Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja: C8J0 ,et° PredP,aCan 1& g" " Želrt - 4 » iede« ^ V admin«tracjji prejeman velja: VI ' r P°'Je-a 6 S,d- la Cetrt leta 3 *ld" » Men mesec 1 gld. V Ljubljani na dom posiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) »sprejema upravni*,vo ,„ ekspedlelja , ..Katol, TIskarni" Kopitarjeve ullee 8t. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah nt. 2, I., 17. Izhaja vsak dan. menili nedelje m praznike, ob pol 6. uri popoldne. LetniU Vse leto 12 gld. Pol leta 6 .. S I. septembrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Cetrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Cetrt leta 4gl. —kr Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ __Upravništvo „Slovenca' Shod v Ribnici. (Izvirni dopis.) Poslanec dr. Krek je sklical dne 28. t. m. svoje volilce Ribničane na shod. V ta namen se je zbralo veliko število mož v Arkovem hotelu. Shodu je predsedoval kapelan g. Vole. Gospod poročevalec je omenjal najprej zbranim poslušalcem različne vzroke sedanjega žalostnega položaja v Avstriji in ob jednem razvil svoj politični in gospodarski program. Mej vzroki sedanjega političnega položaja v Avstriji je navedel govornik v prvi vrsti avstrijsko birokratično uradništvo, katero je nesposobno, da bi izvrševalo svojo nalogo; to se je pokazalo letos — ministerstvo ni moglo uveljaviti jezikovnih naredb in se je zato moralo začeti pogajati z veleizdajsko nemško manjšino radi miru. Avstrijska država pod habsburškim žezlom mora obstojati sredi Evrope; ker je pa to Pri sedanjem nemško centralistiškem zistemu nemogoče, zatorej se mora začeti drugače vladati, in sicer tako, da se posameznim narodom da več politične samostojnosti in moči. Večji narodi, kakor n. pr. Cehi, se pri tem postavijo lahko na lastne noge; mi Slovenci pa za se nimamo skoraj nobenega političnega pomena, zato moramo poiskati politične zveze s Hrvati, da bomo ž njimi vred jedno mogočno politično telo v Avstriji, kakor so n. pr. Ogri za-se. Isto liberalno uradništvo je tudi, dasiravno povsodi pospešujoč kapitalizem, večino kapitala osredotočilo izven naše države. Naša država ni mej drugim skrbela nikdar, da bi si pridobila ko-lonijainih posestev, ki posebno pospešujejo politični vpliv države; ona jo p.emalo skrbela za trgovska središča, prepuščajoč jih tujcem, osobito pa Židom, ki so vzeli avstrijskemu blagu veliko kredita. Sklepali smo trgovske pogodbe z državami, ki so nas samo izrabljale — prezirali pa in še preziramo trgovske zveze z Rusijo, od katere nam je v prihodnje pričakovati največ koristi, zlasti radi sibirske železnice. Na to je razvijal gospod govornik socijalni program, posebno je poudarjal organizacijo in združevanje posameznih stanov. S tem bi se za-branilo, da bi posamezniki ne mogli škodovati celoti. Mej taka združevanja spadajo posebno Rajf-ajznove posojilnice, kmetiške zadruge in konsumna društva. LISTEK. Kot tretjo točko svojega programa povdarjal je gospod poslanec krščanstvo, in sicer katoliško krsčanstvo. Posameznik in vsaka družba mora sloneti na večno veljavnih, nepremenliivih, nad materijo vzvišenih načelih, in lc ako le-te pripoznava more trajno obstojati in doseči svoj namen. Taka načela pa so najti jedino le v Kristusovih naukih katere oznanja katoliška cerkev. Katoliška cerkev pa ima še drug socijalen pomen. Mej tem ko je moderni liberalni duh ra/drl vse družabne organizme in skuša prepreči vse zdrave družabne razmere, ohranja katoliška cerkev v sebi od začetka svojega zdravo socijalno telo m s tem zabranjuje razpad človeške družbe. Po burnem odobravanju govora oglasi se k besedi gospod Pak i ž in povpraša gospoda po-slanca, zakaj se je uvedel za ribniško dolino tako poguben in škodljiv zakon proti krošnjarstvu da ne sme namreč do 30. leta nihče krošnjariti' Gospod poslanec je odgovoril in dejal, da je vsetra tega krivo isto liberalno birokratično uradništvo kriv je liberalizem, kateri oznanja popolno prostost konkurence vsakomur, ob jednem pa zatira reveža na ljubo kapitalizmu. Temu se ne da za sedaj mnogo opomoči. Na to se je gospod Pakiž v imenu volilcev pritožil nad nepravično upravo bolniške blagajne v Kočevju in izrazil željo, naj se taka neodvisna blagajna ustanovi v Ribnici. Na željo gospoda predsednika je dalje gospod poslanec v krepkih, jasnih besedah razložil poslušalcem razloček med socijalno demokracijo in krščanskim socijalizmom. Pojasnjeval je nadalje tudi pomen m namen »Nase straže«, na kar se je so- Sraka in Erokar. Tutti frutti. — I. Voljč. (Dalje.) »Preljubi moj Krokar«, prenehal je, »ali si že slišal kedaj kaj takega ? Te primere, recimo »Ljubezen ti siMozesova palica!« Kaj, to je originalno? Niti Sophoklej niti kdo drugi v starem testamentu nima take primere. Veš, iskal sem jo pa tudi, iskal! Tri mesece nisem mogel dobiti začetne primere, katera bi mi služila kot intro-duetio. Ali pa poslušaj naprej: »Ljubezen, ti golob si snegobeli, Družeč nebo in zemljo med seboj Ti dan si srebrozlati v dušah mladih, Ti noč si pestrokrila v srcih mehkih .' . .» »To je impozantno, kaj ? In pa kritika, kritika! Ali si jo že bral? Tu le imam tri izvode predvčerajšne številke »Kriterija« — drugih časopisov itak niti ne berem, ker jedna številka »Kriterija« je več vredna kot vsi letniki vseh drugih časopisov — v njih je kritika mojega himna. čakaj, da ti preberem samo jeden odstavek iz nje. ».....omenjeni himen, kakor ga je pesnik blagovolil imenovati, ni nič drugega nego velik konglomerat primer, pri kterih sc ti lasje ježe, tako velike so v svoji impozantnosti. Sicer pa nimamo drugega reči kakor: kdor se hoče podati enkrat v sfero, kjer jenja vsaka logika, seže naj po knjižici, vžitka bo imel dovolj . . .!« In s kakim patosom mi je bral ta odlomek kritike. Zdrznil sem se, ko sem ga slišal, da se s to kritiko hvali! Slednjič nagne glavo k meni in mi bolj potiho zašepeče. To je kritika kaj ? Ta odstavek mi najbolj ugaja, a ugajal bi mi še bolj, da ni toliko tujih neznank v njem. Veš, s temi tujkami se jaz ne morem nikako udomačiti. Kaj bi se reklo na primer konglomerat ali pa logika ?« Aha, to je torej! Ali naj mu poderem lepe sanje in s tem razrušim najino mlado prijateljstvo ? Nikakor! Odgovorim mu melanholično: »Saj jaz tudi nisem prav na trdni nogi z logiko, menda se bo to reklo tukaj toliko kot materialnost, proza, drugačnega smisla to zate ne sme in ne more v tem slučaju imeti«. Veselo ploskne z roko: »Da, da, to bo, saj drugače ne more biti; konglomerat je na zadnje vso jedno, kaj se pravi, samo da za logiko vem!« In bil je vesel, in bil sem vesel, in bila sva oba vesela . . . III. Bilo je na vse jutro. Mrak še ni izginil popolnoma in le rahla prva zarja je žarela nad izhodom. Nemirno sem se premetaval po ležišči in jezen sem bil sam nase, ker nisem mogel spati. Na vse pretege začne tedaj s ceste nekdo v moje okno pesek metati. Nejevoljen še nad tem nad-ležnikom vstanem in vzamem lavoar z vodo da mu jo izlijem na butico. Toda ko pogledam skozi okno, zagledam spodaj — Srako. »Za božjo voljo, ali te ni dolgo na izpregled! Ze pol ure čakam, kdaj se prikažeš, pa te le ni Nekaj novega, nekaj novega zate in zame. V parku, čuješ v parku . . .« Opravil sem se in pohitel k njemu. »Zdaj pa v park, hajd!« Ni mi hotel povedati ne po kaj, ne čemu, nič. Trdovratno je molčal. Vlekel me je naprej in naprej do »Ville Luise«. »Vidiš, ti slabo paziš v svojem revirju. Ko bi mene ne bilo, vse bi ušlo. Sinoči, ko si ti odšel, hodil sem todi-le in ogledaval ti-le dve vili. Mrak je bil. Kar se mi zdi, da se v vili »Luise« okno odpira. V tistem trenotku se odpre tudi vis a-vis v vili »Neptun« in .. . ah . . . nič . . . naprej ne povem, če ne mi še temo vzameš in sam obdelaš. Boš pa ti drugo dobil, pomagal ti jo bom tudi jaz iskati. To bom jaz vzel. Poklical sem te le, da ni i boš pomagal lokacijo študirati. Najprvo je treba, da ztneriva vse potrebno. Na tu imaš ti meter in jaz imam drugega, kupil sem jih še sinoči. Ti zmeriš od onega vogla do tega, jaz pa oni-le dve poti, glasno sprejela resolucija, naj se ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče in nadsodišče. V vznesenih in navdušenih besedah se je slednjič še gospod predsednik spominjal slavnih letošnjih jubilarjev, svetega očeta Le^na XIII. in presvetlega vladarja Fran Josipa I. ter jima zakli-cal trojni »živio«, kateremu se je odzvalo vse navzoče občinstvo in tako izrazilo obema svojo ne-omajeno udanost. Bog daj kaj vspeha lepemu shodu! Politični pregled. V Ljubljani, 31. avgusta. Minisierska posvetovanja so bila včeraj končana, sinoči so se ogerski ministri vrnili v Budimpešto. Vse kaže, kakor piše »Abendpost«, da sta se obe vladi zjedinili o glavnih točkah. Prihodnji mesec se snideta oba državna zbora. Avstrijska vlada bode parlamentu zopet predložila nagodbene predloge ter vse poskusila, da se zbornica loti dela. Ako se bodo Nemci zopet kujali, potem bode vlada na svojo odgovornost sklenila nagodbo po načelih, katera so že določena. Ker pa sta se posvetovanj udeleževala tudi vnanji in vojni minister, sme se sklepati, da so se posvetovanja dotikala tudi notranje avstrijske politike za slučaj, da avstrijski parlament odpove vsako delo. V tem oziru ima nagodbena kriza tudi svojo dobro stran. Avstrijska vlada je gotovo prepričana, da samo z lepo besedo ne ukroti obstrukcije. In če tudi v dogovoru s Cehi prekliče jezikovni naredbi, zahtevali bodo Nemci nove »garancije« in nemški državni jezik. To je zadnjo nedeljo naznanil poslanec dr. Schticker, oni Schiicker. kateri je \Volfu izdajica nemškega naroda. Nemški cesar. Uradno se poroča iz Rima, da se bode cesar Viljem II. v Benetkah, od koder se napoti v Palestino, sešel s kraljem llumber-tom. Radi tega bodo prišli v Benetke tudi ministerski predsednik Pelloux, vnanji minister Cane-varo, italijanski poslanik v Berolinu, general Lanza. Spremljal bode nemškega cesarja v Benetke nemški državni tajnik Biilovv. Po vojni. Vojna na Kubi je končana, a miru še ni. Vstaši prcte s pismi Kubancem, ka teri so še Španiji zvesti ostali. Vstaški vodja Ca-mejo piše naselniku Goiochea, da ga bode vjel. »Ne bodem Vas ubil, temveč dal Vas bodem privezati na drevo, da Vas umore mušice in požro ptice Vaše truplo.« Drugi Kubanci so dobili pisma, da jih bodo bičali in potem razčetrtili in raztrgali v kose. Najimenitnejši trgovci in naselniki so dobili ukaz, da morajo ostaviti Kubo. »Newy. Herald« obsoja rezkimi besedami to postopanje in pravi, da bodo vstaši na ta način skvarili pravi namen vojne, osvoboditev Kube. — Generalnega guvernerja na Filipinih, generala Augusti-ja, je španska vlada 5. t. m. odstavila od njegove službe. Začuden sem ga gledal in toliko Ida mi ni ušlo — v smeh. No, obdržal sem se resnega. »Veš, zato sem te tako zgodaj poklical na delo, ker sedaj še vse spi, in naju ne bo nihče motil ali celo podil.« Ali sem hotel kaj drugega, kakor ubogati?! Jaz sem premeril daljavo in našel, da znaša natanko 25 metrov in 30 centimetrov in pol. — Srakar pa je nekaj manj, a na milimetre natanko. »To bi torej bilo«, rekel je po končanem delu in si zadovoljno mencal roke. Bil je izredno dobre volje, kakor še nikdar. »Kaj pa misliš prav za prav narediti ?« vprašal sem ga, ko sva zopet sedela na klopi pod smreko. »Novelo, to ti rečem, novelo, da take nikdar !« »In v katerem genru ?« Debelo me je pogledal ? Izvestno ni razumel besede gener. »V kateri maniri mislim,« pomagal sem mu. Ali dekadentsko, realistično . . .] »A, tako misliš. Kaj praviš ti, kako bi mi ti svetoval ?« »To boš menda sam vedel najbolje, kake stranke pristaš da si'« »I . . . i . . . čakaj . . . !« Bil je v zadregi, a ne dolgo. (Dalje sledi.) Na različno strani so ugibali, kaj bi bil temu povod ; sedaj je jasno. Ameriški admiral De\vey je namreč zahteval, da morajo vsi Španci brezpogojno odložiti orožje, in če bi Augusti kot generalni guverner ugodil tej zahtevi, bi sklepali Amerikanci, da se ni udala lo Manila, temveč celo otočje, ko-jemu zapoveduje guverner Augusti. Španska vlada mu je naročila, da naj kakor hitro mogeče ostavi Filipine, če bode ta poskus Španiji kaj pomagal, pokazala bodo pariška mirovna pogajanja. Maroški sultan, o katerem so govorili, da je umrl, je pokazal prav na krepek način, da še živi. Vest o njegovi smrti ga je tako razburila, da je takoj odstavil iz službe velikega vezirja in vnanjega ministra ter ju zaprl v ječo. Povzročitelja cele homatije je smatral svojega mlajšega brata, katerega je dal istotako zapreti, z njim vred pa mnogo njegovih pristašev, katere je grozovito kaznoval. Ob jednem je sklenil sultan, da odpošlje veliko poslanstvo na evropejske dvore, da jim sporoči svoje velike načrte, kako misli zbolj-šati notranje razmere in odnošaje sultanata do tujih držav. Cerkveni letopis. Spomini na župnika Janeza Dolžana. (Daljo.) Slednjič mu omrzi življenje v nemškem Gradcu. — Doma so že prej želeli in zlasti mati, da bi bil Janez duhovnik, a silili ga niso nič. — — O veliki noči 1866 pride Dolžan domov obrit. Nekako sram ga je bilo, ker je na vseučilišču iz-pregel kar med letom. Tri dni je ostal brez jedi v slami, tretji večer se je pokazal v kuhinji materi, katero je zmerom žarovito ljubil; razodel jej je zaupno, da po treznem premisleku in raznih izkušnjah hoče izpolniti njeno vročo željo. Oba sta jokala tist večer. — Sam mi je pravil, da se je zlasti iz ljubezni do matere odločil za službo v svetišču Gospodovem in da tega koraka ni nikdar obžaloval. Tedanji brezniški župnik Lovro Pintar, njegov iskren prijatelj, se precej obrne do ljubljanskega knezoškolijskega ordinarijata in v malo dneh dobi odgovor, da je Dolžanu zagotovljen vsprejem v semenišče za naslednje šolsko leto. A malo pred šolskim začetkom izve, da ga ne morejo vsprejeti med redne bogoslovce. Od kod ta nemila sapa ? Dogodek iz dijaških let jo je pouzročil. V sedmi ali osmi šoli je bilo, če se ne motim pri matematiki. Profesor, pišoč na tablo, se je motil pri dokazovanju. Dolžan hitro zasledi napako, vstane, pravi mirno : Herr Prolessor, es ist nicht richtig. Nato profesor : Kommcn Sie he-raus und machen Sie es besser! — Dolžan, tedaj že dorasel mlad mož z dolgo črno brado, uboga in res brez težav dovrši dokaz. Učenci začno ploskati. Dolžan, ki je bil razven tega znan kot ognjevit Slovenec, je padel, kajpada, v nemilost pri tistem profesorju. Zaradi te malenkosti je bil tožen v Ljubljani, češ da je prenemiren za bo-goslovca. Bolel ga jo ta udarec, ker bi bil rad ostal v lepi domovini. L. Pintar piše svojemu sošolcu Juriju Dobrilu, škofu poreškemu, ter mu priporoči Dolžana. Dobrila radostno ugodi prošnji in Dolžana uvrsti med svoje bogoslovce, četudi ga ne more precej brezplačno vsprejeti v osrednje goriško semenišče. Zato ostane prvo leto v Ljubljani kot ekster-nist poreške škofije ; škof Vidmar mu je dovolil poslušati bogoslovska predavanja. Drugo leto se je preselil v Gorico in je tam dovršil vse študije v 2 letih. Med profesorji so mu bili posebno všeč dr. Hrast, dr. Kocijančič in dr. Zorn. Dogmatika ga je najbolj veselila. V jeseni 1. 1869 je na Breznici pel novo mašo. Dobrila ga je nato precej pozval k sebi v Poreč, kjer je bil Dolžan 6 mesecev škofov dvorni kapelan in zajedno upravitelj poldrugo uro oddaljene župnije Žbandaj. Dobrila mu je bil očetovsko naklonjen. Najrajše bi ga bil poslal zaradi nadaljnih študij na Dunaj in ga potem obdržal pri sebi. Ali Dolžan je hvaležno odklonil častno ponudbo in prosil škofa, naj ga pošlje v dušno pa-stirstvo, ker to ga je najbolj veselilo. Tako se je ločil iz Poreča in se preselil za stalno v Žbandaj, kjer je deloval nekaj časa kot župni upravitelj, potem kot župnik do leta 1876. Za svojega tedanjega nadpastirja je bil ves na- vdušen. Mnogo lepega mi je pripovedoval o njem. Pred Dolžanovim prihodom je sam oskrboval osirotelo župnijo Žbandaj, posebno veselje mu je delalo občevanje z ljudstvom ; v službo je jemal najrajše Kranjce, češ, da so najpridnejši in naj-zvestejši. Tudi po preselitvi v Žbandaj se ni iz-premenilo prijazno razmerje med škofom in našim župnikom. Vsled te zveze je bil Dolžan jako dobro poučen o dogodkih v Rimu 1. 1870 za vatikanskega zbora; osobito natanko je poznal delovanje in težnje orleanskega škofa Dupanloupa inStross-mayerja. Sedem let je preživel Dolžan v Istri med Hrvati, in do smrti bi je ne bil zapustil, da ga ni prisilila bolezen. (Dalje sledi-) Dnevne novice. v Ljubljani, 31. avgusta. (Shod slovenskih visokošolcev.) Jurist Konrad Vodušek se še vedno ne more umiriti po obče-dijaškem shodu. Iz Toplic je poslal dolgo »Poslano« »Narodu«, v katerem opira svojo častno besedo. Mi se no bomo z njim prerekali, konšta-tujemo pa kot neo poreč eno še enkrat, da je res na dijaškem komersu gospa dr. Tavčarjeva rekla juristu Vodušeku o delavcih: »Take ljudi, kot so to, je najbolje, če se pusti v miru«, da je Vodušek na to dejal: »To so kakor stekli psi«, na kar dr. Tavčarjeva gospa: »Se bolj se jih mora v miru pustiti, kakor stekle pse«. — Dalje kot ne-oporečeno konstatujemo, da je res gospa dr. Tavčarja o Daničarjih govorila, da so divji in brez-značajni; in tudi je vkljub oporekanju res, da nam je eden gospodov, v katerih imenu je jurist K. Vodušek izjavljal, sporočil, da ga on zato ni pooblastil. Jurist Vodušek naj se lovi za besede in črke, kolikor mu drago, s tem svoje častne besede ne bo rešil. Kajti ne gre se za besede in črke, ampak za smisel govora, zakaj maček ostane maček, naj bo bel ali črn. S tem je za?nas ta zadeva končana. — Glede medic. R. Ferlana pa tudi konstatujemo, oprti na priče, da je venderle rekel: »O krščanski podlagi nečemo ničesar slišati. Čemu treba lilozotičnih razmotrivanj«, kar jako klasično medic. Ferlan sam potrdi v izjavi v včerajšnjem »Narodu« rekoč : Dokler nam bodo gospodje od Danice et Co. zmiraj in povsod usiljevali le vero ter od nas zahtevali, da gremo najprej k maši, predno otvorimo kako zborovanje, toliko časa ne bo jedinost mogoča. — Te svoje lastne izjave menda medic. Ferlan vendar ne bo hotel utajiti. Tudi konstatujemo, da zasmehljiv način te izjave le potrjuje njegove besede na dijaškem shodu, katerih sedaj noče priznati. — Z osebami se pa ne bomo prepirali. — Slednjič konstatujemo še dejstvo, da so slovenski dijaki na svojem shodu po svoji večini zatajili sklepe vseslovenskega shoda, da so te sklepe zagovarjali jedini krščansko-misleči dijaki. To je vspeh dijaškega shoda, na katerega smejo ponosni biti jedino le krščansko misleči dijaki. Sapienti sat! (Posvečevanje zvonov.) V soboto je posvetil presvetli knez in škof v tukajšnji livarni 11 zvonov, in sicer jeden zvon (1235 kg.) za župnijo sv. Lovrenc v Lokavcu na Primorskem, dva zvonova (454 kg. in 275 5 kg.) za podružnico sv. Simona in Juda v Pijavi gorici, župnija Ig; tri zvonove (264-5, 120-5 in 77*5 kg.) za podružnico sv. Petra in Pavla v Gor. Lošinju, župnija Srednja vas; jeden zvon (63 5 kg.) za kapelo sv. Martina, župnija Sv. Križ na Hrvatskem; dva zvonova (633 in 170 kg.) za podružnico Št. Lambert v radovljiški župniji; jeden zvon (166"5 kg.) za podružnico sv. Roka v Stranski vasi, župnija Žužemberk; jeden zvon (104 kg.) za župnijo Matere Božje v Prim-skovem. (Cesarjeva vladarska petdesetletnica.) Škofij-stvo ljubljansko je v spomin petdesetnice vladanja cesarja Frančiška Jožefa I. zaukazalo, da naj vsi duhovniki pri vsaki maši ritu permittente mesto prve zapovedane oracije (št. 18 oziroma št. 4 oratio imperata) vzamejo oracijo pro Imperatore Išt. 6), in to počenši s 1. septembrom do konca decembra letošnjega leta. (Električno razsvetljavo) napeljujejo v deželno gledališče ; koncem tega tedna bode prva poskušnja z razsvetljavo. (Na Šmarni gori) bode po dolgem času prihodnjo nedeljo, dne 4. septembra ob pol 10. uri sv. maša. (Štajerska odvetniška zbornica) je imela v nedeljo izredni občni zbor, na katerem je vsled poziva pravosodnega ministra razpravljala o peticiji slovenskih odvetnikov glede razdelitve zbornice v nemško in slovensko. Slovenski odvetniki se zborovanja niso vdeležili. Vseh 85 navzočih članov je soglasno sklenilo, da naj se peticija odkloni, češ, da bi razdelitev škodila pravosodju in da ni stvarne potrebe. Druzega sklepa tudi nismo pričakovali, sodimo pa, da more veljati tudi za Štajersko, kar velja drugod brez vsake najmanjše škode za pravosodje. (Brod čez Savo.) Deželna vlada je dovolila posestnici Mariji Korbar iz Toplic pri Zagorju, da sme napraviti brod čez Savo nad postajo v Zagorju. (Trtno uš) so zasledili v občinah Budanje in Vrhpolje na Vipavskem. (Vojaške vaje.) Polkovne vaje so trajale do 22. t. m.; udeleževali so se jih polki št. 27, 47, 87 in 97. Jutri se končajo brigadne vaje ter prično divizijske, ki bodo trajale do 10. septembra. (Darilo za rešitev življenja.) Deželna vlada je Janezu Ilrastarju iz Šmihela dovolila 15 gld. darila, ker je 16. junija osemletnega dečka rešil iz vode. (Strela.) Iz Sore: 29. t. m. je udarila strela v zvonik cerkve na Osolniku, ki je pogorel. Cerkvena streha je ostala nepoškodovana, ker je pihal hud veter ter odnašal iskre v nasprotno stran. (Jubilejna kapelica sv. Cirila in Metoda pod Ojstrico,) katero je postavila savinjska podružnica slovenskega planinskega društva v bližini »Kocbekove koče«, je izgotovljena. Slavnostno blagoslov-ljenje bode v ponedeljek dne 5. septembra t. 1. ob 9. uri dopoludne. Ako bi bilo slučajno slabo vreme, vrši se blagoslovljenje dne 12. septembra t. 1. V zgornji savinjski dolini je veliko zanimanje za to slavnost in je tedaj pričakovati, da bode slavnost prav znamenita. Turisti slovenski, pridite v prekrasne slovenske planine prisostvovat tej redki slavnosti. (Istrske razmere.) »Due soli sarebbero i mezzi per tener soggeti questi popoli 1'ignoranza e la poverta«. (Samo dvoje sredstev imamo, s katerimi moremo te narode — Hrvate in Slovence namreč — doli držati, nevednost in uboštvo). Tako so poročali uradniki beneške republike, ko je bil velik del Istre pod njenim gospodstvom. Torej nobenih sol, nobene industrije, nobenega poljedelstva, nobene kulture slovanskemu narodu na Primorskem! Preteklo je od tedaj že sto let, toda — več kakor dve tretjini istrskega prebivalstva pripada slovanski narodnosti, in ti naj bi pičlo tretjino bro-ječi ital. narodnosti na ljubo ostali v ignoranzi (nevednosti). Gotovo je to nekaj nezaslišanega za moderno državo, da v okr. glavarstvu poreškem, kjer je preko tri četrtine slovanskega prebivalstva, ni do danes niti jedne prave slovanske ljudske šole. Istrski Slovani nimajo nobene srednje šole, na kako kmetijsko ali obrtno šolo še misliti ni. Torej še vedno zvesto po principu: kdor ni Italijan, naj ostane v ignoranzi! — Drugo sredstvo proti Slovanom je bilo v beneških poročilih — poverta (uboštvo). Tudi ta barbarski nasvet je dandanes v čislih. Mnogi laški signori so si nagrebli širno ozemlja in naseljujejo tam svojce. V tem oziru bi se dalo še marsikaj druzega omeniti. Zadnji čas poskušajo z razdeljevanjem občin, da na ta način napravljajo prebivalcem mnogo stroškov in jih tako bližajo zaželjeni poverta. Začeli so z občino pazinpko . . . Ali je tudi naša vlada istega mnenja kakor beneška republika, da se naj uporablja proti primorskim Slovanom načelo »ignoranza e poverta« ? (Dr. Schvveninger o BIsmarcku.) Po poročilih Bismarckovega osebnega zdravnika dr. Sch\venin-gerja je bil glavni vzrok smrti »železnega moža« to, da so ga odpustdi iz »službe«. Bismarck sam je Sclrvveningerju baje dejal: »To, da sem moral odstopiti s pozorišča, je bila moja smrtna obsodba Stari Rimljani so izvolili prostovoljno smrt, ako niso sineli več delati za javnost, jaz pa . . o da bi se mogel zagnati v to svinjarijo, ki se godi zdaj v nemški politiki! Ti tepci bodo vse pokvarili in nemški narod gre nasproti hudim bojem, težkim časom! Toda moja trobenta ne da več glasu od sebe, moja trobenta je — prestreljena!« Tako je tožil umirajoči trinog svojemu zdravniku, in človeku se zdi, da čuje tožbo deroče zveri v kletki, kateri ni več dano mesariti. (Kako kitajski cesar obeduje ?i Poslanik Brandt piše v »Cosmopolis - u« o obedih kitajskega cesarja : Cesar se mora držati strogih predpisov. Vsako jutro mora vstati ob dveh; od treh do šestih zjutraj mora predsedovati tajnemu svetu; zajutrkuje ob devetih in obeduje ob petih zvečer. Nebroj služabnikov ima krog sebe in kljub temu najslabšo postrežbo. Jedi so za vsak dan že mnogo poprej določene. Če pa ne morejo dobiti n. pr. mlade zelenjadi o pravem času, jo dobi cesar vselej še-le mesec pozneje, takrat namreč, ko je zelenjad zopet določena za cesarsko kosilo. Takisto je tudi s sadjem in drugimi jedili. Pri vsem tem se zaračuna cesarju zajutrli vsak dan 4000 »frankov. Vsake stvari mu dajo po dve porciji: dve gosi, dve piški, dve ribe. Pri obedu so vedno tudi zdravniki zraven. Ako si vzame kake jedi, katera mu ugaja, preveč, je na povelje zdravnikov nikoli več ne dobi na svojo mizo. — Brandt je najboljši poznavalec kitajskih razmer, zato mu smemo tudi ta čudesa verovati. Društva. (Vabilo k slavnosti) 50letnice vladanja Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franc Jožeta I., katero priredi mestna občina v zvezi z meščansko korporacijo in okrajno puaojinieo v Kamniku ter s sodelovanjem vseh tukajšnjih društev v soboto, dne 3. in v nedeljo, dne 4. septembra 1898. —Vzpored slavnosti: V soboto, dne 3. septembra t. 1.: Ob 8. uri zvečer bakljada in sere-nada pred gosp. c. kr. okrajnim glavarjem in g. županom. Med serenado in bakljado umet. ogenj. V nedeljo, dne 4. septembra t. 1.: I. Dopoludne: Ob polu 5. uri zjutraj budilka. Ob 9. uri zbiranje vseh udeležnikov v mestni hiši. Ob polu 10. uri slavnostna sv. maša v župni cerkvi na Šutni. Po sv. maši obhod po mestu. Po obhodu udan. izjava raznih]deputacij pri preblag. g. c. kr. okraj, glavarju. II. Popoludne: Ob polu 1. uri pogoščenje vseh mestnih revežev v gostilni gosp. Janko Pohlina na »Petričevem vrtu«. Ob 3. uri vaja prostovoljnega gasilnega društva na Glavnem trgu. Ob polu 5. uri koncert pevskega društva »Lira« na krasno olepšanem vrtu hotela gosp. Franc Fišerja. — Po koncertu umetalni ogenj. — Pri serenadi, obhodu, pogostitvi revežev in pri koncertu svira kamniška mestna godba. — Vstopnina h koncertu 20 kr., za rodbino 50 kr. — Vsa vstopnina, brez odbitka stroškov, porabila se bode za revno šolsko mladino. — V ta namen se preplačila hvaležno sprejemajo. — K tej slavnosti uljudno vabi slavnostni odbor. (Slovensko bralno društvo vTržiču) bode imelo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 4. t m. ob 3. uri popoldne v s\'0|ih prostorih. (»Družbe sv. Cirila in Metoda moška podružnica v Št. Juriju«) ob juž. železnici je vposlala za 1897. 1. 37 gld., isto tako ženska podružnica tam 37 gld.; obe vkup torej svoto 74 gld. S tem naj se popravi »Vestnikovo« nepopolno poročilo. (Pevsko in tamburaško društvo »Zvon« v Šmartnem pri Litiji.) Mnogo-brojnim slavnostim, katere se vrše letos zlasti po slovenskih pokrajinah, pridružilo se je tudi naše pevsko in tamburaško društvo »Zvon«. S pomočjo radovoljnih prispevkov vrlih Smarčanov razvili bodemo 8. septembra svojo zastavo v proslavo jubileja Njegovega Veličanstva Franca Josipa I. Zastava, katero so izdelale gospica učiteljica Demšar in nje sestra ter premarljivi gospici Jakličevi je iz težke svilo, bogato vezana v zlatu. Na dan slavnosti pripele bodo omenjene gospice tri prav lične trakove v narodnih barvah z napisom v spomin jubileja in s podobo sv. Cirila in Metoda, kot dar šmartinskih narodnjakinj Vse delo, zastava kot trakovi, izvršeno je tako fino, da dela požrtvovalnim, neutrudnim gospicam vso čast. Zastavi bode kumovala obče čislana gospa Zoretova, poznata rodoljubkinja šmartinske doline. Slavnost utegne biti jako sijajna, kajti do sedaj je prijavilo že mnogo društev svojo korporativno udeležbo, in sicer: »Slavec«, »Zagorski Sokol«, »Zvezda«, Zidarsko in tesarsko društvo »Zvon« iz Trbovelj, gasilni društvi iz Litije in domače. Po deputacijah se udeleže »Celjsko pevsko društvo«, bralno društvo iz Litije in »Struna« z Vač. Slavna društva, katera nameravajo se še prijaviti, prosimo, da vpošljejo svojo prijavo v najkrajšem času, da bode možno vse potrebno ukreniti glede obeda i. dr. Istotako naj se prijave radi banketi, kateri bo pri gospodu A. Golobarji v velikem salonu gospoda Ivana Wakonigga, vsaj do 4. septembra vpošljejo odboru. Ker je zveza z Ljubljano, t. j. prihod z mešancem in odhod s ponočnim poštnim vlakom, kakor tudi proti Zidanemu mostu jako ugodna, prijavilo je tudi več obitelj svojo udeležbo. Za te in vse druge, ki se še oglasijo, stali bodo vozovi na litijski postaji v uporabo. Vsem udeležnikom kličemo že danes: Dobro došli! iVaroilno gospodarstvo. Trgovska in obrtniika zbornica v Ljubljani (Dalje.) Smoter zavoda, ki se ima ustanoviti, meri na to, da se onemu za mej narodno delajoče kroge v trgovini in industriji določenemu naraščaju, pri katerem zraven obče prvo trgovsko omike v sedanjem času ne zadostuje kupčijska vajenost in praksa, nudi današnjim zahtevam tega stanu primerna izobrazba, ki se bo razširila, pa tudi omejila na vse strokovne znanosti, ki tvorijo pogoj za vspešno delovanje v inozemstvu. Učna tvarina obsega torej poleg jezikovnega pouka, tičočega se popolne izvežbanosti najvažnejših trgovskih jezikov v govoru in pisavi, posebne za trgovanje merodajno predmete iz narodnogospodarskega znanstva in politike pod skupnim imenom trgovskopolitične geografije združeno poučevenje o produkcijskih razmerah inozemstva, mejnarodni trgovski promet, različne kupčijske običaje in razmere na trgoviščih, kakor tudi slednjič poznavanje blaga, ki naj bi, urejeno v posamezne industrijske stroke, razjasnevalo sestavo, porabo in predtlavanje najvažnejših surovin, negotovih izdelkov in končnih izdelkov. Ta ekonomično trgovinski del učne tvarine se bode po vzgledu seminarjev predaval in se namerava vodstvo seminarjev izročiti ne samo teoretično izobraženim, ampak tudi že v praktičnem delovanju izkušenim močem, katerim bodo za posamezne podrobnosti posebni strokovnjaki prido-deljeni, ki bodo poleg za dotični seminar po načrtu določene učne tvariire predavali posebna poglavja iz te tvarine. Posamezni tečaji o predmetih, ki se bodo težko v okviru seminarjev obravnavali, bodo spo-polnjevali izobrazbo. Dela v vzorni pisarni bodo že pred vstopom v to šolo pridobljene znanosti z vajami o poslovodstvu, zlasti pod pridržkom izvoznih opravil na inozemskih trgoviščih v dotičnem tujem jeziku dopolnjevala._ (D»lje sledi.) Gospodarska organizacija. Gosp. Makso Veršecje od »Gospodarske Zveze« in »Zveze kranjskih posojilnic« odstopil in nima odslej z našimi organizacijami nikakega stika več. čuj e se, da postane vodja nekega novega denarnega zavoda v Ljubljani. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 81. avgusta. Cesar je včeraj bil dve uri v jubilejski razstavi ter si ogiedal razne paviljone. Dunaj, 31. avgusta. Danes se baron Banffy poda k cesarju, ki se je odpeljal k vojaškim vajam. Dunaj, 31. avgusta. Dne 2. septembra se cesar odpelje k vojaškim vajam na Ogerskem ; cesarja bodeta spremljala nadvojvodi Franc Ferdinand in Franc Salvator. Isti dan se odpeljejo k vojaškim vajam vojaški atašeji. Vrhovno poveljništvo ima fzm. baron Beck, ki se je včeraj odpeljal v Buziaš. Dunaj, 31. avgusta. Listi parlamentarne desnice poročajo, da je dogovor mej obema vladama glede nagodbe odvrnil veliko državno nevarnost ter je razorožil obstrukcijo. Najbrže, da se o položaju grof Thun pred sklicanjem državnega zbora posvetuje z načelniki raznih parlamentarnih strank. Dunaj. 31. avgusta. „Wiener Abend-post" piše: Obravnave med avstrijsko in ogersko vlado so bile včeraj pri posvetovanju pod cesarjevim predsedstvom končane. Te obravnave so se pričele 6. t. m. na Dunaju. Obe vladi sta pismeno označili vsaka svoje stališče, najprvo ogerska v noti z dne 10. t. m. na avstrijskega min. predsednika; nato je avstrijska vlada v noti z dne 17. t. m. ogerski naznanila svoje predloge. Mejtem so se vršila posvetovanja pri cesarju v Išlu 14. in 15. t. m. Noti obeli vlad sta bili podlaga nadaljnim obravnavam 24. in 25. t. m. v Budimpešti. Ko se je cesar vrnil na Dunaj, so se posvetovanja nadaljevala in včeraj končala. Predmet posvetovanjem so bile vse točke avstro-ogerske nagodbe po svoji vsebini in obliki, člen 1. ogerskega zakona iz 1. 1898, po katerem je ogerska vlada opravičena, samostojno zakonitim potom uravnati svoje stvari, ako se nagodba ne dožene do konca leta ali če ni upanja, da se v kratkem dožene, dalje kratek čas in konečno tudi želja, da se nagodba sklene v sedanji obliki za daljši čas, to jo napotilo avstrijsko vlado, da bode še enkrat sklicala državni zbor ter skušala zakonitim potom dognati nagodbo z Ogersko. Ogerska vlada je ta sklep vzela na znanje. Z ozirom na sedanje razmere sta imeli vladi pred očmi tudi eventualnost, da se nagodba ne dožene parlamentarnim potom. Ta slučaj je bil važen predmet posvetovanjem. Vladi sta se konečno zjedinili tudi o načelih, po katerih bodeta postopali, ako državni zbor ne dožene nagodbe. Na vse slučaje sta vladi pripravljeni. Karlove vari, BI. avgusta. Gostje so sklenili, da godba pri prvem koncertu prične z rusko himno v znamenje, kak prijeten vtis je napravilo carjevo pismo glede zlajšanja militarizma. Budimpešta, 31. avgusta. „Pester LI." poroča, da so se sedaj obravnave tam končale, kjer bi se bile morale pričeti, namreč nagodbeno stvar rešiti v parlamentu. Le to je razlika, da prej nista bili vladi jedini, kaj se ima z nagodbo v tem slučaju zgoditi, ako se ne more rešiti parlamentarnim potom, sedaj pa je tudi glede tega dogovor gotov. Ako sedaj Nemci z obstrukcijo stvar preprečijo, nakopljejo si odgovornost, katero bodo težko nosili, ter raztrgajo vse vezi z Ogersko. Hamburg, 31. avgusta. „Hamb. Cor-respondent" je dobil naslednjo brzojavko iz Peterburga: Razgovor mej cesarjem Viljemom in carjem Nikolajem glede trajnega miru je pokazal jednakost želja, obeh vladarjev. Berolin, 31. avgusta. „Nordd. allgem. Ztg." piše povodom nastopa vladanja nizozemske kraljice Vilhelmine: Tudi Nemčija s sočutjem pozdravlja ta dogodek. Mlada kra- ljica nastopi dobro ohranjeno dedščino. Nemčija želi, da bi kraljica vladala srečno v tesni zvezi z narodom. Berolin, 31. avgusta. „Nord. allg. Ztg." piše o mirovnem predlogu ruskega carja: Nemčija, ki pred vsem skrbi za ohranitev miru, bode rada segla v roko. Nemčija in Rusija bodeta vse storili, da se odstranijo zapreke. Rim, 31. avgusta. „Osservatore Romano" piše: Velikodušna inicijativa ruskega carja zasluži največjo priznanje in odkrito pohvalo. Ta čustva izražamo tudi zato, ker se mirovni nameni mladega ruskega vladarja popolnoma strinjajo z nameni, katere je sveti oče že opetovano naznanil, da namreč srčno želi mir med narodi. Peterburg. 31. avgusta. Bolgarski zastopnik se jo na povelje svoje vlade odpeljal v Moskvo, da v imenu kneza Ferdinanda in bolgarske vlade položi venec na spomenik Aleksandra 11. Pariz, 31. avgusta. Poslanec Mixman je naznanil vladi, da jo bode takoj v začetku zasedanja interpeloval o mirovnem predlogu carja Nikolaja ter zahteval, da vlada označi svoje stališče. Pariz, 31. avgusta. Vsled Picquartovega pisma na vojnega ministra Cavaignaca, v katerem so bile popisane vse prej zamolčane tajnosti, je vodil Cavaignac sam preiskavo. V preiskavi je priznal Henry, da je on pro-vzročitelj onega spisa, s katerim je dokazoval Cavaignac 7. julija v zbornici Drei-fussovo krivdo. Večina listov trdi, da je obnovitev Dreifussove pravde neizogibna. Pariz, 31. avgusta. Državni pravdnik je določil, da se bode obravnava proti Pic-quartu in Lebloisu vršila dne 21. sept. (I m ril no: 28. avgusta. Marija Podlogar, branjevca h£i, 25 let, Sv. Petra cesta 26, jetika. 29. avgusta. Franc Goršič, izdelovatelj orgelj in posestnik, 62 let, Razpotne ulice 6, gangraena senilis. —• Anton MerSol, krojaški mojster, 57 let, Kongresni trg 7, vnetje tre- 4 1 =1 čas opazovani* Stanje barometra v UUli T«iupera-j tura ; Vetrovi ■lo CeUijt j Nebo * -5 30 9 zvečer 737-8 14'3 | sr. szah. 1 jasno 31 7. zjutraj 2. popol. 739 4 7374 10-1 1 Sl. |VZU. 23-1 j sl. vzh. megla jasno 00 bušne mrene. — Ivan Zore, železniškega uslužbenca sin 14 mesecev, Sv. Petra cesta 14, akutni črevesni katar. 30. avgusta. Miroslav Fatur, dijak, 17 let, Sv. Petra cesta 54, jetika. V bolnišnici: 28. avgusta. Ana Dežman, dninarica, 45 let, paralvsis intestm. — Peter Ibovnik, delovodja, 39 let, srčna hiba. — Mihael Knilic, prosjak, 72 let, oedema pulni. 29. avgusta. Matija Srakar, dninar, 49 let, pneumonia vitium cordis. V hiralnici: 27. avgusta, .lakob Petri«, žagar, 68 let, caries. 28. avgusta. Ivan Stern, godec, 39 let, jetika. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 30b"2 m. filiatji zidarski mojster v Ljubljani, Trnovski pristan 14, so priporoča slav. občinstvu, prečast. duhovščini, gg. podjetnikom in društvom za vsa ter raznotera zidarska dela. Prodaja tudi iz lastne opekarne 588 1 opeko vseh vrst. Za dijake! V svojej novi stavbi v Kranju sem odločil več prostorov za dijake. Oskrbljeni bi bili z vsem in bodo pod gotovim nadzorstvom. Plača zelo nizka. Uporaba vrta je prosta. Važno je. da so stanovanja prav tik gimnazije. Do 10. septembra se prosi oglasiti pri 582 4—2 Viktorju OmerNa v Kranju. K št. 44. Razpis. 585 2-2 Podpisani zastop namerava na podlagi od stavbinega odseka c. kr. glavarstva v Logatcu potrjenih načrtov sezidati okrožno bolnišnico v Idriji. Skupni stavbeni stroški proračunjeni so na 13.300 gld. Natančni stavbeni pogoji, načrti in proračuni so pri podpisanem zastopu v pregled razgrnjeni. Delo je 14 dnij po odločitvi pričeti, in če mogoče, letos pod streho spraviti ter najpozneje do konca julija leta 1899 končati. Kolekovane ponudbe z dotičnimi spričevali in varščino v znesku 1400 gld. vložiti je pri- podpisanem zastopu do vštetega 12. septembra t. I., ter naj se ponudnik izrazi ob enem, za katero ceno bi prevzel omenjeno zgradbo. Okrožni zdravstveni zastop v Idriji, dne 28. avgusta 1898. I > u n a j 8 k a borza. Dne 31. avgusta. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 80 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 » 60 » Avstrijska zlata renta 4°/0......121 > 55 » Avstrijska kronska renla 470 , 200 kron . 101 » 60 » Ogerska zlata renta 4°/0.......120 » 75 » Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 98 » 60 > Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 910 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............379 . 75 » London vista...........120 » 05 > Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 » 82 » 20 mark............11 » 75 » 20 frankov (napoleondor)............9 » 53 » Italijanski bankovci........44 » 25 » C. kr. cekini......................4 » 64 » Dne 30. avgusta. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 164 gld. 50 kr. 5°/0 državne srečke !. 1860, 100 gld. . . 159 » 50 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....193 » 75 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 35 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......140 » 75 » Dunavske vravnavne srečke 5°/0 .... 130 » — » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 109 > 50 » Posojilo goriškega mesta.......112» — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 50 » Zastavna pisma av. osr. zem. kred. banke 4°/„ 98 » 50 ► Prijolitetne obveznice državne železnice . . — » — » » južne železnice 3"/„ . 180 » 60 » » » južne železnice 5°/0 . 127 » 40 » > » dolenjskih železnic4°/0 99 » 50 » Kreditne srečke, 100 gld. Rudolfove srečke, 10 gld...... Salmove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke, 40 gld...... Waldsteinove srečke, 20 gld..... Ljubljanske srečke........ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba Montanska družba avstr. plan. . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... . 203 gld. — kr. . 165 > - > 1. 19 » 60 » . 27 > - > > - > > 20 » . 60 » — » . 23 > 50 » . 156 > 25 >. r. 3395 > — » . 443 > — » . 76 » 50 » . 110 > 50 » . 164 » 65 » . 168 > - > > 12'/,» ST Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 E K C I K" I., Wollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. atiT Pojasnila "££3, v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vest ii sveti za dosego kolikor je mogoče visocega ohrestovanja pri popolni varnosti Si* naloženih fj lavnic, TEJB6 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxnxxxxx »r Prva največja kranjska tvnlka. £ $