Z54. iteuilka. U UuMiani, u soboto. Z. novembra 1901. XL. leto. ■fcsja vsakdan zvečer, izimii nedelje ta&prajuiike, ter velja po po*ti prejeman za mh« euii.he dežele aa vae leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Mubllano s poSiljanJem na dom za vse leto 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta S K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 50»h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tn|e dežele toliko več, kolikor znaša'poštnina. — Na naročb« šrez Jistodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatl t - Kokopisi^se ne vračajo. — Uredništvo In onravmlstvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v I. nadstr* upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari 0re*nl*tra telefon it 34, Posamezne številke do 10. h. Opravnistva telefon št 89. j Jiiyp"ag=M_1 1 ■■ 1 y___l . - - -j. -g-1 ■'im.' '■ i. la— Resnicoljube kranlsklh klerikalcev in belobran]-ska železnica. IV. Ker so vrli naši klerikalci vedeli, da s svojimi lastnimi močmi ne ubijejo koncesije Plantanove in nje^rove- ga konzoreija za trasovanje norma]-not irne belokranjske železnica, skovala stii bralca Šuklje-Šiisteršič peklenski* zlobni načrt, da prosita v imenu \i istnega novega konzorcija, katerega sta čez noč med zasedanjem deželnega zbora sestavila, za novo prečit oneesijo za tra^oisnje ravno iste proge, kakor je Plantan koncesijo že imel z edino razliko, da se je njijina prošnja za progo do hrvaške meje pri Metliki vrlasifci. Seveda je ta sklep iz č i s t e ljubezni do Belokra j ine izviral, kajti Šuklje-Šusteršič De poznata zavisti in brezmejnega osebnega sovraštva in politične strasti in sc žrtvujeta nesebično in rodoljubno delo za olagor domovine. Akoravno Je Šuklje dne 2L novembra 1905 županu Hribarju pisal: »Občutek, da bi « k c i j a d v e b konzorcij« v mogla škodovati podjetju, nikakor pa ne koristiti, jevmeni krepke j ši n e g o o s e h n i pomisleki ,« je vendar šel 8 eni kasneje z mirno vestjo in hladnokrvno na limanice Šu-Steršičn in pomagal mu sestaviti k o n k u r e ■ e ni konzorci j proti onemu naprednjakov in to samo radi tega, ker je Šnsteršič izrecno za-hteval, da mora Plantan Njegovemu Veličanstva dr. Šusteršiča se ponižno podvreči in da mora Šusteršič vrhovni poveljnik novega konzorcija postati. Šuklje je skušal Lenarčiča in Hribarja iz Plantanovega konzorcija izvabiti in je obema pisal, da naj v Šusteršieev konzorcij vstopita. Naravno, da je stari konzorcij Plantanov. ki ježe imel svojo koncesijo v rokah, odklonil tako ošabno zahtevo Šusteršiča naperjeno na to, da pred vsem s v e-t o in p o n ? ž a stari iz samih napred-njakov obstoječih konzorcij in dokaže n e o m c j e n o g o s p o d s t v o Šusteršiča nad napreci m konzorcijem! Stari konzorcij r-e ni mogel samega sebe oamešiti in se podvreči svojemu najhujšemu sovražnika oholemu dr. Šusteršiču, ki je hotel vodstvo konzorcija s prozornim namenom v s ve je roke dobiti, da bi se kasneje mogel bahati, Belokranjci s a h v a -liti se i m a j o 1 e n j e m o za že* 1 e z d LcO, kajti on kot general konzorcija ga je izvoljeval, njemu gre v>a slava in vsa hvala. To je bila edina teršič je grofa tako obdelal, da je nazadnje stari gospod bil ves zbegan in da je popolnoma pozabil, kar je bil Plantanu. pl. V u k o v i-č u i n Hribarju obljubil. Na dvakratni poziv radi končne rešitve te zadeve, je pisal grof Harraeli Plantanu dne 14. februarja 1906 pod st. M: Kešuje Vaš dopis podvizam se Vas obvestiti, da je konzorcij v s 1 e d Vaših predlogov sklenil sprejeti gospoda župana Hribarja in g. Lenarčiča v konzorcij in sta oba gospoda na moj poziv tudi izjavila, da vstopita. O d r u g i h Vaših p r e d-1 o g i h mi n i n i č z n a n o.« To so posledice Šusteršičevih spletk in grof Harrach je pozabil na to, da mu je Plan-t a n v i m e n u s v o j e g a k o n z o r-c i j a predlagal, da vstopijo o u, Hribar in Lenarčič v združeni konzorcij, p o zabil, da je on Plantanu in Hribarju obljubil, d a o d l o -ž i predsedstvo, č e se o b a k o n z o r c i j a n e z d r u ž i t a in tudi na to pozabil, da je posl. pl. Vukoviču dvakrat zagotavljal, da je on LISTEK. Ko plakala zvonovi (Boja n.) Ne vem, zakaj je moja duša ,ža-lostna in potrta. In vse inoje misli so težke in silijo k tlom in ni jim mogo-«•"•«- razpeti peroti in poleteti navzgor l se skopati v solncu.Tako pride vča->iii na človeka kakor neznaaa bojazen in nemoč in podoben si ptici, ki hrepeni na jug, ki je komaj ušla ne-broj nevarnostim in počiva z okrva-velimi perotmi in vidi pred seboj neizmerno pot polno zanj k in obupuje, da dospe kdaj v zaželjeno lepo domovino -. . Na uho pa mi buči jo zvonovi. Iz vseh visokih lin buči jo, ne, to ni bu-čenje, to je pravo, resnično plakanje. Kakor donijo jasno in zmagonosno, ko pojo veselo vest vstajenja, tako plakajo sedaj, ko oznanjujejo strašno smrt. In to opominjanje tako težko in resno pada na srca z veliko težo, in zamisli se mladi svet brezskrbnih veselih oči, zamisli se mož-junak, zmaje nejevoljno z glavo, da ga ta težki klic moti na poti velikega svetlega stremljenja, in zamisli se starec, ki je že zdavna krenil od svoje poti navzgor in se je vdal brezplodnemu premišljevanju o bodočnosti, ki ima priti z vso svojo nejasnostjo ta strahoto. Tako bnčijo zvotiot i. Ljudje p# hite b plašnimi obrazi na grobišče, polagaj <> vence na griče in ožigaje Sveče m se potapljajo nazaj v one dni ko no še gledali jasno sohično luč ti, ki spe nevzdramno spanje. Bog vedi, ali si*-? Ali trpe večne kazali, ali uživajo tisto blaženo srečo, V.i je bodo deležni izveličani? Bog vedi, kaj je neki ž njimi 1 . . . Ali eno je gotovo. Tudi , >ni sami bodo spali enkrat nevzdramno spanje, in kaj bo tedaj ž njimi 1 Ah. kako mora biti Jo strašno, umreti in kaj potem! Ah nihče vam ne razodene teh strašnih skrivnosti! S prižnie pa done fji dan votle svareče besede: Ljudje lahkoverni in grešni! Odtegnite oči od tega šumne-ga sveta, od vašega posvetnega hrepenenja, zamorite vaše nagone in vse vaše misli naj se sredotočijo okrog strašne besede: smrt! In smrt je vladarica tega dne. V vseh srcih šumi: proč od tega sveta, pripravljajte se na smrt! Težke so tedaj misli človeku, ki gleda svet z življenja in tipapolnimi očmi, ki nosi v srcu veliko moč in namen spopolniti svojo osebnost in dati bivanju na svetu svoj veliki pomen in ga izpolniti z nepretrgano vrsto zmag in uspehov. Vsa ta razdvojenost v naših srcih korenini v naši vzgoji. Značaj naše dobe se kaže kot sestava dveh nasprotnih si naziranj, ki sta vladali v starem in srednjem veku: naturalizem in supernatoraliaeni. Grški človek, v katerem se je najbolj vtesnil ideal starega sveta, se obrača v svojem naturalizmu s polnim zaupanjem k prirodi in vidi v Tukajšnjem svetu zadostni razlog svojega bivanja, zaželjeni cilj svojega življenja, veseli t?e življenja. mladosti, razkošja, zdravja, lepote in verzije, da ima vse prirodno delovanje in vse tajno svetovno gibanje notranji, namen, vršiti dobro. To naziranje je odločevalo vzgojo. Prizadevala si je. da razvije vse telesne in duševne sile človeške k popolnosti. Vzor te vzgoje je bil orga nično spajanje dobrega in krasnega v grški popolnosti. Grški človek se je izobraževal in vzgojeval tako, da je bil krepek in krasen po zunanjosti, da bi bila pa ta lepota izraz nravno dobre notranjosti, da bi bile njegove duševne zmožnosti vsestransko razvite in bi bil on zmožen dobro izpolnjevati svojo nalogo v družini, občini in drža vi. Cisto nasprotno je bilo vzgojeva-vanje, kakor ga je vršilo krščanstvo. Ako je bil grški nazor o svetu naturalističen, je bil krščanski superna-turalističen. Krščanstvo je proti naravi nezaupno, smatra jo za pokvarjeno in s prvim grehom odpadlo od Boga. Namen ljudskega življenja ne sme biti, da v krasni obliki razvijamo prirodno nagone in zmožnosti k popolnosti, ampak da jih zatiramo, jih morimo. Ideal krščanstva je umreti temu svetu, se pripravljati na smrt in za bodoče pravo nadnaravno življenje. Delaj pokoro, zapri se vase in umri in prerodi se za nebesa! Ne vaditi, razvijati in izpopolnjevati naravnih zmožnosti telesa in duše, - ampak učiti se molčati, poslušati, prenašati krivice in nasprot-stva. ne ustavljati se hudemu v srečnem pričakovanju blaženosti in popolnosti v posmrtnem življenju, to je ideal krščanskega življenja in krščanske vzgoje. (Prof. Drtina). In moderni človek trpi vsled te vagoje. Življenje nas kliče na sodelovanje, vera nas odvrača od njega in te pripravlja za smrt in pozenisko pravo življenje. Zato lega težko in neprijetno na srca, ko plakajo zvonovi. Smrt, smrt! Povsod v naravi je smrt, človeški rod je podvržen smrti, vse njega nehanje je brezpomembno in zapade smrti . . . Vse umira? Narava je zapadla sovražni smrti! Ne, te krasne barve rumenih, zagorelih lesov, ta veličasten mir razsežnih poljan, to niso znamenja smrti, to so znamenja dozorel ost i. Nič ne umira, temveč, komur je božanstvo podelilo življenje, mu je podelilo namen, da razvije svoje darove k popolnosti, da enkrat dozori v krasen sad. »In smrti ni. jaz vidim le življenje, ljubezen \ -no vidim kroginkrog^ je vzkliknil pesnik ob tej krasni, to-lažilni misli. »Ce te v življenje je poklical bogv se mu ne boš odrekel, marveč mu še priboril vse ugodnosti, da dozori kakor priroda na jesen, da j da izvor novim bitjem, vedno novim v vek in vek. In smrti ni!... Zvonovi plakajo ... In kako dis-harmoničiio se glasi ta plač v vrvenje in šumenje glasnega življenja, ki noče in ne more nič slišati o smrti. Zvonovi plakajo. Lučice gore plaho in ugašajo, na grobišče pada noč težka in vlažna, ljudstvo pa hiti v mesto. Oj mesto! Ti podoba življenja! Ulice so jasno razsvetljene. Od teh luči je razlita nad mestom čudna medla svetloba, kakor bela megla ali skrivnosten pajčolan. Pod tem pajčo-lanom pa se giblje in šumi življenje. Vozovi drdrajo po dolgih ulicah, ob straneh se gnetejo množice s skrhi-polnimi obrazi, in lahkonoga mladina se srečuje s prosečimi in obetajočimi očmi. Za velikimi zastrtimi okni se posvetujejo resni ljudje o velikih, važnih načrtih za daljne bodoče dni, ah povsod življenje, in to glasno, jako življenje je prevpilo klic plakajo-čih zvonov, oglušil je klic smrti. Oj bratje, življenju v naročje, nasproti krasni dozoritvi: Ne v smrt, temveč k življenju naj nas kličejo ti plakajoči zvonovi! mu konzorciju obljubili, ker so vsi o neobhodni potrebi te železniške zveze prepričani. Koraki Šukljeta še niso imeli prav nobenih posledic, ostalo je vse kakor je bilo. Nepobitno dejstvo je pa in ostane, da je belokranjsko železnico poslanec Plantan dogovorno s svojimi volilei v Metliki in Črnomlju zopet na razgovor spravil v parlamentu, in v ministrstvih, in da je potem obširno dopisoval in poročal svojim volilcein, v Belokrajini, da je dal po želji in naročilu Metličanov izgotoviti potrebne narise in skice za železniško ministrstvo indajeonbil prvi, kije i z posloval predkoncesijo z a n a p r a v o novega p r o-j e k t a n o r m a 1 n o t i r n e železnice iz Novega mesta v Metliko in Črnomelj, dne 13. junija 1905 in da je on s tem končno zbudil klerikalno družbo okoli Šusteršiča in njega samega, ki se do takrat ni vsa leta prav nič za to železnico brigal. Zavist je bila gonilna moč nastrani klerikalcev, kajti jezili so se kakor besni, ker so na predu jaki jih v boju za to železnico prehiteli bili. To je tako jasno ko beli dan in tukaj ne pomaga nobeno zavijanje vseh klerikalnih časopisov in nobeno farbanje pohlevnih backov. Skrajna predrznost je torej, če »Slovenec« laže in trdi, da so klerikalci ves čas v s t r a j n o in požrtvovalno delali za belokranjsko železnico in humbug najgrše vrste je, če trdi ta list, da se je edino klerikalcu Šusteršiču in Šukljetu zahvaliti, da se je belokranjska železnica vsprejela v nagodbeno poravnavo z Ogri. Tako znajo le še cigani lagati. Vse kar so klerikalci v zadevi belokranjske železnice storili, bilo je na to naperjeno, da se paralizu je in pokvari to, kar so napredni poslanci v tem pogledu storili ali započeli; klerikalci so brezsrčno vse le podirali in nikjer poni a g a 1 i , d a b i s e o p r a v i č ene želje in zahteve Belokra nj-c e v u r e s n i č i 1 e. Ce ne bi bili naprednjaki akcije započeli, ne bi bili tudi klerikalci niti prsta ganili v prilog tej železnici. Tega dejstva ne more oikdo utajiti, kdor trezno presoja vse, kar se je v tem pogledu zgodilo tekom zadnjih 6 let. Da pa je neizbrisna blamaža na strani »Slovenca«. Šukljeta ter Šusteršiča, to svedočijo tudi razni časopisi, ki se norčujejo iz trditev »Slovenca«, kateri poje na vse mogoče načine njima slavo, akoravno dobro ve, da sta povsem nedolžna, če je srečen političen slučaj nanesel tako, da se je avstrijska vlada pri sklepanju nagod-benih dogovorov spomnila svoje dolžnosti in je zahtevala v interesu tostranske državne polovice zvezo Kranjske s Hrvaško in zvezo Dalmacije z države iz političnih in s t r a te g i č n i h o z i r o v. Ce je Šuklje po Hrvaškem in v Budapešti slepe miši lovil, nima to nobenega pomena za belokranjsko železnico, kajti Hrvatov vlada v Budapešti radi nagodbe ni prav nič vprašala in se oni t ml i v nagodbena pogajanja niso nikdar vmešavali in \Vekerle pa tudi ni potreboval učenih nasvetov Šukljeta, ker on je imel le koristi on-stranske državne polovice pred očmi in se ni brigal za to kar bi nam in Belokrajini koristilo in pomagalo. Vsa ta potovanja Šukljeta po Hrvaškem in Madžarskem bila so nepotrebna in brezuspešna in so imela le namen »dobremu ljudstvu« nekoliko pes- ka v oči natresti, da ne more ono resnice od neresnice razločevati in da bi mislilo, da je res Šuklje tako mogočen politik, da je on madžarsko vlado prisilil, da se je za zvezo Hrvaške s Kranjsko in z Dalmacijo izrekla. Smešno je, če »Slovenec« blede, da je Šusteršič že 1. 1905., ko se je prošnja za prispevek k stroškom traso-vanja v deželnem zboru po Hribarju vložila, že vedel, da ne bode treba traso vat i, ker bo vlada samo to delo izvršila. To je popolnoma izmišljeno in v podkreplenje te svoje precizne trditve navajamo sledeče dejstvo: Šusteršič in lepa družba vložili so 5. decembra 1905 prošnjo na železniško ministrstvo za podelitev nove koncesije za vso pripravljalna dela in za trasovanje normalnotirne belokranjske železnice in sta zasnovala prej mnogobrojen konzorcij, kojemu sta na čelo postavila dobrosrčnega, pa povsem neinforinovanega aristokrata grofa Harraeha. — Sedaj pa vprašamo: Čemu sta Šusteršič-Šuklje osnovala nov konzorcij, čemu sta mučila starega gospoda grofa radi vstopa v ta konzorcij in čemu sta vložila prošnjo za predkoncesijo za to železnico, če sta itak vedela, da bode država to delo sama na svoje stroške izvršila? Tu se vidi, da ima laž kratke noge, kajti če bi bila to vedela, potem bi ne bila vendar konzorcija sestavljala in povsod članov iskala in bi tudi za predkoncesijo ne bila prosila, ker bi tovse popolnoma nepotrebno bilo. To je za vsakega slepca jasno dovolj in ni potreba nobenega drugega dokaza več. Č e s t a p a vedela, da bo država to železnico gradila in vsa dela **a^priprave izvršila, potem sta na nesramen način člane svojega konzorcija in odličnega magnata grofa Harraeha n e v s m i 1 j e n o za nos vodila in vso javnost golju fa-1 a. Eno ali drugo sta gotovo storila in da ni ne eno ne drugo lepo in pošteno, to mora vsak priznati. Take so zasluge dr. Šusteršiča in Šukljeta za belokranjsko železnico. Da niso naprednjaki trasovanja na podlagi Plantanove koncesije iz leta 1905. in potem iz leta 190b*. faktično izvršili je pa lahko umevno; kajti klerikalci so že v deželnem zboru na jesen 1. 1905. na nedvomen način dokazali, da n o č e j o za trasovanje belokranjske železnice ničesar prispevati, da nočejo tudi akcije za to eminentno ne samo za Belokra j ino temveč za vso deželo Kranjsko in za našo državo velevažne železnice podpirati, ker so se naprednjaki zanjo zavzeli. S tem je bilo tudi vsako upanje na ugodno rešitev v deželnem zboru, kjer gospodujejo Nemci in klerikalci, popolnoma pokopano in naprednjaki ustavili so vsled brezvestnih in brezsrčnih spletk klerikalcev svoje zapričeto delo ter prepustili so vso odgovornost onim, ki so zabranili uspešen zvršetek te železniške akcije. To je zgodovinska resnica in kdor kaj drugega trdi, ta resnici v obraz bije. Iz teh vrstic posnamejo naj naši cenjeni čitatelji, kako so klerikalci v prilog belokranjski železnici postopali in kakšne zasluge so si stekli za stvar. _ Južno železnico po kolo-duorslio vprašanje. Kakor kača vleče se ta zadeva. Od dne do dne pričakujemo, da se zasadi prva lopata, a mora biti neka naročil dr. Šusteršiču, da uredi to zadevo, da mu je t a tudi o b e č a 1, da če stvar urediti po njegovi, grofovi želji in p ozabil, da je on (grof) Vukoviču povedal, da bode tudi stvar radi v s t o p a P 1 a n t a n a lahko i z v e d 1 j i -v a. Grof Harrach je postal vdrugič žrtev najpodlojšegn spletkarstva Šu-steršičevega in temu naj se lepo zalivali, če je na Kranjskem njegovo čestito starodavno ime na dosedanjem blesku dobilo neke čudne lise, kajti ves svet more sklepati, da se je postavil v tem prav domačem kranjskem političnem boju končno popolnoma na stran dr. Šusteršiča in da ni niti izvršil združitve obeh konzorcijev, in da pa tudi ni odložil predsedstva Šusteršičevega konzorcija, kakor je to večkrat izrecno bil obljubil. Dejstvo je, da ni grof Harrach ne besede Plantanu pisal, ali in kaj se je o njegovem vstopu kaj govorilo in tudi ga ni obvestil, zakaj se n i on, kakor je bilo to že 7. decembra 1905 dogovorjeno,v konzorcij sprejel. Odkrito priznamo, tla nam je jako žal, tla se je dal grof Harrach tako omamiti in zbegati, tla je nazadnje pozabil, kaj je s Plantanoin, Vu-kovičem in Hribarjem radi belokranjske železnice govoril in kaj je radi Plantana in odnosnoga izstopa iz k on zore i j a o bij ub oval. Mi le k o n s t a t u j e m o brez komentara dejstvo, da je grof Harrach ostal v Šusterši-cevem k o uzorci j u p r e d s e d-nik tudi še potem, ko se je prepričal, da ne privolita Šusteršič in Šuklje. da bi načelnik prvega, t. j. naprednega konzorcija in lastnik prve pred koncesije, Plantan, vstopil v ta novi konzorcij pod vodstvom grofa in ko je bilo dognano, da se ne združita obadva konzorcija v en konzorcij pod njegovim predsedstvom. Končno naj še naglašamo. da je bil poslanec Plantan prvi. ki je začel delovanje za priprave radi trasovanja belokranjske železnice, da je on že 10. junija 1901 v državnem zboru energično vlado opozarjal na neobhodno potrebo te železnice, da je on l. 1902. do 1906. v železniškem ministrstvu imel mnogo konferenc zlasti pri gospodu dvornem svetniku Wo-bru, sekc. načelniku \Vrbi in tudi ministru Witeku, da je imel razgovore z vojnim ministrom, s takratnim šefom generalnega štaba fcm. Bečkom, podmaršalom Potiorekom in načelnikom železu, oddelka polk. Loeblom in da so se vsi ti merodajni gospodje za belokranjsko železnico od Novega mesta do Metlike in tudi do meje iz strategičnih ozirov izrekli ter obljubili, da hočejo akcijo za ]> r i b o r i t e v te železnice kar najodločneje podpirati, ter prav srčno želijo, da se ta skrajno potrebna in iz gospodarskih strategičnih ozirov velepomembena že-lezniea čim preje zgradi in tudi do Dalmacije podaljša, kar se mora v kratkem času vsekakor zgoditi. — Ce je torej začel Šuklje. član konkurenčnega konzoreija Šusteršičevega 1. 1906. po vojnem ministrstvu strašiti, pobiral je tam le stopinje Plantana in Hribarja, kajti ona dva sta že davno prej v tej stvari zagotovila in izprosila si podporo od vojnega ministrstva in je bilo prav nepotrebno, da se je še Šuklje post festum začel v vojnem ministrstvu loviti. Gospodje so že davno bili svojo podporo prve- Čez trnje do sreče. Povest. (Dalje.) X. Ko je bila Pavla našla v kroš-njarjevi listnici staro obledelo fotografijo, je komaj čakala, tla bi prišla domu. Med potom je komaj umela, kaj ji je govoril Meden. Besede so pač udarjale na njena ušesa, a pojmila jih ni in če je sploh kaj odgovorila, je bil njen odgovor zmeden in brezpomemben. Kako naj bi se bila prijazno pogovarjala z Medenom, ko je v njeni notranjosti divjal vihar. Prišedši domov je pobegnila v svojo sobico in zaklenila za seboj vrata. Hotela je biti sama, da bi nemoteno pregledala listnico, ki ji jo je bil zaupal tuji krošnjar. Segla je najprej po fotografiji in jo dolgo in skrbno opazovala, potem pa jo položila na okno in začela pregledovati druge krošnjarjeve papirje. Najprej je prečitala potni list. »Matija Verderber, krošnjar, rojen v Polomu, občina Poloni, politični okraj Kočevje . . . .« Z isto skrbnostjo je pregledala in prečitala krošnjarsko knjižico, domovinski list in krstni list. Vse te listine so se v svojih podatkih popol-noma ujemale. Potem je vzela v roke pisma. Mastna so že bila in zamazana ter zlomljena in že težko čitljiva. List za listom je Pavla pregledala in ga prečitala od prve do zadnje črke, in razočarana položila list za listom iz rok. Sama kupcijska pisma, tirjanja za plačilo, grožnje s tožbami in vmes davčni opoininjevalni list in vsakovrstne pobotnice, a ničesar tega, kar je Pavla iskala. »Morda se vendar motim,« si je rekla Pavla, ko je počasi zlagala te papirje in jih zopet spravljala v listnico. »Morda me je zmotila slučajna: podobnost.« Vzela je zopet fotografijo v roke in jo zopet in zopet z napeto pozornostjo ogledovala. Ciiu dlje jo je ogledovala, toliko bolj je rasla njena razburjenost. »In vendar ni mogoče, da bi se motila,« je bolestno zavzdihnila, ko ji je omahnila roka, držeča fotografijo. »Stokrat sem gledala tisto staro fotografijo, vsem mogočim ljudem sem pripovedovala, da bi morala pred njo goreti večna luč . . . Vsaka poteza, vsaka malenkost mi je v spominu . .« Razjokala se je; v svoji globoki bolesti se je vrgla na posteljo in zarila glavo v blazine, da bi nihče ne slišal njenega ihtenja, ki ga ni več mogla zaduševati in premagovati. Fotografija, ki jo je Pavla našla v zaupani ji krošnjarjevi listnici, je res predstavljala gospo Elviro; ta slika je bila istega izvora, kakor ona, ki jo je imela Elvira razpostavljeno in s cvetkami ovenčano v svoji sobi, »da bi ljudje videli, kako je bila nekdaj lepa« in ki jo je potem v jezi uničila. »Čemu hrani in nosi star, sestradan krošnjar, ki ga tod živa duša ne pozna, ki je doma kdo ve kje na Kočevskem, s seboj fotografijo moje mačehe ?« Ta misel je mučila Pavlo in ji razjedala srce, kakor težak kamen ji je ležala na duši. Neštevilnokrat se je tako vpraševala, a nikdar ni našla odgovora, vedno in vedno se ji je vsiljevala slutnja, da krošnjar Verderber iz Kočevskega ni dobil slučajno v roke fotografije njene mačehe, da je ne brani brez smisla med svojimi papirji, nego da tiči za tem slučajnim razkritjem velika in morda usodepolna skrivnost. To domnevanje, ki se je vse bolj ukoreninjalo v njenih mislih, ji je izvabljalo grenke solze, zakaj slutila je, da tiči v tej skrivnosti nekaj sramotnega za njenega očeta in za vso njeno rodovino, nekaj takega, kar bi znalo očeta in staro mater ter njo samo pahniti v največjo žalost in celo v obup. Nikdar ni imela pred očmi tako jasne podobe očetovega značaja, kakor v tej težki uri. Spomnila se je neštetih posamičnosti, ki so izpopolnjevali to podobo in ji predočevali, kako ponosen in samoljuben je njen oče, kako ga vsaka malenkost užali in kako ga boli še najmanjša nepozornost. »Kaj bo, če je za to skrivnostjo kaj takega, da bi bil oče osmešen ali celo osramočen pred ljudmi t« To je bilo drugo vprašanje, ki je moč, katera nalašč zavlačuje. Baje ima uprava Južne železnice vse načrte do najmanjšega izdelane, da je do-tičen kredit že dovoljen, vsi vemo, da je i ljubljanski občinski svet že storil več kot svojo dolžnost, da je privolil v prispevek, o katerem se južni železnici morda niti sanjalo ni; vse pa uvažujoč, da i v tem oziru pripozna-va, da niso prazna slama vse besede o nedostatnosti ljubljanskega južnega kolodvora. Tu pa nismo mislili še na en faktor, kateri pa ne igra nič manjše vloge pri razširjenju kolodvora, kakor ljubljansko mesto in južna železnica. Dognano je skoraj, da ima južna železnica od Ljubljane več koristi od tovornega kakor osobnega prometa. Dasi tvori ravno živahno razpečava-nje tovornega blaga železnici pravi dobiček, vendar moramo upoštevati, da bi i brez r'izvitega osebnega prometa ne iiila to, kar je. Recimo, da bi skladišče in odpravili prostori na južnem kolodvoru zadostovali za dokaj razvito trgovino Ljubljane s celo Kranjsko, recimo, da bi bili ti prostori za Ljubljano dosti veliki, ne glede na to, da se uradništvo ne more več gibati v njih, bodisi, da so premajhni in da nikakor ne zadostujejo naj pičle j Šim zahtevam v sanitarnem smislu, mora se vseeno vsak Ljubljančan vprašati: Smo li res glede osobnega prometa samo Slovenci oni potniki, kateremu se reče, da si s kupljenim voznim listkom plačal vožnjo, pa samo vožnjo, drugega pa nič? Moramo li res samo Slovenci na južni železnici trpe ti neprilike, katere so že odpravljene v vseh večjih mestih. Ali so čakalnice in peroni samo za nemško občinstvo.': kakor, da bi priprost Slovenec, ki -e vozi v tretjem razredu, ne imel niti pravice do pripravnega prostora, kjer bi pri eventualno slabem vremenu ali zakasnelosti vlakov moral na vlakov odhod ali prihod čakati. Ali je res samo Slovenec tak, da mirno stopica preko spredaj stoječih vlakov, da dospe do svojega prostorčka, da ni na ljubljanskem kolodvoru nobene prave orientacije, da je je pa najmanj tedaj, ko bi je bilo največ treba. V vsakem kraju se naleti včasih, da čaka več vlakov na odhod, a taki nevarnosti, kakor na ljubljanskem kolodvoru, ni človek nikjer izpostavljen, da mora tesno med stroji izogibati se raznim nevarnostim, predno dojde do svojega vlaka. Kje so električne obločnice, kje razsvetljava kolodvorskega prostora zvečer, ko se vlakov kar tare ? Tu pride torej za ljubljanski južni kolodvor akutno v poštev — osobni promet. Polovico tega pade na južno, bržkone več kot polovico pa na državno železnico. In, dasi ima južna železnica morda v nialočem prav, tukaj jej ne moremo odrekati pravice, da zahteva pri obnovitvi kolodvora tudi od države denarnih žrtev. Pri takih prispevkih pa se baje i država rada umazano kaže in prav bi bilo. da bi se pritisk ljubljanskega občinskega sveta ali pa državnih poslancev v tem oziru i na državno železnico tako porazdelil, da bi ga tudi ona čutila s prikritjem določenega prispevka k prezidavi ljubljanskega južnega kolodvora. In ravno to, da se ravnateljstvo državnih železnic dosledno brani pokriti včasih že dovoljene stroške k raznim železničnim prezidavam, to je baje tudi vzrok, da se zavlačuje prezidava ljubljanskega južnega kolodvora. Pavli rojilo po glavi. Zamislila se je v očetov položaj, predočila si je. kako bi se prestrašil, kako bi blaznel. če bi prišla kaka sramotna skrivnost na dan, videla ga je v duhu, kako plane na svojo ženo, kako divja po hiši, kako pohiti v največji razjarjenosti in bolestnem obupan j u v svojo sobo. prime za samokres in si požene kro-gljo v glavo. »Papa — papa,« obupno, pret rešujoče je donel ta klic po sobici, kjer je Pavla ležala na postelji. Sama ni vedela, kako da se je tako spozabita in začela na glas kričati. A ustrašila se je svojega lastnega glasu, še bolj pa misli, da jo je kdo slišal. Hitro je skočila s postelje in hitela k vratom. Bil je zadnji čas, da jih je odprla. Stara gospa je bila slišala njen klic in priala gledat, kaj da je. Pavla je staro gospo prehitela. »Ah, mamica, tako sem se ustrašila,« je naglo pripovedovala Pavla in potegnila staro gospo s seboj v drugo sobo. »Zaspala sem bila. Veš. mamica, pot do Medenovib me je bila preveč utrudila. Še nazaj nisem mogla peš. Meden je moral u preči in me domu pripeljati. Hotela sem malo od-počiti in sem legla ter zadremala. A sanjale so se mi strašne reči.« Silila se je, da bi bila vesela in poskušala je smejati se. »Še danes moram Katri povedati, kaj se mi je sanjalo. Katra zna sanje tako razlagati, da hodijo še iz trga k njej za svet.« Jnžna železnica je Imela že slabih uspehov, ko je vzajemno z državno tangirana zidala nove naprave. Ljubljanski občinski svet in obrtna in trgovska zbornica pa bi morala biti ona faktorja, katera bi po zgledu drugih mest n. nr. Gradca, i v tem oziru ne odnehala. Ako noče, mora se železnico prisiliti. S tem bi bilo odpomagano marsičemu, meščanu in obrtniku. Promet bi se lažje in hitreje razvijal. Tujski promet bi se večal in železnice bi poskrbele za boljše zveze raznih stranskih prog itd. V popolnoma nov stadij pa je stopilo vprašanje prenovljenega ljubljanskega kolodvora sedaj po dovolitvi zgradbe belokranjske železnice. Ako se je upoštevalo izgovor južne železnice, da ne kaže kolodvora popolnoma prezidati, da se je sprejel le nekak detajlni projekt, češ, da bode osobni kakor tovorni promet po otvoritvi Karavanske proge mnogo manjši, je bil to izgovor, kateri ne drzi več. Takozvana pirnska železnica in podaljšana belokranjska bodeti tvorile direktno in mnogo krajšo črto do Carigrada, kakor je bila sedanja črta ori j en t nega ekspresa. Kam li ne pride tu na misel, da bode morala drsava prevzeti celo dolenjsko železnico, da bode ljubljanski kolodvor po zgledu velikomestnih železniških križališč. da ga bode morala prevzeti država v svojo last. kakor je storila to s podržavljenjem oslovske postaje. Jasno je, da bodo po Dolenjski vozili brzovlaki in ekspresni direktni vozovi. Naj-li takrat tudi še zadostuje zadnji sprejeti projekt prezidave ljubljanskega kolodvora 1 Ali naj zadostuje državi, kar je mislila južna železnica, da mora zadostovali z vsem zadovoljnim Slovencem.' Na! To naj po možnosti prepreči občinski svet s svojim državnim poslancem na čelu, kateri ima itak mnogo zaslug v tem oziru. Še nekaj nam je na srcu. V krat kem času se zgodijo važne spremembe v vodstvu ljubljanske postaje. Posta-jenačelnik, višji inspektor g. Gutt-lnann, ž njim še nekaj dosluženih uradnikov, gre z novim letom v pokoj. Imenujejo se razni kandidati za naslednike. Da bi se posrečilo dobiti to za Slovence velevažno postajenn-čelniško mesto morda nemeurskein i, že dobro poznatemu graškemu prometnemu kontrolorju W i t z m a n -n u , dvomimo; dvomimo pa tudi, da bi bilo ljubljansko mesto s tem zadovoljno. Kar velja o narodnosti načelnika, veljaj pa tudi o narodnosti njegovega tajnika, ki naj je pravi tolmač med občinstvom in južno železnico. Železnica zahtevaj od njega zna nja nemškega, Slovenci pa slovenskega jezika, kdor ni obeh popolnoma zmožen, kdor je pristaš graške tete, ta ni za nas. Tudi to mesto naj se podel, takemu, ki bode ust rezal v vsakem oziru. Nobene zadeve, nobenega imenovanja ne smemo Slovenci prezreti. Cim manj Nemcev, tem več prostora za Slovence, in v nobeni službi se ne zadovoljujmo, da bi se nas krmilo E elementom, ki ni le tuj, marveč, če ne slabši, boljši gotove ne. kakor naš slovenski naraščaj. Kakor se briga graški občinski svet, tudi ljubljanski brigaj se, naj nam ne odgrize kruha Nemec tam. kjer bi bil lahko Slovenec. Caveant consules! Ni še prepozno. (Dalje v prilorO Stara gospa, ki je prisiljena veselost in zgovornost vnukinji4 ni malo ni premotila, se je že ves čas vpraševala, kaj da je neki Pavli, a ni mogla ničesar uganiti. Zdaj se je naglo obrnila k Pavli. »Povej mi, kaj so ti je sanjalo, je rekla, »tudi jaz sem znala včasih sanje razlagati.« »Sanjalo se mi je. da se je papa šetal po cvetočem vrtu. Vesel je bil in zadovoljen, kakor ni zdaj nikdar, a izmed rož se je priplazila kača in se ga je ovila in ga usmrtila.,. Stara gospa se ni potrudila, da bi Pavli razložila te sanje. Njen bistri pogled se je za hip obrnil na Pav lo in v tem trenotku ji je bilo jasno, da mora imeti Pavla veliko in more čo skrb za očeta. Kar nosi v srcu, kar vsem pri kriva, to se ji je Četudi predugačenu, sanjalo,« si je rekla stara gospa, v tem ko se je Pavla sama nase jezila, da si ni izmislila kakih drugih sanj, zakaj čutila je, da je nehote povedala to, na kar je neprestano mislila. Bila je pazljiva in se znala ognil i previdnim vprašanjem stare gospe. Ko se je zvečer odpra\ ila spat, je bil storjen njen sklep. »Stari krošnjar izgleda tako, da mu smem zaupati^, si je rekla, »vide ti je, da je pošten človek in govoriti moram ž njim. tla ne pride njegova skrivnost na dan.« (DftUe prihodnjič.) 1, Priloga »»Slovenskemu Narodn" št. 254., dne 2. novembra 1907, Češka kriza. Dr. n a j , L. novembra, (Jstano- vitev enotne zveze vseh čeških parlamentarnih strank je zagotovljena. V včerajšnji konferenci eeških kluho-vib načelnikov z ministrskim pred sodnikom bo Cehi opustili nasprotovanje nagodbi, ako da vlada zanesljivo obljubo, da se pO sklenjeni nagodbi z vso odločnostjo loti rešitve čeških narodnih zahtev. Pogajanja se bodo nadaljevala prihodnji torek. Izvršilni odsek klerikalnih čeških poslancev se zbere jutri v Brnu, docira bodeta Dlladoceški in agrarni izvrševal?!:; odseka zborovala v ponedeljek v Pragi. Ako se odseki izrečejo za nagodbo, se bo tudi takoj odločilo o tem, kdo naslednje ministra Pacaka in Forta. Vlada vztraja na stališču, naj prideta v ministrstvo en Mlad očeh in en agrarec. V dobro poučenih političnih krogih se je danes zatrjevalo, da je češko krizo smatrati za rešeno. Minister dr. Pa ca k skoraj gotovo ostane na svojem mestu, dočim prevzame trgovinsko ministrstvo začasno ministrski predsednik baron Beck. Poljedelski minister postane vodja čeških agrar-eev Prašek, najsi nemški agrare! i ii krščanski socijalisti še toliko ugovarjajo. Koncesije Malorusom, Lvov, 1. novembra. Ministrski predsednik baron Beek je dal Malo-vusom sledeče koncesije: Na lvov skem vseučilišču se ustanovite dve novi maloruski stolici. Eno zasede neki profesor iz Prage, drugo pa neki profesor iz Zagreba. Pri imntriku-laciji bodo govorili maloruski dijaki obljubo v Latinskem jeziku. Občinam se pripusti na izbero. kateri jezik si izberejo za svoj uradni jezik. Kavno tako je vlada obljubila, da bo pospeševala malorusko zahtevo po ustanovitvi agrarne banke z ustanovnim kapitalom *] milijone kron. Ogrsko hrvaški drž. zbor. Budi m p e š t a , 1. novembra. Včeraj se je nadaljevala razprava o proračunskem provizoriju. Poslanec Š u r m i n je govoril hrvaško. Izjavil je, da je pri nagodbenih pogajanjih bivša liberalna stranka priborila za Hrvaško mnogo več. kakor sedanja koalicija. Xa govor ministrskega predsednika je odgovarjal, da Hrvate ne vodijo druge tendence, kakor braniti svoje pravice. Izjavil je, da bo glasoval proti proračunu. — Poslance baron B a n t* t' v je izjavil, da bo glasoval za proračun, toda sedanji vladi bi ne mogel izreči zaupanja. Z nagodbo ni zadovoljen. Potem se je bavil z govorom ru munskega poslanca Lu-kaciua. Rekel je: Ako hočemo ogrsko državo ohraniti, rešiti moramo narodnostni problem. Ako nimamo za to moči in vztrajnosti, moramo poginiti. Na Ogrskem nima večjezična država pravice do obstoja. Narodnostni zakon iz leta 18(38. je mogoče izvesti le s pogojem, ako se obenem dogradi madžarska narodna država. O narodnostnem vprašanju se niti ne sme v parlamentu dopustiti debata. Vlada mora najodločneje nastopiti proti stremljenju nemadžarskib narodnosti. Pripravljeni smo, prepustiti narodnostim v cerkvi, v šoli (?), in v rodbinskem življenju največjo svobodo, toda pri vseh državnih funkcijah mora priti madžarski jezik do veljave. Kar se tiče hrvaškega vprašanja, moram pritrditi, da tudi jaz kot ministrski predsednik nisem bil dovolj energičen. Ni dopustno ter se ne sme dovoliti, da se Hrvaška kaže kot samostojno državo, in kakor da bi bilo med Hrvaško in Ogrsko isto razmerje kakor med Avstrijo in Ogrsko. Slabost vseh vlad od Tisze do današnje je bila, da so se hrvaškim stremljenjem prepuščale preveč proste roke, in da se je na Hrvaškem rodila vera, da ji je treba le zahtevati, nakar bo vse dosegla. Slabost hrvaškega in narodnostnega vprašanja ni v interesu dežele, pa tudi ne v interesu dinastije. Glede hrvaških govorov v parlamentu je rekel, da imajo Hrvatje pač pravico; govoriti hrvaško, toda v njihovem interesu bi bilo, ako bi govorili tako, da hi se razumeli z Madžari. Nadalje je rekel, da je svoječasno povedal eesarju. da je položaj na Hrvaškem nezdržljiv in da politika bana Khuena ni odgovarjala interesom države. Hrvaški ban mora kot zastopnik ogrski1 države predstavljati politiko ogrske vlade, ne pa delati samostojne hrvaške politike. Posl. S u p i -1 o: Nasprotno, delati mora hrvaško politiko! Ban f F v: Ban mora delati tisto politiko, ki odgovarja načelom ogrske države, sicer ostane Hrvaška vedno revolucionarna tla. — Odgovarjal mu je v osebni obrambi prav duhovito rum unski poslanec L u k a -e i u. Vo itve v črnogorsko skupščino. C e t i n j e , 1. novembra. Včeraj so se izvršile po celi kneževini volitve v novo skupščino. Opozicija se voli- tev ni hotela udeležiti. Izvoljeni so bili sami vladni pristaši, med njimi vsi ministri. Punt med Maloruskim vojaštvom. P e t r o g r a d , 1. novembra. V Vladivostoku se je spuntala tudi posadka na torpedovki »Skory». Torpedov ka je zapeljala na morje ter začela streljati na mesto in vojake. Tri druge ladje so pnntarje prisilile, da so se izkrcali. Na torpedovki je bilo več civilnih agitatorjev, med njimi neka lepa Židinja, ki so vse postre-Ijali. Tudi poveljnik poročnik Stoer je bil ustreljen. Nad mestom je proglašeno obsedno stanje. Izmed cele posadke le trije niso bili ranjeni. Zmaga ruske vlade pri volitvah v dumo. Pet rog rad, 1. novembra. Iz dosedanjih volilnih rezultatov je jasno, da si je vlada priborila večino v dumi. Bodoča duma bo potemtakem po večini reakcionarna. Na tem ne morejo ničesar spremeniti volitve, katerih izid dosedaj še ni znan. Bodoča duma bo imela 44*2 poslancev, a dosedaj je izvoljenih 343 poslancev. Izmed teh je Hiti vladnih privržencev, 103 oktobristi in le 63 članov opozicije, in sicer 26 kadetov, *.) socijali-stov, 20 levičarjev, b mohamedanov in D Poljakov. Punt v Maroku. Pariz, 1. novembra. Ker je imel francoski poslanik v Marokešu sestanek s sultanom Abduloin Azi-sora je protisultana Muleja Hafida hudo razkačilo, ker je sedaj overjen, da je Francija na strani prvotnega sultana. Mulej Hafid se vsled tega pripravlja na vojsko, ima dovolj denarja, ker je baje našel v svoji palači skrit zaklad, ki znaša več milijonov. Mesto Marakeš je vsled tega preplavljeno S španskim denarjem iz prejšnjega stoletja. Splošno se hoje, da napadejo mesto Marakeš roparska gorska plemena ter ga bsropajo, kakor se je zgodilo s Casablanco. Židovske rodbine že heže iz mesta. Kranjska trgovska in obrtniška zbornica. V Ljubljani, 31. okt. Aktualna železniška vprašanja. Odkar se je z merodajnega mesta razglasilo, da se železniška zveza z Dalmacijo napravi preko Belekraji-ne, se med klerikalci pehajo vsi politiki in taki, ki bi radi postali politiki, da nastopajo pred nepoučenim ljudstvom kot sodelavci pri tem vprašanju. Za Sukljetom bi rad celo Kre-gar malce v motnem ribaril kot prva kapaciteta v trgovsko-obrtniških zadevah v klerikalnem taboru — med slepci je pač že enooki kralj. Prišel je z neko zmedeno resolucijo, s katero bi bil rad pokazal, da le on bdi za blagor slov. naroda. Resolucijo mu je pomagala zbornica popravljati, a končno jo je skoraj soglasno — odklonila. Da pa zve širni klerikalni Izrael, kako neumorno rešuje propadli kandidat ljubljanskega mesta vsako aktualno vprašanje, napisal je svoji kilavi resoluciji hinavsko predrzen uvod ter vse skupaj izročil že več ur pred sejo uredništvu »Slovenca« kot začetek poročila o seji. Komedijant! Seji je predsedoval zbornični predsednik J os. L e nar č i e. Vlado je zastopal vladni svetnik Kula-v i c s. O edini točki dnevnega reda podaljšanje dolenjske železnice in druga aktualna železniška vprašanja - je poročal zbornični svetnik Ivan H r i ba r. Obširno je razlagal dosedanji boj za železniško zvezo z Dalmacijo. Znano je, da so se dalmatinski poslanci že desetletja potegovali v prvi vrsti za železniško zvezo Knin-Novi, dočim se je na Hrvaškem zbudil interes za zvezo Like-Kibave z Avstrijo in z Ogrsko. Več let po vrsti so ob priliki proračunskih razprav urgirali hrvaški poslanci svojo železniško zahtevo. Vroča želja nas vseh je bila vedno, da se dolenjska železnica podaljša v Belokra j iuo. O tem so se vršile posebno obširne razprave v deželnem zboru. Ko je bila dolenjska železnica dodelana, je zavladala v in i □istrstvU neka animožnost proti podaljšanju te železnice, dokler je ni mogoče zvezali s Hrvaško, tega pa ni bilo mogoče izvršiti, ker se je temu opirala ogrska vlada. Želez, minister je bil mnenja, da bi taka proga odtegnila velik del prometa Trstu na korist Reki. Vsled čudnega postopanja Madžarov proti Hrvatom in vsled odbijanja dalmatinskih poslancev na Dunaju je nastala pri Dalmatincih parola: »Proč od Dunaja, združimo se s Hrvaško!« Prišlo je do znane reške resolucij«'. Potem so se vršili dogovori med ogrsko večino, ki je reprezen-tovala obenem ogrsko vlado in hrvaškimi resolucionaši. Pri teh dogovo- rih se je stavila s hrvaške strani največja važnost na železniško zvezo Hrvaške z Dalmacijo. Ta zahteva pa je tudi bila popolnoma po intencijah vojnega ministrstva. Kakor znano, je obstal v začetku projekt železniške zveze Dunaj - Aspang - Hartherg -Fiirstenfeld - Radgona - Ptuj - Rogatec - Brežice - Karlovec. Na tej poti je že precej proge zgrajene, a od As-panga do Hartberga se v najkrajšem času zagotovi železnica, ker se zavzema za njo sedanji želez, minister dr. 1>1. Derschatta. Da se je ta načrt sedaj (»pustil ter prišel na površje načrt železniške zveze preko Novega mesta in Belekrajine v Dalmacijo, ni nikakor v direktni zvezi z nagodbo. V nagodbenih predlogah tega načrta ni. Pri pogajanjih /.a nagodbo je ogrska vlada zahtevala izpolnitev zveze z Nemčijo na. progi Košiće - Bohumin. Ta proga je v rokah družbe ogrskih državnih železnic. Za Ogrsko je popolna izpopolnitev te proge velikanske važnosti posebno za slučaj, da se carinsko ozemlje med Avstrijo in Ogrsko razdeli. Potem se Ogrski ne bo treba, ozirati na Avstrijo in njene carinske tarife, ker bo napeljala skoraj ves izvoz in uvoz na progo Košice-Bohurnin. Ta zahteva je bil junktim. Ako bi ne bilo te ogrske zahteve, bi še dolgo ne dobili zvezi1 zDalniacijo, in vsled tega tudi ne podaljšanja železnice v Belokrajino. Z velikim veseljem moramo pozdravljati, da se je naši vladi posrečilo pridobiti ogrsko vlado za imenovano zvezo z Dalmacijo. S tem projektom pa se moramo baviti tudi z drugega, za nas pomembnega stališča. V Belikrajini sta dve centri, Črnomelj in Metlika, ki se brez direktne železniške zveze nikakor ne morete gospodarsko razvijati. Interese obeh je treba združiti. Zato se moramo zavzemati najprej za ustavopravno zagotovitev zgradbe omenjene železnice sploh, nadalje za to. da se z novo železnico zveze tako Črnomelj kakor Metlika, dasi bo vsled tega proga za 5—b* km daljša, kakor prvotno projektovana. Le taka železnica more računati na velik tovorni promet, ker so med Črnomljem in Metliko nele veliki gozdi, temne je po izreku izvedencev v zemlji več milijonov ton premoga. Na ta način se napravi trboveljski družbi zdrava konkurenca ter bo tudi Ljubljana (lobi vala cenejše premog. Nadalje je govornik zahteval, da se mora pri gradnji nove železnice ozirati na domače podjetnike in na domače delavstvo. Nikakor ne gre, da bi dobili gradnjo železnice, ki ima strategično važnost, tujci, kakor se je to zgodilo pri alpskih železnicah. Ni tajnost, da visi napetost med našo in sosednjo državo, iz katere napetosti lahko nastane prej ali slej resni konflikt. Glede domačega delavstva je pač zahteva bolj akademičnega značaja, ker toliko delavstva doma ne zmoremo, posebno ne v Belikrajini, ker je večina moških v Ameriki. — Nadalje je dokazoval veliko važnost, da se dogradi proga Kamnik - Polzela, da se tako ustvari direktna zveza med Češko in Dalmacijo preko Zeltwega, Dravograda, Ljubljane itd. Stroški za to progo niso bogve kako veliki. Končno je dokazoval nujnost proge Vrhnika-Idrija - Sv. Lucija. Za to železnico se zelo zanima tudi vojna uprava, da bi v slučaju potrebe najkrajšim potom spravila vojaštvo iz spodnjih delov Ogrske in Hrvaške na italijansko mejo. Koncem svojega temeljitega izvajanja je stavil sledeče resolucije: iVgovsko-obrtna zbornica kranjska z veseljem pozdravlja dogovor med avstrijsko in ogrsko vlado glede zgraditve belokranjske železnice in železnic«' Ogulin - Knin ter pričakuje, da vlada stori vse, kar je potrebno za ustavopravno zagotovitev gradnje teb železnic, pri čemer glede belokranjske železnice izreka prepričanje, da bi interesom javnega prometa najbolje odgovarjala proga, katera bi od Kuinpmatla peljala mimo Črnomlja v Metliko in od tod do Karlovca. Glede na to, da po dogradnji belokranjske železnice tudi dogradnja prog Kamnik - Polzela ter Vrhnika - Idrija - Sv. Lucija zadobi največjo važnost, naprositi je c. kr. že-leznično ministrstvo, da tudi ti dve progi sprejme v železnični in investicijski program najbližje bodočno-n osti. Kadar se gradnja teh železnic1 ustavopravno zagotovi, naj se pri oddaji del zagotovi delo domačini podjetnikom, oziroma domačemu delavstvu. Kregar — grize. Zbornični svetnik Krega r se je oglasil k besedi, da se z nizkotnim natolcevanjem maščuje nad svojim srečnejšim tekmecem izza državno-zborskih volitev. Priznava važnost pr\oimeiiovnnega želez, načrta, toda izreka se proti temu, da bi se tudi o dveh ostalih sedaj razpravljalo. Z velikim ponosom je naglašal, da je član vodstva S. L. S., katere poslanci imajo še več želez, načrtov, tako za Novo mesto - Zidani most - Brežice. Železnico Vrhnika - Idrija bo finančni minister gotovo dal, ker jo je zahteval že poslanec Gostinčar. (Ironični klici: Ta pa ta!) Potem je pripovedoval staro klerikalno bajko o baronu Becku in dr. Ploju, češ, da ima dokaze, da je Hribar res spravil v nevarnost belokranjsko železnico. (Splošna veselost. Hribar: Le na dan z dokazi!) Potem je čital neki predlog posl. Hlebovickega, ki je baje zahteval ločitev med Avstrijo in Ogrsko. In ta predlog je podpisal tudi poslanec Hribar. Potem je razlagal železniške projekte, kakor so mu jih vtepli v glavo v »Slovenčevem« uredništvu. Pri tem niti krajevna imena mu niso bila znana. Hribarju je očital, da se je vsilil za poročevalca ter imenoval posl. dr. Tresiča karamboli; -.ta. Za te ostudne osebne napade ga je predsednik ostro nkoril, češ, da se mora z vso odločnostjo zavarovati, da bi tako sramotno, ostudno in nevredno resne zbornice napadel osebe, ki se ne morejo braniti. Po celi zbornici je zavladala skrajna nevolja proti klerikalnemu komedijantu. Potem je še Kregar nekaj časa stokal, končno pa se sesedel. Ves njegov govor je bil tako zmeden, da sam ni vedel, kaj je hotel povedati. Hribar odgovarja. Zbornični svetnik Hribar je ob-rekovalca ogorčeno, a temeljito zavračal. Zaslužnega pesnika in politika dr. Tresiča-Pavičiča pač ni sposoben soditi kak Kregar. Govornik je nadalje ironično rekel, da ima Kregar zadnje čase izborne informacije iz vojnegii ministrstva. Ne razume, kako je mogel predgovornik spravljati častito vodstvo S. L. S. v zvezo z današnjo razpravo. To vodstvo bo pri svojih železničnih načrtih našlo vse drugačne zapreke pri vojnem ministrstvu, kakor glede dalmatinske zveze. Vojno ministrstvo ne bo dalo članom S. L. S., da bi se šopirili s pavjim perjem. Načrti za progo Vrhni-ka-Idrija so že predloženi ministrstvu, za ostalo progo pa se to kmalu zgodi brez zaslug predgovornikovega prijatelja Gostinčar ja, ki ne bo imel pri tem ne drobtinice duševne ne gmotne zasluge. To bi predgovornik moral uvideti, ako bi bil sploh pristopen za občno koristne zadeve, ki ne izhajajo iz vodstva S. L. S. — Glede bajke o baronu Becku in dr. Ploju, je rekel govornik, da je cela stvar popolnoma izmišljena in zlagana. Skliceval se je na oficialni preklic iz vodstva svojega kluba. Take izmišljene in abotne čenče vzamejo za resnico le politični otročaji. Predlog Hlebovickega ni bil obstrukcijski. ker ga je predlagatelj utemeljeval le pol ure. Celo vlada je priznala, da je bil predlog stvaren. Predlog je le opozarjal vlado, kaj ji bo storiti za leto 1917., ko se Ogrska gospodarsko loči od Avstrije. Predlog so podpisali tudi stari in izkušeni parlamentarci, kakor Biankini in dr. Brezobrazni, madžarski politik i delujejo odkrito na to. da se leta 1917. ločijo gospodarsko od Avstrije. Sedanjo nagodbo smatrajo le za pripravo k taki ločitvi. Brez-dvonino pride tudi do personalne unije1, ako tudi še ne leta 1917. Predgo-vornika je vprašal, kdo mu je napisal vse te fraze. (Klici: Stefe!) V odsekov i seji je bil še čisto drugačnih nazorov. Nikakor še ni tako gotovo, da se s sprejeto nagodbo že tudi zagotovi gradnja belokranjske železnice. Lahko pride v Avstriji ali na Ogrskem druga vlada na krmilo, ki ne bo hotela ničesar vedeti za te obljube. Na očitanje, da je s svojim obiskom v Budimpešti razburil madžarski šovinizem, je rekel, da bi bil le ponosen, ako bi mogel kaj takega storiti. Sicer pa je njegovo potovanje imelo še druge važne namene, ki se pokažejo v kratki bodočnosti. Ogorčeno je zavračal ob pritrjevanju cele zbornice očitanje, da se je vsilil za poročevalca. Naprosil ga je za to predsednik, a glasoval jo tudi Kregar s svojima pristašema. Nadalje je prečita] najnovejša govora ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerleja in državnega tajnika Szterenvija, iz česar je razvidno, da se je ogrska vlada pogajala s Hrvati zaradi dalmatinske železniške zveze, še preden so se vršila nagodbena pogajanja. Kregar je Se nekaj blebetal, nakar j«1 predlagal neko resolucijo zaradi nove železnice na državni zbor. Potegnil je na vrvici svoja pristaša, sicer pa se ni nobena roka vzdignila. Nato so bile stvarne in popolne res.) Iucije zborničnega svetnika Hribarja z vsemi ostalimi glasovi sprejete. Parobrodna vožnja Trst - Brazilija. Zbornični svetnik Baumgartner je obširno in strokovnjaško utemeljeval nujni predlog, naj se predsedstvo pooblasti, da posije ■ ozimni na snu-jočo se veliko parobrodno družbo za zdržavanje prometa med Trstom in Brazilijo peticijo trgovinskemu ministrstvu, da se družba aktivira z domačim, avstrijskim kapitalom. Predlog sta podpirala tudi zbornični svetnik Hribar in zbornični tajnik dr. Murnik, nakar je bil soglasno sprejet. Giasoul z Jesenic. Ali je mogoče? Narodno-na-prf dna stranka je vložila kakor znano prit žbo zoper volitve v I. volilnem razredu. C. kr. deželna vlada j6 na-gromadila že toliko pristranosti napram napredni stranki, da smo upravičeno pričakovali, da se ta si avta vlada že vendar enkrat spomni svojih dolžnosti. Kakor pa vsa znamenja kažejo, se to pričakovanje ne bo uresničilo. Po celi občini je znano, v kakem smislu je rešena omenjena pritožba. Ouje se, da je bila razsodba pri deželni vladi v negativnem smislu že prej rešen b, prednoje bila sploh vložena. Pri oaienjeui oblasti prevladuje mnenje., da mora prb.i na Jesenicah klerikalco-nemska klika na površje in naj stane kar hoče. Na Kranjskem smo prišli res do pravih turških razmer. Klerikalci in Nemci sedaj živahno razmišljajo — kdo bo župan! Čudni ljudje. Ako pravijo napredniaki, da se ne bojujejo proti veri ia cerkvi, vpijejo klerikalci, da so lažnjivci, če pa jasno razvijajo svoj program, potem kriče, taki so. Omenjena točka strankinega programa pravi določno: „Stranka zahteva strogo ločitev cerkve od države. Zlasti stranka ne pripozna cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno šolo.u Kdor stvar razume, bo takoj u videl, da je ta zahteva prav pametna, čisto sama ob sebi umevna. Deležen biti tega početja ni sramotno, pač pa le častno in za ljudstvo koristno. Pobratimstva z Nemci ni slovenska napredna stranka nikdar sklepala. Ko sta bila baron Schwe-gel in Hugon pl. Noot izvoljena za čabtna občana, sploh ni obstojala na Jesenicah narodno napredna stranka. Takrat je bila v občinskem odboru zastopana takozvana nemškutarska starokranjska stranka, ki se je brez-pigojno pokorila pokojnemu ravnatelju Luckmannu. Za slovenstvo se je približno toliko zmenila, kakor danes klerikalci. Grehe starih jeseniških nemškutarjev očitati napredni seranki je torej neumnost in hudobija! Ali bo Nemec županoval na Jesenicah? Kako večino so si priborili klerikalci v občinskem odboru, dokazuje najbolj dejstvo, da nimajo dosti upanja priboriti občini slovenskega župana. Položaj je tak, da seje resno bati, da dobimo za župana Nemca aLi pa celo nemškutarja, kar je desetkrat hujše. Res radovedni smo, kako se bodo klerikalci izvili iz te zagate! Naprednjaki ne odrekajo delavstvu samostojnosti in značajnosti. Najznačajnejši mož lahko klone pod silo borbe za obstanek. Ako bi bilo naše delavstvo organizirano na enotni podlagi, potem bi se ne bilo treba bati tovarniškega vodstva. Posameznik pa ne pomeni nič in se ima tudi vedno bati najhujšega, če pride v nasprotstvo s svojim delodajalcem. Celo v takih razmerah je pač razumljivo naše stališče, da naj se volijo v občinski cdbor možje, ki so od nemškega kapitala popolnoma neodvisni. Mislimo, da nam bo razsodno delavstvo samo potrdilo. Hudobija ali nevednost? Poštna direkoija v Trstu je dala nabiti pri Sv. Križu nad Jesenicami razglas, v katerem naznanja v s a m o-nemškem jeziku, kdaj prihaja v vas o. kr. pismonoša. Prebivalstvo je popolnoma slovensko in sploh ne razume nemščine. Tako se postopa z nami Slovenci 1 Pretep na kolodvoru je bil res v nedeljo 20 oktobra med pijanimi hajlovci, a ne s „Sokoli" "kakor poroča dopisnik „Slovenca". Ali ne diši to nekoliko po denuncijanstvu, pobožni g. dopisnik? Gradbeno vodstvo c. kr. državnih železnic na Jesenicah se je razpustilo v četrtek 31. oktobra t. 1. Večina uradništva je odšlo na Dolenjsko. Na Jesenicah ostane do spomladi samo pisarniški urad za končno ureditev zemljiških zadev. V uradu poslujeta komisar Grunwald in geometer F. Wol£ „Mlinar in njegova hči** se bo igrala v nedeljo zvečer dne 3. novembra na odru jeseniškega „Sokola". Igra Raupaohova je tako priljubljena med našimi ljudmi, da se je nadejati najštevilnejše udeležbe! Dnevne vesti. V Izubijani, 2. novembra. — Naši poslanci so dobili krepko podporo v >Xasem Listu«, kateri je glasilo št. 2 znanega magistratnega uradnika. »Nas List« našim poslancem popolnoma zaupa, in še prav jk) godu bi mu bilo, če bi glasovali proti nagodbi, ne meneč se za tisti vboro »krajcar«, ki se imenuje podaljšanje Dolenjskih železnic«. Mi se seve, niti v svojem, niti v imenu »dosluženih državnih poslancev«, ne bomo spuščali v polemiko z gospodom Go\ e- karjem, kadar stoje pred mogočni in svojim »Našim Listom«. Vprašanje o podaljšanju omenjenih železnic je za nas rešeno, in tudi e k s e k u t i v -ni O d h o r na r o d n o -na p redne str a n k e g a j e v z a d n j i s v o j i seji d o p i č i c e rešil lavno tako, kako r s m o m i i e 1 e 1 i. Temi! se hode moral tudi gospod Govekar vsaj kot redakter št. 1 pokoriti. Kakih misli pa je gospod kot redakter glasila št. 2, to pa nima posebnega pomena. S tem, menimo, odpade nam povod k vsaki daljši polemiki. — Ljubljanski Nemci so prav zadovoljni, da dobe posebno gimnazijo v središču Slovenije. V »Tages-posti« se hndnjejo nad nami, ker nismo prav veseli, ako se ustanavlja v Ljubljani novo gnezdo zagrizenega nemškega nacionalizma. Obenem pa pripoveduje ravno isti list, kako so Lahi pri namestniku v Trstu moledovali, da naj za boga prepreči, da se slovensko učiteljišče ne premesti iz Kopra v Gorico, ker bi prišel s tem laški značaj mesta v nevarnost. In »Tagespost« stoji pri tem čisto na strani Lahov, zatorej je več kot logično, da od tako kretenskega lista ne moremo sprejeti nikakih svetov. — Vedno je tako! Naša stranka boleha na nedisciplini. Posebno za liste velja to. Ce si je stranka ustanovila kak list, katerega izključno sama vzdržuje, kateri takorekoč živi zgolj od naprednih naročnikov, pa doživimo, da tak list, kadar misli, da mu naročniki več odpusti ne morejo, u.-tvarja male revolti', ki nimajo drugega uspeha, kakor da provzročajo največje veselje v vrstah naših političnih nasprotnikov. Tak puč je pro-vzročil sedaj »Gorenjec« v Kranju, in sicer neposredno pred deželno/bor skimi volitvami. Torej list, ki nima, skoraj bi glavo stavili, niti enega klerikalnega naročnika! Vrag vedi, kaj je »Gorenjca« napotilo na to pol-zko stezo. Pamet gotovo ne! Eno je pač dosege!. -Nova Doba« mu je dala svoj blagoslov, in »Naš List« je priča pij al za njo! Zategadelj »Gorenjcu« pač ne bo drugega ostalo, nego da postane glasilo mogočne slovenske gospodarske stranke, in da se potem zadovolji z naročniki — iz Ribniške doline. Morda se pa v očigled veselju, katero je zavladalo v -Slovencu«, »Novi Dobi« in »Našem Listu« tudi gospodu Lampretu odpro oči, da sprevidi, kako nespametno je postopal, ko je začel blato metati v skledo, iz katere sam zajema! — Poslovenjenje kranjskih gimnazij je baje koncesija, proti kateri so klerikalci, kakor zatrjuje »Slovenec«, dovolili v razdelitev I. ljubljanske gimnazije in v ustanovitev samostojnega nemškega gimnazijskega zavoda. Da to ni nobena koncesija, smo dokazali že zadnjič.Pripominjamo samo, da se je naučno ministrstvo že pred leti. ko je bil še referent v tej zadevi dr. vitez W i e n e r . izrecno izrazilo, d a n i m a n o b e n e g a p o-v o d a nasprotovati uvedbi slovenščine kot u č n e g a j e-z i k a v v i š j e g i ni n a z i j e , č i m se p r e s k r b e p o t r e b n e u č n e knjige. Ako bi torej imeli na razpolago dovolj potrebnih učnih knjig, bi se že pred leti lahko uvedla slovenščina kot učni jezik v višje razrede naših gimnazij. Znano je, da je bil pri deželnem odboru določen poseben referent, ki bi naj skrbel za izdajo slovenskih učnih knjig za višje gimnazijske razrede. Ako bi bil ta skrbel za to, da bi se čim naj preje spisale te učne knjige, bi se že sedaj poli č e v a 1 o n a naši h v i š j i b g i in n a z i j a h v s 1 o v e n s k e m jeziku. Ako se to ni dosedaj zgodilo, zadene krivda v tem oziru tudi referenta v deželnem odboru. In kdo je ta referent Poslanec in deželni odbornik Po v še , pristaš tiste stranke, ki si sedaj lasti zasluge, da je izvoje-vala poslovenjenje naših višjih gimnazij — z »darili Nemcem«! — Na spodnjih a-razredih I. državne gimnazije, ki se imajo v ponedeljek odcepiti od trga zavoda in se preseliti v \Valdherrjevo hišo. j«' 1) rajhu«, pa še nimajo zadosti. Najbolje je, če obdržimo realko posebno pa gg. Hellmanna, Pnsehnigga, Kleina, Belarja, Keller-ja & eonsortes dobro v evidenci! — »Mir« na obtožni klopi. Advokat, kandidat g. dr. .los. C Oblak, koneipijent pri g. dr. Mullorju v Celovcu, je napravil zoper »Mirovega urednika zasebno obtožbo radi pre-greška zoper varnost časti. Kakor znano, je v »Miru« neki »politični i'a-kin« nesramno napadel g. prof. Schei-nigga. dr. Hudelista in druge, ki ne trobijo v rog klerikalnih matador-jev na Koroškem in se ne klanjajo njihovi prepotentnosti. Na posebno infamen način pa je napadel gosp. dr. Oblaka, ki je posadil zdaj »Mirovega urednika na obtožno klop. Tako globoko ji' torej pod novim uredništvom dozdaj še edino »glasilo koroških Slovencev« padlo, da si mora slovenski rojak in poleg lega odločen narodnjak, iskati zadoščenja pred sodiščem: to se zgodi zdaj menda prvikrat na Koroškem. Sicer pa smo vedeli, da uri tej pisavi in pri tej štruji, v katero je zabredel »Mir«, ni moglo priti drugače. Seveda bomo svoj Čas o tej zadevi še poročali. — Poštenjak Gostinčar je jezen na sodnike, ker so v njegovi tožbi proti Novaku sodili po resnici in po pravici in jezen je tudi na priče, ki so pod prisego izpovedale resnico. Ali mar misli Gostinčar, da bodo pošteni ljudje njemu na korist po krivem prisegli? Ce smo prav poučeni, jo vrgel Gostinčar posebno jezo na pričo Josipino Srakar. Prav po nepotrebnem. Čim se je namreč začelo govoriti, da bo Gostinčar kandidat za drž. zbor, so začela prihajati v naše uredništvo pisma polna informacij o Gost inčarjevih aferah in dobili smo tudi obširno pismo v zadevi »Delavske ga stavbnega društva«. Ko je potem g. Novak bil tožen, smo začeli na podlagi teh pisem iskati priče. Izvedeli smo za različne priče in tudi za zgoraj imenovano pričo .Josipino Srakar-jevo. In nekega dne je prišla ta priča v naše uredništvo in zahtevala, da je g. Novak ne sme navesti kot pričo, češ, da njej ti prepiri nič mar niso itd. Seveda smo ji rekli, da naj se obrne na g. Novaka, da pa ima gosp. Novak pravico, klicati za pričo kogar hoče in dn ima priča dolžnost, govoriti pred sodiščem golo resnico. Tako se je zgodilo, da j«' bila priča Josipina Srakar jeva proti svoji volji prisiljena pričevali in pod prisego povedati resnico. Gostinčar ve to prav dobro, a pravi, da hoče s preganjanjem te priče prestrašiti druge pri č e , ki bodo danes ali jutri morale nastopiti proti njemu zaradi k o n s u m n e g a d r u š t v a. Pa ne bo dosti pomagalo, ker je toliko dokazov na razpolaganje, da bi niti kaka kriva prisega ne mogla Gostinčar j u pomagati. — Hujskanje proti oblastvom. V zadnjem »Domoljubu« se med dolenjskimi novicami direktno hujska kmečke fantine na upor proti obla- stvu. V Prežganje pri Litiji je prišel namreč škof. Oh takih prilikah na nekaterih krajih dero babnice in otroci od vseh sosednjih fara vkup, da vidijo to znamenito pri kazen. Litijsko okrajno glavarstvo je uvažu-joc naval ljudstva ob tej priliki v Prežgan j u streljan j e p r e p o -v e d a 1 o , vendar fantje so nahuj-skani od duhovščine vseeno s t re 1 j a 1 i. V »Domoljubu« se to početje h v a 1 i s a in se pisec še celo norčuje iz orožnika, ki je prišel poizvedovat, kdo da je streljal. To ni nič dragega, kakor šeu vanje,na j se kmetski fantje ne zmenijo za uradne ukaze oziroma prepovedi Kam pa pridemo, če se bo do javno dajali taki nauki? Naše kmetsko ljudstvo ima že itak silno apatijo in ponekod tudi očitno sovraštvo do orožni kov,ki tvega premnogo-krat svoje življenje, da si služi svoj kruh. Naj bodo kmetski fantje pijani — kar se ob nedeljah, ko imajo orožniki največ ž njimi opraviti, toli-krat zgodi — do kakršnih posledic pa pride, če jim iz farovža dajo take nauke .'! — Slovensko učiteljišče v Gorici. Društvo laških učiteljev v Trstu podalo se je k namestniku princu Ho henlohe, da protestira proti nameravani premestitvi slovenskega oddelka kopersk«*ga učiteljišča v Gorico, češ, da Gorica je čisto italijansko mesto in da si naj Slovenci ustanovijo svoje šole v slovenskih krajih. Ko pa jim je namestnik povedal, da je le Gorica prikladna za tako šolo, so oni stavili nek koncili j anten predlog, naj se namreč ustanovi učiteljišče v bližini Gorice, tako da bodo mogli dotični slovenski profesorji in dijaki Živeti v mestu. S tem so Lahi pravzaprav- de-zanirali same sebe, ker se oni ne borijo proti učiteljišču kot takemu ali proti dozdevni nevarnosti za goriško »italijanstvo«. Namestnik jim je odgovoril, da ni še padla zadnja beseda in da kolikor možno hoče uvaževati njihov protest. Odgovor je bil jako diplomatičen; ni torej upravičena niti zadovoljnosl »Pieeolova« niti jeza > Bal kanova«. — »Prst božji« se je zmotil. Po različnih časopisih je zadnji čas šla vest, da si je gospa Kočevarjeva iz Središča na Štajerskem končala življenje. Ker je neki član Kočevarjeve rodbine prestopil pred kratkim k protestantom — namreč nečakinja te gospe — napisale so šenklavške hijene okrog »Slovenca« sirove napade na Koče var j evo rodbino in cikale na »prst božji«. Kakor se je pa zdaj izkazalo, si je vzela življenje'neka Ko-eevarica iz Obreza pri Ormožu in nima ta samomorilka z znano in spoštovano rodbino Kočevarjevo v Središču ničesar opraviti. »Prst božji« v »Slovenčevem- uredništvu se je torej nekoliko zmotil. — Pedagoški voditelj slovensko-nemških gimnazijskih razredov v Celju, g. Liesskonni g . poj de. kakor se nam poroča, s prihodnjim šolskim letom v zasluženi pokoj. - Treba je resno misliti na to. kdo bode prihodnji vodja temu »slovenskemu zavodu. Govori se že, da baje namerava prosluli profesor Fon se potegovati za to mesto. Zato pa mero-«lajne činitelj«1 že zdaj opozorimo, da ukrenejo potrebno, da se ti namera ne obist ini! — Največji prijatelji kmeta so kakor znano klerikalci. To dokazuje, da je klerikalna »Zadružna zveza« v Ljubljani hranilnici in posojilnici v Rečici ob Savinji zaračunala za zadnjo revizijo znesek *J50 K. — Protidvobojna liga in dr. Samec. Protidvobojna liga se je obrnila s pismom od 3. oktobra do dr. Seme ca ter ga je vprašala, ali se podvrže njenemu kastnemu odseku. Ako to stori, naj si iz priloženega seznama zaupnih mož tri imenuje. Dr. Benkovič da je imenoval kot svoje zastopnice deželnega glavarja dr. Ebenhocha, dunajskega podžupana dr. Porzerja in odvetnika dr. pl. Fuehsa. Preiskava da se tiče samo dogodka v št. Jurju ob Juž. žel. dne 25. avgusta t 1 Afco bi dr. Serneo odklonil, se lahko uvede postopanje v smislu §§ 15. in 28. pravil. Ta pravila so bila priložena. $ 13, pravil pravi: „Pozivu za posredovanje častni sod ne more ustreči, dokler je ista Častna zadeva v obravnavi pred sodiščem. Kdor se sklicuje na častni sod ali se mu podvrže, se odreče pravici, v dobi obravnavanja častnega soda, odnosno po izrečeni razsodbi v isti častni zadevi iti pred sodišče. Će se kljub temu izroči tožba zaradi razžaljenja časti, je smatrati to kot odstop od obravnave p otom častnega soda." Dr. Sernec je nato odgovoril dne 5. oktobra 1907: Protidvobojni ligi na Dunaju. Odgovarjajo na Vaše pismo z dne 3. t. m. si dovoljujem sledeče izjaviti: „V častni zadevi proti dr. Benkoviču sem se obrnil do častnega soda c. kr. domobranskega polka Št. 26 v Mariboru, kateremu sem podvržen. Ta do sedaj še ni razsodil. Glasom statutov ne morem no- benega drugega Častnega soda priznavati. Jaz bi pa tudi sioer ne mogel imenovati zastopnikov, ker je izbral dr. Benkovič tri prononoirane politične somišljenike in bi mu jaz takih ne mogel in ne hotel nasproti postaviti. Slednjič opomnim, da bi bilo mnogo ljubšr, ko bi se bila najina zadeva mirnim potom poravnala kakor potom samopomoči, h kateri sem bil prisiljen, in se čudim, da se je gosp. dr. Benkovič obrnil Šele sedaj do protidvobojne lige, ko je zadeva za mojo osebo že poravnana, dočim je ob mene zaradi korakov, ka'ere sem popolnoma opravičeno zaradi njegovih dne 25. julija izustenih besed storil, sod^iji ovadil radi dveh Činov: radi poziva k dvoboju in radi iahke telesne poškode (§ 13. Vaših pravil!) in je glede prvega slučaja celo izročil sodaiji zasebna pisma mojih zastopnikov! Ker se bo pri dotičnih razpravah obravnavalo in razmotrivalo tudi o prvih nagibih mojega postopanja bi se jaz sedaj nitj ne mogel zagovarjati, ker se mora hraniti moj dokazni materijal za sodišče. Sicer pa je g. dr. Benkovič naprej posegli in se ni brigal za dejstvo, da naj o stvari razsodi protidvobojna liga ter me je v svojem listu „Posavska straža" z dne 27. septembra t. 1. napadel na nepopisen način, sam ali po svojem uredniku, &ar je vsaj zame isto; meni pač nareka častni čut. da imam, ako sem prosil Častivredno korporacijo razsodbe, nasprotnika tako dolgo pri mi i u pustiti, dokler se ta razsodba ni izrekla. Članek se peča v prvi vrsti z dogodki dne 25. avg. t. 1. Prosim kratkega obvestila, ali se je slučaj spričo teh dogodkov ustavil, ali pa se bode o nje.n razpravljalo ?a Dr. Sernec. Antidvobojnaligaje vendar obravnavala, seveda izključno na podlagi „Benkovičevih in-fjrmaciju ter z razsodbo od 23. oktobra 1907 pripoznala, da je dr. Benkovič v aferi nčastnou zastopal. Komentara ni treba. Odgovora seveda dr. Sernec na pismo od 5. oklobra ni dobil. — Iz justične službe. Podpredsednik deželnega sodišča v Trstu Emil pl. X a d a m 1 e n z k i je imenovan za predsednika trgovskega in pomorskega sodišča v Trstu. Sodni tajniki so postali avskultantje Josip T O-1 e n t i n o za Pazin, dr. Peter R i -o s a za Vodnjan in Leonhard A' i n c i za Sežano. Pisarniški asistent Pavel Ž i k o v i č v Rovinju je imenovan za kaneelijskega predstojnika istotani. — Zaradi imenovanja Vinci jevega za Sežano je zavladalo tam splošno Ogorčenje, ker je Vinci znan .italijanski fanatik in skladatelj slovensko narodnost sramotilne pesmi »Mara-meo«. Sežanci protestirajo proti temu činu sodne oprave. — Iz državne stavbinske službe. Absolvirani tehnik Karel Kos je pripnšeen k praksi pri državni stav-binski službi na Kranjskem. — Iz šolske službe. Kot provizo-ričen učitelj v Koprivnik pride gosp. .Josip S i g m u n d . doslej učitelj v Kočevski reki, kamor pride absolvi-rana učiteljska kandidat inja gdčna. Pavla L e h n e r. Učiteljica gdč. Marija Peče na Rakeku je dobila zaradi bolezni dopust, na njeno mesto pa pride kot suplentinja absolvirana učiteljska kandidatinja gdčna. Zofija Suš a. Kaj je s tečajem za uradnike bolniških blagajni Piše se nam: Že meseca julija t. 1. je izdalo c. kr. ministrstvo za uk in bogočastje naredbo na vsa c. kr. naine>t n išt va, tako tudi na tržaško, da med tem ko naloži vsem okrajnim glavarstvom v svojem področju, da pozovejo okrajne bolniške blagajne, da te prijavijo uradnike, kateri bi bili voljni pohajati v petmesečni kurz preskrbi učiteljske sile in da se mora ta kur/, v tržaški navtični šoli odpreti že v početku šolskega leta 19O7./08. Na tem kurzu bi se morali prijavljeni uradniki vežbati in učiti v vodenju poslov za bodoči' blagajne, katere bo do po novem zakonu tako urejene, da se bo vsaka okrajna bolniška blagajna delila v tri sekcije, namreč v podporno blagajno po sedanjem sistemu, zavarovalnico proti nezgodam in sekcijo za starost in onemoglost. Uradnike tako urejenih blagajn naj bi po načrtnem novem zakonu imenovalo predsodništ vo, katero bi se vsa ki dve leti volilo kakor dosedaj, a dva uradnika, t. j. ravnatelja in podrav-natelja bi pa imenovalo po tem novem zakonu ministrstvo. Da se bo pa dobilo za to sposobnih uradnikov, je pa menda tudi vzrok gornja ministe rialna naredba glede teh kurzov, kateri so se mogoče izvzeniši v Trstu že otvorili na Dunaju, v Pragi in Lvo-vti. Vsaj za Trst se danes ve gotovo, da še nimajo učiteljskih sil, vsaj ne takih, kakršne bi morale biti, da bi namreč bile vstanu predavati v vseh treh deželnih jezikih. Ker pa nimajo takih sil (namreč v Trstu), se pa ta kurz memla tudi ne odpre, in inini-sterialna naredba, da se morajo te te (Dalje v prilog). 2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 254, dne 2. novembra 1907. čaji započeti v početku šolskega leta 1907./ 08. in trajati 5 mesecev in da morajo položiti po petih mesecih obiskovalci izpit, je memla ostala v megli. Stvar bi se po našem mnenju lahko rešila in tečaj bi tudi že zdavnaj lahko započel, samo če bi bilo gospodi. katera imajo okoli tega opraviti, na tej ministerialni odredbi kaj ležeče. Danes imamo toliko dobrih in izučenih uradniških sil pri bolniških blagajnah izven Trsta, da bi bile vredne izvežbati se v enem ali recimo v dveh mesecih v poslih zavoda proti nezgodam in proučiti vodstvo knjig za sekcijo starost in onemoglost, in kateri bi bili vredni, potem ko so že položili izpit v teh poslih pred merodajnimi osebami, nastopiti službo učiteljev in poučevati v vseh treh deželnih jezikih uradnike, ki se prijavijo za obisk tega tečaja. Tako bi se po našem mnenju mogla izvesti ministerialna naredba od meseca julija t. 1. Celi stvari se bo pa tako ali tako malo več pozornosti z naše strani posvetilo, ker nam ne more biti vseeno, kako da se bo to počelo in izvršilo. Župnik Kompare v Ameriki. Vesti laških časopisov, da je bivši deželni poslanec dekan Kompare zbežal v Ameriko radi sitnosti, ki mu jo je provzročala njegova descendencija, opirajo se — zdi se — žalibog na resnična dejstva. O njegovih ljubim-skih aferah govoričilo se je že dolgo; toda, da bi bila stvar tako resna, da bi moral kar preseliti se na novi svet, tega nihče ni verjel. Bržkone so tudi drugi momenti, ki so imeli upliv na njegovo odločitev. Kompare ni bil popolnoma normalen človek; znano je, da se je svoje čase nahajal v psihiatričnem zdravilišču. Tudi političen moment utegne v tem slučaju igrati kako vlogo. Bil je v zadnjem času politično skoraj doigran človek; — da ni bil postavljen kandidatom za državni zbor v slovanskem delu Istre, je močno razžalilo njegov ponos. Njegove intrige so bile v tem slučaju gotovo nesimpatične. Mi tega moža ne obsojamo, ali obžalujemo, ker je ena v dolgi vrsti žrtev bedastega celibata. Imel je svoje čase velike zasluge za istrsko narodno stvar; te naj mu odpuščajo sramoto, ki jo je prizadel neposredno svoji stranki. Laški listi se gotovo velikansko veselijo nad to človeško tragedijo. Celo zgražajo se nad škofom Naglom, zakaj da ni še prej posegel v neceli-batovo življenje Komparetovo. Hm! škof Nagi'.?! Celjska nemščina. Celjski nem-škutar je sporočil svoje želje slovenskemu županu v tejle krasni in klasični nemščini: Cilli am . . . Ich Er-suehe ihnen Herr biirgermeister uhm einen Eimerschein fur I. S. Sonn von Jo- S. Ich bitte ihnen N. N. Formund von I. S. das Eimerschein mus ich ha-ben ihn 8. tage mus ihm vort sehii-ken bitte schiiken sie ihm mir gleich X. N. . . . das Eimerschein mus deutsch gesehiben sein. Bi li ne bilo bolj pametno pisati slovenskemu županu slovenski, nego s tako nemščino kazati, kako revno je celjsko nemšku-tarstvo? Vsak ima pravico se blamirati in samo želeti je, da se celjski nemškutarji te svoje pravice prav pridno poslužujejo. Čim bolj so smešni, tem manj so nevarni Slovencem. Obrtne nadaljevalnice na Spodnjem Štajerskem. S slovenskega Šta-jerja se nam piše: Gotova istina je, da bi naše nemškutarstvo po spodnje-štajerskih mestih in trgih nikakor ne bilo tako prodirajoče, ako bi ne imelo trdne in zanesljive opore zlasti v — o h r t n i š t v u. Skrb nas Slovencev mora torej biti, da si obrtne kroge priborimo ter v ta namen jamemo intenzivno delovati. Naše obrt-ništvojese vse p r e m a 1 o z a -vedno ter strokovno izobraženo. Kako tudi, vsaj nam v to nedostaje naj primiti vnejših učili še. dne i m se Nemcem tozadevno povsod odpirajo vrata kar na stežaj! Naš obrtniški naraščaj se mora — žal — večinoma šolati v nemških šolah; kaj čudo potem, da se nam ga toliko odtuji. Niti obrtno-nadaljeval-nih tečajev na ljudskih šolah nimamo, kamo-li drugih, višje organizo-vanih obrtnih izobraževališč! Kolikor nam je znano, imamo doslej na Spodnjem Štajerskem Slovenci le dve obrtni nadaljevalnici, in sicer v Z a 1-cu in na Vranskem; tretja — kakor je to tudi vaš list že javil — se*snuje v Šoštanju; povsod drugod pa je vse — nemško. — Tu bode najpoprej treba nastaviti vod v emancipacijo našega obrtništva iz tujih rok. Zato pa naj interese vani sloji zastavijo svoje sile v to, da dobimo predvsem dovolj slovenskih obrtnih nadaljevalnih tečajev. Slovensko štajersko »Obrtno društvo« naj prične delovati, potem bodo že drugi tudi storili svoje. Darilo. Gospod državni poslanec Franjo K o b 1 e k v Žalcu je podaril 29. oktobra t. 1. za revne učence deške ljudske šole v Celju dvajset kron, za kateri plemeniti dar se mu v imenu ubogih dečkov naj iskrene je zahvaljuje šolsko vodstvo. Elektrarno dobi Rogatec na Sp. Štajerskem. Gradnja se je že pričela. Iz Laškega okraja se nam piše: Stranke občin Laški trg, M ar i-j a G r a d e c in Sv. Krištof, ki so dolžne plačevati užitninski davek, so užitnino vzele v zakup na tri leta za vsoto 14.200 K. Heinči Wastian, ki je ob zadnjih državnozborskih volitvah v Mariboru propal proti social-demokratu Resslu, je bil te dni imenovan za častnega meščana mesteca Slov. Bistrice. Kakšnih zaslug si je stekel, nam ni znano. Pouk v prosti naravi. Iz Maribora: Pouk v naravi se je v tekočem šolskem letu vsled ukaza okrajnega šolskega sveta za mariborsko okolico obligatorično uvedel v vsem okraju, sklicuje se pri tem na § 76. novega def. šolskega in učnega reda. — Bi bilo tudi drugod priporoči j ivo! Odkritje spominske plošče dr. I ti Hm t h u v Opatiji. Iz Opatije se nam piše: Dosedaj že kar vse mrgoli po opatijskih sprehajališčih, kolikor obmorskih toliko gozdnih spominskih plošč posameznim nemškim učenjakom, na katerih se speva slava in hvala tem učenjakom. Če pa človek malo pogleda v zgodovino Opatije, mora pa pač priti do zaključka, da te učene glave, katerim gre morda sicer vsa čast,za Opatijo niso nič ali pa kaj malenkostnega storile, nikdar pa toliko, da bi se jim morale postavljati spominske plošče. Tako je tudi z dr. Billrothoin, kateremu v spomin se je taka plošča odkrila v soboto 26. t. m. Hillroth je bil velik učenjak. Da je pa rad prihajal uživat v Opatijo zdrav zrak, in da je bilo njemu najbolj priljubljeno mesto tam, kjer se mu je sedaj vzidala spominska plošča, se še vedno ne more trditi, da je storil kaj za Opatijo. Kajti če bi hoteli staviti vsakemu stalnemu gostu v Opatiji spominsko ploščo, bi bila Opatija in bližnja Učka že zdavnaj s takimi ploščami pokrita. Kdor si je te plošče do sedaj ogledal, se tu ne gre veliko za zasluge, ki jih imajo učenjaki za Opatijo. Ampak plošče se postavljajo zato, da se v Opatijo prihajajočim gostom da razumeti, da so Nemci isti, (do sedaj mrgoli takih plošč samo nemškim učenjakom na čast), ki so Opatijo povzdignili na stališče, na katerem stoji danes. To je pa seveda najgrja laž in otročja domišljija. Kdor pozna Opatijo od početka do danes, ta tudi ve, da so ravno Nemci tisti, ki so najmanje storili v korist Opatije. Nemci so pač tisti, ki so najbolj izkoristili priliko in se vzdignili v teku časa iz služabniškega prahu v gosposki stan, ali vedno le v svojo korist, nikoli ne na korist Opatije. Nemci so bili tisti, ki so prišli v Opatijo s trebuhom za hruhom v raztrganih hlačah in z burjo v žepu. Kdo jim je zakrpal hlače, kdo jim je napolnil žepe, komu se imajo zahvaliti, da so njihovi obrazi, prej suhi in upadli, danes rdeči in okrogli! V prvi vrsti zahvaliti se imajo Madžarom, Hrvatom in Srbom z ene, a z druge strani pa zopet Čehom, Poljakom in Rusom, katerih so njihovi hoteli vedno polni, a nikakor Nemcem, katerih ne pride niti "2r/r v Opatijo. V Opatijo je prišlo v času njenega obstanka na tisoče slovanskih učenjakov in velikašev, kateri niso hodili samo na posamezne klopi ob morju sedet, ampak so si tu zidali vile fn privabili na tisoče svojih sorojakov v Opatijo, kateri so vam prišli mosnjičke polnit, na te se pa vi pred nedavnim še raztrganci ne ozirate! Zakaj ne.' Ker so bili ti Slovani, a kar je slovanskega. Vam smrdi; samo slovenski denar vam ne smrdi. Zadnji čas bi pač že bil, da te nemške domišljavce v Opatiji občutljivo spomnimo, da je Opatija mednarodno lečilišce, in da tu ni mesto, kjer bi vodili svojo divjo nemško politiko. Iz gledališke pisarne. Jutri, v nedeljo popoldne, za lože par, se ponovi „Mlinar in njegova hčiu pri znižanih cenah. — Zvečer (n e -p a r) se vprizori prvič v Ljubljani petdejanjska Grillparzerjeva žaloigra „Prababioatf („Die Ahnfrau") v Vladimir Levstikovem prevodu. Igra spada med takozvane n usodne drame", t. j. drame, v katerih igra moč usode važno vlogo. Snov ji je zajel Grill-parzer povečjem iz nekega francoskega roparskega umora („Histoire de Louis Mandrin, avec un detail de ses erudites, de ses brigandages et de son supplice"), v kolikor pa se tiče prikazni prababice, ki straši v starem gradu in ne miruje, dokler ni izginil poslednji potomec njenega grešnega rodu, pa najbrž iz neke nemške povesti, naslovljene „KrvaveČa prikazen z bodalom in svetilko.u Žaloigra spada med najboljša dela slovečega dunajskega klasika in je stalno na repertoarju vseh gledališč, ki se bavijo s klasičnimi dramami. Glavne vloge so v rokah dam: Borštnikove in Danilove ter gospodov: Dragu-tinoviča, Nučiča, Toplaka in Danila. Slovensko gledališče. Na Vseh svetih dan — Mlinar in njegova hči je pač ljubljanska tradicija, ki se je doslej še nismo mogli otresti. Pa tudi drugod ni dosti boljše. Na Dunaju je včeraj svirala Konradova pi-Čalka v šesterih g'edabščih. Kaj čuda da je tudi nase gledališče napolnilo občinstvo, ki hoče videti na odru polnočne prikazni v belih haljah! G. Danilo, naš s:tri ljubi Konrad, in gospa Borštnikova, Marica našega odra prej3rjih let, sta izvedla svoji vlogi resno in dostojno, in tudi g. Dragutinove kot Crnot je dal mlinarja skopuhu p; a v dobro, dasi mu je bila maska piw< č tragična. Gosp. Molek kot grobokop je ugajal, le da so bili njegovi do v topi o de?ioah in duhovih bolj na^u-ljivi ko duhoviti. — Igra je lokalizirana, zato bi vsekakor kazalo, da bi vsi igralci nastopili v domačih krojih. Marioa kot kmetiško dekle bi bolj ugajala z ruto ko s kosmato čepico na glavi. Slovensko gledališče. Gg. najemnike lož in abonente sedežev se vljudno opozarja, da je jutrišnja večerna predstava zopet nepar. »Slovenske Matice" GLIV. od* borova SOfa do v torek, dne 5. novembra t. 1. ob peti uri popoldne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrdilo zapisnika o 153. odborovi seji. 3 Poročilo o tožbi g prof. v p. Ivana Jesenka punoto Ant. Knezove zapuščine. 4. S iris tole tnica Primož Truberjeva in stoletnica dr. Janeza Bleiweisa. 5. Tajnikovo poročilo. 6. Slučajnosti. Iz Ribnice se nam pise: Cena goveji živini se je znatno znižalo, v en dur se naši 4 messrjj drže tistih cen ko je bila živina še tako draga. „Kaj kartel?4 Ako bi klali živino tako, da bi bilo meso dobro, ne godrnjale bi Čez ceno, ali če pri nas kupi mesar vola aH lepo debelo mlado kravo, ali debelo tele — katero se sedaj plačuje po 38 v, prodaja se kilogram 144 v — pošlje se takoj v Ljubljano, Trst ali Opatijo, in Ribni-ničanje jemo meso od samih starih suhih krav in slabih telet, tako da bi bilo meso bolje za podplate kot za v loneo. Ako bi prišel k nam mesar, ki bi prodajal dobro meso po zmernih cenah, gotovo bi dobro shajal, ker privoščili bi malo konkurence našim mesarjem. Več ribniških gospodinj. Premeteni tatovi. V Zagrebu se j e pri družil stroj nem u kurj aču Ignaciju Fistriču neznaneo in ga prosil, naj ga pelje do njegovega stanovanja, ker mu ni znana pot. Fistrič je to storil. Ko sta nekaj časa šla skupaj, pobral je neznaneo naenkrat s tal denarnico in pozval Fistrič a, naj gre ž njim v samotno ulico, kjer si bosta razdelila denar. Ko sta tja prišla, srečala sta drugega Fistriču neznanega človeka, ki je tega obdolžil, da je našel njegovo denarnico in jo skril. Preiskal mu je žepe, vzel Djegovo denarnico s 115 K vsebine, nakar sta lopova zbežala. Seveda se Fistrič kesa nad svojo vljdnostjo. Slovenski „Sokol" na Dunaju Na I. izrednem občnem zboru „Društva slovenskih svobodomiselnih akademikov rSavau na Dunaju se je sklenilo, da se deluje za to, da se ustanovi na Dunaju „Slovenski Sokol". Izvoljeni so bili v odsek kot načelnik iur. Fran Kandare ter techn. Anton Thaler, phil. Nande Marolt »in phil. R. Pavlic. Pripravljalni odsek naj ukrene vse potrebno, da se v najkrajšem času skliče ustanovni občni zbor. Pozdravljamo to idejo z največjim navdušenjem in želimo kar največ uspeha! Kinematograf Edison na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evropa" kaže ves bodoči teden do vštetega petka izreden spored: Kristovo življenje. Tke American Bioskop na Resl|evl COSti ima od jutri, nedelje, do vštete srede sledeči spored: gradba železnice po divjakih, novi klobuk, levji lov, Troup Nagels, izredni uspeh nove iznajdbe. Glas iz občinstva Na Poljanski cesti se je pričel živahen promet, odkar so otvorili novo gimnazijo. O gotovih urah je vse živo po trotoar-jih in marsikateri teh, ki gredo peš, bi se rad peljal z električno železnico, če bi ostajala na primernem kraju. Ali ne bi kazalo postajališče od hiše št. 17 premestiti za 20 m bliže mestu, na vogel gimnazije, kjer se cepi Strossmayerjeva cesta? To bi bilo ugodnejše za učence, profesorje, sploh vse, ki imajo opravka v tem delu mesta. V kratkem se otvori še licej -ska knjižnica. Priporočana premestitev bi se dala menda doseči brez dolgotrajnih komisij. Eden za druge. Kajlgovvtka stavka pri tvrdki Gerber še ved" o traja in sicer ker se ta tvrdka ne c ži tarifa, ki se je dne 25. septembra t. 1. sklenil s sporazumi) enjem med delodajalci in delojemalci in ki ga je tudi gospa Gerber, imoviteljioa knjigoveznice sprejela in lastnoročno podpisala, čuditi se je, da tvrdka malenkosti, ki bi skupno znašala kvečjemu 3 K tedensko, ne ugodi. Za toliko bi namreč imela po tarifu enemu delavcu in eni delavki povišati plačo. Kakor čujemo je dotični delavec že 32 let pri tej tvrdki in ni dobil že 12 let nobenega poviška, delavka je pa tudi že 9 let pri fci rdki in jako vporabna in marljiva. Knjigoveško delavstvo ima v takih razmerah pač prav, ako izvaja skrajne konsekvence v dosego spol-njevanja svoje težko pridobljene tarife, ter je lahko uverjeno, da uživa simpatije javnosti. Napad. Na Glincah so napadli v nedeljo fante Franca Blejca, Alojzija Robido, A bina Kopitarja in Franca Slugo fantje Karel Kos, Andrej Brajer in Jernej Pekle s Eoiiči in zlomili Kopitarju roko. Napadalce so izročili sodišču. Zaradi punce. 13. aprila sta se sprla vinogradniška kopača Jožef Rozman in Jožef Cvetko v Bojsnem pri Brežicah, ker je Cvetko govoril z delavko Terezijo Kav-her, Rozmanovo sosedo. Rozman je sicer mirnega Cvetka tako udaril čez oko, da je je izgubil. Obsojen je bil pred celjskim porotniki na 8 mesecev ječe. Samomor. V Trd tu je skočila skozi okno I. nadstropja 31 letna Antonija L a njt i r t in si razbila črepinjo. Vlak skočil s tira. Med postajama Plase in Lič na Hrvaškem je skočil s tira brzo vlak, ker je butnil v tovorni vlak. Razbita sta dva vagona tovornega vlaka. Neki zavirač je lahko poškodovan. Tovarna zgorela. V Orehovci na Hrvaškem je zgorela tovarna za lep. Škoda je velika, zavarovalnina tudi. Šolski sklep na kmetijski šoli na Grmu in odbodnica g. vodje R. Dolenca. Na kmetijski Šoli na Grmu se je sklenilo šolsko leto preteklo s edo, dne 30. m. m. Tem povodom se je vršila popred še pre-skušnja učencev iz raznih strokovnih kmetijskih predmetov. V ta namen so se zbrali ta dan ob 9. uri dopoldne učenci, učitelji zavoda in povabljeni gostje v okusno okrašeni šolski sobi prvega letnika, kjer se je izpraševanje vršilo pod vodstvom deželnega odbornika in referenta zavoda gospoda grofa A. Barba. Učenci so odgovarjali prav dobro. Letna kvalifikacija je bila istotaka. Izmed 11 učencev drugoletnikov je dovršilo zavod 1 z izvrstnim, 6 s prav dobrim in 4 z dobrim uspehom. Po dokončanem izpraševanju se je obrnil g. referent do g. vodje R. Dolenca, ki seje letos zadnjič udeležil izpraševanja kot vodja zavoda in ki stopi po 35111 nem službovanju na lastno prošnjo v stalni pokoj ter mu v daljšem govora izreka priznanje za njegovo dolgotrajno uspešno delovanje ne le kot vodji zavoda, ampak na prospeh kmetijstva osobito vinarstva, ter mu želi, da bi mnogo let užival zasluženi pokoj. V imenu učiteljstva se je poslovil novoimenovani gospod vodja V. Rohrman, od odhajajočega se g. vodje R Dolenoa, v imenu slržab-nikov opravnik gosp. Bratina in v imenu učencev drugoletnik Fran Gnezda. Ginjen do solz, se je zahvalil g. vodja R. Dolenc najprvo g. referentu za njegovo priznanje, nadalje g. V. Rohrmanu, čestitajoč njemu in deželi, da je imenovan njegovim naslednikom; v prijaznih besedah se je poslovil od služabnikov zavoda, prav prisrčno od učencev, polagaje jim še enkrat na srce, naj delujejo v prid kmetijstva kot izvoljenemu poklicu. Nato so zapeli učenci še pesem: „Jadransko morje" in „Cesarsko pesem." — Preskušnje učencev so s svojo navzočnostjo počastili gospod okrajni glavar baron Rechbach, g. prost dr. S. Elbert, g. kanonik Žlogar in g. vinarski nadzornik B. Skalickv. — Ob sklepu še omenimo, da je g. vodja R. Dolenc podu-čeval od L 1874 do 1886 na tedanji vinarski in sadjarski šoli na Slapu 12 6 učencev, na sedanji kmetijski šoli na Grmu pa 33 5 učencev, torej skupaj 461 učencev. Zelo veliko je število gg. učiteljev, ki so se udeleževali njegovih tečajev, istotako veliko je kmetovalcev, ki so ga poslušali ob prirejenih tečajih, podučnih predavanjih in nebroj je člankov, kmetijske vsebine, zlasti iz vinarstva, ki jih je spisal v povzdigo našega kmetijstva. Uredil je pa deželi dva kmetijska zavoda: Slap in Grm. Mestna hranilnica v Idriji kaj lepo uspeva. Pretekli meseo je imela že nad 80.000 K prometa, jasen dokaz, kako potrebna je bila ustanovitev tega zavoda. Še bolje pa bi lahko, če bi se vsi občinarji zavedali, da zavod izključno njim v korist deluje, kajti po § 7 se sme rezervna zaklada, kadar presega 5% hranilnih vlog porabiti le v občekoristne ali blagotvorne namene idrijske občine, kateri morajo vedno odgovarjati predvsem interesom ne-premožnih udeleženoev zavoda. Občinska hranilnica je torej naj-idealnejši zadružni zavod, ker je njegov dobiček v korist vsem občinar-jem, ne le nekaterim posameznikom. Zato pa naj bi ne bila malenkostna razlika v obrestni meri nikomur v pomislek, vlagati svoj denar edino v mestni hranilnioi. Uboj Med posesnikoma Martinom Korošcem m M*tiiern Ribiče m v Razboru pri Ponikvi na Štajerskem na eni etrani in med gosta-čem Antonom Lahom na drugi strani je obstajalo že staro sovraštvo. Lah je bil dolžan Ribiču 6 K. katerih mu pa ni hotel plačati, dokler ne plača Ribič Lahovemu sinu dolževa-nega zneska. Korošec je bil pa jezen, ker je zahteval Lah od njega 40 K od neke kravje kupčije. Ko se je 27. julija peljal Lah domov, zalteval je Ribič od njega denar in ker mu ga Lah brez vračunanja Ribičevega dolga njegovemu sinu ni hotel plačati, ga je osuval, da bi bil Lah kmalu z voza padel. Lah je jezen vsled tega kmalu nato Šel v Celje in izročil oba dolžnika odvetniku. Seveda je to samo raznetilo sovraštvo. Ko je bila na 28. avgusta razpisana obravnava v Celju proti Ribiču, sklenila sta Ribič in Korošec, da se znebita nadležnega tožnika. Stvar je imel izvršiti Korošec. O polnoči 28. avgusta je vstal in šel kosit na bližnji travnik, ko je pa menil, da pojde Lah na vlak v Ponikvo, Šel je po ovinkih na pripraven prostor v gozd, skozi katerega je moral priti Lah. Ko je ta pristopical — bil je majhen, suh, šepav mož — napadel ga je Korošec s kolom in ga 12krat tako udaril po glavi, da mu je vso črepinjo razbil. V kratkem je Lah umrl. Pred celjskimi porotniki je bil Korošec obsojen na 4 leta, Ribič pa na 3. Ko je bila sodba razglašena, prišla je v sodno dvorano KoroŠčeva žena s šestimi majhnimi otročiči, ki so kleče prosili za očeta. Predsednik je obljubil, da predloži cesarju prošnjo za pomiloŠčenje. Iz »svetega1* samostanskega življenja. V Gradcu se je vršila te dni velezanimiva obravnava. Bivša nuna Bonaventura je tožila samostan Elizabetario za mesečni prispevek 80 kron. Tožiteljica je vstopila v imenovani zavod kot zdrava in nepokvarjena mladenka leta 1887 ter napravila slovesno obljubo večnega de-vištva, pokorščine in ubožnosti leta 1890. Nekoč je nesla v samostanu težak kotel čez dvorišče, padla ž njim ter se tako poškodovala na spodnjih delih telesa, da je ostala za vsako delo nesposobna in vsled napačnega zdravljenja neozdravljiva. Toda ne da bi imeli z revo potrpljenje v samostanu, temuč so jo nalašč poniževali in nečloveško trpinčili. Prednica ji sploh ni hotela verjeti, da je bolna, oziroma ji je očitala, da je prinesla bolezen s seboj v samostan. Pogosto jo je kaznovala s tem, da je morala med kosilom na strani stati z vrvjo okoli vratu, daje morala kleče na tleh z ustmi jesti s tal, morala je po vseh štirih zlezti pod mizo ter ostalim nunam poljubljati noge itd. Končno se ji je le posrečilo, obvestiti svoje sorodnike o svojem trpljenju a samostanski spovednik Meier, jo je hotel prisiliti, da bi podpisala izjavo, da ni res, kar je sporočila iz samostana. Ker Bonaventura ni hotela podpisati izjave, hotel ji je spovednik vreči črnilnik v glavo. Kmalu nato so vso bolno nuno odslovili iz samostana z dovoljenjem prejšnjega papeža — vsaj škof dr. Sohuster je tako trdil v svojem dekretu. Vendar pa ji je škof v odpust-nioi ukazal, da mora ohraniti tudi zunaj samostana večno deviš-tvo, uboštvo in pokorščino, in sioer napram svojemu Škofu in spovedniku. Nositi sme le črno, priprosto obleko, pod njo pa znake svojega samostanskega značaja. Ako bi prišla na katerikoli način do premoženja, smatrati se sme le kot njegova oskrbnica, v oporoki pa mora vse premoženj e zapustiti svojemu bivšemu samostanu Pozneje je samostan le spoznal, da je dolžan skrbeti za revo ter ji ponujal enkrat za vselej 1500 K pod sramotnimi pogoji, ki pa jih Bonaventura ni hotela sprejeti. Sodišče je obsodilo samostan, da mora tožiteljioi plačevati na meseo 60 K. — Obravnava pa je tudi pokazala, da so minuli časi, ko se je pred samostanskimi vratmi nehala vsa posvetna oblast. Nove garnizija Čimdalje več vojaštva se pomika v bližino italijanske meje. V Beljak pride prihodnje leto pol bataljona pijonirjev. Iz Trsta pride baje v Sežano poveljstvo dopolnilnega okraja za 97. polk s oelim bataljonom. Tudi Pazin dobi baje v najkrajšem času garnizijo. Prihodnjo spomlad se izvrše sledeče garnizijske spremembe: Iz Inomosta se premesti tako 8. divizija, kakor tudi 15. brigada. V Celovec pride 19. lovski bataljon iz Komorna. Dragonski polk Št. 4 pride iz Maribora v Anižo, dve eskadroni pa v Inomost. Dragonski polk Št. 5 pride ii Dunajskega Novega mesta v Gorico, dve eskadroni pa v Maribor in Slov. Bistrico. Hu-zarski polk št. 16 pride iz Budapešte v Maribor, Gradeo in Radgono. Čebelarski shod v SmarJL V nedeljo, 3. t. m, ob 8. uri popoldne se vrši Čebelarski shod pri županu v Šmarji. Predaval bo odbornik osrednjega čebelarskega društva Aut. Li-kozar, nadučitelj is Ljubljane, o umni čebeloreji. Slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 10. novembra 1907 koncertni in zabavni večer v telovadni dvorani Narodnega doma. Sodeluje popolna (pomnožena) Ljubljanska društvena godba in pevski zbor „Slavcau pod vodstvom društvenega pevovodje gosp. H. Beniška. Spored: a) Koncertni del: 1. Fr. Suppe: ^Slav-nostna predigra", svira godba. 2. E. Adamič: „ Notranjska", moški zbor (nova od zveze slov. pevskih društev nagrađena skladba). 3. Ivan pl. Zaje: „More". sinfoniČna glasbena slika za moški zbor z orkestrom. 4. F. Bazin: „Hanibalov prehod preko Alp", veliki moški zbor. 5. I. Nigl: „Jugoslovanske melodije", svira godba. Med izvajanjem koncertnih točk se prosi, ne zahtevati gostilniške postrežbe, b) Zabavni del: 1. Keler Bela : „Veseloigra", overturs, svira godba. 2. Kurji želo dček. Veseli nastop pristne ljubljanske device iz polupreteklega časa. Komičen soloprizor s petjem in klavirjem. 3. Waldteufel: „En dan v Sevili", valček, svira godba. 4. Amor v kuhinji ali nekrvavi boj črne in bele ljubezni. Šaljiv prizor s petjem in klavirjem. 5. Milo oker: „ Dijak prosjak", potpourri, svira godba. Ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo, društveni člani prosti. Tatvina na Rakeku. Minoli pondeljek ukradel je neki še nepoznani tat 240 kron nekemu zidarju. Tat prislonil je lestvo k oknu ter šipo ubil in šel z lučjo v sobo, ker vedel je, kje ima zidar denar shranjen. V naglici je pustil še žepno uro in bankovec za 20 kron. Ljudsko izobraževalno društvo n Akademija" ima danes ob 8. uri zvečer v hotelu „Ilirija" svoj IV. redni občni zbor. Na sporedu so poročila odbornikov, volitev odbora in slučajnosti. Požar* V Skednju pri Trstu je pogorela enonadstropna hiša št. 130. Škode je 7000 K. Vloni- V skladišče vinskega trgovca Alojzija Giottija v Trstu so vlomili neznani tatovi in odnesli vina in drugih reči za 250 K. Cinematograpbe-tbeatre Iran-caise ima od danes 2. do torka 5. novembra ta-le spored: Čez drn in strn. Ljubezenski termometer. Bilo bi prelepo. Vragove fantazije. Umetnost in delikatese. Valček na stropu. Nova čarodejstva. Otroška ženitev. Začarana hiša. Gledališče malega Boba. Drama v železniškem vozu. Ako gre gospoda z doma. Vožnja v Benetkak po gondoli. Potovanje okoli zvezde. Stavil in imeli so ga za norčka. Spored je daljši za te dve sliki: Pes čuvaj. Carinska revizija. V sredo, 6. novembra, nov spored. Vinski semenj! Letos je obrodila vinska trta v dornberški občini prav dobro. Posebno dobrota vina je izborna. Da si nabavijo kupci na lahek način in po primerni] ceni dobro kapljico, priredita podpisano županstvo in vinorejsko društvo dne 9., 10. in 11. novembra vinsko razstavo in vinski semenj, na katerem bodo zbrani vzorci raznih vin naše občine. Obenem bodo kupcem na razpolago tudi cene teh vin. Ker bodo posestniki doma, sklene lahko vsak kupec kupčijo na podlagi vzorca v razstavi ali tudi pri sodu S tem se torej nudi kupcem posebno ugodna prilika, da pokusijo v kratkem Času mnogo vin. Na sejmu bode na razpolago kupcem poseben strokovnjaški odbor, ki bode na zahtevo ocenjeval vina. Za pristnost razstavljenih vin jamči županstvo in vinorejsko d r u š t v o. Vase blagorodje se vabi k udeležit vi ter nakupu ruj nega vipavca. Dornberg je postaja vipavske železnice in 10 minut [oddaljen od postaje Prvačina na novi državni železnici. Dornberg, dne 18. okt. 1907. Županstvo Dornberg. Vinorejsko društvo Dornberg. Nepošten psmonoša. V Šmarju pri Jelšah je bil za pismonoša nastavljen posestnik Janez Dvoršak, ki je v teku več mesecev poneveril strankam 1133 K 77 h. Obsojen je bil pri celjskem porotnem sodišču na šest mesecev ječe. Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 v je dobil Franc K r i ž v Lienfeldu, ker je rešil utop-ljenja Jožefo Briški. V Panorama-kosmorama na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarna" je prihodnji teden razstavljena Ljubljana in okolica. Državna subveneija. Občina Jako vi ce pri Postojni dobi 2400 K državne subvencije za gradnjo vodovoda. Novo brzovozno črto mod Trstom in Argentinijo so otvorili v četrtek. Vozil bo parnik „Argentina" družbe „Avstr-Američana". Dvo služkinji sta se zadušili v Zagrebu in sicer Eva Harapin in Justina Šoštarič. V sobi, kjer sta spali, je bilo goreče oglje, katero sta pozabili pogasiti, predno sta šli spat Umrla je v Sp. Šiški pri Ljubljani gospa Marija Burger roj. Komatar, stara šel a 31 let. Bila je delavna pri narodnih društvih. N. v m. p. Kap Je zadela v Trstu 481et. po-streška Karla Čoka. Bil je takoj mrtev. Vlom. Pri posestniku Matiji Jerantu v Kresnicah je bilo vlomljeno in odneseno več srebrnine in zlatnine ter 400 K denarja. Skupna škoda znaša 514 K. Kot sumljiva so aretirali cigana Karla P elan a in Ko žalijo BrešČak. Včerajšnji praznik je bil tako krasen dan, da si ga v tem času ne moremo misliti lepšega in da že dolgo vrsto let ni bil tak. Ker je solnce skoraj bi rekli pripekalo in so bile ceste lepe, je šlo obiskat grobe svojih rajnih na tisoče občinstva. Grobi so bili na pokopališču pri Sv. Krištofu in pri Sv. Križu vsi krasno ozaljšani in le malo je bilo — pozabljenih. Gnječa pri Sv. Krištofu ni bila taka, kakor druga leta, to pa zato, ker je šlo občinstvo, ko je opravilo tu svojo dolžnost, pri zadnjih vratih tega pokopališča, kar trumoma čez »Ljubljansko polje« k Sv. Križu. Pri Sv. Krištofu je bilo iz prometno-varnost-nih ozirov odrejeno, da je bil vhod pri vratih starega, izhod pa pri vratih novega pokopališča. Zvečer je bil pogled posebno pri Sv. Krištofu uprav pretresljiv. Na vseh grobih so gorele dolgo v noč lučice, poleg" grobov pa so utr in j ali za svojci solzice še ostali umrl j ivi. K veliki tatvini v Kranju se nam poroča, da je bilo v pisarno vlomljeno, verthajmerica pa je bila odklenjena s ključem in ko je tat denar pobral, jo je zopet zaklenil in odšel. Denarja je bilo 33.400 K, in sicer v bankovcih po 1000, 100, 50, 20 in 10 K. Vkljub intenzivnim poizvedbam varnostnih oblasti dosedaj o storilcu ni še najmanjšega sledu. — Z druge strani čujemo, da je podjetništvo obljubilo izsleditelju 1000 K nagrade. Pozen cvet. Prijatelj našega lista nam je poslal sveže zelenje in cvet češplje z nekega vrta Na Pru-lah. Tatvine. Hlapcu Antonu Tniller-ju je bilo iz odklenjenega hleva na Rmski cesti št. 5 pokradenega za IS kron obuvala in za 5 K obleke. — Hlapcu Jožefu Zoretu je bilo na Dunajski cesti štev. 19 iz odklenjenega hleva pokradene za 70 K obleke. — Vojaškemu slugi Ivanu Bizjaku je bila na Rimski cesti št. 22 iz odklenjene sobe ukradena srebrna moška žepna cilinder-remontoar ura s črkama I. B., vredna 14 K. Ar eto van je bil včeraj 341etni delavec Volbank Boncelj, rodom iz Železnikov, ker mu je v policijski ti-ralnici okrajno sodišče v Škof j i Loki obljubilo zaradi tatvine 14dnevno brezplačno stanovanje. Ženitni goljuf. Ko je šla neka dekle iz Hinj pri Št. Janžu na Dolenjskem v Št. Mihael pri Laškem trgu na božjo pot, se je seznanila z nekim mladim fantom, kateri ji je obljubil, da jo poroči. Čez nekaj časa se fant s kolesom pripelje k dekletovim staršem prosit za roko. Ker mu je denar pošel, si je izposodil pri starših 22 K in zato tam popustil kolo. Dne 29. m. m. pa je kolo tiho odpeljal, pred odhodom pa tndi neki v hiši stanujoči ženski iz skrinje ukradel 20 K denarja. S kolesom se je ženin potem peljal v Ovseno, kjer ga je hotel v gostilni pri Slapšaku za 10 K zastaviti. Fant je pa menda zavohal, da ga že zasledujejo ter popustil kolo in jo urnih korakov peš odkuril. Ženin je rekel, da je gostilničarjev sin Jožef Teržan iz Petrove priCelju in sumijo, da je tudi do popuščenega kolesa prišel po nepošteni poti. Star je okoli 23 let, srednje, šibke postave, brez brk in ima na eni roki tetovirano svoje ime. Popuščeno kolo je črno lakirano, že obrabljeno, držaji na balanci so prevlečeni z usnjem in ima številko 90.760 ter napis »First Make, Prezi-osa, Splendid Valne«. Čigar je kolo naj javi orožništvu v Št. Janžu, kjer bi se pa ljubeznjivi ženin še pojavil, naj se ga naznani najbližji varnostni oblasti. Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 80 Macedoncev in 40 Hrvatov. 18 Hrvatov je šlo na Prusko, 20 jih je prišlo iz Amerike, 30 pa iz Prusije. 83 Lahov se je povrnilo iz raznih krajev v svojo domovino. Izgubljene in najdene reči. Ga. Frančiška Kregarjeva je izgubila rjavo denarnico, v kateri je imela 10 kron denarja. — Posestnik Jernej Cunder je izgubil denarnico z vsoto 10 K. — Šolska učenka Minka Orož-nova je izgubila denarnico z vsoto 14 kron. — Tudi delavčeva žena Uršula Šetinova je izgubila denarnico s 14 kronami. — Gdč Nežika Staralova je izgubila 4 K vredno rjavo boo. — Ga. Marija Buchingerjeva je izgubila zlato zapestnico, vredno 60 K. Slovenci v Ameriki. Smrtna nesreča. V Cokedale, Colo. v bližini Trinidada je padel iz žepa Ivanu G r 1 j u iz Rupe pri Jelšanah v Istri nabit samokres na tla in se sprožil. Kroglja je šla Grlju v glavo, da je bil takoj mrtev. — Nogoje zlomilo v Ravensdale, Wash. 161etnemu Jos. Zagradišniku. Tudi v spodnjem delu telesa je zelo poškodovan. Malo je upanja, da bi okreval. Istotam se je zelo poškodoval Anton A r k o. — Plastkamenj ajeubila v Meadow Lands, Pa. 411etnega Jakoba Peternela, po domače Berna-ča iz Riča pri Črnem vrhu nad Idrijo. Istotako je kamenita plošča ubila v rudokopu Durfee v Bussev, Jowa. (iHletnega Franca L o v š e t a iz Zagorja ob Savi. — U m r 1 je v Aldrid-ge, Mont. Ivan F 1 e r i j iz Gornjega grada na Štajerskem. Bil je dolgo bolan. „Društvena godba ljubljanska konoertuje jutri zvečer v hotelu „Ilirija", Kolodvorske ulice. Začetek ob poluosmih zvečer. Vstopnina prosta. Drobno vesti. — Vest o nagli smrti ameriškega predsednika Roosevelta ni resnična. — Kuga se je pojavila v Tunisu, Oranu in Braziliji. — Za 89.000 K brilantov je izgubil v Krakovu zlatar Freilich. — Trgovina z mrliči. V Sze-gedinu je neki Haring sporazumno z ravnateljem bolnišoioe dr. Hollosom in županom dr. Lazarjem že mnogo let vodil obsežno trgovino z mrliči. Sestavljal je skelete ter jih prodajal v znanstvene namene po celem svetu. — Vsled finančne krize v Ameriki se vračajo ogrski in italijanski izseljenci trumoma v domovino — Deželni šolski nadzornik za Koroško Jos. Pallaje postal dvorni svetnik. * 0 Ženskah. Najhujši sovražnik ženskega spola je bil grški pesnik Simonides, ki je živel 500 let pred Kristom. Toda skoraj vsemu kar je neugodnega rekel o ženski, nasprotujejo odstavki iz sv. pisma, dasi sv. pismo ni poseben zagovornik hudih žensk. Tako je pisal Simoni des: Žena je ponesrečena ladja za moža. Salomon: Krepostna ženska je kakor trgovska ladja, ki prinaša živila iz daljave. Simonides: Žena je vihar v hiši, motenje miru. Sirah: Skrbna žena je možu veselje ter mu dela mirno življenje. Simonides: Žena je vsakdanja kazen. Salomon: Dela mu le veselje in nič žalosti celo življenje. Simonides: Ženska je družabna zver. Mojzes: Ženska je podoba božja in moževa pomočnica. Simonides: Ženska je okrašena psića. Sirah : Kakor svetla luč je na svetem altarju in kakor zlat steber na srebrnih stalili. Simonides: Ženska je potrebno zlo. Salomon: Kdor najde zakonsko ženo, najde nekaj dobrega. Simonides: Ženska je hudo breme. Sirah: Plemenit dar je in tolažba možu. Simonides : Najhujša zver je, strupen gad. Salomon: Ljubka je kakor — psica in miČna kakor srna. Simonides: Žena je moževa dekla. Salomon: Žena je moževa krona. * Koliko časa bije zvoniška ura v letu? Ako bi zvoniška ura vse udarce, ki jih stori v enem letu, storila skupaj drugega za drugim, potrebovala bi zato tri dni, 8 ur in 18 minut. Stvar je taka. Pri četrtinkah bije ura enkrat, ko je pol ure, dvakrat, trikrat pri tričetrt in štirikrat, kadar je cela ura, to je deset udarcev vsako uro ali 240 na dan. Poleg tega pride 156 udarcev polnih ur. Vseh udarcev je torej 396 vsak dan in za vse leto 365 X 396, kar da 144.540. Ker traja vsak udarec okoli 2 sekundi, bije zvoniška ura v letu 289.080 sekund ali 80 ur in 18 minut. * Žrtve divjih zveri v Indiji. Niti misliti ne moremo, koliko ljudi pade kot žrtve divjih zveri v Vzhodni Indiji. Statistični podatki izkazujejo, da je bilo leta 1906. 2084 ljudi raztrganih od divje zverjadi. Leta 1905. je bilo 2051 žrtev. Samo volkovi so raztrgali 178 oseb. V okrožju Modeus so tigri največji sovražniki človeka. V Sholapurju in Bronhovu je neki besen volk sam raztrgal 16 ljudi. V Ben-galjski so sloni usmrtili 18 oseb, a leta 1905. v isti provinciji 9. Največ žrtev zahtevajo strupene kače. Leta 1906. je umrlo ^v Indiji 22.854 ljudi vsled kačjega strupa, leta 1905. pa 21.797. Vzrok tako velikemu številu je iskati v povodnjih, ki pritirajo kače bližje človeških prebivilišč. * Koliko je izumiteljev? Mnogo več, nego se navadno misli. Neka angleška statistika pravi, da se je samo leta 1905. podelilo 2,625.745 patentov na celem svetu. Samo aponska izkazuje lepo število ll.Ojf J. Za njo pride Norveška in Rusiji vsaka s 17.000 izumi. Švedska, Spali j a, Švica, Italija in Avstro-Ogrska imajo po 24.000 do 84.000 patentov, \locini jih je Kanada dosegla lOO.OOp. Nemčija jih ima 200.000, Belgija\pa 203.000. V Angliji jih je 226.000, na Francoskem 385.000, v Zedinjenih državah ameriških pa 850.000. * Koliko dobička ima pošta od poza hl j i vin ljudi. Največ dobička dajejo pošti pozabi j ivi in raztreseni ljudje, ki frankirajo svoje pošiljatve z napačnimi, nezadostnimi ali pa sploh pozabijo na naslov. V letu 1906./07. (upravnem) je preostalo svetovni pošti 293/4 milijonov takih pisem in drugih poštnih pošiljatev. Po določenem času namreč zapade pošti, česar ni mogoče dostaviti ne odpošiljatelju, ne tistemu, ki mu je pošiljatev namenjena. Zapadlih 293/4 poštnih komadov je obsegalo razna plačilna sredstva, namreč bankovce v vrednosti 330.000 K, nadalje čekov, menic in znamk za 13V2 milijonov mark, skupno tedaj skoraj 14 milijonov mark. Čudno je, da število pozab -ljivih in raztresenih ljudi narašča z vsakim letom. Seveda je treba vedeti, da je imela svetovna poštu v upravnem letu 1906./07. v prometu 4800 milijonov poštnih komadov, med temi je bilo 2800 milijonov pisem, 112 milijonov tiskovin, 830 milijonov dopisnic in razglednic itd. * Čudna obsodba. V nekem trans-bajkalskem kraju je fant Murad napadel hčeri Turkmena Mašada z mrežo in ju hotel zvezati. Deklicama se je pa posrečilo ubežati k očetu. Ta je stekel za Umradom in ga s količem pobil na tla ter ga zvezal. Nato je sklical svoje sorodstvo, naj izreče, kakšno kazen je zaslužil Murad, ki je hotel oskruniti žensko čast. Soglasen sklep je bil, da se ima Umredu odrezati za vsako dekle po eno uho, Masad mu naj pa da nekaj denarja za zdravnika. Tako so tudi storili. Umradu so odrezali obe useši, potem ga pa spremili v bolnico, kjer je Mašad obljubil plačati zanj del stroškov. * Razporočni banket. Ločitve zakona so postale v Ameriki tako vsakdanja prikazen, da se pri tem ne kaže nikako razburjenje. Sedaj je prišlo celo v modo, da se prirejajo razporoč-ne slavnosti. Bogati njujorški slikar Ferd. Carle je bil osem let prav srečno poročen z lepo Parižanko ter ima že sedemletnega sina. Nedavno pa se je zagledal v neko lepo Angležinjo, in kmalu je bilo vse dogovorjeno, da se loči od svoje žene ter si vzame Angležinjo. Da pokaže svoji prvi ženi. da jo še vedno ljubi, priredil ji je banket v slovo. Prišli so vsi njegovi prijatelji in tudi bodoča njegova žena, njeni starši in bratje. Med ločenima in novo združenima se je prisrčno napi valo, končno pa je Carle z vsemi gosti spremil svojo prvo ženo in sina do pristanišča, kjer so se ljubeznivo poslovili, nakar sta se žena in sin odpeljala v Evropo za vedno. * Goljufija iz ljubezni. V Varaždinu je prišla k ondotni mestni hranilnici Marija Friedl in hotela dvigniti na seboj prineseno branil nično knjižico 17.000 K. Uradniki so pa dognali, da je knjižica falzificirana in žensko prijeli. Ta je izpovedala, da ji je knjižico dal njen ljubček Koloinan Mraz. Ko so tega zgrabili, je priznal, da je pred nekaj dnevi vložil na dotično knjižico 12 K in potem spremenil to število v 17.000. Storil je pa to iz ljubezni do deklice, da bi ga vzela v zakon. Ljubeznivega goljufa so izročili sodišču. * Kakšna naj bo ženska hoja? Neki danski ženski časopis razpravlja temeljito otem vprašanju ter prihaja do sledečih načel: Ženska ne sme vlačiti nog za seboj, niti jih brcati predse, kakor vojaki pri paradi. Gospa naj hodi pokoncu, kolena ravna, stopala nekoliko na zunaj, hodi naj počasi, z eno besedo: hoja bodi podobna princesinje, ne pa delavke, ki hiti na delo. Rame se ne smejo pre-gibati pri vsakem koraku, z rokami se ne sme mahati. Brado naj nosi pritegnjeno; nikoli ne sme pozabiti na dostojanstvo ter mora vedno misliti, da grda hoja dela najlepšo obleko grdo. Najlepšo hojo imajo baje Parižanke. * Umetnine v francoskih cerkvah. Francoski naučni minister ni brez povoda v zadnji seji ministrskega sveta predlagal, naj se cerkvene umetnine shranijo v okrajnih muzejih. Posebno, odkar je cerkev skregana z državno oblastjo, delajo razni starinarji čimdalje bolje kupčije z župniki za cerkvene umetnine. Na celem Francoskem je nad 30.000 cerkev, ki imajo za umetnost in arheologijo dragocene predmete. Seveda ni mogoče toliko cerkev neprestano nadzorovati, da bi si jih ne polastila duhovniška lakomnost. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Orožnike je prišel klicat. V noči na 6. septembra t. 1. je prišel delavec Janez Marn pred orožniško postajo v Spodnji Šiški klicat orožnike pod pretvezo, da ga je nekdo na cesti na tla pobil. Ker se mu je cela zadeva od strani orožnikov prepočasna zdela, jel je orožnike žaliti in jih psoval z »barabami«. Vsled tega se mu je napovedala aretacija, kateri se je pa Marn s silo vprl s tem, da se je vrgel na tla in z nogami in rokama okoli sebe suval. Morali so ga z vozom odvesti v zapor. Med vožnjo je skušal po-stajevodjo poriniti s sedeža, pred jet-nišnico mu je nameril z zvezanimi rokami rekoč: »Ti dam eno.« Zagovarja se, da je bil pijan. Obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. Tatinska zakonca. Jožef Ber-g a n t, bajtar in tega žena Antonija, sta po sosednjih njivah in iz kozolcev kradla poljske pridelke. Storjena škoda se je cenila na 41 K 18 v. Pri hišni raziskavi se je našlo čez 100 kil krompirja, večje množine fižola in nekaj čiste pšenice. Osumljenca ničesar ne tajita; obsojena sta bila vsak na 6 tednov težke ječe. Preveč kosmato je kosil. Š i -men Brane, posestnik na Hrušiei, se je med košnjo ujezil nad svojim bratom Antonom dne 25. julija t. 1., ker mu je ta očital, da preveč kosmato kosi. Tekom prepira je Šimen Brane udaril svojega brata z ostrino kose in ga nevarno poškodoval. Obdolženec se zagovarja, da ga je le s kosiščem udaril, ne pa z ostrino kose ter skuša možnost bratove samopo škodbe s tem opravičiti, da je tekom prepira in v razburjenosti zadel s koso v neko drevo, in je ostrina odletela v travo in na ta način bratu povzročila poškodbo. Sodišče temu zagovoru ni verjelo in ga obsodilo na 3 mesece težke ječe. Zaradi oskrumbe, izvršene na 10 let stari deklici, je bil 16 let stari Fr. Škerjanc, delavec v Zgor. Duplici, obsojen na 2 meseca ječe. Kamen je vrgel v glavo. France Tabor, tovarniški delavec, je bil jezen na svojega 15 let starega tovariša Karola Hiršbergerja, ker ga je slednji s prosto roko po ustih vdaril, ko se je Tabor iz njega norčeval pri obsekavanju neke podlage. Še isto popoldne je vrgel na 3 korake oddaljenemu Hiršbergerju kos opeke v glavo, da se je ta nezav«>ten zgrudil. Tabor je pa tudi izvršil pet tatvin in strankam napravil 29 K 60 v škode. Obsojen je bil na 2 meseca ječe. TeiBfonsKD (n Brzojavni ooroćilD Dnnaj 2. novembra. Danes je bil tu shod? nemškoavstrijske učiteljske Zveze. Shod je izredno Številno obiskan. Na shod so došli učiteljski delegati vseh narodov dežela. Slovenskih delegatov je okoli štirideset iz Kranjske, Štajerske in Primorske. V imenu slovenskih učiteljev je govoril En-gelbert Gangl. Shoda se je udeležilo tudi mnogo državnih poslancev in drugih uglednih oseb. Izmed slovenskih poslancev sta bila navzoča Ivan Hribar in dr. P loj. Dunajj 2. novembra. Vest zagrebškega madžaronskega lista „Agramer Zeitungu, da so se pojavila v jugoslovanskem klubu nevarna nesoglasja, ki bodo morda imela za posledico razpad kluba, je od kraja do konca izmišljena. Razpad jugoslovanskega kluba je najsrčnejša želja dr. SusterŠiča, ki sam kuje razne lažnjive vesti o „Zvezi južnih Slovanovu ter jih odlaga v listih, ki služijo njegovim interesom. Konštatovati je, da vlada v klubu popolna sloga in solidarnost. Dunaj 2. novembra. Cesar se je danes po dolgem času prvič sprehajal na prostem: dvakrat po vrtu in ankrat v Galeriji. Danes ob devetih je prisostvoval maši, ki jo je dvorni župnik Čital v cesarjevi privatni kapelici. Zatrjuje se, da bo cesar že prihodnje dni sprejel več oseb v splošni avdijenoi. Najprvo sprejme ministr. predsednika barona B e c k a. Praga, 2. novembra. Minister dr. Fort je dospel danes semkaj in imel z voditelji čeških agrareev in mlado-čehov dolgotrajno posvetovanje. Praga, 2. novembra. nHlas Naroda" javlja z Dunaja, da je imenovanje načelnika češkega agrarnega kluba Praška za poljedelskega ministra gotova stvar. Minister grof Auersperg bo v kratkem demisijo-niral in bo najbrže na mestu doktorja F o i" t a imenovan za trgovinskega ministra. Dr. Pao a k ostane na svojem mestu kot češki minister-rojak. Maribor 2. novembra. Osobni vlak, ki vozi med Spodnjim Dravogradom in Mariborom, je na mariborski postaji trčil ob stroj nekega tovornega vlaka in ga vrgel s tira. Ranjenih je bilo več oseb, vendar pa hujše nesreče ni bilo. Rim 2. novembra. Papež Pij X. je lahno obolel in mora ostati v svojih sobanah. Prehladu* se je pri sprehodih po vrtu. Papež zlasti težko diha, kadar piše gorak široko. Pri takih prilikah ga hoče zadušiti. Petro grad 2. novembra. Pri včerajšnjih volitvah v gosudarstveno dumo sta bila izvoljena poslanca samo v dveh okrajih, dočim pride v štirih okrajih do ožje volitve. Izvoljen je 1 oktobrist in vodja kadetov prof. Miljukov. Gospodarstvo. - Mestna hranilnica ljubljan- Meseca oktobra 1907 je vložilo v Mestno hranilnico ljubljansko 1098 strank 705.302 K 79 v, 892 strank pa dvignilo 620.544 K 72 v. — Splošno kreditno društvo ▼ LJubljani Denarni .promet meseca oktobra 1907: Sprejemki 136.983 K 48 v, izdatki 138.880 K 36 v, torej skupno 275 864 K 04 v. Skupni denarni promet od 1. jan. do 31. oktobra 1907: 6,105.801 K 03 v. — Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki. V mesecu oktobru 1907 je 106 strank vložilo na hranilne vloge 30.677 K 06 v, 18 strank vložilo na tekoči račun 13 755 K 59 v, 64 strank dvignilo na hranilne vloge 24.141 K 38 v, 21 strank dvignilo na tekoči račun 14.322 K — v, 5 strankam se je izplačalo posojil 5400 K, stanje hranilnih vlog 877.010 K 90 v, stanje vlog v tekočem računu 41.742 K 34 v, stanje posojil 769 947 K 10 v, denarni promet 139.503 K 95 v. — Mestna hranilnica v Idriji. V mesecu oktobru je 62 strank vložilo 19.368 K 07 v, 7 strank pa dvignilo 3186 K 65 v, posojila na menice se je izplačalo 20.000 K. — Denarni promet v tem mesecu 4S.18S K 84 v. Razširjeno domaće zdravi o. Vednc večja povpraševanja po .»Moll-ovem francoskem žganju in soli*' dokazujejo uspeSni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utešujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 10O. Po •postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, za-snamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 16 — 15 I4atilJttJ«ie* Daj bero inse at o THY-MOMEL SCILLAE, preizkušen izdeltk, ki ga zdravniki večkrat zapisujejo. Draginjo s premogom čutimo dandanes že v vsakem gospodinjstvu, ker obtežuje stroške sa gospodinjstvo prav občutno Ti večji stroški se deloma povrnejo z dobro konstruiranimi pečmi. Firma Rudolf Geburth, c in kr. dvorni strojnik na Dunaju, 7. okr., Kaiserstr. 71 dobavlja žel. peči zavsako kurivo, priprave za polnilni in trajno gorilni način in priporoča za bodočo zimo preizkušene novosti kurilnih aparatov. Pri vsaki hiši se dogajajo pri različnih delili ranitve in tu je na mestu, J da se varujejo rane vnetja in onečišćenja.' Treba pa si je izbirati takih pomoČkov, ki rane hlade in lajšajo bolečino, zatorej pospešujejo za-eeljenje. Svetovnoznano in v skoro vsako domačo lekarnico uvrščano praško domače zdravilo iz lekarnice B. Fragnerja, -c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, je tako sredstvo, ki ima omenjene lastnosti in se dobiva tudi po tukajšnih lekarnicah. — Glej inserat. 3 Oblastveno varovano! 129—43 Vsako ponarejanje kaznivo! Edino pristen le Ttiierryjev balzam e zeleno varstveno znamko i nuno. 12 majhnih ali 6 dvoj-natih steklenic ali velika specialna steklenica b patentnim zaklopom K 6*—. Thierryjevo centifofijsko mazilo ta vse, še tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3-60. Pošilja se samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domaći zdravili ete kot nHJbuljNi splošno snaui ln NtaroNlavnl. Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloge po akoro vseh lekarnah. Knjižice s tisoči izvirnih sahvalnih pisem zastonj ia poštnine prosto. Proti zoboDolu in gnilobi zon izborno deluj« dobro znan« antiseptična Melusme ustna in zobna voda ki Otrdi dlesno in odtgtranjuj*» neprijetno sapo lz a m«. i ■telilenle« z navodom t K. BI gorodnemn gospoda m. Levstiku, lekarnarja v Ljubljani. VaSa izborna Melosine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ost in ie neprekosljiv pripomoček proti gojilo bi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite se 3 steklenice Melos, ustne in zobne vo o. Dcv :m, da to javno oznanite, ker Je res hvale vredno. Leopold oangi, mestni tajnik, Metlika, 84. aprila 1906. Doz, lekarn* Mil. butik* r Ljubljani; Risljivt cista it 1 ■--;-eg novozgrajenega Fran Jozefovegs iubiL moata 13—44 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila ln Metoda: Vesela drnž a pri „Zlati kaplji" v Ljubljani (Tratnik) K »3*42 poSilja mesečne preostanke. Gospod Fr Štrukelj v hotela „Vegau v veseli družbi K 2.2 L -- Gospića Vem Pospeh v Griiah pri Celju K 1 — nabrala pri odhod niči gospe Verbajs t GriŽah. — Gospod D. Repe na Bleda K 2'— vsled notice: „Zagrizenost nase narodne duhovščine l* Želim mnogo posnemal cev ! — Neimenovan K - '4". — . Okto I.« K 3 24. — Skupaj K 26 27 Srčna hvala! i *4 Kdor Odol rabi dosledno vsak dan, po dandanašnjem stanju znanosti najbolje neguje zobe in usta. 3331 Zahvala. C. priv. občna zavarovalnica „Asaicura-zioni Generali" je dovolila in izplačala tukajšnjemu gasilnemu društva kot požarno nagrado znesek 53 kron. Podpisano načelničtro se ji zato najvljudneje zahvaljuje, 3716 Načelništvo prostov. gasilnega društva v Tacnu pod Šmarno goro, dne 30. vinotoka 1907. Josip Nahtigal Mart n Lavtižar Martin M-dved blagajnik. načelnik. tajnik. borzna poročila Ljubljanska „ raditns bank« v Ljubljani" Uradni kurai dun. bora« 1. novembra >W-7. 4f% srebrna renta . . . avstr. kronska renta. . , zlata , . • £ •fraka kronska renta . , zlata m posojilo del. Kranjske **!••/• pssojilo metU Spljet v*/,0/. . . Zadar boi.-herc. železniške Ksojilo 1902 . . . t dti. banka k. •. &f 9 9 t. 9. •4X s*8*- P*«"* gaL dež. kipotečne banke . . -peat kom. k. o. s sast. pisma kinerat. kranilnice..... tast. pisma ogr. esnC det. hranilnice . . ■ it* a z. pis. ogr. hip. kan. i %% ogr. lokalu* ia- leanic d. dr. ML*/, #bl. češke md. bank« Pfior. lok. želez. Trst- POT9Č..... f% srior. dolenjskih M. . ft, »rior. juž. žel. kup. Vi Vi W%% avstr. pos. aa šal. p. •. aredsv. t7«rae od 1. 18607« . « . . od 1. 1804 .... , tiaske...... . sam. kred. I. snriatje • » • H „ ogrske hip. kankt . , srbske i fr*. VOfr- . turftke...... taaillka srečke . . . Šreditne • . . • šacmoške • • • . krakovske , ... ljubljanske » • • . vitr. rdeč. križa , ... Ogr. , 9 m . . . Rudolfov« , ... ivalcburske 9 ... t*Hajsze kom. . ... Dsriaiaa. čutne železnice . • » . . Lfriavne železnice ... Avstr -ogrske bančne del«. Avstr. kreditne kanke . . Ogrska „ ... icimostenskc 9 ♦rcmogokop v Mostu (8rua> Mpinske montan .... •?aSke žel. ind. dr. . . . 3$ma-Muranyi .... Trboveljske prem. mrmšbt fcvstr. orožne tovr. dr«ž»e Coibe sladkorne ćrvžbm Deatr i 9IS8S 97 20 95 95 114 1F> 92 66 109 80 97- 76 110*40, 99-30; 97 60 96* i 9610! 89 - 10180 97- 96 75 98*76 98- 50 99 75 39 &C 98-7* 889 50 99 20 147 60 S5S -140 — 267 — 26S — 244 75 97 65 182 7* 19 65 439 — 91 50 92 — 6075 44 76 c6 25 68-- 227 490-50 147*50 651 60 1774-?32 &0 743 »39 723*— 599 — f626 ■ — 64 '26 tb$ -468 -146 — 11 86 19-16 «49 94 02 117-22 96*— t-63 4«/ BUa 97 4) 97 40 96 15 114 3« 92 75 110 -18 75 1 IU-6'J 100*^6 58 60 B6 60 26 60 106*— I 28) 98 - 97-75 99 76 99-6C 100*75 99 75 29160 103-25 149 50 257 -144 — 273 — 274 — 260-75 103-65 184 2165 446 — 95 5J 95 — 64 75 4B 75 28-^5 72'— 231-496 60 148-^» 652 60 .784'— 693 60 744 — 240 60 723 -6 O — 636 -64225 867 -462 — 149 — 11 39 ?P19 23 f 2 2408 117-42 962H 2*64 6 PSeniea Bi Soraaa oeno ¥ Budimp&It* Duel novembra 1907. Tarmt»i april , sa 50 kg K april ■ t . m maj 1938 . . april . 5-10 v višje. 50 60 12 65 11-83 721 8 56 Heteoralositno porotno. /'-»na nmd morjsan 806. Bndnjl «r»čmi tlak Tffl-0 mm eo M S 4» (r> O a Gas •pazo-vanjs Stanja barometra v mm Temperatura v 0°. Vetrovi Neb« 31 9. »v. 736 5 101 brezvetrno jasno 1. 7. »j. & pep. 738 4 737 5 49 139 brezvetrno ■1. jug. megleno jasno • 9. zv. 7382 8'4 el. jvzbod jasno 2. 7. H. 8. pop. 7386 7377 6'1 103 slab js vhod si. vab. megla oblačno Potrim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma meti, sestra, teta in svakinja, gospa Marija BurgerrojKomatar danes, dne 1. novembra t. 1. ob štirih zjutraj, po dolgi, mučni bolezni, v 31. letu svoje starosti, previđena s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala Pogreb predrage rajnice bo v nedeljo, 3. novembra t. 1. ob treh popoldne iz hiše žalosti v Spodnji S'£ki št. 136, na pokopališče k bv. ICrižu. s *te maše se bodo služile v cerkvah. Nepozabno rajnico priporočamo v blag spomin in molitev. V Sp. Šiški, 1. novembra 1907. 3719 Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze tolažil-n«*ga sočutja v bolezni in ob smrti naše nepozabne in nenadomestljive soproge, oziroma matere, gospe Fani Svetek izrekamo vsem sorodnikom, pri-jateljen in znancem najsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo darovalcem lepih ven-cov in vsem udeležencem v častnem spremstvu na njenem zadnjem potu k večnemu počitku. Vsem in vsakemu posebej naša iskrena hvala! V Ljubljani, 31. okt. 1907. 6722 Žalujoči ostali. Srednja predvčerajšnja In včerajšnja tempe ratara : 117» ia 9-1°; norm,: 74« to 7 10 Padavina v 84 urah 0 0 mm in 0 0 mm. Postranski zaslužek. Dr goceno urno verižico dobi zastonj in poštnine prosto vsak, kdor nam naznani 100 naslovov kmetovalcev, uradnikov, rokodelcev in delavcev, katerim bi poslali svoj novi katalog. Za 200 naslovov pošljemo zastonj se dragocen prstan. Vsak posamezen naslov naj bo pisan na bel listek okoli 8 cm Širok, 10 cm dolg, čisto in razločno razumljivo pisan in mora obsegati: Ime in priimek, opravilo, stanovališče, zadnjo pošto in deželo; iz enega kraja ne več kakor 10 naslovov. Takoj ko se pregleda resničnost poslanih naslovov, pride nagrada. Pošiliatve naj se pošiljajo na naslov JalKfinigs Uhrenlager, Dunaj VIL/1. !«MajB))BflRa«MaHBVa«samh Izšla je zgodovinska povest ¥ dveh delih 5tralj©ucild dneh) !- 17 Kathe Meniel na DunajuXVIII Schulgasse 3, L nadstr. 11. I6će so vo6 Več se izve pri gospe Marili Pfundner v Kranju, 3704-1 Ceno češko posteljno perle! 5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30*—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 35. pri Plznu na Češkem. »372 & PAT Vi m. GEL.BHAUS Inienlr In zapriseženi patentni posrednik na Dunaju VII. Siebensterngasse 7, nasproti o. kr. patentnemu uradu. &2 -44 Redka pnilKa za nakup! ^2 f lepo posestvo v dvojezičnem industrijskem kraju na Koroškem, »ten kraj za trgovca z glavnico, se zaradi starosti in bokhnosti I da z vsem živim in neživim inventarom. Sem soada nolec: eozdov m r ■ Prav lepo posestvo v dvojezičnem industrijskem kraji V izvrsten kraj za trgovca z glavnico, se zaradi starosti in bokhnosti 1 proda z vsem živim in neživim inventarom. Sem spada poleg gozdov 1 in zemljišč 10 objektov, med njimi gostilna, veliki veseliŠČni pn stori ■ i. t. d. in pa Še neizrabljena vodna moč, velika zalega peka, dalje dober zaslužek s tovorno vožnjo za več parov konj. Cenilna vrednost 180.000 K. Naslov pove upravništvo „Slovenskega Naroda" 9. sinkouie dediči na Mestnem tr*g-ii priporcča.jo sprejo -srelil*© IzTfoiro i ga, najmodernejših soilnatlh in volnenih bluz 3724—1 ter bogato izbiro (clarr^3l^:e in otroške "boe) „The Gresham" zavarovalna družba za življenje v Londonu. pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost 'avstrijskih zavarovancev pripoznala K 33,743.42170. Izvod Iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu. 1. Splošni prejemki za I. 1905 .......K 32,677. 80'- 2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 ......f 223,817 069 — 3. Izplačane police............»* 516,093064.-— 4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 .... „ 7,223,290-— Dobiček zavarovancem....... .K 6,295 843* — Dividende in obresti....... »p 726.575*— Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obre3tne mere............... . „ 1,200.872- 8S01-4 K 7,223.290- Novi tarifi z ngodaimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj in poštnine prosto. Generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Jozelovi cesti št. 17 pri GVIUOMTJ 1ESCHKO, Ljudevit Borovnik liU, v Borovljah (Ftrlatk) n* Horoiki ■e priporoči w i&delo vanje vsakovrstni p u tak za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresiiice, vsprejema «aafce< vrrcna popravila, ter jih točno in dot c izvršuje. Vse paske sc ca c. kr. preefccr-t ; ali/; c i in ođ mono pre&ka&ene. llutt< -1H veni ceniki zaetonl. 4i SUKNA In modno "» blaso za obleke priporoča firma Karel Kacian tvornica za sukno v jfumpolcti na Češkem. [Tvornlske cene. Vzorci Iranko. Popolna oprema za novorojenčke otroško penilo v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom G. J. HA1ANN !iJlBLJA!VA. Perilo lastnega izdelka. 1870 f" .;».'•:<>:•.'irriu 1M70. ijinarna J u Jurčičev trg štev. 3. priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih troiitii tijii najbolje kakovosti. Cene nizke. OBebe, ki se hočejo poslužiti Bvojih dobrih zvez in ki bo sposobne za nabiranj zavarovanj v mesta in na kmetih, se takoj nastavijo b stalno plačo in proviz;: v dvorani hotela ..pri Haliču". i. Priuotni plesni pouk Usojam se p. t. občinstvu vdano javiti, da v poii^cleljel*, 11. novembra l« zopet pričnem s plesnim poukom in sicer bodo strokovni tečaji za dame in gospode iz boljših rodbin vsak ponedelfek ob poln 8. zvečer. leče se nekaj mladeničev iz boljših rodbin za privatni tečaj. Prlpravlfa se tečaj za otroke. Posebne ure se dajo vsak čas dneva za vse stare in moderne plese po lahki in hitro pri učljivi metodi za zasebnike in za družbe v dvorani sami in v privatnih hišah. Prijave in vpisovanja vsak dan od 11.—12. dopoldne in od 3.-5. popoldne v hstelu „prl Slonu"f soba st 73. Z velespoštovanjem Giulio Morterra 3707-1 a vi. plesni učitelj. Kdcr svoje zdravje ljubi, odstrani kašelj. Kolserleve prsne karamele. s tremi jelkami. Zdravniško preiekuSeno in priporočeno pri kašlju in hripavosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku, dusijivem (oslovskem) kašlju. 524-5 nof' P°verjenm spričeval potrjuje uspeh pomoči. Zavoj po 20 in 40 vin., skatljica 80 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v LJubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leusteka v LJubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koezvju In pri G. Plccoliju v LJubljani. - V Novem mestu v lekarni Karel Andrijanic. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv. Štefanu Jos. Anćlk — V Idriji v lekarni Dsnlel Pire. - V Metliki v lekarni Ivan CJuričić, v Radovljici leksrnar A. Roblek, Hlnko Brilll, leka-nar v Litiji. V Kranju vlekami Karel Savnlk, v Ljubljani v lekarni A. Bohinc pri KronI. 3-03- 1 i o 8. klet v najem zunaj mesta, blizu mitnice. Naslov po*e upravniltvo „Slovenskega Naroda41. 3659—3 V najem se da za novembrski ali februarski termin: stanovanje v visokem pritličju, obstoječe iz & tirih sob, kuhinje, kopalne sobe in z vsemi dragimi priti* linami, ter T obstoječe iz dveh sob, kuhinje in z dragimi pritiklinami v novozgrajeni vili na Erjavčevi cesti št. 24. Pojasnila daje pinaroa notarja Hu- dovernika v Ljubljani. 8660 3 Razglednice umetniške.' in pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v ni knjigarn J u Jurčlčeu trs H. 3. 1 1 750 mm d. R. 500 mm d. k. (Voli ga tt Or) 3663-3 se zaradi razmer takoj prodasta. VpraSania oa npramiStvo .Slov. Naroda" pod Šifro „K. M. 100". 4 ljudem + daje lepe, polne telesne oblike moja garant, neškodljiva jedilna moka Kathe zdravniško priporočena. Strogo reelno. Veliko zahvalnih pisem. Karton stane K 220. 4 kartoni poštnine prosto. Po povzetju ali za pismene znamke pošilja samo se gospa Kathe teonze* 72» o u na j xvrn. RrtaigaoM 3. r nadstr. 11 Dobro uvedena 3619 -3- trgovina z mešanim blagom na deželi so Odda pod ugodnimi pogoji. tVnaube pod „trgovina na deželi" na Uuravnistvo „Slov. Naroda. umni (pritlično), pripravne za čevljarja ali krojača, se odda za februar 1906 eventualno ze poprej. Pismene ponndbe na uprav. „SIov. Naroda" pod „Hilšer" 3683-2 Hiša z gostilno V Ljubljani, davka presta, se zaradi bolehnosti gospodarjeve takoj cene proda ali da v najem. KotceMja ostane na hiši. Hiša ie tudi pripravna za kako drugo obrt. Na plačilo zadostuje 12.000 K, drugo lahko < stane na hiši. Več pismeno pod „E. V. 6000" na uprav. „Slov. Naroda". 3671 2 Nov vesetnhllskl treme za nrsl. Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek io obnovitev prsi. Razkošen stas. Rabi SO samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3*— in K 5*—, poštnina 70 h. Moj lepotilni creme Lilie daje koži mladostno stezost, deluje z uspehom proti pegam in vsem nečistostim kože. Lonček stane KI*— milo —*70, puder K 1*—. — Prodaja in razpošilja gospa Kathe Menzel na Dunaju, XVIII, Schulgasse 3, L nadstr. 11. Znamke vseh dežela se sprejemajo. 2317—17 1000 K nagrade. Iz blagajnice stavbnega podjetništva Chierici tc Ticha v Kranju je bil v noči od 30. na 31. oktobra ukraden znesek 33.400 K ki je obstajal iz bankovcev po 1000 in 50 K. Darilo 1000 (tisoč) kron prejme tisti, ki najde pravi sled za storilcem. 3705-1 bode 37SJ v Dornberp na Vipavskem dne 9.9 IO. in 11. novembra. ^35 Reklamne koledarje za trgovsko novoletno darila preskrbi po najnižjih cenah ..NARODNA KNJIGARNA". mm 23 34 18 06 5464 Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 12 Ustanovljena lete 1854. r.porola slavoemu obciostu in gpoltovamm gos ti Id i Žar j eni svoje MT* Izborno 4012 146 Številka telefona 210. marčno pivo v sodcih in steklenicah. služba kurjača se takoj odda pri novi parni žagi Leonovdol pri Golem. Kurjač prejema razeu stalne plaće prosto stanovanje in prosto kurjavo. Ponudbe naj se pofcljejo na gozdarski in oskrbniski urad v Hammerstiel <Želimlje), pošta Studenec pri Ljubljani. 3668-2 3693 Panorama International Pod trančo 2. Razstavljeno od nedelje 3. novembra do vštete sobote novembra 1907 : Honever uojnego broflouio. 5000 kron zaslužim plačam onemu, ki mi dokaže, da moja čudesna zbirka 600 kosov samo za fl. 2a50 ni priložnostni nakup in sicer: Pristna švicarska pat. sist. Roskopf žepna ura, točno regnl. in ki natančno gre, s 31etno tvorniško pismeno garancijo; ameriška double-zlata oklepna verižica; 2 amer. douh e-zlata prstana (za dame in gospode i; a • pozlačena garnitura: ruaušetni, ovratoiški in naprsni gumbi: 5deini amer. žeoni nožek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi; prekrasna naprsna igla s simili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; elegantna pristno usnj. denarnica; par amer. butonov z hnit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 umetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat ali v lase iz pristnih jutrovskih biserov; 5 indiskih čarovnikov - razvedre vsako družbo in še 3b0 razi. predmetov, koristnih in neu-trpJjivih pri vsahi hiši zastonj. Vse skupaj z eleg. s87 Mnogi so naroČili po dvakrat* 55 Največjo in najcenejšo izber BS reklamnih ledarjev kut trgovska novoletna durila. Lepi in ceni vzorci. Dobe se z torbico ali brez torbice z tiskano firmo. Velika zaloga lepih malih m večjih jaslic od 10 vin. naprej. Vzorce dopošliem na ogled.-; Se vljudno priporoča L 48 3 7 Ivan Bonač trgovina papirja V 5 Hli J;aiil IVI a j h o * 3680- 2 v lepi biši in ugodi-i legi, jako primerna j tudi za samostojno žensko, se da v , nalem. Hiša se event. tudi proda. V\>raSa se pri I, Grobelniku v Ljubljani, Pred škofijo. Zenitna ponudba. Železniški uradnik, 27 let star, samec, prijetne zunanjosti, simpatičen, narodnjak, j lepo prihodnjostjo, se jre/z vsted pomanjkanja znanja tem potom s^3naniti j izobraženo grospico, če mogoče pevko, s primernim premoženjem. r698-2 Le resne ponudbe s sliko je po~ slati do 30. novembra 1907 na naslov ; „Dušan 33, 7rst, poste restante". Jajnost zajamčena. Uradno cLoTrol3en.au že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska *redBV3lniC3 stanovanj in sUižeh pripurufM In nmurMfii le r»o IJ m r službe iskajoče vsake vrste kakor privatno, trgovinsko in gostilniško osobje za Ljubljano In zunaj. Potnlne tukaj« Vestna In kolikor možno hitra postrežba bajko to vijena* Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. 5 2 java. od 30, oktobra do 8. Dunajska cesta nasproti kavarne ,£vropa* ovembra: vreden »jpoi^ecl ^W*e«h razvidi Iz lepakov. Obžalujem, da sem v nedeljo dne 27 m. m. iz Loga pri HrnŠovi nazaj vozečo dražbo najprvo na javni cesti s svojim sirovim obnašanjem in potem pa se v noči v razvih gostilnah na Viča m na Ulincab nedostojno govorec zoper njo posebno pa zoper g. Iv. Pliberška. delovodja c. kr. tobačne režije, budo razžalil. Pripoznam, da je bilo moje početje zoper čast d učne družbe, zlasti pa sposobno vzeti dobro ime g. delovodju, kar tem potom javno preklicem in prosim imenovane za oproščenje. Na Glincab, 2. novembra 1907. 3684 Anton Kums. posestnik. Oobret Cd IZSlSS MlnkaVašičeva IZŠlct ? založništrn Lav. Sctantnerja f Ljubljeni. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h. Obseza na 576 straneh ve? nezo 1900 receptov za pripravljanje naioknsoejšib jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabe! in ie trdno in elegantno v platno vezana. Ovali jo vse: kuharica s svojega strokov njaškega stališča. literarna kritik", za adi Jppegt ! ihku umevnega jezika, ris--, dana zaradi njene ^e, pri slovenskih kuharskih knjigah nenavadne opreme, in končno varčna gospođini* rarndi njene cene, ker ni nič dražja, nego •'lane ntn-^ke kuharske kuiige 59 fl Risarji hi1 : slikarji: dobe vse potrebščine združeni s trgovino s pisalnimi, risalnimi in slikarskimi potrebščinami Jurčičev trs št. 3. BBiaai 39 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani m-126 Podružnica v ssFUETU. Stritarjeve niice it. 2, Podružnica v CELOVCU. |iels;S61aa Jat. ieL:' đ-58 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža. Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34. zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Il*i5 predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiž* Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trste drž. žel. Jesenic. 6-OC zvečer. Oseb. vlak iz Pragt, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic. Rudolfovega, Grosuplja. 8-4č zvečer. Osebni vlak »z Beljaka juž žel., Trbiža, Ceiovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. iioo ponoći. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsti drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Oohod v Ljublfane drl. kolodvor: 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IO-5© predpoldne. Osebni vlak iz Kamnik:. 8-' zvečer. Osebni vlak iz Kamnika, s ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. ;Sam ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednti evTopejskem času.) G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, mz i:q^q Slavnemu občinstvu -^JŠl^LŽK vljudno naznanjam, da sem skleuil z »Družbo sv. Cirila in Metoda" vihcit.4. ^ mH v JLjUiiijaci }.i»gyUiJu, \>\i &aLii , - imam pravico razprodajah' drože (Pressger,tD2^ OOl le82 9 dimnikarski mojster. ; ~ Patentna S vrata se dobivajo v ielezninskih trgovinah Kg. Golob, Wolfove ulice; Golob, Mestni trg; Nayy, Vodnikov trg; Sušnik, Zalofka cesta; Stupica, Marije Terezije cesta in Knževniški tre; Schneider-Verovšek, Du-najHka cesta. — Naročila; sprejema tndi L. Stricel. HT Ponarejanfe patentnih vrat se kaznuje po pat. zakonu. "V6 „Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga domačega in tujega izdelka. Trpežno blago« — Cena solidne. Točna postrežba. %i#0£r, iScts«tzm»rrk» Cementna zarezna strešna opeka ?z portlavid oomontfi in paska, Strefia pri&ođiijosfci. Patentirana, v 30 državah. Trpežnejfia In bolj lahka streha ?.5*kor Iz vsake druge vrsto stresnih •pek Vs. Movloe. Odlikovan * diplomo, zlato medama is častri!ix krilcem v Parizu 1904. Bdini isdolovatelj aa Kranjsko JANKO TRAUN IzdelovatelJ oementnln Oliac^ nrl Iiiubljaiii Bafbsrji kc«n^ti£ki pivdmats kg se ■o 6 m O * u m £ milo 70 h, cream po srnama s K- *» oleps-i^-; joffi in ustna voda zobni pra- mm&sfSEz Sek • i k; zagojit«v .i« h ia osi lasna voda lasna po-m^mmi mada pu i s. hs> ; hranitev ir rast ias. Ti kidattrJ ,Ada\ ki so CDlasIvono va-lovsnii bo naprodaj le v da arni Pfe. Mardetschlagar, kemik J. Svobode naslednik ■^^cipoati:«« «s Aido"* zavrecajto. AvSiiSt Asnol Dunajska cesta 13. zaloga namenih ir^ r*sstropnih najnovejše vrste i>ii nizldb Velika eksportna tvrdka Franc Keber Uuiiljona Dunajska šesta IZ NikeL cii. rem. ara 2*65 gl. Srebrna cil. rem. ura 3*85 gl. U kar. zlata ura 22 g L Srebrna damska ura 4*50 gL 14 kar. zlata ura 12 gl. 23?-43 Boj I^leril^alizma! o Kžla je draga knjiga o o o O ,Pod spovednim pečatom'. nSloveuecu sicer blati pisatelja romana bivšega kat. kaplana H. Kircb-iteigerja, češ, da ni normalen. Prav zato pa je topi j priporočati, da se roman „Pod upovclaim pe oooo eatomu kar najbolj razširi, o o o o Dobi ne pri L. Schweatncr]u v Ljubljani, v „Narod i knjigarni11 v Ljubljani, pn A. Gaber&čku v Gorici, pri K- Florianil v Kranju ia pri opravi Čar~ sebne premijske d oklade itd ila daje radcvoijno Sodnijske ulice Stev. 6. n-u Vodia generalnega zastopa: ]os. prosenc. I ]fovo ustanovljeno!!! I _ 2S kr. kar 25 kr. 11 Ljubljana, Stari trg št. 1. IGalanterijsko in usnjato blago, nippes in dekoracijski predmeti, igrače, kuhinjsko orodje in stekleni predmeti. Mm cene! Stolne cene! Za obilen obisk prosi s spoštovanjem 3474 - 7 JOSIP SPIEGL. ■naaHBsnBK&seaBaasaBBnvHHHMHEM I % nakupu se ne sili! | POKORNEGA PELINKOVEC Najboljši želodčni liker sveta. Od zdravniških avtoritet priporočen kot ugoden, tečen in želodec jačajoč čisti biljni destilat. Eksponira se na vse kraje sveta. Odlikovan s 60 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami Dobiva se povsod. Zastopnik za Kranjsko: FRAN REMIC, Ljubljana. HOpomba!! Izvrsten glas našega eh-zira ^Pelinkovca" dal je povoda, da naša konkurenca prodaja pod istim ali gličuiro 'nieuoin slabše — ČestO zdravju škodljive — pijače. Kadi tega pazit« na našo i zakonom zavarovano vinjeto in zahtevajte izrecno :-b*9—9 Pelinkovac Pokornu. Vse ostalo naj se kot ponaredba zavrne. Kdini proizvajalec: Kralj.povl.dion.tvornica likera preje FRANJO POKORNY, Zagreb. Ustanovljeno 1862. Razglas. Posojilnica v Maribora podeli za šolflko leto 1907 OS iz ustanove rajnega gospoda Franca Rapoca deveterim visokošolcem podpore v znesku po 300 K. Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno iz mariborskega in ioStanjskega okraja. Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, izpričevali nboštva, izpričevali o izpitih in z indeksi, naj se v lože pri posojilnici v Maribora do 20. novembra t. L V nrošnji naj se tndi omeni, uživa li prošnjik že od drugod kako podporo in v katerem znesku. Navesti je tudi Študijski semester. 3676 V Mariboru, dne 30. oktobra 1907. Ravnateljstvo. Odlikovan z zlato kolajno v Pa rizu 1004 In s zlato kolafno In križcem v Londonu! le ta 1800. Stev. 4086. Jubilejne ustanove. Varst. znamka : Sidro. Liminent. Capsici comp. nadomestilo as 3375-6 Pain-Expeller s sidrom priznano Izborno , bolečine tolažeč« In odvajalno mazilo ob prahlajanju Itd.; po 80 h., K 1'40 in K S*— se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupa tega splošno priljubljenega domačega zdravila naj se jemljejo le originalne ste- !_1__ " — —. r.Un^Ki^Ak pw Mmf Tfann r7 n o Vrt wrr\ aMrn" nnfaw in klenice v skatljicah z nafio varstveno znamko „sidro" potem je vsakdo prepričan da je dobil orig. izdelek Dr. Rlohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. EiiSčina c. 5 nova. Razpošiljanj« rs&k dan Gene brez konkurence! Gene brez konkurence! Ljubljana Mestni trs st. 11 priporoča največjo zalogo in 3452- 8 Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Radi prezidave sem primoran za lO do 15 o ceneje prodajati! naprej od: gld. 2—, 3T—3 4- —, 5- —s 5 — 6- - 3665—3 Nastopne cene samo ta teden! Damske jesenske jope...... Damske zimske jope...... Damski dolgi jesenski paletoti . . Damski dolgi zimski paletoti . . . Damski dolgi plaščki s kapuco . . Damske jope iz stisnjenega pliša . Moške kamgarnaste obleke najmodernejših vzorcev....... Moški ranglani najmoder. vzorcev . Moške zimske suknje...... Moški kožuhi, z divj. podvlečeni Moški plišasti klobuki vseh oblik in barv Otroški in deški pl šči, podloženi, z jančjim ovratnikom.....fl- 5-—• v Angleškem skladišču oblek, 0. Bernatovlč Ljubljana, Mestni trg štev. 5. 8—, 8-, » IO'—, » IO'—, „ 2'90, Ant. Presker krojač, 44 Ljubljana, Ju. Petru c. 16 priporoča svojo veliko zalogo gotovih oblek za gospode In dečke, Jopic In plaščev za gospe, nepremočljivih havelokov itd. itd. Obleke po me-l se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo. m trgovec z usnjetn bi drobna Id debelo v Ljubljani, Stari trg št. ? b priporoča dosedaj najboljše, prdsto bea eina, smole, petroleja ter kislim brez konkurence, brez vsacega duha pc manf naJldEf UBa cenah: samo 50 vinarjev. pO vol Patentiranu fldvo! aep?8iBocyi?o mm b nočrnenje rajav/ih Šev/ljev/s a ©rs s s* itd. Bogato ilustrira cenit od klobukov za dame In dekleta za Jesen, in zimsko sezono razpošilja franko In brezplačno modni salon Henrik Kendn | I Preobl«ke,^sf!^jre^av«1a'; 0>4MMO4M£ Trgovska ia obrtniška zbornloa za Iranfsko razpisuje za 1. 1907 osemnalst cesar-rranc Jozefovih ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) m onemogle obrtnike vojvodine Kranjske in pet cesarice Elizabete ■stanov po 40 K za'onemogle aboge vdove kranjskih obrtnikov/. Prošnje naj se pošljejo trgovski In obrtniški zbornici ▼ Ljnbljinl do 20. novembra 1907. Priloži naj se jim od občinskega ln župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je proiilec obrt samostojno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je nbog; oziroma daje prositeljica onemogla nboga vdova bivšega samosto|nega obrtnika 3m -s V Ljubljani, dne 28. oktobra 1907. Trsovsho ln obrtnfiKn zbornica za Kranjsko. I JTi I i pa l^jeusteina jjj POSLAJENE odvajalne kroglice Kili beti flUee.) V vsakem oziru jim je dajati prednost, ker so te kroglice broz vsakih škodljivih primesi in se a naj večjim uspehom rabijo pri boleznih spodnjega telesa, nalahko odvajajo, čistijo kri, niso lek in zatorej najugodnejše in docela neškodljivo odvračajo telesno zaprtje gotovi izvor skoro vseh bolezni. Ker so poslajene, se jih tudi otroci ne branijo,. Skatlja s kroglicami stane 30 vinarjev, zavitek z 8 škatljicami, torej 120 kroglicami stane samo K 2 —. Kdor pošlje K 245 naprej dobi poštnine prosto zavitek škatlic. Svarilni Pfed ponaredbami nujno svarimo. Zahtevajte Filipa Vrnuoln« k*VCllllUi od vaj al ne krotilca Pristna samo, če ima vsaka škatlica in nakazilo na§o oblastveno vpisano varstveno znamko v rdečečrnem tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Menstein, lekarna. Zšvoj mora biti označen z na§0 firm0 Filipa Neusteina lekarna „Pri sv. Leopoldu4' na Dunaju, L Plankengassešt.6. Dobita »«• v ttieh lekarnah 3699-1 FR, SEVCIK Židovske ulice št. J puškar priporoča svoje veliko zalogo raznovrstnih SO—44 u&k in samokresov ■ lastnega izdelka, kakor tndi belgijskih, snlsklh in čeških strogo preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel. — Posebno priporočam lahke trocevke in puške Bock s Kruppovimi cevmi za brez-dimni smodnik. Priporočam tndi veliko zalogo vseh lovskih potrebščin po najnižjih cenah. Popravila ln naročbe se izvršujejo točno Ia zanesljivo. Cespvanu a* zahtevan je sastoni \v pnitnine prosto Najcenejša in ^m\k vožnis ¥ teku le s parmki ^Severenedkega Llovda 7% a oesarsklm! brzoparnlkl MKAIS£R VVILHELtVi II.", „KRONPRiNZ VVILHELM", „KAISER VVILHELM d. OROSSE". PrakomQR*s»ka v/oirtja trajal samo 5 — 6 dni. Natančen, zanesljiv podnk in veljavne vozne hstke za parnike gori navedenega parobrodi: og» društva kakor tndi listke za vse proge ameriški b zelea-nio dobite v nUf smUs>l3«i«a:Z edin« le pri EDVARDU TATCABJD, Kolodvorska ulice št. 35 s aasproii občeznani gostilni „pri Starem TiMerju", Odhod lz IJublJane Je vsak torek, detrtek ln soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, tod no ln brespla-ono, — Postrežba poštena, reelna in aolldna. Potnikom, namenjenim v zapadne državo kakor: Colorado, Meziko, Califor-nijo, Arizona. Utah, VVioming. Ne v ada, Orogon in Waabimjton nndi nase društvo posebno ngodno in izredno edno crea Oalveaton. Odhod na tej progi is Bremna enkrat mesečno. 3044—9 Tn se dobivajo pa tndi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Bnenoe-Aires, Colombo, »ngapore v Avstralijo itd LM 62 SVETOVNOSLAVNI FERNET-BRANCA tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU Neutrpljtva v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikateso trgovini in v vsaki kavarni. 3483—* čaj najboljša pijača za zajtrk, neprekosna po iobroti in ceni. Poizkusu! zavitki po 100 jih pogostost. Že na btotine zdravnikov se je izreklo o presenetljivo točnem uspehu Th^nionirlik kotili*«? pri dušečem kašljn in diugih vrstah oslovskega kašlja, ifcjr Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K, po pošti franko, če se poŠUe denar naprej 2-90 K. 3 stek., če se pošlje denar naprej 7 L 1U steklenic, če se pošlje denar naprej 20 BL Izdelovanje ia glavna zaloga B. FRAGNERJEVA LEKARNA :-5477 c. in kr. dvorni dobavitelj.1 Prava 111., »lev. «03. Dobiva se po skoro vseh lekarnah. Pazite na ime izdelka, izdelovalca In varstveno znamko. Fotografski zavod JULIJ MULLER vljudno naznaja svojim častitim naročnikom, da se zopetna otvoritev atelijeja mora za nekaj časa še preložiti. ,, Rorbolinej Avenarius Mavec (Qyps) (od katerega imam narao-prodajo za Kranjsko/ >a \W< za stavbe in kiparje kakor tudi za vsako drugo obrt, vrste olja in mazila za stroje olje proti prahu Adolf Hauptmsnti? Ljubljana tovarna oljnatih barv, firneža, laka in aleja. *tai 38 kakor tudi priznano najboljše priporočam po tvorniških cenah 38 y urar in trgovec v Ljubljani, Fiešeincve lolice, Cenovnik zastonj in poštnine prost. EMIL DOBRIČ :-: pri Uubllansrtem firedu. :■: Samo na solidni podlagi! Dovoljujem 8j slavnemu občinstva najvljudneje naitna^arl, da sem ustrezajoč vsestranski zahtevi €*>e;ar«D>n*lJL v ^509 3 Prešernovih ulicah št. 9, poleg glavne pošte specijalno trgovino za tujske predmete, galanterijsko blago, igrače, steklene in porcelanske reči, parfumerije, potovalne in šolske potrebščine i. t. d. Obirajoč se na vsestranske izkušnj**, katere sem si pridobi! tekom velikoletnega delovanja v tej st oki, posebno paFše svo e 141etuo delovanje pri tvrdki y9Vnm*** aH^^a^M*!«^*«? kot vodja detajlne rgovine, npam, da bodem lahko ustrezal vsem zahtevam svojih cenje ih odiema cev. Posebno rni bode ttkrb vsakega zadovoljiti z dobrini btagom ter z Prus č slavno občinstvo, da me v mojem podjetju podpira z obilnim obiskom beležim z najodličnejŠim spoštovanjem EMIL DOBRIČ. Tati pred vsako nesnairo ker se po tej lahko vsak« tudi najmanjša rana razvije t zelo hudo, težko ozdravljivo rano. Že M krt se je iskazalo mečilno Tlačno marilo, tako Imenovano prHskti domare maiilo kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rane, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje z-»celjenje. gy k»fpošilja »e t»»u Ttaa 1 cela puMca 70 v, 1 i pusice 50 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po poŠti se pošiljajo 4 pusice, proti predplačilu 7 K 10 pušic jjoatnutu i>rusto na vsako j. o« taj o avstro-offrake eo-oarhije, "V«i aeli rmhalgjg'tmftjC aafaonlto de» . - pono»ano varijlTeno znamko - (»lavna ^*i*«»jt« ——— B FRAGKEH, u. kr. dvorni dobavitelj Ifknrna ,,prl črnem orlu" 1 Praga 1477 9 Mala stran«, ogel Nerudove ulice 203 Zaloge v lekarnah Avstiv-Ogrske, V Ljubljani bo dobiva pri gospodih lekarjih: O. Plccoll, U. pl. Trnk6czy, M. MardetscM«-gert J. Mavr. i J(w pvm Jbtkmmjcvu faave iD otroke. — Turtstovskih čevljev _____ Ameriških čevljev Otroških čevljev == Čevlji za dom v izvrstnih ka-kakovostih po 2mernih cenah. mi ii upija zalis Hin na Kranjskem . Szantiter v največji izbiri Selenburto-e ulice 3 * UuMlanU * Selenbursoue ulice 3 Ceniki aastonl ln poštnine prosto. lunanja naročila točno proti povxerju- Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1 Udajatelj in odgovorni nrodnik: Rast o Pustoslemsek. 25