Političen list za.slovenski narod.
Po pošti prejeman velja:	, Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 grld., za četrt leta 4 gld., za jeden I
mesec 1 gld 40 kr.	^
V administraciji prejeman velja:	f Za celo leto 12 gld., za pol le.a 6 gld., za četrt leta 8 gld., za jeden mesec 1 gld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Vredništva telefon-štev. 74.
Naročnino in oznanila (inserate) VBprejema upravnifitvo ln ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 154.
V Ljubljani, v ponedeljek 11. julija 1898.
Letiiil* XXVI
Paiislavizem in Mažari.
Nobene stvari se Mažari tako ne boje, kakor panslavizma. Če se sestaneta dva Slovaka ali Hrvata ter razgovarjata o politiki, je za Mažara že preveč ter precej sklepa na panslavistične zarote. Če Slovak zahteva, da se mu beseda božja oznanja v njegovem jeziku in da se mu otroci podučujejo v materinskem jeziku, tega proglasijo nemudoma za panslavista ter ga ugonobe, če le morejo. Zategadelj so cerkvene občine tako razdelili, da so Slovaki v njih povsodi v manjšini, a iz šol so izgnali že zdavnej vse domoljubne in pošteno učitelje ter jih nadomestili z mažarskimi sleparji. Ravno tako postopajo z ogerskimi Srbi, a z Malorusi pa še mnoge huje. Vsak pravičen slovanski glas na Ogerskem proglašajo Mažari kot izdajalstvo za ogersko državo. A Palackega slavlje v P-agi jih je pa še posebno razburilo in zdaj vpijejo na Avstrijo, kako je mogla dovoliti tako strašansko zaroto proti obstanku Avstro-Ogerske, a Mažari mislijo v bodoče vse take pojave zadušiti. Državna oblast bode morala poskrbeti, da se Hrvati, Srbi, Slovaki in Malorusi ne bodo nikdar več zbirali zunaj ogerske države ter tamkaj kovali zarote proti mažarskemu narodu. In že priporočajo ti, sicer tako slavljeni (!) mažarski liberalci za zbor tako postavo, da bode precej vsak ogerski državljan, razume se slovanske ali rumunske narodnosti, čim bode spregovoril v kakšni skupščini besedo proti Mažarom za slobodo svojega naroda, na temelju njenem, čim se povrne na Ogersko, vjet in postavljen pred dotično sodnijo radi hujskanja proti državi. Jeden list pa celo zatrjuje, da Mažari ne bodo prej varni panslavizma, dokler Ogerska ne dobi svoje lastne vojske, s katero bode mogla zatreti vse take protidržavne iz-
LISTEK.
Pravljica iz devete dežele.
Angleški spisal Mark Tvvain.
(Konec.)
II.
Mladi kralj je ljubil lov z vso dušo. Spomladi je jezdil nekega dne s sokolom in psom v družbi Bvojih plemičev na daljni lov. Polagoma se oddalji od njih ter pride v silno gost gozd, kjer se zgubi. Jezdi sem ter tja, sprva z veliko nado, potem pa ves obupan. Mrak se približa in Se blodi po tej samotni, zapuščeni pokrajini. Tedaj se pa zgodi nesreča! V temi zaide s konjem v neko goščo ter se prevrne čez skalnati obronek. Konj si je zlomil vrat, jezdec pa nogo. Ubogi kralj je ležal na tleh in trpel grozne bolečine in vsaka ura se mu zdi dolga kakor mesec. Pritiska svoje uho na tla, da bi slišal, če ni koga blizu, ki bi mu pomagal, toda zaslišal ni ničesa, niti lovskega roga, niti lajanja kakega psa. Naposled obupa in reče: »Naj pride torej smrt, ko mora že priti!«
Ravno ko se je vzdignil, se zasliši sladko petje slavčevo v temno noč.
jave. Iz tega se vidi, da je mažarskim društvom zares zavladal pravi »furor mažaricus« in da v svojem besnilu proti sodržavljanom slovanske narodnosti no poznajo nobene mere več. A od kod dohaja ta »furor mažaricus« ? Slaba vest ga provzročuje. Mažari dobro vedo, kaj so že hudega storili svojim slovanskim sodržavljanom z groznim zatiranjem njihove narodnosti, ali da jih zatreti ne morejo, nego da se le ti, vsi preporojeni po slovanski vzajemnosti vedno krepkeje vzdigujejo, in da mora priti za mažarsko obest huda kazen prej ali slej od slovanske strani. To bi radi za-branili, toda preslabi so že zdaj, a kaj šele bode ko se Slovanstvo Se bolje zave svoje dolžnosti. Oni se groze Slovanom s postavami in z vojsko. Res je, cla morejo Mažari tako postavo, s katero bi mogli Slovane še bolje tlačiti, v svojem zboru brez vsake zapreke skovati, saj se ne bi našel za zdaj nobeden protivnik. Toda vprašanje je, kako dolgo bi mogli Mažari rabiti to postavo za svoje svrhe, kajti tudi nasilstvo se more popeti do neke višine tor more trajati	n«'faj časa, potem
pa mora po naravnih postavah nastopiti reakcija. A kar govorijo o vojski, s katero bi radi zatrli vsako slovansko mišljenje na Ogerskem, je pa račun brez krčmarja, kajti ta vojska, o kateri Mažari toliko sanjarijo, ne more nikdar biti mažar-ska, ker je večina ogerskih prebivalcev nemažar-ske narodnosti. Mažari si sicer umišljajo, da so v večini, toda statistika dokazuje nasprotno. — Na takšno vojsko, v katerej samej ne bi bilo sloge, se Mažari ne bi mogli naslanjati, pa bi se njihovo zlobno delo moralo samo od sebe izjaloviti in sicer na njihovo škodo. Ali morda mislijo Mažari, da je v Hrvatu, Srbu, Slovaku, Malorusu in Ru-munu zamrla že vsaka samosvest, da bode pomagal zatirati svoje sonarodnjake na povelje ma-
»Resen!« zakliče kralj. »Rešen! Sveta ptica je in prorokovanje se bode spolnilo. Bog sam me je varoval pred napačno izvolitvijo!«
Komaj je brzdal preveliko svoje veselje, komaj se je mogel dovolj zahvaliti. Vsak hip je menil, da čuje korake prihajajočega rešitelja, toda vselej je bil prevarjen, rešenika ni bilo. Leno so se vlekle ure dalje, nikogar ni bilo, čeravno je sveta ptica še vedno prepevala lepe svoje pesmi. Že je hotel prokleti svojo izvolitev, toda šejepo-trpel. Proti jutru so utihnili slavčevi glasovi. Prišlo je jutro in z njim žeja in lakota, a pomoči nobene. Bilo je vedno svitlejše. Naposled prekolne kralj slavca.
Sedaj se začuje drozgov glas iz goščave. Kralj pravi sam pri sebi: »To je bila prava ptica; napačno sem volil, zdaj bode prišel rešenik!«
Toda njega ni bilo. Nezavest, ki je trpela več ur, ga je obšla. Ko se zopet zav6, začuje škr-janca. Čisto brezčutno ga je poslušal. Nič več ni veroval na preroške besede. »Ti ptiči,« je dejal, »ne morejo nič pomagati. Jaz in moja hiša in moj narod smo zgubljeni!«
Obrne se. da bi umrl, kajti vsled lakote, žeje in bolečin je popolnoma oslabel in že je čutil, da se mu bliža konec. Saj si je tudi želel smrti, da bi bile vse bolečine pri kraju. Cele ure je zopet
žarsko ? Preveč je že probujena narodna samosvest pri teh narodnostih, da bi se dale na tako lahak način zlorabiti po željah mažaronskih šovinistov.
Mažaru je že vsak Slovan panslavist, če ne prisega na mažarsko hegemonijo nad nemažar-skimi narodi na Ogerskem. Slovan sploh po mnenju Mažarov ne sme biti sloboden človek, saj to mnenje izrazujojo že v svoji izreki: nem ember Tot t. j. Slovak ni človek. Mažar si prisvaja zares neko večjo moč nad drugimi ne samo v političnem, nego tudi v zasebnem življenju; povsodi se vidi neka ošabnost, nadutost in oholost. On se smatra gospodarjem na celem Ogerskem, a v novejšem času posega tudi že čez meje te kraljevine, ter zahteva tudi že od Hrvata isto pokornost, kakor od Slovaka. Da celo Dalmacijo zahteva zase, ali le pod pogojem, da bodo Dalma-tinci dobri »mažarski« mornarji, kajti njih potrebujejo za svoje brodovje, ker Mažar ni bil in ne bode nikdar dober mornar. Vidi se, kako daleč sega že ta maŽarska predrznost, da si želi pod-ložnosti tudi dalmatinskih Hrvatov, da bi jih mogel rabiti v svoje svrhe. Tedaj vse, kar živi na zemljišču ogerske krone, vse mora priznavati mažarsko gospodstvo, mora se smatrati za Mažara ter njemu samemu v vsakem pogledu tlako delati. A če se kdo temu protivi, tega je treba ugonobiti, ker je sovražnik države mažarske. In to bi moral Slovan vse dragovoljno prenašati, nikdar se javljati iz svoje domovine, a še manje družiti s svojimi soplemeniki, dočim je Mažaru vse slo-bodno, pozdravljati Turke, bratiti se ž njimi, pošiljati častne sablje ter se družiti ž njimi v zatiranju Slovanstva. In ta narod si prisvaja neko prvenstvo na iztoku ter zahteva, da bode njegova kultura (!) razsvetljevala iztok ter počasi zbližala
ležal nezavesten, potem se vnovič zave. Jutro tretjega dne je napočilo. Oh, svet se je zdel tako lep tom umirajočim očem. Srčno zaželi, da bi še živel, in iz duše njegove puhti goreča molitev v nebo, proseča, da bi mu bil Bog milosten ter mu dodelil srečo, videti še jedenkrat dom in prijatelje. V tem hipu se začuje od daleč tih krik. Oh, kako neizrekljivo ljubo je zaslišalo poželjivo njegovo uho iz daljine se glaseči: I — a' — I — 11 --I — a!
»Ta, da ta glas je najljubeznjivejši, tisočkrat ljubkejši kot glas slavčev, drozgov, škrjančev, ker on ne prinaša le upanje, ampak gotovo tudi pomoči. Zdaj sem rešen ! Posvečeni pevec se je sam izvolil, kakor je preročišče obljubilo. Prerokba se je spolnila in moje življenje, moja hiša, moje ljudstvo je rešeno. Od danes naprej bodi osel posvečen !«
Posvečeni glasovi so prihajali vedno bližje, vedno krepkejši; vedno bolj ljubeznjivo so doneli na kraljevo uho. Naposled pride vrli mali osel, ki je zelišča iščoč z glasnim vikom okrog blodil, in ko uzre začudeni sivec poginolega konja, pride zraven ter radovedno ponoslja mrliča. Kralj se mu dobrika ter poklekne pred njim. Z velikim trudom in med velikimi bolečinami se vspne na osličev hrbet ter se pri tem krepko drži za dolga
ga z zapadom. — Bog naa varuj takih prosveti-teljcv, saj smo se Jugoslovani komaj otresli turškega jarma, pa da ga zamenimo z jednakim, z mažarskim. To ne more in ne sme biti nikdar, za to mora skrbeti celo Slovanstvo, ki se je pri krasni svečanosti v Pragi tako lepo izjavilo o slovanski vzajemnosti. Slovan že po svoji naravi ne more pretiti obstanku avstro-ogerske države, ker je bil vselej veren in zvest podanik svojega vladarja, pač pa se bode odločno tudi zanaprej boril proti nepravični hegemoniji Nemca in Mažara, ki oba hočeta, da jima bode Slovan helot. Toda he-lotstva so se Slovani naveličali, zdaj hočejo biti jednaki s svojimi dosedanjimi tlačitelji in to bodo tudi dosegli vkljub vsem mahinacijam mažarskim in nemškim. Slovan gre na dan in nikdar več ga ne spravite pod jarem, pod katerem je toliko časa zdihoval.
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. julija.
Načrti grofa Ihuna v jezikovnem vprašanju. Minule dni se je mnogo govorilo in pisalo o tolmačih, ki jih baje namerava nastaviti Thunova vlada pri sodiščih na češkem in Morav-skem in tako ustreči jezikovnim potrebam obeh narodnostij v deželah češke krone. Da s tem niti jedni niti drugi narodnosti ne bode ustreženo, smo že dokazali in so tudi češki listi najostreje obsojali tako nakano. Sedaj se je pa pokazalo, da grof Thun sploh ni nameraval nastaviti tolmačev, marveč konceptne uradnike. O tem piše glasilo posl. Stranskega »Lidove Noviny« mej drugim nastopno : Grof Thun nikakor ni nameraval uvesti tolmačev, ker je načelno proti tej sodnijski navadi in ker sam naglaša, da so se ji opravičeno proti-vili Čehi in Nemci. Grof Thun zastopa jedino to stališče, da mora sodišče v gotovih okrajih ura-dovati le v jednem jeziku, bodisi v češkem ali nemškem. Prideljen pa mora biti temu sodišču konceptni uradnik, ki ni vešč le samo obeh deželnih jezikov, marveč mora tudi kot strokovnjak pravilno preložiti pismene rešitve. Pri ustnih razpravah, pri katerih treba zaslišati vsako stranko v njenem jeziku, ima ta konceptni uradnik v senatu sedež in glas. Ta uradnik §e toraj ne bo pečal samo s prelaganjem vlog in posredovanjem mej strankami, marveč bo tudi reševal vloge kakor drugi uradniki. S tako preosnovo, ako se res izvrši, bodo Cehi najbrže zadovoljni in tudi Nemci nimajo vzroka, da bi jej nasprotovali.
Nov opomin avstrijskim Nemcem. Že nekaterekrat oglasili so se razni listi v rajhu ter posegli v boj, ki se bije mej avstrijskimi Slovani in Nemci. Umevno je, da ti listi ne pišejo v Slovanom prijaznem smislu, vendar pa tudi ne prizanašajo svojim bratcem ter jih opetovano rote, naj nekoliko trezneje presojajo splošni položaj. Kaj jih je prav za prav napotilo do tega in ali je morda to res čista želja po močni in trdni Avstriji, kar tolikrat naglašajo, je seveda vprašanje, ki se sedaj še ne da rešiti. Posebno nujno opo-
njegova ušesa. Osel pa je capal dalje z glasnim krikom in vikom ter je nesel kralja, on osel, in ga prinesel v kočo mlade kmečke deklice. Položi ga na postelj, pokrepča ga s kozjim mlekom ter hiti potem ven, da naznani poročilo ljudem, ki so po gozdu kralja iskali.
Kralj je ozdravel. Prvo njegovo delo je bilo, da razglasi svetost in nedotakljivost oslov; drugo njegovo delo je bilo, da postavi osla, ki ga je rešil, za najvišjega svojega ministra; tretjič je ukazal uničiti vse kipe in podobe slavčeve po celi deželi ter jih nadomestiti z oslovskimi; in četrto je bilo, da je naznanil, da povzdigne kmečko dekle v kraljico, ko bode stara petnajst let.
In držal je moško besedo svojo . . .
To je pravljica o deveti deželi. To nam tudi pojasni, zakaj krasi tam stare zidove in vrata oslova podoba. Pojasni nam to tudi, zakaj je bil tam več stoletij vedno osel prvi minister, kar se godi navadno še sedaj tudi po druzih kabinetih. Slednjič nam to razjasni, zakaj so se v tem Tna-lem kraljestvu več stoletij vse večje pesmi, vsi večji govori, vse večje knjige, vse očitne slovesnosti in vsi državni razglasi pričeli z glasovi: »I — a! — — I — a! — — I — a!«
zarja naše Prusake zopet zadnja »Post«, ki naj-preje nekoliko poseže nazaj v zgodovino narodnostnega boja v Avstriji, potem pa naglaša važnost včerajšnjega dne, ko bo se sošli nemški zastopniki k skupnemu posvetovanju o tem, ali naj se odzovejo povabilu grofa Thuna ali ne. »Ako se nemški voditelji levice odločijo za to, da se udeleže prostih razgovorov v svrho odstranitve jezikovnega boja,« glasi se v tem listu, »za kar je pokazal grof Thun svojo resno voljo, potem se lahko še vse popravi in sklene časten mir. Ako se pa to ne zgodi, potem bo in mora zmagovati tok, ki potrebuje«? radikalnih protisredstev. V nevarnosti je obstoj parlamenta, čegar dnevi so šteti in ki se gotovo razpusti, ako se stvar ne reši ugodno, koncem julija ali pa začetkom avgusta. Poprej se morda še jedenkrat poskusi s sedanjim državnim zborom, toda to bo vsekako zadnji poskus, kateremu sledi razpust in sprememba ustave. Negativen sklep lahko uniči vse, kar se je razvilo tekom štirih stoletij « — S temi besedami se namigava nemškim voditeljem, naj dajo slovo svoji trmi in slušajo glas voditelja notranje avstrijske politike.
V	francoski poslanski zbornici se je pojavil v soboto majhen škandalček, kakoršnih je v tej zbornici več. Na dnevnem redu bila je verifikacija volitev. Mej izvoljenimi, katerih volitvi se je ugovarjalo, je tudi bivši minister za javna dela Turrel. Odsek je predlagal, naj se volitev odobri. Toda proti temu predlogu je nastopil poslanec Le llerisse. Dokazoval je, da je s podlimi sredstvi premagal svojega protikandidata majorja Berlioza, ker je kot minister imel vstop v vojno ministerstvo in si iz tajnih majorjevih listin nabral snov za lažnjive obtožbe, ki jih je potem celo obelodanil v nekem listu. Tajil pa je eksmi-nister, da bi bil pisal dotični članek. Vsled tega govornik podpre svoje dokaze s tem, da privleče iz žepa rokopis dotičnega članka, ki ga pokaže nasprotniku Turrelu. Pokazalo se je, da je res njegova pisava, in bled ter tresoč se je izjavil Turrel, da bo sam glasoval za razveljavljenje svoje izvolitve. Njegovemu vzgledu je sledila večina poslancev in volitev je bila razveljavljena, na kar je Turrel ostavil zbornico, kjer je moral prečuti dovolj grenkih, mej drugim: »Pojdite ven, predno vas ven vržemo«, »človek, ki ne pozna časti, ne sme biti poslanec« in druge take lepe izreke. To je zopet nov dokaz, koliko gnjilobe je v višjih francoskih krogih.
Cerkveni letopis.
Knezoškof dr. Anton Jeglič v svoji rojstni župniji.
Begunjska fara danes se raduje,
Vladiko, domačina pofiastuje;
Zalo naj krepko zadoni mu slava,
Odmeva naj od Stola in Triglava!
Napis na slavoloku v Begunjah.
I. Sprejem. Kak izpremen, kako svidenje. Apostol na slovanskem jugu in misijonar bosanski vrača se na Kranjsko med rojake Slovence kot knez in vladika.
Rojstna vas Begunje, kjer mu je tekla zibelka in kjer je preživel leta rosne mladosti, sprejema ga s ponosom kot svojega. Njegovi sovrstniki, s katerimi je hodil v vaško šolo, spominjajo se dobro, kako je »Pogorelčkov Tonej« še kot majhen učenec kazal v marljivosti in vedenju, da postane kaj več. In res je dosegel nenavadno visoko cerkveno dostojanstvo, katero mu je poleg njegovih vednosti, izkušenj in zaslug naklonila — božja previdnost. Od Boga nam je dan, to ve Presvetli sam in to vemo tudi mi. Proslavljena je zopet naša domovina, odlikovana zlasti gorenjska stran.
V	saboto 2. julija nam je prinesel vlak ob polu šesti uri zvečer tega predragega gosta. Na kolodvoru v Lescah ga pozdravi radoliški okrajni glavar Oskar vitez Kaltenegger, leški župnik — svetnik Friderik Hudovernik, občinska predstojnika leški in begunjski z odborniki. Od tu se vije slavnostna pot v tri četrt ure oddaljene Begunje. Slavolok se vrsti za slavolokom, vzradoščeno ljudstvo kleči poleg okinčanih hiš in prejema sveti blagoslov, vedno bližje se vidi domača farna cerkev in njen mogočni zvonik. Bronasti kolos s svojimi 32 stoti poje tako slovesno, da kar šumi med zi-dovjem. Navdušeno in presrčno sprejet stopi Presvetli v svetišče, kamor je nekdaj kot pobožen mladeneč zahajal tako rad in kjer je opravil kot
novomašnik leta 1872 Najsvetejšemu prvo daritev. A sedaj ga dičijo znamenja višje-pastirska. Prištet je vladarjem in knezom sv. Cerkve.
II. Slovesnost v farni cerkvi. V nedeljo 3. julija se je ob deveti uri dopoludne gibal veličasten sprevod iz župnišča. Presvetli stopa obdan z radoliško dekanijsko duhovščino v begunjsko farno cerkev. Mnogobrojno ljudstvo ponosno zre v jasni obraz svojemu rojaku, kateremu Mitra kinča sveto glavo, Papež piše: Ljubi brat!
Vmes pa doni iz visokega stolpa širokih lin veličastno zvonjenje, proslavljajoče v vbranem kvart sekstakordu (c-fa c) nenavadni dan. Kdo bi mogel opisati to radost, to veselje! In ko pride sprevod v okrašeno in razsvetljeno cerkev: — tedaj se oglasi na koru kraljica glasbenega orodja. V šumečih jubilacijah odmevajo njeni akordi po svetih prostorih. Vse je živo, vse poje. Noben glas, od pritlikovca do orjaka, noče zaostajati, vse tekmuje med seboj. O le pojite ve piščali, šibke in krepke, nežne in mogočne! Posegajte vmes tudi vi gromeči topiči, da se pretresa cerkveni strop, kajti danes je v naši sredi tisti, katerega je sprejela sv. Cerkev pri tukajšnjem krstnem kamnu za svojega otroka a vpisala ga sedaj v zbor apostolski.
Govor, ki ga je imel vladika po sv. maši, bil je ognjevit. Raz lice mu je plapolal plamen, katerega vžiga v njem sv. Duh. Tako more govoriti mož, ki je v dnu duše prepričan o svojem vzvišenem poklicu in je pripravljen tudi s svojo srčno krvijo spričati to, kar oznanuje njegova beseda.
Razveseljeni otroci, katerih je potrdil Presvetli 162 v sv. veri, ravno tako njih botri in botre ne bodo pozabili tega veselega dne nikdar v svojem življenju.
Pri obedu se je domači g. župnik v izborni napitnici zahvalil škofu za časten obisk. Spomi-njajoč se besedi:
Dežela ljuba kje ležiš? Ki jezik moj mi govoriš, Kjer znanci moji še žive, Prijatli moj v grobih spe . . . obrača to pesniško vrstico na Presvetlega, ki se je vrnil v domovino nazaj. Nekaj znancev je dobil še živih, več jih pogreša. Toda vsi, kolikor nas je, sprejemamo ga s presrčnim veseljem, obetamo mu vdanost, zvestobo in pokorščino. (Konec sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. julija.
(Splošni shod slovenskih Odvetnikov in notarjev, odvetniških in notarskih kandidatov.) Pripravljalni odbor je razposlal naslednja vabila na ta shod: Vaše blagorodje! Na mnogostransko željo, da stan slovenskih odvetnikov in notarjev označi svoje stališče zastran obrambe slovenskega jezika, ko-jemu se je zadnji čas odrekla polna veljava sodnega jezika, in v namen, da se naš stan sploh organizuje, čast nam je, Vas uljudno vabiti na splošni shod slovenskih odvetnikov in notarjev, odvetniških in notarskih kandidatov, ki se bode vršil v Ljubljani v veliki dvorani »Narodnega doma v nedeljo dne 17. julija t. 1. točno ob polu 12. uri dopoludne. Posvetovanju in sklepanju bode sledeči dnevni red : 1. Poročilo o izključenju slovenskega jezika, kakor razpravnega jezika pri c. kr. višji deželni sodniji v Gradcu. 2. Nasveti in sklepanja, kako pripomoči slovenščini do popolne ravnopravnosti v uradih. 3. Nasveti in sklepanja o ustanovitvi višje deželne sodnije v Ljubljani ter o korakih, ki naj se store v ta namen. 4. Nasveti in sklepi za varstvo interesov slovenskih odvetnikov in notarjev posebno o ustanovitvi zveze vseh slovenskih odvetnikov in zveze vseh slovenskih notarjev. — V Ljubljani, dne 7. julija 1898. — Lovro Baš, Ivan Gogola, dr. Gustav Gregorin, dr. Matija Iludnik, dr. Valentin Krisper, dr. Josip Ku-šar, dr. Danilo Majaron, dr. Alfonz Mosche, dr. Fran Munda, dr. Franc Papež, Ivan Plantan, dr. Makso Pire, dr. Otokar Ribaf, dr. Franc Stor,
dr. Ivan Šusteršič, dr. Ivan Tavčar, dr. Fran Te-kavčič.
(Imenovan je) poveljnik tukajšnje pehotne brigade, pl. Sterzi, domobranskim divizijonar-jem v Jožefovem na Češkem.
(Zlata maša.) Včeraj je v stolnici slovesno obhajal preč. gosp. kanonik Andrej Zamejic svojo zlato mašo ob azistenciji gg. stolnih kanonikov.
Hvaležni učenci njegovi so zlatomašniku ob tej priliki poklonili lepo mašno knjigo, šopek in zlato-mašno palico. — V soboto zvečer je priredilo pevsko društvo »Slavec« zlatomašniku svojemu ustanovnemu članu lepo serenado. Pevci so iz-borno zapeli tri lepe pesmi.
(Birmovauje.) Presvetli knez in škof lavan-tinski je včeraj pričel svoje četrto letošnje kanonično obiskanje in birmo in sicer sedaj v ljutomerskem dekanatu, odkoder se 17. t. m. vrne v Maribor.
(Zrelostnega izpita na novomeški gimnaziji) se je udeležilo 20 osmošolcev. Dva sta dovršila izpit z odliko, dvanajst jih je dobilo prvi red, pet jih ponovi preskušnjo po počitnicah, jeden pa čez jedno leto.
(Iz Komende.) Dne 5 t. m. praznoval je g. Andrej Stritar, umirovljeni duhovnik, petdesetletnico svojega mašništva v Mostah, podružnici ko-menske fare, kjer prebiva že nad 25 let. Zavoljo slepote je moral blagi gospod v pokoj, in sedaj že veliko let svojo nadlogo prav mirno in popolnoma udano v voljo božjo prenaša. Ko bi bi zdrav, bi se bil gotovo rad s slovesno službo božjo ta dan zahvalil Bogu za vse dobrote, katere je vsa leta od njega prejel. Zaradi poprej omenjene nadloge pa je na tihem praznoval ta izvanredno redki dogodek. Zelja vseh njegovih znancev in prijateljev pa je : Bog mu daj, še sicer čvrstemu na telesu, še mnogo let v skromni tihoti živeti, dokler mu ne podeli zasluženega plačila v nebesih.
(Iz Snhora): Dne 5. julija se je peljal skozi našo župnijo v sosednje Drage presvetli biskup križki Julij Drohobeczkv na kanonično vizitacijo. Grko-katoliki so komaj pričakovali dneva, da bi sijajno sprejeli svojega novega vladiko. A tudi Suhorci niso zaostali. Ko je naznanjal gromoviti strel topičev in potrkavanje zvonov, da se že bliža cerkveni dostojanstvenik, hitelo je vse naproti premilostljivemu škofu, pozdravljajoč ga že od daleč z »Zivio!« »Slava!« Stopivšega pri slavoloku iz kočije pozdravi domači dušni pastir gosp. Jak. Pavlovčič prav iskreno v imenu cele suhorske župnije. Na toliki prisrčnosti se presvetli vladika s solzami v očeh prav toplo zahvali, povdarjajoč, če prav se ločimo po obredih, vendar smo vsi bratje in sestre prave rimske cerkve ter vsi otroci jednega Očeta nebeškega. Naudušenje je bilo veliko. Sedaj še obišče vladika, spremljan od štirih prečast. svojih duhovnikov, našo lepo ozaljšano cerkev, kjer podeli vernim blagoslov z Najsvetejšim. Na koru je domači pevski zbor lepo pel »Eece sacerdos magnus« in »Sveto«. Po dokončani slovesnosti se poda visoki gospod v Drage, kjer je bila drugi dan pontifikalna sveta maša v grškem obredu. — Presvetli biskup se je vsem ljudem precej prikupil s svojo prijaznostjo, veliko ponižnostjo in apostolsko gorečnostjo.
(Iz Podbrezja.) Letos je jubilejno leto. Širom Avstrije se prirejajo veselice, večje in manjše. Tudi naše prijazno Podbrezje se giblje. Dne 24. t. m. ob 5. uri popoldne priredi šolska mladina z sodelovanjem domačih pevcev in igralcev veselico, v proslavo petdesetletnega cesarjevega vladanja. Vrstilo se bode petje, deklamacije in igre. Dohodek je namenjen za novi šolski harmonij. Prijatelje mladine in šole uljudno vabi dne 24. t. m. v Podbrezje na veselico vodstvo šole.
(Efektno tombol«) s 1500 srečkami a 20 kr. je dovolilo finančno ministerstvo prostovoljnemu gasilnemu društvu v Loškem Potoku.
(Iz Branice), 9. julija. (Izv. clopis.) Zaradi nepričakovane ovire bode slovesno blagoslovljenje vkladnega kamna za znani spomenik A. barona Cehovina mesto 29. m. m. pa 10. t. m. Pričujoč bocle tudi velezaslužni predsednik veteranskega društva in stotnik deželne brambe (v razvidu) g. A. Jacobi z še neko drugo gospodo in obilnim vernim ljudstvom. — Okoli 3. ure popoldne po litanijah se bo zbralo ljudstvo pred hišo junakovo. V ta namen se bo najprej položilo nekaj spominov v izklesani in izdolbeni vkladni kamen, namreč nekaj sedanjih novcev, časnikov in »iz-prično pistno« (Urkundei v slovenskem in nemškem jeziku, katero Vam bom poslal v prepisu za listek »Slovenca«. Nagovor slavnosti primeren in na 1848/49 leto se nanašajoč in v spomin slavnemu junaku v proslavljenje cesarjeve oOletnice bode imel domači braniški kurat in rojak junakov g. M. Mihaeljev (M. Vales) po blagoslovilu. Kraj in rojstna hiša junakova bo vse okrašeno z ze- |
lenjem in zastavami. Topiči bodo streljali na slavo r. junaku, ki je tako znal klesti s tnpou Piemon-teze pri Sommacampagni, Montagnani, Mortari in Novari, da si jo pridobil t5 imenitnih svetinj za svojo izvanredno hrabrost. Ni se za.-t >nj imenoval Andrej ali »Hrabroslav«, kajti delal je res vso čast temu svojemu krstnemu imenu !
(Ušla je) 9. junija 1. 1. nora ženska iz bolnišnice v Prjedoru v Bosni, kjer je bivala po begu iz domače hiše, ter se od tega časa popolnoma pogreša. Dotična je hči posestnika Franca Česen-a iz Gradiša, občina Spodnje Koseze, pošta Lukovca, okrajno glavarstvo Kamnik na Kranjskem, 18 let stara, velike in krepke postave, zelo rudečih lic, govori slovenski, navadno prav hitro gre ali teče, govori sama s seboj ali poje, oblečena je v bolniško obleko. Kdor bi imenovano osebo videl, naj jo blagovoli vstaviti, ter to, kakor tudi druga poročila, po katerih bi bilo mogoče nji na sled priti, občini v Spodnjih Kosezah naznaniti. Stroške bo nje oče povrnil.
(Potopljena ladija »Bourgojjue«.) Grozna katastrofa se je pripetila dne 4. t. m. pri malem severnoameriškem otoku Sable Island. Francoski parnik »Bourgogne« je trčil ob angleški jadrnik »Cromar-tyshire« in se potopil. Na parniku je bilo blizu tisoč oseb, in izmed teh jih je utonilo nad 600 popotnikov in pomorščakov. Nastala je na ladiji nepopisna panika. Vsakdo se je hotel rešiti v čolnih; in tu so se vedli zlasti mornarji uprav bestijalno; pehali in metali so v morje žene in otroke, da so rešili sebe. A taki niso bili samo surovi, neolikani mornarji, tudi fini gospodje so počenjali nezaslišane brutalnosti. Primerjali bi lahko ta slučaj s prizori v pariškem bazarju pred jednim letom. Tako pripoveduje popotnik John Burge, ki se je po silnem trudu vendar rešil: Prišel sem s svojo sivo materjo v čoln, še predno se je ladija potopila; matrozi so me pa prijeli in držali trdno, med tem ko so drugi vrgli mojo mater v morje, — potem so vrgli še mene za njo. Petkrat so me pahnili z vesli proč ter me potisnili pod čoln. Naposled sem se vendar rešil na drugem čolnu. — Nekdo drugi pripoveduje, da je zavpil inženir, katerega so klicali na pomoč, da ni zato tukaj, da bi reševal drugim življenje, in je pretil ljudem, ki so mu bili napoti, celo z nožem. — Drug popotnik je videl, kako se je cela obitelj skupaj potopila; mož je napel vse sile, da bi rešil ženo, toda že precej veliki trije otroci so se oklenili starišev in vseh pet se je potopilo. — Kakor zatrjujejo ljudje na angleški ladiji, ni bil ta nič kriv nesreče, kajti parnik se mora jadrniku umakniti. Sploh so pa storili Angleži tudi potem svojo dolžnost. Soproga kapita-nova na angleški ladiji pripoveduje sledeče : Vstala sem kakor navadno zgodaj. Gosta megla se je razprostirala po morju. Malo pred sunkom začu-jem od leve strani parni žvižg. Naša ladija je za-piskala vsako minuto. Opozorila sem svojega moža na piskanje, in tudi čuvaj je čul neki glas, ki je prihajal vedno bližje. Mahoma pa se prikaže iz megle velikansk parnik tik naše ladije. Takoj potem pa nastane grozen ropot; skočila sem v kabino k otrokom, jih oblekla in nesla na krov; pričakovala sem vsak hip, da se pogrezne naša ladija. Ko smo pa spoznali, da ni nobene velike nevarnosti, smo skušali uzreti kje oni parnik. Nekoliko minut po onem groznem sunku smo čuli že pisek in videli, da so spustili nekaj raket. Moj mož je storil takisto; mislil je namreč, da mu hoče parnik pomagati, — toda kmalu je bilo vse tiho in vedeli smo, kaj se je moralo zgoditi. Počasi se zjasni in pokaže se nam strašen pogled. Okoli in okoli ljudje, boreči se z valovi in smrtjo. Nemudoma smo jim šli na pomoč. Več kakor 200 smo jih rešili in spravili na krov. — Koliko jih je ravno utonilo, se še ne ve, a sklepati je po poročilih, da silno veliko. Popotniki prvega razreda so se vsi potopili, največ se jih je rešilo onih iz tretjega, ker so bili na krovu. V neki čoln se je rešilo 40 žensk, a bilo ni v čolnu ne jednega moža in ni jednega vesla; čoln . e omahnil — in vseh 40 se jih je potopilo. — Jako nečloveški so se obnašali tudi nekateri Italijani, ki so bili na krovu; z noži so pehali žene in otroke v stran, da so se tem gotoveje rešili sami. Neki Francoz, ki se je tudi rešil, pravi, da se sramuje, da so njegovi rojaki tako nečloveški. Pri sebi je imel dve siroti; spustil jih je v nekj čoln, a njega samega niso pustili vanj; pogreznil
se je torej z ladijo; toda obdržal seje vendar na površji in zagledal vtem neki čoln; hotel je priti vanj, toda suvali so ga z vesli in železjem; roke njegove so črne od udarcev in telo njegovo polno ran; še osem ur se je držal na površji, naposled so ga rešili. Videl je, kako je zagrabiio pet žensk za rešilno vrv nekega čolna in so hotele za njimi plavati, toda matrozi so prerezali vrv in ženske so se potopile. — Junaško so se pa držali častniki in v prvi vrnti kapitan; ta je stal na svojem mestu do zadnjega trenutka.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj, 11. julija. Posvet načelnikov nemško-liberalnih strank se je vršil včeraj. Sklenili so zaupniki resolucijo, da so pripravljeni dogovarjati se z grofom Thunom, ako vlada odstrani jezikovne naredbe. S tem so Nemci odklonili željo Thunovo. — Grof Thun je bil še včeraj zvečer obveščen o tem sklepu po poslancih S o h w e g e 1 n u in Pergeltu. Grof Thun je željo izrazil, naj bi zaupniki še v pondeijek ostali na Dunaju. Potem je min. preds. grof Thun takoj sklical ministerski svet, v katerem so se določili koraki, katere vkrene vlada, ako nem-ško-liberalni in nacijonalni zaupniki ostanejo pri svojem včerajšnjem sklepu. Vlada je te zaupnike obvestila o teh svojih korakih, vsled česar so se danes ti zopet sešli k posvetu. — Sklepi tega posveta sedaj še niso znani. Vender je skoro gotovo, da Nemci ostanejo pri svojih sklepih, dokler vlada ne umakne jezikovnih naredb.
Dunaj, 11. julija. Dunajski listi danes slikajo n o t r a n j e-p o 1 i ti če n p o 1 o ž a j k o t jako kritičen. Vsled naročila minister-skega predsednika ne gre letos noben minister na počitnice čez poletje, vsi ostanejo na Dunaju, da so za vsak slučaj takoj na svojem mestu. Vendar pa radikalnih sprememb ni pričakovati, dokler se cesar ne vrne na Dunaj.
Dunaj, 11. julija. Vedno bolj se danes širijo govorice, da je v m i n i s t e r s t v u nastopila kriza ter da je dal minister dr. Barnreither svojo ostavko vsled sklepa zaupnikov nemških liberalcev in na-cijonalcev.
Dunaj, 11. julija. Grof Thun je poklical za 14. t. m. na Dunaj zaupnike liberalnega veleposestva grofa Osvvalda Thuna, kneza Robana in kneza Karla Auersperga, da se z njimi razgovarja o položaju.
Pariz. 10. julija. Sodišče je razsodilo v pravni zadevi mej veščaki v pisavi in mej Zolo ter urednikom „Aurore" tako, da je Zola obsojen na 2000 frankov denarne kazni ter štirinajst dnij zapora, ter ob jednem določilo, da morata z vrednikom solidarno plačati 5000 frankov odškodnine.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
Odločilnega boja pri Santiago de Cuba le še ni bilo in zdi se, da se je znova podaljšalo premirje mej vojskovodjema. O Amerikancih se sicer poroča, da jim je došla pomoč in morda jim bo še le sedaj mogoče izvršiti prvotni načrt.
Španjci se sedaj ne zanimajo posebno za armado na Kubi, akoravno zahtevajo, da se bori do zadnjega, marveč prepuščajo usodo na otoku popolno previdnosti višjih vojnih poveljnikov. Mnogo bolj se brigajo sedaj za varstvo domačega obrežja, katero preti napasti \Vatsonovo brodovje, ki dospe v Evropo, ako se sedaj že nahaja na potu, koncem tekočega meseca. Pripravlja se novo brodovje in admiral Camara je dobil nalog, naj nemudoma odrine v domovino. Vse se toraj pripravlja na novo akcijo v domovini in resno nihče ne misli na premirje, vsaj v javnosti se tako zatrjuje.
Le na jedno eventuvalnost do sedaj še ne računajo Španjci, namreč na to, da Amerikanci morda na potu v Evropo obiščejo lahko tudi kanarske otoke ter se jih brez boja polaste.
Dunaj, 11. julija. Velevlasti prigovarjajo španjski vladi, naj prične razgovore za mir. Vlada španjska je pripravljena, ako bi Santiago padel, prositi za premirje. Vse je odvisno od tega, kaj bodo Amerikanci zahtevali. Ako bi ti zahtevali poleg Kube še kaj druzega, bi postal položaj zelo zamotan.
Dunaj, 11. julija. V ruskih dvornih krogih prevladuje misel, da bodo razgovori o sklepanju miru mej Ameriko in Španijo do-nesli mnogo težav za evropsko diplomacijo, ker se Amerika ne bo zadovoljila z neodvisnostjo Kube, marveč hoče baje imeti tudi Portorico iu španjska posestva v Aziji. Temu pa Rusija in druge velevlasti ne bodo nikdar pritrdile.
Dunaj, 11. julija. Stranka prijazna miru dobiva vedno več pristašev. Tudi Sil-vela je za mir, pod tem pogojem, da se Španija odpove samo Kubi.
Peterburg, 11. julija. Tukaj vlada mnenje, da evropske velevlasti ne smejo nikakor trpeti, da bi ameriško brodovje botn-bardovalo kako španjsko mesto v Evropi. Glede konflikta mej Ameriko in Španijo so evropske velesile lahko jedine, jedine pa morajo biti tudi zato, da se ohrani svetovni mir.
Rim, 11. julija. Italijanske bojne ladije so dobile povelje nemudoma odpluti na spanj, obrežje.
Madrid, 11. julija. V kabinetu vlada nejedinost. Ministra Gamazo in Romero Ro-bledo sta za mir, Correa in Aunon za nadaljevanje vojske, Sagasta in ostali ministri se pa še niso odločili. Blanco zahteva, da se vojska nadaljuje.
Port Said. 11. julija. Camarovo brodovje je odplulo proti Kartageni.
Washington, 10. julija. General Shafter je v soboto sporočil, da še ni prišlo do boja in da se še nadaljujejo dogovori glede izročitve Santiago. — Španjskim četam je došla nova pomoč. Amerikanci so se preskrbeli z baterijami.
Washington. 10. julija. Šest baterij in dva polka pešcev je došlo včeraj iz Tainpe pred Santiago. General Shafter zahteva brezpogojno kapitulacijo.
Washington, 11. julija. V oddelek za vojno upravo je došlo včeraj sporočilo, da se je že pričelo bomba rdovan je mesta Santiago.
I7mi*li mu:
V hiralnici:
9. julija. Ivan Peternel, gostae, 72 let, gangraena senilis.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
■ « a	Cm opazovanja	stanje barometra v mm.	Temperatura »o Celziju	Vetrovi	Nebo	14-2 a f? ■ os . g ■o
y	9. zvečer	734 3	161	brezv.	dež	
10	7. zjutraj 2. podoI.	735 7 7347	13 2 23'0	sr. jjzah. si. szah.	del. jasno del. oblač.	80
10[ zvečer		735-0	16-4	si. jug	jasno	
11	7. zjutraj 2. popol.	735 7 734-5	13 6 23-5	si. vzb. si. jzah.	jasno dež	0-0
-----j— - —• • uv/i/uv-v iu \j t i.a. -x v/ puu uui unviuin
Srednja temperatura nedelje 17-5°, za 2'1" pod normalom.
Na prodaj sta
dva križeva pota
jeden 95 cm visok, velja gld. 65"— drugi 150 „ visok, velja „ 250 —
pri Fr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v v Ljubljani na Križevniškem trgu it. I. 446 6-3
praktikant
sprejmeta se takoj pri
Hvanii Kordik-11,
galanterijska in lioriniberška prodajaluica na debelo iu drobno v Ljubljani 475 3-1
Razpisana in nastopiti je
služba orgljavca in cerkvenika
v Ribnici
do 31. oktobra 1898.
Letne plače je nad 500 gld. in prosto stano vanje. Cecilijanci imajo prednost. — Oglasila do 31. avgusta pri župnem uradu v Ribnici.
466 6-3
Fr. Dolinar, dekan.
ti XI h
4>
0}
m
1—1
■■a
A
10 (O 0)
J*
«
e
C
ee
<r> rt
0 o. 00 o i-O.
s:
Raba tega v zamašek vžganega znamenja in ru-
deče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam
1-28
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajulnicah in trgovinah z jestvinami in vinom.
Službe
1 SŠJ <*• o
23 let stara, zmožna slovenskega jezika v besedi in pisavi, je omikana, lepega vedenja, z dežele doma. 1. avgusta bode izučena in želi takoj službo nastopiti. Sposobna je tudi gospodarstvo voditi. — Ponudbe je poslati pod naslovom: M. Pungerdio v kuhinji pri Virantu v Ljubljani. (469 2-2)
St. 23.486
Razpis ponudbene razprave.47
2 2—2
Podpisani magistrat vsled sklepa občinskega svčta z dne 7. julija letos razpisuje pismeno ponudbeno razpravo za
oddajo vseh potrebnih stavbnih del za zgradbo „Mestnega doma"
na Cesarja Jožefa trgu radi nujnosti na dan
14. julija letos ob 10. uri dopoludne.
Dotični načrti, sestavek mer, pogoji in drugi pripadajoči pripomočki se dobivajo v pisarni mestnega stavbenega urada ob navadnih uradnih urah.
V ponudbah nastavi naj ponudnik s številkami jednotne cene in na njih podstavi preračunjeni skupni znesek s številko in besedami ter oddaj te ponudbe zapečatene in opremljene s 5 odstotnim vadijem v gotovini ali v vrednostnih papirjih do določenega roka pri podpisanem magistratu, o čemer se pripominja, da se sme ponujati za vsa dela vkup, pa tudi za vsako skupino del posebej.
Na ponudbe, ki bi došle prekasno, in na take, katere bi se ne ujemale popolnem z navedenimi pogoji, se ne bode oziralo.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 8. julija 1898.
S5a spomlad in slav Seno 60 Bo!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motlke, krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaika, ključa-nlčarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, pe&t, kovano in v&lano železo, vsako vrstnokuhlnJskO orodje, kovanja za okna, vrata ln oele htie. Železniške itne za oboke, oement, itorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine po tovarniških cenah.
Najlepša prilika g. trgovcem in si. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 67
And. Druškovič
Mestni trg št. 9./10.
Dratence in drat, vsakovrstne tehtnloe, plo-ščevina vsakovrstna, kakor : meslngasta, pokfa-nasta, bakrena, olnka-sta in pocinkana, bela ln 6rna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne klju&alnloe, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.
Dunajska borza.
BDne 11. julija.
Skopni državni dolg v notah.....101 gld.	55	kr.
Skupni držami dolg t srebru.....101	„	50	„
Avstrijska zlate renta 4°/„......121	„	30	.
Avstrijska kronska renta 4•/„, 200 kron .	100	„	90	„
Ogerska zlata renta 40/0 ..............120 „	80	n
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99	.	10	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	908	„	—	„
Kreditne delnice, 160 gld..............358	„	10	„
London rista...........119	„	95	„
Nemški dri. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.	58	„	80	„
20 mark............11	„	75	„
80 frankov (napoleondor)............9	„	58'/, „
Italijanski bankovci........44	„	35	„
C. kr. cekini......................5	„	63	„
Dni 9. julija.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	164	gld.	—	kr.
5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	160	„	75	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192	„	—	„
4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	35	„
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......139	„	50	„
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . .	128	„	75	„
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	109	„	60	„
Posojilo goriškega mesta.......112	,,	50	„
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98	„	50	„
Zastavna pisma av.osr. zem.-kred. banke 4%	98	„	60	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	221	„	„
» » južne železnice 3°/0 ,	181	„	70	,
» » južne železnice 5°/0 .	126	,	60	,
» » dolenjskih železnic4°/0	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld.......201	gld. 75	kr
4°/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	165	„	-	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„	—	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......26	„	50
Salmove srečke, 40 gld........84	„	50	„
St. Genčis srečke, 40 gld......79	"	25
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	„	—	"
Ljubljanske srečke.........23	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.. .	157	.	50	"
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v.	3415	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	436	.	-	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	77	„	25	.
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	110	„	—	]
Montanska družba avstr. plan.....162	„	40
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	173 „	—	"
Papirnih rubljev 100 ................126 „	62
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanj« za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naroftll na borzi.
Menjarnična delniška družba
W1ERCU R"
t-, Wollzeila 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
Af PoJasnlla~£XS v vseh gospodarskih in finančnih stvarot
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostni! papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegs obrestovanja pri popolni varnosti 3R£~ naloženih glavnic.