88. številka. Ljubljana, smio 20. aprila. XIV. leto, 1881. SLOUENSKINARĐO. Izhaja v za četrt dom za d Dopisi naj ee izvofe frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo j« v Ljubljani v Franc Kohnanovej hiSi gledališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kohimnovej hiSi. Meščanje! Volitve za dopolnenje mestnega odbora ljubljanskega so razpisane na 25., 26. in 27. dan tega meseca. Da, čestiti meščanje, veste, katere može naj soglasno volite, da bode v vseh treh oddelkih zmaga naša in na čast in blagor glavnemu našemu mestu, iiasvctujemo Vam domoljube, ki so Vašega zaupanja popolnem vredni, — može, ki bodo varovali in branili interese našega mesta in njega prebivalcev, — ki bodo varčno gospodarili z njegovim imetjem in ki ljubijo nsirod naš in čislajo svetinje njegove. Mestni zastop ljubljanski je sedaj v svojej večini nam nasproten ; dobri predlogi naših narodnih odbornikov propadajo večkrat samo zato, ker prihajajo od zastopnikov naših. Da Vam to le v enem, pa velikanskem zgledu kažemo, omenimo le veliko borbo, katero so naši zastopniki preteklo leto imeli s tako imenovano liberalno, nam nasprotno stranko, ko je v mestnem odboru šlo za nakup kolizeja kot mestne vojašnice, po katerem bi se bilo mesto zakopalo v grozno denarno škodo, in katero odbiti je našim odbornikom še le potem obveljalo, ko je javno mnenje mesta našega in pa višjega vojaškega oblastva samega podprlo mnenje odbornikov naših in podrlo namere liberalne stranke, katera slepa nij hotela sama videti mestne koristi. Konstitucijskemu društvu, katerega člani so si zadnji čas prideli ime „deutseh-krainerjev", je pri volitvah zadnjih let obveljalo, da je pod pokroviteljstvom vladnim iz mestnega zbora spodrinilo prejšnjo večletno narodno veČino in svoje privržence posadilo na to mesto, katero jim nikakor ne gre, ako se le to pomisli, da je narobe svet, če — kljubu velikej večini naroda slovenskega v Ljubljani — v zboru mestnem se svojimi uzori gospodari neznatna manjšina „deutsch-krainerjev". Da je to naše trdenje čista resnica, priča nam uradno naznanilo ljubljanskega magistrata, po katerem je koncem leta 1880 v Ljubljani bivalo 18.313 Slovencev, Nemeev pa (z vštetimi menda nemčurji) le 5422. To, da je zadnja leta nasprotna nam stranka posedla sedeže v mestnej zbornici ljubljanske j, bilo je mogoče le po tej poti, da so kandidatje, ki jih je priporočalo konstitucijsko društvo, veljali za vladne kandidat«;, in je birokracija pod tem naslovom svoje ljudi komandirala na volišče. Tem zmotam bivšega časa je, hvala Bogu, odklenkalo, — naši nasprotniki nijso več pooblaščenci vladni! Zato, meščanje, tudi ne verujte nasprotnikom našim navadnih njihovih lažij, da je zatiranje nemščine narodnej stranki cilj in konec, — vsaj je vendar ona radostno pozdravila načelo ministra Taaffeja, ki želi in hoče sporazumljenje narodov ter mir in spravo mej njimi, in zato mu ona še dandenes zaupanje kaže, mej tem, ko se nasprotna nam stranka trdovratno obrača od blagih namenov njegovih, čemur živa priča je glasoviti govor načelnika konstitucijskega društva v zboru dne 18. februarja t. 1., v katerem je sedanjej vladi napovedal odločen boj in vstrajno nasprotstvo. Ker se po tem takem volilci v cesarskih in drugih javnih službah nemajo več bati nekdanjega birokratičnega terorizma, zato se nadejati smemo, da se značajni in mirno spravo narodov želeči možaki letos ne bodo umaknili volišču. Volilci 3. razreda so si ta oddelek zadnja leta popolnem prisvojili, zato se za trdno nadejamo, da bodo tudi letos soglasno volili onih 5 kandidatov, za katere so zastavili uže v volilnem shodu svojo besedo. Zmaga naša pa je popolna samo tedaj, kadar se svojimi kandidati prodremo tudi v 2. in 1. razredu. Da pa zmagamo letos v vseh treh razredih, treba, da vsak meščan, ki ve* ceniti veliko važnost volitev, pride gotovo na volišče in možato spolni svojo meščansko dolžnost. Meščanje! stopite tedaj pogumno na volišče in ne dajte se nikakor begati po nasprotnikih, ampak volite vsi soglasno obče spoštovane može, ki so Vašega zaupanja popolnem vredni in Vam jih nasvetuje podpisani odbor. Ti toplo Vam priporočani možje so: Za III. razred, ki voli v ponedeljek &5. aprila: Dr. Karel ISIci vt cis. primarij bolnice. laSO PetrlČiČ, trgovec in hišni posestnik. Peterca France, hišni posestnik in trgovec. za II. razred, ki vou vtorelt *u. aprila: Potočnik France, stavbeni svetovalec v pokoji. I Đajer Alojzij, C. kr. računski revident in hišni posestnik. Orassclli Peter, deželni odbornik in hišni posestnik. | Kleilicncič Ferdinand, ingenieur. Za I. razred, ki voli v sredo 27. aprila: Fortlllia France, trgovec in hišni posestnik. | l>r. HloilS Moče, odvetnik. Narodni centralni volilni odbor. Cjroršič France, hišni posestnik. Stupica Ignacij, prodajalec moke. Pred ljubljanskimi volitvami. ni. Je* Iz vsega dejanja in nehanja naših nemSkutarskih mestnih očetov vidi se jasno, da prva namera in glavna naloga jim je uganjati visoko, vladi nasprotno in Slovence sramotilno politiko. To so sijajno dokazali najprej, ko so protestovali zoper dr. Vošnjakove resolucije; ko so iz mestnih ljudskih šol vrgli Islovenske učne knjige ter uvedli nemškosio venske; ko 80 se upirali na vso moč, da bi se po mestnih šolah ne razobesil rudeče-modro-beli deželni grb in posebno sijajno dokazali so to, ko so zavrgli nasvet mestnega odbornika Petričiča, da naj se izreče Taafle-j c vem u ministerstvu zaupnica. Laž in licemerstvo je tedaj, če poudarjajo, da se vselej in povsod brigajo samo za „commu • nale Angelegenheiten." Samo, kadar je treba na limanice loviti nezavedne in neodločne volilce, takrat usta strašno široko odpirajo „et urbi et orbi" razglašajo, kaj vse so koristnega storili za občino ljubljansko. Najprej kažejo na ljublj ansk o posojilo. A to posojilo tako opisujejo, kakor da bi bil našim nemškutarsko-renegatskim vskokom in mestnim očetom na ljubo ta poldrugi milijon goldinarjev kakšen ljubeznjiv llotšild kar zastonj daroval ljubljanske) občini in kaj radi molče o tem, da je ta poldrugi milijon na posodo vzet, da mesto zanj garantuje z vsem svojim premoženjem in da če bi mesto tega dolga ne moglo plačati, da ga bodemo mi meščanje z našimi novci morali poravnati. Kaj radi molče o tem, da za to posojilo so morali nemškutarski mestni očetje zastaviti vse, kar ima imovine mestna občina ljubljanska, da je zastavljen grad Tivoli in ves „Zavitarski hrib" in da sam slavni rotovž sredi velikega trga s svojim stolpom, z nemškimi barvami nacifranim in našemljenim, lahko pride — na boben! To posojilo je res velika dobrota ljubljanskemu mestu, a samo tedaj, če se s tem denarjem štedi in varčno gospodari in če se z njim zidajo taki zavodi, ki so Ljubljani potrebni ter poleg tega občini neso tudi dobre obresti. A kaj so naredili naši mestni očetj«, pre-modri nemškutarski gospodje se staroslavnega rotovža ljubljanskega V Komaj jim je to posojilo privedlo par stotisoč goldinarjev v izpraznjene mestne blagajnice, uže so vzdvignili pete svojega rojstva ter v skok tekli k Withalmu, da bi za te novce kupili slavno razvalino in podrtijo, iz cestnega blata in iz nežgane opeke zidani k o-iizej! Tisti nesrečni kolizej, v katerem se je izgubila sama mestna komisija, ko ga je ogledovala, ki stoji v velikej jami, kjer nij možna nobena kanalizacija, kjer nij nobene tekoče vode blizu, kjer so vodnjaki zasmeradeni in do katerega ne more nobeden čist zrak! In to podrtijo so hoteli izpremeniti v normalno, Ljubljani tako potrebno kasarno! Po pravici je ta premodra namera našega nemškutarskega mestuega zbora razburila vse duhove. Narodnjaki in nemškutarji, vse javno mnenje vzdignilo se je zoper tako razsipanje mestnih novcev. A ko so naši Kalteneggerji, naši Lazniki in Čubri vendar še zagovarjali nakup kolizejske kosarne, oglasil se je celo* nem š k u t:i rs ki c. kr. zdravstveni svet ter je protestiral zoper tako grozovito neumnost naših nemskutatjev. Z nakupom tedaj nij bilo nič. Toda naši Zupani in Staji so modri možje! Izmisliti si je bilo treba diugo zvijačo in kmalu so jo imeli spet na dnevnem redu. Rekli so: denarja imamo dovelj, zatorej posodimo Withalmu 60.000 gld. pod tem uve-tom, da sam na svoje stroške prenaredi kolizej v normalno kosamo. Dobro! Toda tega pa nij so pomislili ti modri Tebanci, kje bode mestna občina iskala teh posojenih 00.000 gld., če se kolizeju kakširi nesreča pripeti kajti, ko bi se primerilo, da bi kolizej prišel na boben (kar gosp. \Yitbalmu ne želimo nikoli, temveč radi bi ga videli, da bi se Se mnogo mnogo let zdrav in srečen veselil tega svojega posestva!) — Kdo, vprašamo, bode hotel svoje novce vtikati v tako posestvo? In ljubljanska občina bila bi v nevarnosti, v velikej nevarnosti, izgubiti svoj posojeni kapital. A iz te nevarnosti Ljubljane nij otela modrost naših renegatskih mestnih očetov, nego c. kr. generalna komanda v Gradci, ki je odločno izrekla se, da kolizeja nikoli ne more izpremeniti in prezidati se v normalno kosamo. In tako so naši modri mestni očetje nemskutarski sramotno morali pobrati svoja kopita ter iti sest na slavni rotovž, kjer jih je vendar po dolgem ukrepanji srečala pamet, da so skleaili zidati novo kosamo. Vendar je vsa ta epizoda kolizejska jasen dokaz, da je gol humbug, če nemškutarji spet sedaj o volitvah trobijo po mestu, da samo oni so dobri gospodarji in da samo oni znajo skrbeti za materijalno in duševno blagost in srečo naše Ljubljane. Gospod Viljem Ogrinec, c. kr. okrajni sodnik v Metliki, izdal je zadnje dni tale odlok: Z.: 3401 Hieriiber wird auf Grund der £xtabulationsquittung dto. 28. Dezember 1880, die Einverleibung der Loschung des fiir Jerni Černe von Laibach auf den Realitiiten des Niko Predovič von Jugorje sub. Ein. Nr. 13, 16, und 32 ad Steuergemeinde Dule und Ein-lage Nr. 29 und 32 ad Steuergemeinde Sod-verh haftenden executiven Pfandrechtes aus dem gerichtlichen Vergleiche von 14. Mai 1880, Z.: 10528 im Betrage per 200 fl. s. A. bevvil-liget und grundbiichlich veranlasst. Die \veiter angesuchte Einverleibung des Pfandrechtes auf Grund des in slovenischer Sprache verfassten Scbuldscheines dto. 18. Miirz 1881 auf die Realitiiten des Niko Predovič sub Einlage Nr. 13, 10 und 32 ad Steuergemeinde Dule und Einlage Nr. 24 der Steuergemeinde Sodverh fiir die Forderung des Jo-sef Jesih von Stefansdorf per 500 rl. s. A. wird hingegen nicht be\villiget, weil die slo-venische Sprache nicht die gerichtsiibliche Sprache ist, \veil nach § 9 der Vollzugsvor-schrift /um allgemeinen Grundbuchsgesetze das Gericht bei der \Vahl der nach $ 8 und 9 des allgemeinen Grundbuchsgesetzes beze:ch-neten Ausdriicke von den gesetzlichen Bezeieh-nungen der einzutragenden Ilechte in keiner Weise abzugehen hat, die in der slovenischen Sprache gebruuchten Ausdriicke aber nicht die authentisch gesetzlichen sind, und eine vollen Glauben verdienende lebei sitzung nicht beigebracht vvurde, § 89 G. 1*. Gesetzes. Es wird sonach zur Walirung der Rang-ordnung bis zum Einlangen der Uebersetzuug bei den obigen Einlagen die bueheriiche An-merkung angeordnet, und zur Vorlage der Uebersetzuug eine Frist von 14 Tagen a. d. r. bestimmt. Ilievon weiden Gesuchsteller unter Auschluss der Quittung, Josef Jesih unter An BchluBS des Schuldscheines in Original und Abschrift und unter Anschluss der Einverlei-bungsgebuhr per 3 ti. 38 kr. in Stempelmar-ken, Jerni Černe iiber einfache Rubrik ver-stiindiget. K. k. Bezirksgericht Mottling am 23. Miirz 1881. Ogrinc, ali morda Ogriuz m. p. Omeni naj se še, da se je dotična prošnja vložila v nemškem jeziku, in da tudi to nij dobilo milosti pred gospodom sodnikom Ogrincem. To je tisti gospod sodnik, ki je nekdaj slovenske astronomične knjige pisal, a ki sedaj niti besedice slovenske umeti noče! — Mi denes o tej stvari nočemo govoriti dalje, samo toliko naj izrečemo, da je to nevarna „praksti", ki se je s tem odlokom vpeljala pri metliške j sodniji. Poprej se je z nožem poseglo po slovenskih vlogah, a tu nam hočejo ugonobiti, kar vsa slovenska pisma. Če se bode po tej poti dalje korakalo, potem bode slovenskemu kmetu kmalu prepovedano v slovenskem jeziku pred sodnijami pričevati, prisegati in govoriti! Toliko za denes ! — Politični razgled. liotrititle deiele. V Ljubljani 19. aprila. Cesurjevič Rudolf je se svojega potovanja prišel včeraj v jutro v Dalmacijo v Boko Kotorsko in od tam odšel v Dubrovnik. Navdušeno je bil pozdravljen. Velika noč ustavovercem niti za en trenutek nij vlila miru v srca. Boj pridigujejo v svojih časopisih, skrajni boj, zato, ker se je pričela pravica goditi tudi avstrijskim Slovanom. Njih gaslo je Še zmirora: Hammer oder Amboss! Tedaj Nemci se svojim sosedom Slovanom nehčejo v miru živeti — zato dobro, da nijso več „hammeru. Glasoviti predsednik dunajskega „schul-vereina" lVcUloi', ustavoverec, je on teden v nekej skupščini dejal, da so v Avstriji take razmere kakor na Turškem in da bodo morale druge evropske vlasti pri nas stvari urediti. Kakor smo uže s telegramom v zadnjem listu javili, izpolnila se je Čehom prva želja: oni dobodo svoje češko vseučilišče in sicer tako, da se bode zdanje nemško razdelilo. To se je zgodilo vsled cesarjevega sklepa od 11. t. m. S prvim oktobrom se bosta odprli filozotična in juridična fakultet, oktobra 1882 pa tudi medicinična in teologična. „P o liti kM, govoreč o tej naredbi, pravi, da Češka nij imela tako veselega dne, orlkar je kralj Karel pred 500 leti praško univerzitet osnovi 1 in da bode češki narod čestil ime našega cesarja kot rešitelja in osvoboditelja iz duševnih okov. Ustavoverni listi pa se ve da besne na Taatfeja, očitajoč mu, da je prelomil ustavo. Češki „Pokiok" je z imeni imenoval one trgovce v Pragi, k: imajo nad svojimi pro-dajalnicami nemške nadpise, da bi se ti ne podpirali in se na tak način prisilili odvreči nemiko propagando in sovraštvo do earoda, kateri jih redi. Tako storiti bomo primorani tudi mi naposled. V Biti u j t* flržttvtt. Razsodba nad carjemorci v Peterburgu se je mirno izvršila. Vsi obsojenci so bili črno oblečeni in na videz hladnokrvni, llusakov je bil zadnji obešen, pri Mihajlovu se je vrv baje dvakrat utrgala. Peterburgsko vseučiliščno sodišče je 18 vseučiliščnikov relegiralo, 71 kaznovalo jih z zaporom, 100 jih je dobilo ukor zato, ker so prelomili vseučiliščne postave. Evropske vlasti so CArškeJ določile naslednjo mejo: Meja se pričenja pri Karalik-Derventu, gre do Plutamone, zavija se potem zapadno ter gre skozi Nezekos in Analipsis do vrh gore Godoman, gre na jug ob Olimpu in zapadno zopet skozi Dervent-Melono, do vrh gore Kiritri. Od tu gre južno do desnega brega Evropa in do vasi Torkco. Meja se zavije severno-zapadno do Kračeva in potem južno do Arta-reke in zatem ob tej reki do zaliva. Na Italijanskem še zdaj nij rešena ministerska kriza. Švedsko ministerstvo je v zbornici predlagalo, da se kraljeviču nasledniku letni dohodki zvekšajo za 108.000 kron. Prva zbornica je ta predlog odobrila brez ugovoru, v drugej zbornici pa so zoper glasovali levičarji in poslanec Lied je dejal, da imajo starši dolžnost skrbeti za svoje otroke in to bi lehko storil švedski kraij, ker ima veliko premoženje. Domače stvari. — (K a n d i d a t j e ljubljanskih nemškutarjev.) Kakor iz jednega dopisa iz Ljubljane v dunajsko „N. Fr. Presse" od nedelje vidimo, mislijo naši nemškutarji letos celo v tretjem razredu spet zmagati in sicer zavoljo tega, ker so (pravijo) tako „ srečno" zbrali kandidate, katerim baje para nij. Ti kandidatje so za III. razred Otomar Bam-berg, Karel Lukman, Edvard Mahr, Franc Detter in Vincenc Hansel. No, poslednja dva sta pač čisto navadna moža. Torej na prve tri menda leti nemškutarjev ponos. Pa tudi tu res ne vemo, zakaj? Gosp. Ottomar Bamberg je podpisani urednik in iz-datelj „Laibacher Ztg.u, katera zdaj dan na dan hvalevredno šiba in zavrača ono „ustavo-verno" stranko, ki vladi vedno le polena pod noge meče. Da se Bamberg kljubu tej svojej lastnosti in javne j žurnalističnej delavnosti, zdaj od one iste ustavoverne vladi opozicijo-nalne stranke kandidirati daje, katero pobija v listu, ki njegovo ime nosi, to nij niti značajno niti moško. Nijso mogli boljega kandidata dobiti kot tacega z dvema obrazoma? Dalje stoji tu kot izgled izvrstne kandidature Karel Lukman, vodja famozne kranjske industrijske družbe, ki je gorenjske kmete odrla. Nu, ta g. Lukman je pa le dokaz kako močno je nemškutarjem potreba in sila za kan d i date — Noht an Mann — kajti uže sedi je den Lukman v zboru, brat npvega kandidata in kompanjon mu Josip Lukman v, mest nem^zfibfVi" 0va brata Gariboldija, dva brata Lukmana, le bratje kmalu bi bila le žlahta vkup! In naposled Edvard Mahr? — Prav posebno pa so nemškutarji baje ponosni na svojega novega kandidata v II. razredu, grofa Chorinskega, ker menijo, da bode kot uradnik pri deželnej vladi uradnike volilce za njih polovil. G. grof se pa niti v javnosti niti sicer dozdaj prav nikjer nij izkazal niti s talentom, uiti z uplivom, niti z delavnostjo. Osobno je torej njegova kandidatura malo važna. Da pa on o f j c i j a 1 n o kot uradnik ne kandidira, da vlada ne stoji za njim, ampak da je on čisto na svojo pest vstopil v stranko vladne opozicije, in zakaj je ravno zdaj tjakaj vstopil, o tem bomo še govorili. — („Sokolski večer".) Na velikonočni ponedeljek je naš vrli „Sokol" priredil zopet jedno svojih večjih javnih zabav v čitalnici. Večji del programa tega večera je izvrševala izvrstna tukajšnja vojaška godba, ki je žela obilo pohvale v pravej razmeri stoječe z izvrševanjem vseh točk. Jedno točko, če se ne motimo bila je „Češka potnica", morala je godba celo večkrat ponavljat'. Znani in priljubljeni naš komikar g. Peregrin Kaj zel je predstavljal komični prizor „Berič" in vzbudil mej občinstvom mnogo smeha. Čitalniški pevski zbor je s hvalevredno požrtvovalnostjo in priznanim vspehom sodeloval pri „Sokolskim večeru". V obče so se gostje dobro zabavali in to je ravno namen takih večerov. Želja se je pa tudi na mnogih krajih izrekla, naj bi se domači „Sokolski" jour fixi preustrojili v javne. Ali bi to ne šlo? H—a. — (Velikonočne praznike) smo letos imeli vsaj kar se vremena tiče jako lepe, kar je bilo ugodno tudi procesijam veliko soboto. — (Občinska volitev.) V Križi v kamniškem okraji je izvoljen za župana gospodar France Jenčič iz Križa, za svetovalca pa sta izvoljena gospodarja Miha Jereb in Jože Mejač. — (Zahvala.) Za prejete gozdne sadike iž državne drevesnice, katere je gospod V. Goli, c. k. deželni gozdni nadzornik v Ljubljani, jim nakloniti blagovolil in za njegov trud pri odpošiljatvi — izrekajo njemu najtoplejo zahvalo Obdarovani posestniki iz Cerknice in okolice. — (Ljudsko stenje v Kranjskem okraji.) Smlednik (Dornice, Dragočanj, Smlednik, Hraše, Moše, Žrjavka, Zapoge, Tr-boje, Torovo, Sv. Valpurga) ima 1751 duš, meuj 103 kakor 1. 1869. Občina Šentjur (Ader-gaz, Šentjur, Hotemaže, Luže, Velesovo, Mile, Srednja vas, Možanca, Praprotna polica, Vi-ševk, Trata, TupalČe, Visoko) ima 3101 dušo, menj 92 od 1. 1869. Občina Predvor (Babji vrt, BaSelj, Gorice, Predvor, Hraše, Kamnik, Kokra, Mače, Letenice, Malijevo brdo, Srednja Bela, Nova va«, Hrib, Zgorenje Tenetiše, Spodnje Tenetiše, Očadovlje, PangerŠica, Po-toče, Povije, Breg, Zalog, Zavodo, Žablje, Srednja vas, Trstenik,) ima 2739 duš, m«nj 163 od 1. 1869. Občina Ilrastje (Hrastje, Prebačevo, Čirčiče) ima 492 duš, več 35 od 1. 1869. Občina Sv. Jo št (Sv. Jošt, Zgorenja in spodnja Besnica) ima 784 duš, menj 70 od 1. 1869. Občina Mavčiče (Breg, Drulovka, Jama, Mavčiče, Orehek, Podreče, Praše) ima 1320 duš, menj 14 od 1. 1869. Občina Naklo (Bistrica, Britof pri Tabru, Veliko in Malo Naklo, Srednja vas, Okroglo, Pivka, Polica, Žeje, Strževo, Strohinj, Podtabor, Spodnje Pod-brezje, Cegelnica) ima 1811 duš, menj 204 od 1. 1869. Občina PredašeIj (Bobovk, Britof, Gorenje Huje, Ilovka, Klanec, Kokrica, Mlaka, Orehovje, Predaselj, Primskovo, Hupa, Srakov-Ije, Suha, Tatinec) ima 2353 duš, menj 155 od 1. 1869. Občina Straži še (Gorenja Sava, Šmarjetna gora, Srednje, Zgorenje in Spodne Bitnje, Stražiše) ima 2165 duš, menj 118 od 1. 1869. Občina Voglje (Voklo, Voglje) ima 078 duš, menj 13 od 1. 1869. Občina Cerklje (Šent Ambrož, Apne in Kavne, Pešata, Dvorje, Grad, Češenjek, Šent Lenart, Šmartno, Pšenična Polica, Zgorenji in Spodnji Bernik, Po-ženik, Sidraš, Stiska vas, Štefanja gora, Šen-turška gora, Uševica, Vašče, Vrbovje, Cerklje) ima 3269 duš, menj 180 od 1. 18G9. Po celem okraji Kranjskem seje prebivalstvo zmanjšalo od 1. 1869 za 1196 duš. — (Jarnej Štaracar,) bivši učitelj v Črnem Vrhu pri Logatci, je umrl 1. aprila ter pokopan bil 3. t. m. Ranjki je bil rojen v Velesovem pri Kranji 1. 1817, in učitelj je bil od 1. 184f). Od 1. 1871 je bil učitelj v svojem rojstvenem kraji, kjer si je tudi kupil malo posestvo, a p. 1. se je na višje povelje preselil v Črni Verh, kjer je bil uže svoja mlada leta. — (Slovenskoučiteljskodruštvo) je imelo odborovo sejo 7. t. m. Učiteljem logaškega okraja, ki zahtevajo, da pristopijo slov. učit. društvu, naj se pravila prenarede in „Učit. Tov." pod drugo firmo izhaja, ima se odgovoriti, da se pravila prenarejajo samo pri občnem zboru (§. 13) dr. pr. in takrat je lahko razgovor o glasilu učiteljskega društva. — (Razpisi učiteljskih služb na Kranjskem.) V Črnem Verhu pri Logatči, učit. služba, 1. p. 450 gl. in Btanovanje do 20. aprila, stalno ali začasno. — V Šent-Lum-pretu (okraja Litijskega), učit. služba, 1. p. 400 gl. in stanovanje. Prošnje do 15. aprila. — (Premembe pri učitelj s t v u na Kranjskem.) Gosp. Janez Janežič, začasno v Šent-Laropertu, sedaj na Berdu pri Poilpeči. — (Iz Beljaka) se piše slovenskemu listu: Da Slovenci izvedo, kakšne so razmere glede* slovenščine na tukajšnjej gimnaziji, naznanjam sledeče: Slovenščini sta tukaj samo 2 uri na teden odločeni. Uči se v dveh oddel- kih; v prvem je 9 učencev, v drugem pa 8, skupaj tedaj 17. Mej temi je 10 Slovencev, Nemcev pa 7. V vsakem oddelku se poučuje na teden 1, reci eno uro. — (Ob mariborskem mostu) ob-visel je mrlič; nesrečnež je bil kakih 30 let star in uže močno zgnjit. Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 19. aprila. Včerajšnji kmečki shod bil je močno obiskan, ter imel po vsem vladi prijazen značaj. Današnji listi zategadelj kmete strastno napadajo. Ila/Jir vesti, * (Nesreča.) Soboto opoludne se je v nekej novej hiši v Pragi podrla stolba in zasula osem ljudi j. * (Kadar sadno drevo oslabi) in le slabo žene pa nič ne rodi, se mu včasih more s tem pomagati, da se okoli in okoli debla zemlja odkoplje, drevesu nekatere korenine porežejo in jama zopet z drugo dobro prstjo nasuje. Posebno je dobra taka prst, ki ima veliko kalija v sebi, tedaj prst, katera je z lesnim pepelom pomešana. Dalje je treba tako pomlajenemu drevesu še pridno prihvati. Najboljši čas zato je april ali maj, jeseni pa september. * (Domača ko koš) ima v svojem jajčniku poprek okoli 600 jajčkov, kateri se s časom razvijajo in od kokoši znesejo. Od teh 000 jajčkov znese kokoš, če nij nobene ovire, v 1 letu po izvalitvi blizu 20, v 2 letu 135, v 3 letu 114 in vsako sledeče leto za 20 jajc menj tako, da jih v 9 letu še le kakih 20 več znese. Kdor torej hrano in pa dobiček od kokoši v pravo razmero spraviti hoče, ne sme kokoši dalje časa red iti,kakor 4 leta; le ko bi kokoš posebno lepe in dobre sorte bila, se sme od tega ravnila odstopiti. Uže tudi ozir na Žilavost in pustost kurjega mesa, katera tem večja postaja, čun staiejša je kokoš, zabranjuje kokoš nad 4 leto hraniti * (Drago že ni to vanjsko potovanje.) Iz Stuttgarta na Nemškem se piše, da je mlad gospodič pred pustom oženil se v. bogato hčerjo necega tovarničarja. Kakor po navadi, napravila sta se mlada zakonska na potovanje, in sicer v blaženo Italijo. Mlada gospa, se ve, nij mogla doma pustiti svojega lišpa, nego vzela je v svoj kovčeg vso skrinjico z dragimi kameni, biseri itd., v skupnej vrednosti kacih 50.000 gld. Uže sta se novo-poročenca načudila krasoti mest Genua, Be- I netke, Floivnca itd., kar skleneta iti si pogle-' dat tudi „večnega mesta" — Rima. Tam je t htel mladi mož svojo soprogo odvesti na ime-i uiten ples, ali gledi, ko je svoj kovčeg pre-I iskala, pogreši v njem ves svoj lišp, in kolikor se je tudi trudila ga najti — nij ga več bilo in ne bode ga več, kajti kdor ga je izmeknil, uniel ua je tudi dobro skriti. * (Neplemenito proglašen a.) Nem -sko državno sodišče v Leipcigu je nedavno izdalo takšno razsodbo: „Knez Ludvik pl. Sayn-Wittgen8tein-Sayn ^e je 1. 1867 v tujini oženil s hčerjo bankirja Lilirmthal v Berlinu. Leta 1876 je knez umrl in knez Friderik pl. Sayn jo je tožil in predlagal, naj se jej odvzame pravica do naslova kneginje pl. Savn - VVittgen- stein-Savn ter prepovd rabiti kneževskl grb. Državno sodišče je zatoženko obsodilo ter izreklo: 1. Če se mož iz visocega plemstva oženi z žensko meščanskega staiui, nij to prava že-nitev, zatorej če tudi je popolna in resnična ženitev, vendar ne vstopa žena v stan ino/.ev, nego ostane, kar je bila. 2. Zahtevan je. da se odvzame pravica do naslova in grba kakšne plemenite rodovine se lehko dožene potem civilne tožbe. 3. To tožbo pričeti more vsak ud dotične plemske rodovine. i.isiuicit ur. maja t. 1. opravništvu „Slovenskega Naroda". (220—1) Posestnik Janez C'adež, zvan Vidmar, v Po-l jniiitli na u jsli« in. si je izredil mlade dobro pitane vole. Jeden star 3 leta 4 mes., vagal jo 14 centov 60 funtov, drugi „ 2 leti 8 „ „ „ 12 „ 20 „ tretji „ 2 „ 6 „ „ „ 10 „ 70 , Kupil jih jo gospod Jottip Helltar, mesar v Tršiči, ker si ne kolje kake borne krave, temuč hoče imeti tudi debele in teške vole. (216) Razglas. (203—3) Leta 1881 stopijo naslednji gospodje mestni svetovalci iz mestnega zbora, in sicer: iz II. vol. razreda: Anton vit. Gariboldi, Raimund Pirker, P'ranc Ziegler; iz lil. vol. razreda: dr. Karel Bleiweis, Franc Gorftic, Franc Peterca, Vaso Petričič, Franc Potočnik; iz I. vol. razreda: Franc Doberlet, | dr. Anton Pfefierer. Kazen teh se ima v II. volilnem razredu namesto leta 1880 voljenega gospoda mestnega odbornika dr. Friderika viteza Kaltenegger-ja, kateri se je mestnemu odborništvu odpovedal, domestovalna volitev vršiti. Nasproti pa ostanejo še naslednji gospodje svetovalci v mestnem zboru, in sicer: Karel Leskovic, Josip Luckmann, Josip Regali, dr. Josip Suppan, dr. F. Suppantschitsch, dr. Adolf Schaffer, dr. Robert pl. Schrev, dr. Valentin Zamik, R. Zhuber pl. Okrog. Leopold Biirger, Karel Deschmann, dr. Josip Dr6, Aleksander Dreo, Franc vit. Gariboldi, Janez Nep. Horak, Josip Jurčič, Dr. F. Keesbacher, Anton Ijaschan, Peter Lassnik, Dopolnitvene volitve se bodo vsled sklepa mestnega zbora od 24. t. m. naslednje dneve vršile: lil. volilni razred voli 25. aprila 1881 do- poludne od 8. do 12. ure. Če bode ožja volitev potrebna, se bo ta isti dan popoludne od 3. do 6. ure vršila. II. volilni razred voli 26. aprila 1881 do- poludne od 8. do 12. ure in v ožjej volitvi popoludne od 3. do 6. ure. I. volilni razred voli 27. aprila 1881 do- poludne od 8. do 12. ure in v ožjej volitvi popoludne od 3. do 6. ure. Razpisi volitve in glasovni listki se bodo gospodom volilcem v pravem času dostavili. To se tem naznani s pristavkom, da smejo izstopivši mestni odborniki zopet voljeni biti in da je kak ugovor zoper veljavnost dovršenih volitev najdalje 8 dnij po končanej volitvi mestnemu zboru predložiti. Mestni magistrat t Ljubljani, dne 2b\ marca 1881. Župan: Laschan. Oženil bi se rad takoj mlad trgovec, 28 let star (katoličan), ki ima premoženje ter je prijetne postave, z deklico staro 18 do 24 let. Zahteva se: (221_1) 1. Izobraženost. 2. Veselje in naguenost do večjega gospodinjstva. 3. 1'rijetna vnanjost in 4. naj ima deklica dote polovico toliko, kolikor iniatn jaz premoženja, tedaj od 5000 do 10,000 gld. v gotovini, katera svota pa se bode zavarovala. Pisma, če mogoče s fotografijo, naj ho pošiljajo samo do dne 1. maja pod šifro „OrtkritoMrčuoMl. št. »t», poste restante, JI»ril»or**. TaJnoHt Me obeta n častno bcMerio. EPILEPSIJO (božjast) ozdravi imlijski zeliMki Hok, ki se kot posebnost, da kot jedino sredstvo z najboljšim vspehom rabi zoper božjast. , .M 8—1) Božjastni se hitro in srečno ozdravi, ako štirikrat ali petkrat na dan tega soka po lf> kapljic na sladkorji zavžije. Colo najstarejša in najzlohnejŠa bolezen se ublaži in naposled popolnem odpravi! Dobiva se Hm on po JiO kr. v skoraj vseh lekarnah Avstro-Ogerske, a v I,jul»l|mii imata sok lekarnar g. Julij pl. Tmkocz'y, \ Jleinu pa pri-rejevatelj Rudolf .Stalil, emer. lekarnar. S pošto se menj kot 2 flacona ne pošilja. najboljši m-. papir za cigarete LE HOUBLON francoski izdelek. !!Svari se!! pred ponarejevaiijem. Ta papir je pravi samo tedaj,' ako ima 1$ vsak list znamenje LE HOUBLON in vsak karton spodaj stoječe varstveno znamenje in signaturo. CAWLEY et HENRV, H"" lahrihnij,. PARIŠ, (153—3) Cyet zoper trganje, po dr. Maliču, 'e odločno najboljšo zdravilo zoper ftrotin t. i i-tvii>ntiz<'nif trffUHJe po unet*Jrtn ; 1 staklenica SOhr., p ranga prodajo nuno (72—21) lekarna ..pri ttmorogn" J. pl. Trnkoczjja na mostnem trgu it. 4 t Izubijani. Cevi za vodotoče prodaja Andrej Net na Kokrici pri Kranji. Cevi s l'/i" votlino seženj 1 gld. — kr. , n 2" . „ 1 ■ 20 . Prodajalec pride na ogled, ako Be želi, in to na s\oje troške. — Za izpeljane vodotoče garantira 10 let. — Andrej Net je uredil uže 20 vodotočov, kateri stalno in nepremenljivo vodo donašajo. (211—2) C3 o — lic/) Mt i) 2 o O tU <1 Ji rt' o = = e ° o . 30 a« ^ !! •■ .S fl 1 - n. rt U 3"" a C«s. kralj, izklj. priv. Wilhelmov tekoči zeliški sedativ OKIK 46 od Franc Wilhelma, lekarja v Neunkirchenu, jedino, katero je visok c. kr. zdravstveni urad preiskal in potem od-'ličilo nj. veličanstvo cesar Fran Josip I. z izključivim privilegijem. To sredstvo je priredek, kateri, ako se z njim namaže, čini pomirovalno, dohro, olajSnjofte v Blabosti na živcih, bolečinah na živcih, živčnih boleznih, teleanej slabosti, revmatičnem živčnem trganji po udih, zoper revmatizem, trganje po udih, bolečine v mišicah, zoper bolečino na obrazu in po udih, giht, revmatizem, glavobol, omotico, Šumenje po ušesih, bolečine v križi, zoper slabost udov, posebno pri dolgem potovanji (vojakom, gozdarjem) zoper zbadanje ob straneh, nervozne bolezni vsake vrste, tudi zoper zastarel revmatizem. Jedna bucica z zdravniškim navodom stane 1 gl. a. v. Za kolek in zavoj 20 kr. posčbe. Prodaje tudi: (^0—7) V LJubljani: 1'eler LaMNulk. V Broda Eug. Schrepel, lekar. V Oradci J. Purgleitner, lekar. Wend. Trnkoczy, lekar. V Zagrebu S i g. Mitlbach, lekar. 8oo IzdateU in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".