PBODisnro to oprasntSTvo.
Maribor, Koroške ulice 5.
V
„STRAŽA“
izhaja T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
X eredniStvom se more govoriti wi dan od 11.—12. ure dopold.
TsJ®fon eL na
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
flarotnlna listo:
Celo leto..................12 K
Pol leta četrt leta Mesečno
6 K 3 K 1 K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
i. 140.
Maribor, dne 29 novembra 1911.
Letnik III.
Slovenskim sodnikom in odvetnikom.
Maše justične razmere postajajo od dne do dne neznosnejše. Pravice, ki nam pfristojajo po človeški in božji postavi, se nam hoče kratiti. Iz samostojnega, za enakopravnost se borečega najrodai se hoče napr|a)vitj brezpravno paro. Krivice Hochenburgerje-veg,a siistema kriče do neba, so pravcati evropski škandal.
Že velikokrat smo pozivali vse, ki imajo opraviti s sodnijo in sploh našimi oblastmi, naj bodo neizprosno dosledni in naj rabijo vedno in povsod samo slovenščino. Ce bi v tem oziru storil vsak naš posameznik, vsaka naša posamezna avtonomna oblast svojo dolžnost, bi dovedli sistem kmalu do ab>-surdnosti. Izkazalo bi se, da so visa,' sklicevanja nemških nestrpnežev .na razne zajvite in zakla,vzulirane naredbo in odredbe nezmiselna in nemogoča, da - se preko in proti zavednemu narodu z birokratičriimi iznajdljivostmi ne da vladati.
Danes hočemo nasloviti svoj apel na one može, ki v boju za pravice slovenskega jezika po naših u-radih, zlasti sodnijah, Ijftiko največ store, ki najlažjo pripomorejo našim zahtevam do zmage: na slovenske sodnike in odvetnike. Ti gospodje poznajo razne paragrafe in vsakovrstne naredbe, vedo za razne navade, vidijo vse mogoče nepostavnosti in se zato lahka majvspešnejše zoperstavljajo raznim krivicam.
Lajik, ki ni doma v paragrafih in naredbah, ima vedno težavno stališče, če trči vkup s kakim z!ar grizenim nemškim uradnikom, ki pri eni priliki z mefistovsko zlobnostjo dokazuje, da se mora kot zaprisežen uradnik do pičice držati nairePb, če prav so zastarele in bijejo v obraz vsfaki objektivnosti, pri drugi pa, ko ima pred sabo nezavednega priprostega človeka mirne duše dopušča, da. se vse naredbe teptajo z obema nogama. Sodnik in odvetnik imata pa kot strokovnjaka vsakokrat priliko, da zahtevata postopanja strogo po predpisih, In v zelo mnogih spornih vprašanjih tirata lahko odločitev do najvišje instance.
če bodo slovenski sodniki in odvetniki storili svojo narodno dolžnost, 'potem bo interpretacija § 19,
kot jo je podal Hpchenhurger v svojem odgovoru na Ravnikarjevo interpelacijo, kmalu iluzorična. Tudi tista razlikovanje in nijansiranje mdi popolnoma no-tranje-uradnim in napol notranje-uradnim jezikom, kakor bi ga rad ugotovil Hoche(nburger s tem, da po-vdarja vp&itoletno navado, ne bo držalo. Treba je samo, da se slovenski sodniki odločno zavedajo svoje možke časti in v nikakem slučaju ne pripuste, da bi se z njimi pometalo, kakor z nagajivimi kraiko-srajčniki. Kje so odredbe, da je nemščina notranji uradni jezik pri sodiščih? Kako se sklada Hochen-burgerjevo tolmačenje § 19 s pravnim naziranjem? Kaj pravi k vsemu temu upravno sodišče?
•Slovenski sodniki, na noge!.
Ce vsi slovenski odvetniki in sodniki store svojo sveto narodno dolžnost, potem bodo postale kmalu nemogoče razmere, kakor so sedaj na primer v 'Mariboru. Pri tukajšnjem sodišču je cela vrsta sodnih praktikantov in avskultantov, ki so povsem nezmožni slovenščine. Pri ogromni večini vseh pravnih zadev pri tukajštnjem sodnem uradu je pa nujno potrebno, da zapisnikar ume slovenski Ikeir so ali stranke ali pričo slovenske. Iz teh faktičnih razmer se izcimi cela vrsta nepostavnosti in nepravilnosti. .Zapisnikar je po postavi soodgovoren za pravilnost zapisnika, katerega tudi podpiše. Kako naj pa bo odgovoren, Če slovenščine ne razume, če ne ve kaj piše in podpiše? Tako prav|osoo*je bije pač naravnost v obraz vsakemu zdravemu razumu. In kaki so zapisniki, ki jih po diktatu piše slovenščine nevešči Človek, ki bi moral, kar je teamoobsebi umevno, radi svoje soodgovornosti razumeti zaslišano osebo? In kakšni morajo biti pravoreki, ki se izgovarjajo na podlagi takih zapisnikov? Ali se ne vrše 'cjau za dnevom <pri okrožnem senatu in pri prizivih ničnostne tožbe, ker figurirajo kot zapisnikarji uradniki, ki ne razumejo prav nič Slovenščine? Končajmo! če človiek tako preiskuje te gnile in nepostavne razmere, mu mora zavreti kri. Da so taki justični Škandali sedaj v 20. stoletju mogoči, in da na ttjf.a sramotna zakonolom-stva opira s svojo kulturo se bahajoči nemški narod svojo premoč, to je črni madež, ki postavlja Nemce daleč za druge kulturne naročje, ker stoje, še vedno na stališču brutalne sile, ker se vzdržujejo mnogokje s terorizmom in kršenjem vsake pravičnosti in po-stavnosti.
NajobčJutnejše udarce pa lahko zadajo v vseh teb vprašanjih nemški nasilni oholosti slovenski sodniki in odvetniki.
Toda mnogo, mnogo je v tem oziral smrdljivega v naših lastnih vrstah. Marsikatera trpka n.am sili v pero in z mnogoterim gospodom bi morali kaj krepko obraČunajti. Ljudje, ki se radi bahajo s svojim ,,'kristalno-öistim“ narodnjaštvom, ki se radi pustijo kovati med prve rodoljube, ki se mnogokrat postavljajo kot pravi narodni mučeniki In tožijo Čez našo narodno mlačnost, v resnici niso nikaki možje, ampak 'mevže. Veliki so v donečih frazah, v dejanjih bi se pa morali skriti pred zadnjim revnim diur-nistom.	, ; ,	; ', } j 7j
Za danes povemo samo: Old sedaj naprej bomo vodili najstrožjo kontrolo in kjer bomo videli pri naših sodnikih in olivetnikib neodpustno popustljivost in malomarnost radi naših jezikovnih zahtev, tam bomo nastopili brezobzirno in brez pardona. Na&e potrpežljivosti jo konec!
Med ljudstvom.
Šoštanj.
Pri nas se je ustanovila skupina Jugoslovanske strokovne zveze.
Na shodu je poročal podpredsednik J. \S. Z. g. Zajc iz Skal obširno o naših strokovnih društvih.
K zvezi je pristopilo prav lepo število članov in članic.
V odbor so izvoljeni sami vrli in zavedni možje: Zaje Josip, predsednik; Zajci Valentin, podpredsednik; Rotnik Josip, tajnik; Golob Josip, tajnikov namestnik; Ravlen Josip, blagajničar; Satler Fran, blagajnikov namestnik; Peroner Vinko, odfcjornik; J. Goršek, odbornik; Skrube Miha, nadzornik; Martin Drev,	uk; Vekoslav Zajc iz Skal, zastopnik.
Videm oh Savi.
Oibčni zbor političnega društva „Sajva“ zreški, in sevniški okraj se je Vršil v nedeljo dr"«« t. m., popoldne ob 3. uri na Vidmu v hotelu rčp nej. Občni zbor in poročilo poslanca gospo- ,tv Benkoviča je trajalo skoraj tri ure. a
PODLISTEK.
Delovanje kat. polit, društva
v Konjicah.
(Dalje.)
Zapisnikar naznani, da se je na prejšnjem zboru sklenjena nezauppica odposlala 'dna 11. julija
Potem 'razlaga), kaj je volilna postava, kako se je dosedaj volilo za deželni zbor po Schmerlingovi volilni postaivi. Stari volilni' red se obsodi, ker daje kmetom premalo pravic. Govornik st. )vi in utemeljuje sledečo resolucije:
1,	Ministrstvo naj se poprosi, da razpjusti sedanji (takratni) Štajerski deželni zbor in se razpišejo novo volitve, ker zdaj nimamo 'zastopnika v državu, zboru In od sedanje večine v deželnem zbora- ni pričakovati nič ugodnega.
2.	Naj se volilni red tako prledrugaci, da bode slovenskim kmetom pravičnejši:
a)	Slovenskim prebivalcem naj se da toliko poslancev, kolikor jim jih gre po, znesku njihovega davka.
b)	Volilni okraji naj se r,./zdele tako, 'da se bo povsod volil le en poslanec.
c)	Veleposestniki naj se razdele v dva oddelka, v nemško- in slo>/ensko-Štajerški oddelek, za poprejšnjo mariborsko kresijo.
d)	Veleposestnikom naj se prišteje vsak, ki plačuje 100 fl (= 200 K) direktnega davka, näß si je bila njegovo posestvo „lanätäflich“ ali ne.
e)	Ker imajo res mesta in ,trgi nekoliko drugačno razmere In pptrebe, kakor kmetje, naj posebej volijo. K mestom naj se pridružijo vsi trgi, četudi nimajo naslova „[landesiürstllch.“ Naj se jim pa ne da večje Število poslancev, kot jim pristoja po znesku davkov, ki ‘jih plačujejo, ali po številu prebivalcev. .('Jernej Gradišnik pripomni, naj gre to po „šjtibri.“)
V	kmečkih občinah naj se vrše volitve ka(kbr doslej po izbranih volilnih možeh. Pravico, izbirati volilne može, na,j ima 'vsak, ki plačuje najmanj 3 fl. (= 6 kron) neposrednega davka. Število, izbranih mož naj so obilno pomnoži, da na 50 prvotnih volilcev pride en izbornik.
Tlo resolucije so 'se sprejele enoglasno, le pri Zadnji točki se je sprejel dodatek, naj se na vsakih 300 duš voli 1 izbornik.
iVjeleČastiti gospod Brelih razlajga, zakaj nismo zadovoljni z novo šolsko postavo. Postava namreč ne jamči nikjer, da se bo mladina (vzgojevafla v, dobrem katoliškem duhu. Dalje razloži začetek farnih šol, kakio da so učitelji bili tudi cerkovniki, ali narobe in da ije Še dandanes dokaj dobrih katoliških učiteljev. Pove, da novai šolska postava ne gleda na to, kakšno vere da je ljudski učitelj, če je’ le drugače Izprar San. Ker Štajerski deželni Šolski svet noče delati na to, da bi se postava predrugačila, predlaga sledečo resolucijo: .„Visoka vlada na ‘Dunaju se poprosi, naj našim šoijarn povrne katoliško ime in katoliški značaj.“ Se sprejme enoglasno.
Predsednik Rozman predlaga protest zoper oropanje sv. Očeta in zoper preselitev laške vlade v Rim. Društvo se pridruži protestom in enakim ugovorom drugih društev, kar se tudi sklene naznaniti c. kr,, vladi. Pri tem se pa ludi vlada poprosi, naj se skrbno vjaruje vsega, iz Česar bi mogli Lahi Sklepati, da mi odobrujemo njihovo ropjarsko vedenje dne
20.	septembra 1870 in 'dne 2. julija 1871.
Vielečastiti gospod župnik J. Virk govori o predlogu lipniškega, c. kr. okrajnega glavarstva, kako hi se naj uredila plača nižjim duhovnikom. Prav jadno Sn Šaljivo pobija ta predlog in pokaže, kar je
V	njem napačnega, kaj krivičnegia. Pove tudi, kdo so „komunisti“, kilo „internacional“ Ravnanje komunistov pojasni s prigodbo iz življenja carjeviča Jožefa II. „luknja je naša — bolen zolb pa vaš (moj.“
Ohienjen predlog se enoglasno zavrže ter se
dvema navzočima udoma okrajnega zastop ^rogi skrbeti, da ga tudi okrajni zastop zavrže.	’
Gospod M. Lendošek omeni, da so dane.. „ n3r mj vred prvikrat v katoliškem političnem drušf.u z_ brani katoliški možje na Laškem (TSiffer). Na ^ra_ vje! Živili vrli Laščani! Daleč gori na Koroškem v Zgornjih Buhlah so pa koroški Slovenci danes tabo* napravili (dna 6. avgusta 1871). Govornik pove, kaj s« tabori, kakšen razloček je med našimi zbori in pa med tabori. Ker vemo, da koroški Slovenci ne bodo nič napačnega sklenili, predlagam, da se naše. društvo v tem trenutku že pridriuži njiholvim sklepom. Se enoglasna sprejme s klici: „(Živeli taborci!“
Tajnik Se vpraša, kako bi se prihodnji rojstni dan Nj. veličanstva, presvitlegai cesarja Franca Jožefa I., dostojno proslavil. 'Sklenie se:
1.	Naj se udje dne 18. t. m. obilno udeleže’slovesno svete m(a,Še v Konjicah, odbor pa sle sestane celotno in prüde .„ln corpore“ k sveti maši.
2.	Po končani sveti maši imej odbor izredno slavnostno sejo.
Odbor naj v imenu društva Nj. veličanstvu izporočj brzojavno nlašo udanost in nepremakljivo zviestobo.
Sa enoglasno sprejme.
Prihodnji zbor se skliče dne 17. septembra.
Društvo napravi udom veselico. —
Dne 18. avgusta, na cesarjev rojstni dan, s,e vrši sklenjena VIII. odborova seja. Začne še ob '/210. uri dopoldne v veliki obednici velečasjitega. gospoda Rozmana, po končani veliki peti sveti maši, katere so so iz označenega povoda (udeležili vsi odborniki. Navzočih pri tej sieji je tudi nekaj udov.
Predmeti:
Zapisnikar predlaga sledečo brzojavko:
„(Najvišja kabinetna kan ćelija, Dunaj. Katoliško politično društvo v Konjicah izreka Nj. veličanstvu svojo udanost in nepremakljivo zvestobo. V društvenemu Imenu . .
(Dalje prih.)
Vlršile so se nove volitve odbora in sicer so izvoljeni: načelnik Častiti gospod duhovni sjvetnik Joe. Cerjak iz Rajhenburga: podnaöeln'ika gospod Franc Gerec, veletržec v Pišecah, in gospod Franc Pl(a-ninc, posestnik na Vidmu. Diaflje so izvoljeni v odfcor: dr. Ivan Benkovič, posestnik Avsenak iz Rajhenburga, veleposestnik Radej iz DoVškega, župnik Pres-ker iz Kapel, posestnik !Urek mlajši iz Globokega, mestni Rupnik Mešiček iz Brežic in župnik D ob er še k iz Sevnice. Kot namestniki: posestnik BrataniČ ml. iz Bukošeka, posestnik Barbič iz Vidma, gostilničar Agrež iz Pišec, posestnik Bernardič iz Vidma, posestnik Blatnik iz Artič, župnik Gartner iz Plainine, posestnik Ogorevc iz Rigonc, župnik Raktelj iz Bizeljskega, posestnik Pajk iz Z(abukovja, posestnik .Vrtovišek iz Canj .(Blalnca).
Ob enem se je sklenilo osnovati pododbor S.
K.	Z. posebej za breški in sevniški okraj in v ta namen je sklicati shod v 'Brežice in Sevnico,
Po poročilu poslanca gospoda dr. Benkoviča se je soglasno sprejela resolucija, s katero se poživlja deželne poslance v deželnem zbđru vstrajati v najstrožji opoziciji, dokler se ne ustreže upravičenim slovenskim zahtevam.
Končno je bil soglasno spjrfejet predlog, da se časltnim članom društva imenuje njega bivši dolgoletni načelnik častiti gospod Josip Potovjšek v 'Vojniku.
i lltPolitični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 28, nov.
Gosposka zbornica.
'„’Bohemia“ poroča, da je cesar imenoval 11 novih članov gosposke zbornice.
Avdijence.
V nedeljo dne 26. t. m. je bil sprejet ministrski predsednik grof Stiirgkh od cesarja v avdijenci. Groi Stiirgkh je cesarju poročal, kakor vedo poročati dunajski časniki, o parlamentarnem položaju in si je izprosi] predsankcijo za uradniško predlogo, kakor je je spremenil v sporazumu s strankami.
Zia Stiirgkhom je bil Sprejet v avdijenci vojni minister Auflenberg, kojega sprejem je Veljal brafcn-bni predlogi, in za tem notranji minister Heinold.
Kakor se čuje, cesar sedaj v decembru ne bo še] v Budimpešto. Na mesto njega bo šel na večtedenske bivanje v ogrsko prestolico nadvojvoda Franc Ferdinand.
Prodiranje Cehov na Zgornjem Avstrijskem.
Cehi v vedno večji meri nakupujejo zemljišča na Zgornjem Avstrijskem. Skupno je že prlefto 180 posestev v Češke roke. V isti meri raste tudi število čeških trgovcev in obrtnikov, ki se naseljujejo v gor-nje-avstrijskih občinah. In pri nas?
Iz socialne demokracije.
Bivši voditelj francoskih socialnih demokratov Lafargue je zastrupil s ciankalijem sebe in svojo ženo, hčer ustanovitelja socialne demokracije Marixa. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da ga je gnala v smrt njegova bolezen — bil je paralitičen — in da sta s soprogo že ‘pred daljšim čaJEom sklenila skupno umreti in sta določila kot dan smrti dan 26. novembra 1911. Lafargue je bil najvnetejši propagator Čistega socializma na Francoskem.
Proračunski odsek,
V	včerajšnji seji se je nadaljevalo generalno debato. Med drugimi je govoril tudi Marckhl, ki je hotel pokazati, da je na vsakem polju doma. Govoril je o vsem mogočem, pa povedal ni nič, Poskušal je celo dajati Slovanom dobre svete. Na koncu seje, je bila generalna debata zaključena, To je pa slovenske zastopnike silno razburilo, ker st,a bila na govorniški listi še poslanca dr. Šušteršič in dr. Korošec, in se jima je bilo zagotovilo, da generalna debata v ponedeljek ne bo končana. Zato so Slovenci energično protestirali in padle so že celo besede o obstrukciji. Odločen nastop naših poslancev ni bil brezuspešen. V današnji seji je predsednik budgetnega odseka, Ko-rvtovski, obžaloval, da nista omenjena naša dva poslanca prišla do besede. Dr. Steinwender je nato predlagal zopetno otvoritev generalne debate, kateri predlog je bil soglasne sorejet.
Kot prvi je govoril dr, K o r o Š e c, ki je izvajal:
Dokler smo se borili proti sistemu Bienerth, smo postopali skupno z zastopniki bratskega češkega naroda,, Kadarkoli so imeli Cehi velike boje proti vlar di, vselej so stali Slovenci ob njihovi strani, tudi Če je bilo včasi naše stališče bližje temu čeških Nemcev, kakor n. pr, pri delitvi dežele in vseh vprašanjih nar rodne avtonomije po deželah.
Zato smo bili presenečeni, ko se sedaj Cehi nar enkrat pripravljajo za vladno večino, ki naj podpira fiadi Hochenburgerja, proti kojemu smo se pod Bie-nerfjjiom še skupno borili. Sistem Hocbenburgerjev Še živi, vsaj mi Slovenci ga bridko čutimo. Govornik nar vaja justične razmere na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem. Glede Elsnerjevega ukaza pozivlje nazadnje tuši slovenske sodnike, naj se ga ne držijo, ker je profcipostaven. Slovenska delegacija bo v tem oziru vedelš najti sredstva, da pride jezikovna, enakopravnost V veljavo.
Govornik nadalje protestira proti temu, da si veliki narodi najprej razdelijo ministrske sedeže, potem pa Še milijone in milijone denarja za svoje strankarske potrebe, Nam Slovencem pa se odklanja regulacija rek, da celo akcija za podporo po suši in ui-mah se zavlačuje. Četudi sami, vendar takega postopanja ne bomo dopustili.
Dr. Š u s t e r Š i č je pa v svojem govoru polemiziral z ministrskim predsednikom in menil, da štirimesečni budgetni provizorij popolnoma zadostuje. Nikakor ne more odobravati mnenja ministrskega predsednika glede vprašanja reciprocitete zagrebškega vseučilišča. Po govorih naših poslancev se je prešlo v specijalno debato o „cesarjevi“ odredbi glede budgetnega provizorija za leto 1911 in leto 1912.
Govorilo je mnogo govornikov, tudi ministrski predsednik. Nato je bila seja zaključena.
Dunaj, 28, nov.
Zbornica, ki je danes po večdnevnem odmoru zopet zasedala, je izjemoma pridno delala. Po dolgem času se je zopet razne predloge brez prvega branja nakazalo odsekom,
V	današnji seji se je poslovniški provizorij, ki je že dve leti v veljavi, podaljšal Še za eno leto. Debata je bila kratka in malo zanimiva.
Jutranja seja bo kratka, ker prvo branje malih vladnih predlog ne bo trajalo dolgo Časa.
h. ^	•' . T " •••£'.',	• *
* «
Drjžavni zbor ne bo imel meseda januarja in februarja 1912 nobene seje, zato pa bodo zasedali: brambnj odalek, odsek za socialno zjjvfarovanje in Še mordjžt tudi finančni odsek. Predpogoj za to je seveda, da se vrši še v predbožičnem zasedanju prvo branje bramhne reforme in davčnih predlog. V tem Blučaju predsednik ne. bo izrekel odjgodenjal parlamenta, marveč bo razglasit, da napove dan prihodnjega zasedanja pismenim potoni.
Widmams — namestnik na Moravskem.
Potrjujejo se vesti, da bo v prihodnjih dneh imenovan bivši poljedelski minister Widmainn za cesarjevega namestnika na 'Morpvskem.
Angleško.
V	pondeljek ctne 27. t. m. je bila angleška zbornica nabito polna, v znamenje, da je dotična sieja bila velike važnosti za razvoj svetovnih dogodkov. Govoril je angleški državni tajnijk sir Edvard Grey. Vsebina celega govora je bilo razmerje maU Anglijo in Nemčijo radi maročanškega vprašanja. Greyjov govor potrjuje samo, da st> bile strune med Anglijo in Nemčijo zelo napete.
Iz Pariza poročajo sicer nemški listi, da so Francozi zelo nejevoljni na Angleže in da je v nevarnosti tripelententa. Tloda jtb so samo pobožne nemške želje, ker ničesar bi Nemčija rajši ne vidila, kot kaj takega.
Rusija.
Lakota lia Ruskem.
V	guberniji Orenburg vlada lakota. Kmetje prodajajo živino za vsako ceno, ker nimajo prav nobene krme. S streh trgjajo slamo, da z njo krmijo živino. V guberniji je nastopil tudi1 lakotni legar.
S a s o n o |V.
Ruski zunanji minister Sasonov je okreval in prevzel zopet vodstvo zunanjega urada.
Amerika.
Roosevelt je izjavil poročevalcu i„fWorlda“, da je dobil z ozirom na svoj članek v j,{Outlooku“, v katerem je kritikoval vladno trustovAko politiko, veliko priznalnih dopisov. „{Odkrito upam“, je pristavil, „da me nihče ne bo krftpdidiral za predsednika Zedinjenih držav.“	i
Vstaja v Mehiki.
Pri Santi Anni je 400 mož vladine armade po celodnevnem boju porazilo 800 pristašev generala Zapete, ki je pobegnil. General Zupeta je izgjubil 62 mož. Pri Pibranji se je tudi vršil boj med vitimi mi vojaki in pa vsta,fei. Ubitih in ranjenih je bilo v tem boju 60 mož.
Vojska med Italijo in Turčijo.
Italijansko poročilo o boj ih pri Tripolisu.
„lAjgenzia Stefani“ poroča iz .Tiri poli s a od dne 26. t. m.: Danes zjutraj so naše čete pričele splošno prodirati proti južnovztočni fronti jn sicer Še povsod VSpešno. Sovražnik se je umaknil iz svojih vtrjenih postojank, Faktični cilj te akcije je. bila proga, ki je segala s pozicije na vztokiu Baterij Hamidie in Henni do malega forta Mesri. Boj, ki je bil vroč in je trajal cel dan, je nehal s sijajno zmago, ki utegne biti odločiljna za Vislo vojno.'1 Naše čete so pričele prodirati na naši desni črti ob ;6. uri zjutraj in sicer 6. brigada in dve gorski bateriji. Dva eskadrona sta tvorita najskrajnejše krilo naših' čet. Ob 7. uri je pričelo sovražno topništvo streljati na naše čete. Ob
8.	uri so naše čete zasedle hiralnico, kmalu potem je pričel sovražnik streljati na naše Čete z malega forta Mesri, a v tamkajšnji okolici utrjena sovražna pehota je pričela streljati na 6. brigado.
Rim, 27. nov. „Agenzia Stefani“ poroča \z Tripolisa: (Vrhovni poveljnik general Caneva se je tudi udeležil današnjega boja. Vse službovanje posluje izvrstno. Govori’ se, da je bilo vjetih zelo mnogo Tur-kov.	v .	,'J
Rim, 27. nov. JAgenziai Stefani.“ {Listi poročajo posamičnosti o včerajšnjem boju pri Tripolisu in povdarjajo, da je bil vojni načrt v vseh’ pođrotmostiK izveden z vso točnostjo Jer hvalijo tirabrost vojakov.
Operacije je vodil general Caneva sam. Pred vasjo Henni je bil boj srdit. To postojanko so Tjurki in pa Arabci branili z veliko eneržijo. Mnogi Arabci, ki niso mogli zaradi prevelike bližine rabiti puške, so skušali 'zadeti bersagliere z bodalom v hrbet. Bersa-glieri so se branili z bajoneti. S pomočjo 35. pešpolka so se polastili vasi Henni in so popolnoma pregnali sovražnika, ki je v neredu pobegnil. Naše izgube so bile razmeroma male. Zaporedoma prihajajo v mesto transpoti Rudečega križa in prinašajo mnoge ranjenih Arabcev in Turkov, (ki so dobili rane v boju z bajoneti. Arabci niso mogli vzeti seboj svojih mrličev, te pokopljejo naši vojaki.
„MesSaggero“ poroča, da so našle naše čete v hišah, ki se nahajajo v oazi, 500 sovražnikov mrtvih ali ranjenih. V Henniju so našli 62 sovražnih trupel. Zopet druga trupla so našli pod vasjo Jakah. NajŠe čete so vjele 3Of) Turkov in Arabcev, med temi tudi nekoliko turških častnikov.
Vest o tem vspebu je napravila v Tripolisu velikanski vtis. Javno mnenje pyi Arabcih nam postaja vedno ugodneje.
Gibanje Italijanov. ^Druga poročila.)
Francoska „Agence Havas“ poroča iz Tripolisa, da se je general Frugoni odločil začeti z vojnimi operacijami in da |e naskočil utrdbi Mesri in pa El, Čarni, Utrdbo Mesri so baje Italijani po dolgournem boju ob 5410. uri zasedli,. Zelo hud je bil zlasti boj na desnem krilu med italijanskim 50, pešpolkom in turškim regularnim vojaštvom.:
Zelo interesantno je, kar piše tozadejvno „Per-severanza“, ki pravi, da je druga ekspedicija v Tri-politanijo namenjena samo za to, da nadomesti „že aklimatizirane“ italijanske Čete v Tripolisu, ki paj prodirajo proti jugu.
Po zatrdilu istega lista Italija tudi ne misli sedaj blokirati Dardanel, marveč fetrogo naidzoruje tuje ladije, ko plovejo v Egejskem morju.
Nasproti temu pa pravita „Corriere della sera“ in „jSecolo“, da bo začela Italija v kratkem z blokado Dardanel.
Pred otokom Lemnosom so videli 4, p|red Myti-lenami ipa 9 italijanskih Vojnih ladij. ,>
Italijanske ladije v Rudečem morju obsvetljuje-j<r pristanišče Kamr an in tam mimo vozeče romarske ladije.
*
* *
Glasom italijanskih poročil, kj jih prinaša JA-genzia Stefani“, je položaj turških čet pred Tripolisom neizpremenjen. Sicer pa priznavajo Italijani, da so. turške In arabske čete dobile pomloč in da se približujejo italijanskim pozicijam.
Said Abd-el-Kader z mnogimi šejki Senusov se je pridružil Turkom pred Tripolisom,, da na ta nhčin ovrže trditve, da je porta prodala provincijo Tripoli-tanijo plemenu Sfenusov.
Pri Tripolisu. —• Zadnje vesti.
Listi poročajo, da so (Italijani zopet popolnoma obkoljeni in so izgubili mnogo mož. Italijani so baje zopet v onem položaju, kakor dne 23. oktobra.
V A r h i p e In u.
Štiri turške torpedovke, ki so zapustile Dardanele, da preiščejo en del (Arhipelna, sporočajo, da niso naletele nikjer na italijanske vojne ladije.
Blokade Dardanel ne bo. —
Mir?
„Vossische Zeitung“ poročja, z Dunaja, da se je italijanska vlada vsled stališča evropskih velesil definitivno odločila, se odpovedati v|sakem|u blokiranju Dardanel. Vsled tega obstoja možnost, da se v kratkem začno mirovna pogajanja, seveda samo če to žela tudi Italija in Turčija.
Buren nastop proti vojski v rimskem občinskem svetu.
Seja rimskega mesfcnegu sveta dne 25. t. m. je bila jako burna. Župan ni hotel po)teliti besede, socialnim demokratom, ki so pričeli nato kričati: „Živela Turčija! Proč z armado! “
'To poročile kažie, da je tudi položaj v Italiji sami jako resen. Ljudstvo se boji velikih žrtev, ki jih ta vojska zaihtevta in jih bo še zahtevala].
Bolgarska hoče mobilizirati.
Vest o blokjadi Dardanel je vzbudila v bolgarskih političnih krogih skrajno iznenađenje. Boje se nemirov po vsej evropski Turčiji. Zato je sklenila bolgarska vlada, da se v slučaju, alko Italija res izvede svoj naklep in blokira Dardanele, mobilizira vsa bolgarska vojska.
Raznoterosti.
Letošnji konzistorij. ITa teden se po preteku Štirih let zopet vrši v Rimu konzistorij, pri katerem je bilo med drugim nekaj cerkvenih knezov odlijdoVaznih s purpurjem. Zjadnji konzistorij se je vršil dne
16.	decembra 1907. Pravzaprav se bodo ta teden vršili trije konzistoriji. Tajni konzistorij se je vršil v pondeljek in sicer na način, kakor sledi:	Ob 9. uri
dopoldne se je podat sv. Oče v sprfemistvu prelatov in Častnikov telesne straže v konzistorij alho dvorano, kjer se je že zbral sv. kolegij, ki sestoji iz kardinalov. Ko je zavzel sv. Oče svoj prostor na prestolu, je d?al prefektu znamenje, nakar je ta z besedami: „extra omnes“ vsem drugim, razun kardinalom, zapovedat zapustiti dVorano. Nato se je zaičel tajni'konzistorij, katerega je otvoril papež s pomembnim govorom o položaju cerkve. Nato je prebral imena 18 cerkvenih knezov, kateri bodo imenovani kardinalom,
med, njimi tudi avstrijska nadškofa dr. Nagla in dr. Bauerja. Ko je proglasil imena novih kardinalov, je vpraš|al 'kardinale:	„i Quid vobis videtur?“, na 'kar
so se kardinali nemo priklonili in s tem pokazali, da so strinjajo z novimi imenovanji. Nato je izjavil sv. Oče, da jih v imenu sv. iTrojice Sn vsled svoje tfobla-sti imenuje za kardinale sv. Cerkve ter je zopet prebral njih imena. ,Se le s tem so prišli dotični v posest kardinalskih pravic in se zamorejo na primer udeležiti vsakega konklava. S tem, da se jim j(e že pred tedni naznanilo, da so imenovani kardinalom, še niso bili upravičeni, izvrševati svojih pravic, kajti papež jih mora še prej v Jconzistoriju proglasiti kot take. Po imenovanju kardinalov je papež imenovani več Škofov, od katerih sta dva avstrijska. Oni cerkveni knezi, ki so bili imenovani kardinalom, so med tem čakali na proglasitev na svojih stanovanjih. K vsakemu posameznemu se je podal pnvi tajnik kardinalnega sekretarijata v spremstvu papeževega cere-monijerja monSig. de Amico in Rajnika apostolske pisarne, Rijggija. Vsak na novo imenovani kardinal je Sprejel odposlance, nakar mu je izročil prvi tajnik sekretarijata pismo. Tega je dajl članu svojega spremstva, da ga je prebral. Bilo je v njem njegovo imenovanje kardinalom. Nato si je kardinal sam dal na glavo nudeči baret. Papežejv ceremonij er je nato novemu kardinalu naznanil, da ga| pričakuje sveti Oče v sredo, da mju sam izroči baret. Po teh besedah se je odposlanstvo poslovilo. Poprej je pa novi kardinal še izrekel papežu svojo zahvalo. Dva avstrijska in trije španski cerkveni knezi niso v Rimu, ker ste Avstrija in Španija konkordatni deželi. Tem prinese imenovanje posebno papeževo odposlanstvo. Izroči jim pa rudeči baret cesar ali kralj; v Avstriji torej cesar. V Četrtek se bo vršil javni, in tajni kon-zistorij. V javnem konzistojrijiu bo papež vsakemu na novo imenovanemu posadil rudeci kardinalski klobuk na glavo; v tajnem pa izvrši^ na njih simbplično dejanje. Novemu kardinalu namreč Zapre, usta in mu jih nato zopet Odpre. Vsakemu nato odkaže eno cerkev v Rimu kot naslovno cerkev i'n mu izroči prstan kot znak dostojanstva. Te. ceremonije se vrše v dvorani, kjer se proglašajo blaženi.
Iz sodne službe. Avskiultant pri mariborskem sodišču Josip Požar ie imenovan sodnikom v Ko-sodišču dr. Josip Požar je imenovan sodnikom v Kozjem. — Deželnosodni svetnik gospod dr. Tomaž Gajnkar v Mariboru je imenovan višje-deželnosodnim svetnikom.
Evharistični svetovni kongres« Prihodnje leto v dneh od 12. do 15. septembra, se bo. kakor smo že poročali, vršil na Dunaju 18. svetovni evharistični kongres. Najodličnejši zastopniki katoliškega ldera/in katoliških lajikdv se po navodilih episkopata 'in posebno pod vodstvom eminence, kardinala Nagla, že cele tedne trudijo, da izvršijo -vsa predpripravljalna dela v svrho kolikor mogoče sijajnega izida kongresa. Dal se obvladajo vsa potrebna dela, kakor tudi velikopotezna propaganda, se je moralo delo primerno razdeliti. V to svrho se je vpostavilo celo število komisij, katerih inštanc.a je prezidlja/Jni' biro pod predsedstvom eminence kardinala dr. Nagla, ,v katerem so posamezne komisije zastopane po svojih načelnikih. Pravi propagandni odbor, v katerem se pravzaprav koncentrira vso propagandno delo in v katerem ima vsaka tozadevna komisija svojega zia-stopnika, je centralni biro pod predsedstvom škofa dr. Zschofcke. V številnih sejah so te komisije pretresa-vale svoj delovni program in deloma ugodno rešile. Kako daleč so že pripravljalna dela dozorela, kaže dejstvo, da je pred* kratkim ustanovljena osrednja pisarna že zamogla začeti delovati. Na to osrednjo pisarno Se naj vpošljejo vsa vprašanja glede kongresa. Omenjena pisajrna se nahaja na Djinaju, I, "Stefanov trg 5, I.
„Danica.“ Slovensko katoliško akademično društvo i„Danica“ na Dunaju ima v petek dne 1. decembra 1911 svoj ppvi redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva „Zarje.“ 3. Poročilo odbora. 4. Poročila klubov. 5. Poročilo odbora Lige slovenskih katoliških akademikov. Lokal: Restavracija Leithner. Začetek: ob 548. uri zvečer.
Občinske volitve v celjski okolici. Volitve v ponedeljek in včeraj so se končale z lepo zmago Slovencev. V III. in II, razredu so sijajno zmagali slovenski kandidati, kar se je pa že itak v naprej vedelo. V III. razredu so dobili slovenski kandidati 480 glasov. V II. so dobili slovenski 61, nemški 51. Tukaj je bil boj že hud. V I. smo pa propadli s 6 proti 18 glasovom. Izvoljeni so sami najzagrizenejši posili-nemci iz Celja in okolice. Vzlic temu pa vlada med Slovenci veliko navdušenje vsled lepe zmage. Navzlic velikemu terorizmu in agitiranju od nemške strani, tak' lep uspeh'. Večino imamo v občinskem zastopu, in Jo nam zadostuje.
Doslednost pa taka. Nastop dr. Korošca na sobotnem shodu v Mariboru je našim liberalcem povsem zmešfal pamet. Ker je dr. Korošec Ibrez ovinkov povedal svojo mnenje na naslov onih čeških strank, ki se pehajo za Stiirgkhom, so se naša patentirani Slovani, naši liberalci, ki pa vsake toliko časa raldi žive v prepovedanem razmerju z Nemci in nemškutarji, razburili. Kar v eni sapi trdijo, da je Hochen-burger Črni madež na sedanji vl^M, da zahtevjajo Cehi Hochenburgerjevo glavo kot pogoj za vstop v •vladno večino — kar si je sicer „(Slovenski Narod“ izmislil, da bi olepšal dr. Kramara — in đa
je „splošni položaj tak, da imajo Cehi sedaj priliko, se uveljaviti politično (sicl) in doseči važne gospodarske (!) pridobitve“,* to se pr'avi po domače: Cehi piorajo iti v vlado, v kateri sedi ravno tisti „jčrni madež.“ Pa naj reče kdo, da liberalna pamet ni — dosledna 1
Volitve, v komisijo za osebno dohodnino. Pri zadnjih volitvah smo zmagali Slovenci v III. razredu, Naša kandidata Pišek In Kramberger sta dobila 25i7, oziroma 256 glasov. V I. in II. razredu smo se letos prvič udeležili volitev in smo dosegli prav lep vspeh. V L razredu so dobili naši1 5, nasprotniki 10 glasov. V II. razredu smo ostali samo za dva glasa V manjšini. Slovenskih glasov je bilo 72, nasprotnih pa 74.
Brez pijetete. V ,„Slov. Narodu“ od dne 27. t. m. čitajmo nadlednji, za ,njišo liberalno inteligenco značilen parte:	„Kogar bi morebiti zanimalo, mu
prijazno naznanjam, da mi je umrla mati. Pogreb je bil danes. V Ljubljani dne 27. novembifa 1911. Kopitar, uprajvnik „Slovenskega Naroda.“ Mož, ki je da) v liberalno glasilo ta parte, je sicer povsem brezpomemben in ne zasluži, da bi se z njim dalje pečali. Bilježimo samo, kjer se iz v,sega tega razvidi, kako materialistični liberalizem prežene vsako nežnejše Čustvovanje, kako pod liberalnimi vplivi Človekova notranjost posurovi. Se misterij smrti in še celo smrt lastne matere ne brani tem ljudem, da bi se ne poskušali v svojih brezdbčutnih in malo vrednih duhovitostih.
Ovinkarji. Zagrizeni oboževalci proste ljubezni, propagandisti reforme zakona' na Avstrijskem, hočejo, kakor sle zdi, priti po ovinkih preko Ogrskega do svojega cilja. Preveč jim je Še vtisnjen v spomin oni velikanski poraz, ki so ga doživeli pred leti s svojo akcijo nabiranja podpisov za reformo zakona;, da bi si upali, zopet sami začeti v Avstriji s tako akcijo ; pa tudi za neko drugo akcijo, za štetje ,v Avstriji katoliško ločenih nimajo potrebnega poguma. Vsled tega so se, kakor se vidi, obrnili na nekega somišljeniki v BtiidimpeŠti, na judovskega odvetnika dr, E. Gero, da bi jim on preskrbel potreben materijal. Ta gospod sedaj preplavlja posebno sudetske dežele z tiskovinami in pismi, v kaiterih (posebno uradnike poživlja, da mu vpošljejo naslove v domačem kraju stanujočih, ločenih soprogov katoliškega veroizpovedan-jatv Dotičnim pošiljalcem obljubuje za 100 naslovov 5 K, Za 1000 BO K, katere zneske plača na prošnjo tudi v naprej. Iz tega sledi popolnoma jasno, da dela možakar po naročilu, da mu kclo drugi stroške po-vračuje in da ne namerava Z nabranim materijalom ničesar drugega, kakor podvzeti akcijo proti katoliškemu zakonu. Kdo pa ima največ koristi od take akcije in od na ta način nabranega materijala? Nobeden drugi, kakor že zgoraj omenjeni propagandisti za reformo zakona. Ker so v Avstriji že preveč 'diskreditirani, skušajo po ovinkih, s pomočjo «ogrskega židovstva, dobiti materijal za svoje razdiralno’ delo. Toda če se mu bo to sedaj posrečilo, bomo videli. Pa upajmo, da nobeden trezen in pametno misleč človek ne bo hotel s takimi ljudmi imeti kaj opraviti.
Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Vabimo k občnemu zibom in predavanju v Slovenski Bistrici v hotelu „Avstr!a“ dne 3. decembra 1911. Vspored:	1. Nagovor predsednikov. 2. Predavanje:
Zgodovinski .spomini slovenjebistriškega mesita in pa okraja. Predava profesor gospod o?r. 'Fr. Kovačič iz Maribora. 3. Delovanje, pomen in cilj Zjgodovinske-g)3 društva. 4. Slučajnosti. Vstop je prost. Zjačetek točno ob M. uri popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor Zgodovinskega društva.
Koliko zemlje je na Avstrijskem zajsajene z hmeljemi? .Glasom Statistike, Od jo je letošnje leto dalo napraviti avstrijsko poljedelsko, ministrstvo, je bilo v naši držatvni polovici 19.774 ta zemlje zasajene a hmeljem. Na Češko odpada od tega 72.2% (14.677 ha), na Galicijo 10.9% (2.15 ha), na 'Štajersko 9.6% (1.898 ha), na Moravsko 2.7% (526 ha) in na Zigornje Avstrijsko 2.6'%' (522 ha). Leta 1910 so obsegala zemljišča Še 20,037 ha.
Demonstracije na dunajski kliniki. Dunaj, dne 27. novembra 1911: Na očesni kliniki so proti profesorju dr. Dimmerju priredili dijaki1 danes bturne demonstracije, zaraldi prevelike strogosti profesorja dr. Dimmerja pri rigorozih.
Trojni umor pred sodiščem. V, Gradcu sta bila obsojena šivilja Pöschl, ki le umorila tri nezakonske otroke, in njen ljubček hlapec Koss pred porotnim sodiščem (vsak na 10 let težke ječe.________________
Štajersko.
Maribor. Katoliško društvo mojstrov slavi letos desetletnico svojega obstanka. Društvo je sklenilo, celo slavlje prirediti kolikor mogoče priprosto. Dan se jfe določil na 17. decembra 1911 in bo takrat imelo društvo cerkveno pobožnost v (Alojzijevi cerkvi, zvečer pa v drulštvenem prostoru zabavni večer.
Maribor. V nedeljo zvečer je nastal v krčmi Kovača v Reki pri Hočah tepež, pri katerem je več fantov tam kot gosta navzočega Francetja Krajnca napadlo in mu zadalo nič manij kakor 18 ran na — glavi. Težko rajnjenega so odpeljali v mariborsko bolnišnico.
Maribor. Slovensko gledališče. V nedeljo dne
3.	decembra 1911 je Miklavcev večer. Uprizori se prvič na našem odru ljubka bajna pravljica s petjem v treh slikaih „iTrnjulöica,“ Z/ačetek točno ob 4. uri popoldne, blagajna se odpre ob 3. url popoldan.
Konec okrog 7. ure. Predprodaja vstopnic pri gospodu V. Weixelu, trgovcu, Zgornja Gosposka ulica.
Pesnica. Robert Suites, posestnikov sin iz Pesnice, je pred nekaj dnevi bil navzoč pri bratu Hermanu, kateri je nakidaval gnoj. Po neprevidnosti je Herman zadel z gnojnimi vilami 121etnega brata v desno oko in ga nevarno ranil.
Vurberg. Naša občina je dala letos napraviti javno občinsko tehtnico. Postavil jo je slovenski obrtnik Rebek iz Celja, katerega za Jaka dela kafr naj-gorkeja priporočamo.
Si. Lovrenc nad Mariborom. Pred par leti je vodstvo Siidmarke nasvetovalo, naj se v vlseh nemških krajih v meslecu novembru slavi veliki nemški peslnik Sohiller in naj se pobirajo darovi za nemško-narodne namene. Temu pozivu so se odzvali tudi naši siidmarkovci. Gbbajali so ,,)SchiIlerfeier.“ Priprosti ljudje so mislili, da je .„Schülerieier“, posebno Še zategadelj, ker je bilo zraven vse učiteljstvo, razen ,ene gospodične učiteljice in precej šolarjev. Tudi so prednašale pesmi same deklitee-šolarice. Najimenitnejše trške gospe se niso udeležile, zato so bili prireditelji vznevoljeni nad pičlo udeležbo. Prireditelji so že poprej naznanili, da bodo nemške dame (gospe in gospice) v trgu pobirale darove za nemško-narodne namene. Marsikateri se je že veselil, videti v .svoji hiši lepe dame, a bil je varan! Pobiral je namreč kovač gospod Guger, kojega ämamo vsi radi. Nabirajoči kovač — obljubljena dama! Živijo! Gospod M., drugokrat naredite boljše in bodite možUbeseda!
Vuzenica. V nedeljo zjutraj -ste je prigodila na naši postaji težka nesreča. Pri premikanju vozov nekega to /ornega vlaka je prišel sprevodnik Franc Schuzer pod kolesa in je bil usmrčen. Zapušča Štiri otroke v najnežji starosti, Id jim je umrla tudi mati pred par meseci.
Ptuj. Miklavžev večer se bode vršil v soboto, dne 2. decembra 1911, ob 6. uri zvečer, v Narodnem domu. Pred nastopom Miklavža z Injegovim spremstvom bodemo videli naše malčke nai odru v dramatičnem prizoru in pri kroženju s petjem. Povabljeni vsi Jprijatelji slovenske mladine!
Celje. Spevoigra iJSanje“, katero je priredilo izobraževalno društvo v Celju pri „/belem volu“ v nedeljo dne 26. t. m., je bila od vseh igralcev krasno igrana. Dvorana je bila nabito polna občinstva. Občinstvo ni moglo prehvaliti igre in zares lepega nastopa igralcev. Take prireditve bodo pri občinstvu rodile gotovo najboljše posledice, zatorej čez par tednov zopet na svidenje v dvorani hotela „spri belem volu.“
Celje. Pred nedolgim časom so prinesli časopisi razveseljivo novico, da. se namerava slovensko trgovsko sotrudništvo na Štajerskem organizirati in ustanoviti svoje lastno društvo. Volil se je pripravljalni odbor, ki je neustrašeno na delu za procvit trgovskega stališča sotrndnišjtva in ki se ne ustraši žrtvovati svoje proste — borne po številu — ure za ta velepomemben korak. Gospelom sotrudnikom se zahvaljujemo za izkazano nam čast, da so nam podelili rešitev in izpopolnitev! te nujnje zajhteve in jih zagotavljajmo, da bodemo z vsemi močmi delali na to, da v kratkem zaplapola nad nami zastava, ki bode nas vodila proti lastni organizaciji, katero bodemo v kratkem zamogli pozdraviti kot novo drjuštvo. T'ru-dapolno in naporno je delo pripravljalnega dlbora, radi Česar se pa tudi nadejamo, da nas bodo tovariši v Celju in drugih štajerskih krajih pri tem delu podpirali s pogumom do novega dela s tem, da bodo prijavili svoj pristop k tej velepomembni organizaciji, ki nas bode e/tenkrat združila v močno falango razprostirajoče se tja do sinjih obal naše Adrije. Pripjijuv-1 jalni odbor se zaveda svojih svetih dolžnosti in prosi, naj trgovsko sotrudništvo ohrabruje vse dvoje tovariše k prijavljenju za pristop, ker mora vedeti, s kakim približnim številom Članov bode zamogel računati. Gre se edino le za naše koristi, za povzdigo in procvit našega lastnega stanu. Pri takem delu pa ne smemo spati, temveč z združenimi močmi moramo pospeševati svoje korake, da dosežemo cilj, na katerem boGemo potem lahko manifestirali za svoje ideje. Pravila so že izgotovljena in se bodejo (v kratkem pri sestanku predložila v odobritev, oziroma v preureditev.
Celje. Pred par dnevi je hotel zidar Matija Zupanc popraviti streho na hiši gostilničarja CeČeka v Gaberju. Ker je bila streha mokra in opolzka, se mu je spodrsnilo in je padel v globočino. Pri paldcu se mu je Še posrečilo vloviti se za vejo nekega kostanja, toda veja se je zlomila in Ziupanc si je pri padcu na tla ranil hrbtenico. Drugi fdan po nesreči je vsled Jega umrl v celjski bolnišnici, ne da bi prišel zopet k zavesti.
Trbovlje. Dne 25. t. m. je v hrastniškem rudniku ubilo 161etnega Mihaela; Smodiša. Po neprevidnosti je prišel med vozičke za premog, ki so ga takoj u-smrtili.
Plšece. Častiti gospou p. Jeronim, gvardijan v Brežicah, ki je bil že dvakrat sam v sveti deželi, je v nedeljo dne 26. t. m. v našem izobraževalnem društvu o njej predaval ter razkazoval prekrasne skiop-tične slike.. Prosimo še večkrat!
Brežice. Pri nas je izobraževalno društvo v nedeljo imelo gledališko predstavo s petjem. Predstavljal se je prizor „JPlanŠairica“ ter igra „Sv. Cita.“
Gornjigrad. Na naši Šoli poučuje od dne 15. t. m gospodična Marijana Drukar kot volonterka, nadučitelj Kocbek, ki se hoče intenzivneje posvetiti turi-stiki, bo delov,aj le Še kot vodja. — Priprave 2 a občinske volitve so v polnem teku.
Lepa stanovanja
v Uhlandovi ulici, s 3 in 2 gobami, kabiretem, na željo tudi s kopalno sobo, vsako stanovanje popolnoma samo za sebe, z vrtnim oddelkom, se takoj oddajo v najem. — Vpraša se pri Jos. Kolarič- n, pohištvenem mizarju na Franc Josipovi cesti št 9 v Mariboru.
Preselitev brivnice.
Vič. duhovščini in sl. občinstvu uljudno naznanjam, da sem se preselil s svojo brivnico iz Graške ceste št. 22. na Ring v novo posojilnično hišo. Zahvaljujem se za dosedanji obisk in prosim tudi za naprej obilnega poseta
Rudolf Anderwald,
Ring.	brivec.	Celje.
Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drugič, si znam hitro pomagati, ako Čutim le malo prehlajen j a; jaz vzamem zmiraj pristne sodenske mineralne pastile. Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in sigurno sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drožeriji ška-tljico sodenskih za K 125, pazi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih.
Schlüter
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
za cerkev, Župnišče, gostilno, 'trgovino ali druga) poslopja da mali motor (lKPh) z dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do BO električnih žajrnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nova naprava proda za 9S0 K. Kje, pove upravtniŠtvo „.Straže.“
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje
pekarna Berner
tajašfci mojster o Celju : ji
priporoča s*i®i I \
modni salon
za gospode, - it#
hi se nahaja v novi posojilnici hi na Hugo.
Mohorjani — .,Slovenska Straža“ Vas kliče! Pri sprejemu knjig daruj vsak večji ali manjši znesek „Slovenski Straži*4!
Koroška cesta, filialka v Tegett hoffovi ulici.
8 f Prsvzamem vta tlela
M dekeraeijske, slikarska m w pleskarske stroke, katera Izvr-
&^jbm vestno in ps najnižjfti cenah.
Mihel Dobravc v Celja
btv Gospodska ulica 5.	^
Stavbeni in umetni klmčavmčar, ßblm. koncesiomrani vodovodni instalater
Ivan Rebek, C«U®
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrngam, občinam, korporacijam in za-
sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne.
LEKAR
NARJA
A. THIEKKY-A BALSAM
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, ka-ko^ t
đi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobov o itd., štedilna ognjišča vsfceh sistemov za zasobr-tk». gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodov
f1 Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega dragega fcalsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci. pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu ia ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in ia izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5*60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
UCHDIENj je zane8]jjv0 in nagotovejšega učinka , n	pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet- ’ ;
MsiSjlCkter.BalSaf 4, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat napravi
AlGgff k Prunk operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ^2b—	ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3*60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
* Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Maribora v lekarni W. A* König.
Iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri
tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostpe (IVnloirc wagen), prevzamem iste kakor tudi nteže v
vito. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh ves
v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem is; in solidno, vse do zmernih cenab
Slovenci pozor!
Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-burške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
luga, brusi la straža s strojnim obratom.:: Zavod zo graviranja trk.:: Izvršba nagrobna spomenika in vsa monumentalna in stav-s=5 sss hna dala iz ta- ta inozemskega materijala. — « Plošča za pohištva iz raznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga izgotovljenih nagrobnih spomenikov.:: Najnižje cene. :: Huiantnl » ss plačilni pogoji.:: Naročila se izvršujejo točno. m ss Ceniki ta streškoeni proračuni brezplačno.
Irzninvke: Kamnoseška družba :: Celje.
Bureš Msöür
Tegethoffova cesta it. 39,