, predno ga je spravil na magistrat. Nesreča. Z žrebljem se je zabodel včeraj dopoldne v koleno desne noge neki zidarski pomočnik pri tukajšnjem stavbniku Ogrinu. Ker mu pa je začela noga močno otekati in se je bati, da se je zastrupila kri, prepeljali so ga popoldne z rešilnim vozom v dež. bolnico. H^omušnl naborniki. Nabornika Martin Spinar in Franc Razpotnik doma od Sv. Lenarta, sta šla včeraj po naboru ob Gruberjevem prekopu proti Stepanji vasi. Opazita na bregu voziček za odvažanje gramoza. Razpotnik skoči v voz, Špinar pa ga pelje ob bregu, pa naenkrat se voz preobrne in zdrči z Razpotnikom vred doli v strugo; Razpotnik se je pri padcu pošteno pobil, tovariš pa je zbežal pred orožnikom na Golovec. Pasje znamke za okolico: Za občine Brezovica, Dobrova, Dobrunje, Ježica in Rudnik je vpeljalo c. kr. okr. glavarstvo pasje znamke. Vse tiste pse ki bi se potepali brez znamke, bo polovil konjač. Znaki viharjev. Včeraj so se opazili na jugo- in severozapadu znaki večjih viharjev in drugih elementarnih izgredov. Najbrže imamo tudi mi v kratkem novo vremensko izpremembo. 800 laških zidarjev se je včeraj s posebnim vlakom pripeljalo v Ljubljano. Brez voznega listka se je pripeljal iz Zagorja v Ljubljano tesarski pomočnik Anton Opeka iz Cirknice. Stražnik ga je aretoval in so ga nato izročili okrajnemu sodišču. Aretovan! izseljenikl. Jožef Govednik, Anton Gornik, Ivan Težak iz Lokvice in Jurij Lah iz Migovice pri Črnomlju so se hoteli odpeljati v Ameriko še predno so nosili vojaško suknjo. Na kolodvoru jih je pa dohitela roka pravice. Vsi pridejo k deželnemu sodišču. Navihan berač. Predvčerajšnjem je po Marija Terezije cesti beračil nek 35 letni neznanec s pretvezo, da je pogorelec. Ko ga je nek gospod vprašal za ime, se mu je izkazal z nekim listkom z občinskim pečatom Mostou na severnem Češkem, potem pa pobegnil. Dotični gospod je ponarejeni list izročil policiji. Hudodelstva goljufije osumljen in aretovan je bil včeraj na južnem kolodvoru Rihard Kralj iz Št. Gotharda pri Trojanah. Hotel se je odpeljati v Ameriko. Pri njem so našli 842 K denarja. Iz slovenskih krajev. Novo mesto. Vinotoči pod vejico. V obližju Novega mesta, v krajih od pol do eno uro hoda oddaljenih, je sedaj nad 20 vinotočev pod vejico, če prav imamo v mestu tri, kjer se dobiva jako dobra dolenjska kapljica liter od 32 do 48 vin. Gospe Fichtenau vinotoč — krstili so znani vinokusci v »Hotel Union". — Domači gostilničarji kupujejo vino iz tujin in zato ta škoda. V Trški gori, kjer se prideluje znani »cviček", je še mnogo hektolitrov vina. — V preiskovalnem zaporu se je zadušil. V novomeškega okrajnega sodišča preiskovalnem zaporu, dne 14. t. m. pripeljanega, radi prestopka tatvine interniranega piskroveza Petra Koncity (Vojček) iz Petroviče — Trencin, okraj Litze, poprijela je v noči padavica, zvrnil se je iz postelje, udaril ob pljuvalnik v spodnjo čeljust in Se Zvrnil na s sabo pri padcu vzeto posteljno plahto, zamotal z obrazom v njo in tako zadušil. Že pri manjših sodiščih na deželi se ima v posameznih zaporih varnostne zvonce, a novomeški jih nima; — prav priporočljivo bi bilo — še bolje nego že upeljane zobne krtačice — da se upelje iste. Novomeško kolodvorsko restavracijo, last g. Neže Perko, je dne 10. t. m. kupil znani mesar in posestnik Jože Windischer iz Kandije za 80.000 kron; — tamošnje prostore gotovo ne bode kazi-notom odstopal. Iz Kranjske gore. Obrambno delo na skrajni meji. V nedeljo 10. aprila se je vršil občni zbor tukajšnje podružnice družbe sv. C. in M. združen z veselico. Zborovanje otvori g. Praprotnik, pozdravi naj poprej došle goste iz Jesenic, Dovjega, Mojstrane in Rateč, posebno pa še g. Stegnarja iz Ljubljane, ter še gospe in gospodične, ki so prišle v tako velikem številu. Potem nadaljuje, da je ravno Kranjska gora kraj, na katerega Nemci najbolj pritiskajo, ker je obrambna trdnjava, ki brani našemu severnemu sovražniku prodirati dalje v lepo gorenjsko dolino, zato je naša sveta dolžnost, da se vsi pošteni Slovenci oklenemo obrambnega društva sv. C. in M. Nato poda g. Rus blagajnikovo poročilo. G. Drašler izjavi kot revizor, da so vsi računi v najlepšem redu kar lahko z obema rokama podpiše. Nato ie sledila volitev in so bili sledeči Člani izvoljeni v novi odbor: g. dr. Tičar, prvo-mestnik, njega namestnikom g. Praprotnik in g. Jalen iz Rateč, blagajnikom g. Hribar, namestnikom pa gdč. Černilec Mici in g. Beseg, tajnikom g. Rus, namestniki pa so: gg. Skrabar Fran, Drašler, Zupančič iz Rateč in Černe iz Kranjske gore pa revizorjem. Po končani volitvi vspodbuja g. Praprotnik novi odbor k energičnemu delu ter obenem predlago, da naj podružnica prispeva en delež k obrambnemu skladu. Predlog je izval veliko navdušenje pri vseh navzočih in se enoglasno sprejme. Nato slika g. dr. Tičar naš obrambni boj proti »Drang nach Osten und Silden". Obžaluje bratomorni boj, ki so ga zapričeli naši veliki Slovani klerikalci, katere je strankarska strast pripeljala tako daleč, da hočejo naše edino obrambno društvo ubiti in tako pomagati težnjam Nemcev, nas čimpreje s ravne zemlje pregnati. Tu se slišijo razni medklici proti narodnim izdajalcem, taki,