POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina v Jugoslaviji trni* mesečno Din 10.—. v Inozemstva mesečno Din 13.—. — Uredništvo in upravot Maribor, Ruško cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornico — C rije. Delavska zbornico — Trbovlie, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — N etr pakirana pismo se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, psaM oglasi. M sluMio v tosiolee namene delavstvu im uameiisusem. vsako Štev. 82 • Maribor, četrtek, dne 20. julija 1939 m Leto XIV Naloge socialističnih I strank in Socialistične delavske internacionale. Na letošnjem deželnem kongresu angleške delavske stranke (Labour Parly) je zastopal Socialistično delavsko internacionalo njen predsednik s. J. W. Al-barda, ki je imel ob tej priliki važen nagovor, katerega glavne misli prinašamo: »Socialistična delavska internacionala nima namena, diktirati politiko posameznih deželnih strank, ki so priključene internacionali. Politika je namreč umetnost, izrabiti vse dane možnosti. Te možnosti so pa v vsaki državi različne, in sicer zato, ker ima vsaka dežela drugačno narodno življenje in značaj, lastno zgodovino in tradicijo. Narodna stranka te različne možnosti lažje pravilno presoja in uresniči, kot pa kaka tuja sila; zato nočemo posameznih, v internacionali včlanjenih strank, ovirati pri zgradbi samostojne poljtike, ampak jim dajemo v tem oziru popolnoma proste roke. Na drugi strani je pa vendarle potrebno, da so te narodne stranke, katere druži skupen ideal, med seboj mednarodno povezane, kajti le z medsebojnim j stikom in izmenjavo misli, se lahko druga od druge kaj naučijo in razmotrivajo enake ali pa skupne probleme. Na ta način je potem mogoče, da pridejo stranke različnih narodov do skupnega in enotnega sklepa, ki postane važen bodisi v miru ali pa za časa vojne. — Takšna mednarodna organizacija, kot je Socialistična internacionala, je izredne važnosti. Že sam njen obstoj nam je poroštvo, da posamezne v njej včlanjene stranke ne bodo zašle na polje nacionalistične omejenosti in da bo vsaka stranka znala spoštovati mnenja in cilje druge stranke. Socialistična internacionala, ki druži pod svojim okriljem premnoge delavske organizacije iz vseh dežel, pospešuje zbližanje med narodi in skrbi za mednarodno pravičnost. — M.ednarodne pravičnosti si pa ne moremo misliti brez ožjega in pogostega stika med posameznimi narodi. Za stik med posameznimi narodi ni dovolj, da se sestanejo zastopniki posameznih vlad od časa do časa na javnih ali tajnih konferencah, ampak je,- pri tem važno, da narodi sami in njihove svobodne organizacije stalno med seboj občujejo m da so med seboj povezani v zaupanju in prijateljstvu. Le na ta način bo mogoče postaviti temelje trajnemu miru. V današnjih časih ne more Socialistična internacionala svojega vzvišenega namena tako izvrševati, kot bi bilo želeti, v tem sliči njena usoda usodi Društva narodov. Obe važni ustanovi sta baš zdaj, ko je njuno delovanje na ohranitvi miru tako važno, precej izgubili na svojem vplivu. — Nekatere vlade, ki jim več pomeni surova sila kot pa pravičnost in mir, so s svojim izstopom iz Društva narodov oslabile idejo mednarodne povezanosti. Te vlade so tudi, razpustile socialistične stranke in delavske organizacije v svojih deželah ter tako vzele Socialistični delavski internacionali možnost sodelovanja s širokimi liudskimi masami. To je bil za Internacionalo težek udarec, ki je njeno pozicijo oslabil. Toda vemo, da živimo danes v izrednih časih in vsak pameten človek mora b’ti u ver jen o potrebi mednarodne vzajemnosti in povezanosti. Mi pa, ^i nismo izgubili vere v vzvišeno poslanstvo socializma, ki hoče svet spremeniti v dom miroljubnih, svobodnih in Prospevajočih ljudi, se ne bomo z nič Z aSasno pomnjenje Kako dolgo? Zadnje dni pišejo zopet mnogo o pomlrfenju v Evropi Francoski publicist meni, da bo premirje trajalo do 25. avgusta. Takrat bo Hitler govoril v Tannenbergu in počet-kom septembra v nemškem niirnber-škem državnem zboru. Takrat se utegne Hitler odločiti za kakšno važnejšo gesto. Publicist Pertinax pravi, da se morata Anglija in Francija pripraviti, da ne bo presenečenj. Glede Gdanska še vedno pričakujejo mirno rešitev Baje Hitler sam meni, da ni več daleč mirna rešitev tega vprašanja, zlasti, če ne bo tuje intervencije. V Gdansku pa vendar nadaljujejo z vojnimi pripravami. Posebno senzacijo je vzbudila aretacija 50 starejših članov policije v Gdansku. Vzrok ni znan. Pogajanja za trozvezo med Anglijo, Francijo in Rusijo se na- daljujejo. Kljub vestem, da so v poga-njih težkoče, da ni zaupanja med bodočimi zavezniki, ki jih širijo neprija-telji te zveze, so politična pogajanja domala končana. Francozi mislijo, da je že prišlo do pozitivnih provizoričnih sklepov, ki bodo za podlago nadaljnjim posvetovanjem. Rusija že sama predlaga, da se na podlagi doseženega sporazuma prično angleško-francosko-ru-ska vojaška posvetovanja. Iz vseh teh dejstev je sklepati, da bodo pogajanja za to trozvezo uspešno končala. Ameriški nevtralni zakon Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt ni prodrl s predlogom, da se ne-vtralnostni zakon razveljavi. Roosevelt pa namerava izdati novo poslanico o tem vprašanju na narod, ako ne bodo uspela pogajanja s predstavniki republikanske stranke. Po sklenitvi političnih pogodb imajo besedo generali Potovanje angleškega generala v Varšavo. V zvezi s sklenitvijo poljsko-angleške ' Enaki razgovori se bodo vodili tudi pogodbe je prispel v Varšavo angleški ] med turškimi in francoskimi vojaškimi general Ironside, ki bo razgovarjal s j krogi. Po sklenitvi meddržavnih politič- Poljaki o vojaških stvareh. Na Poljsko pride tudi načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin. nih pogodb imajo besedo generalštabi, da izdelajo vse potrebno za sodelovanje armad v slučaju potrebe. Kakšen red hotelo Nemci na Balkanu! »Odstraniti je treba ruševine Balkanske zveze.« Neoficijelni organ nemškega zunanjega ministra »Sudost-Echo« je objavil članek, v katerem razpravlja o angle-ško-turškem paktu in s tem nastalim položajem na Balkanu ter pravi: »Dejstvo, da je Turčija članica Balkanske zveze, daje Angliji možnost, da razširi svoj vpliv preko vsega Balkana. Dokler to ni razčiščeno, ne more biti prave nevtralnosti Balkana. Nevtralnost ne more biti streha, pod katero bi kdo želel čakati, dokler mine nevarnost ali pa, da se v danem primeru odloči za to ali ono stran, kakor bi mu pač najbolje kazalo. Odstraniti je treba ruševine Balkanske zveze, kakor so bile svoječasno odstranjene ruševine Male antante. Tu ni srednje poti. Balkanske države morajo biti ali popolnoma nevtrane, ali pa se bodo morale boriti. Pri tem ne mislimo samo na Romunijo.« Velika vohunska afera v Franciji Številni francoski aristokrati in glavni pobomiki reakcije navadni vohuni. Francoska protivohunska služba je odkrila na široko razpredeno vohunsko organizacijo, ki je delovala v Franciji že od 1. 1934. Člani te vohunske organizacije so dobavljali neki inozemski državi važne vojaške podatke in prejemali za to ogromne vsote denarja. Med aretiranimi je grof Brinon, nadalje urednik ki • - vi* »Le Temp-sa«, Aubin, in ravnatelj reakcionarnega lista »Figaro«. Aubin je priznal, da je prejel za svoje delo 3.5 milijonov frankov, direktor »Figara« pa en milijon frankov. Člani vohunske organiza- cije so skoro sami aristokrati in predstavniki najbolj črne francoske reakcije, sc tuuav.’ - . v 1 ' > ti- a «tl "i ■ To je spravilo francosko reakcijo v silno neprijeten položaj, ker se je doslej vedno zatrjevalo, da so samo socialisti ali marksisti zmožni izdajati domovino. Kakor se trdi, znaša skupno število aretirancev že 150. Obenem se je posrečilo razkriti špijonažne organizacije tudi v Angliji in Belgiji, preko katerih dežel so prenašali vohunski materijal v inozeihstvo. V London na obisk sta odpotovala kuez-namestnik Pavle knjeginja Olga, Uradno poročilo pravi, da velja ta čisto osebni obisk angleškemu kralju. Na poti ju je spremljal kot odposlanec angleškega kralja, beograjski angleški poslanik Campbell. Knez-namestnik in knjeginja Olga sta bila na slavnostnem večerju pri angleškem kralju. Japonsko ruski spor Japonci in otok Sahalin. Rusi se ne poga|a|o s Japonci radi spora na Sahalinu, dokler Japonci ne spremene oblike svoje note, ki so jo poslali. V noti so namreč stavili rok do 19. julija. Sovjetska vlada je noto neprečitano vrnila. Radi otoka Sahalina so neprestani spori med Sovjetsko Rusijo in Japonsko. Na petroleju in rudah bogati del otoka pripada namreč Sovjetski Rusiji, pusti del pa Japonski. Rusi so prepustili neki japonski družbi izkoriščanje petrolejskih vrelcev na Sahalinu. Japonska družba pa se ni držala delovne pogodbe, radi česar je sovjetska vlada naložila družbi globo 374.000 rubljev (1 rubelj = 28 dinarjev), ako kazen do 19. julija ne bo plačana, bo imetje družbe zaplenjeno. Vsled tega je sedaj prišlo do spora med Japonsko in Sovjetsko Rusijo. manjšo povezanostjo kot do zdaj oklepali Socialistične delavske internacionale.« AngleSko posojilo Jugoslaviji da bo lahko ohranila neodvisnost in nevtralnost. Angleški listi pišejo mnogo o Balkanu in zadnje dni tudi o Jugoslaviji. Pravijo, da bo Anglija dala Jugoslaviji 2 milijona funtov šterlingov posojila, ker le močna Jugoslavija bo lahko neodvisna in nevtralna. Kako je z zlatimi rezervami za sluiaj vojne? Ne\vyorška »Times« prinaša članek ravnatelja instituta za mednarodne finance na univerzi v New Yorku, dr. Johna Maddena, ki pravi, da bi angleško - frainc oski blok sedaj lažje financiral svoja naročila v Zedinjenih državah kot pa jih je leta 1914.: Gospodarsko so Zedinjene države dandanes manj odvisne od Evrope kot pa so bile 1. 1914. V slučaju vojne bodo Zedinjene države vsled naraščajočih nakupov inozemstva imele dobiček, plačila se bodo vršila v zlatu — toda USA imajo že dovolj zlata za vsak mogoč slučaj — ali pa z blagom, ki ga bodo vojskujoče se države prodale Ameriki. Angleško-francoski blok (Anglija, Francija, Poljska, Romunija, Grška in Turčija) je posedoval ob koncu aprila letos za 6,280.000.000 dolarjev zlata, to se pravi trikrat več, kot pa so ga posedovali zavezniki, vključno Rusija in Italija v 1. 1914. Z Rusijo vred kontrolira ta blok dve tretjine svetovne proizvodnje zlata. Ob istem času so posedovale takozvane nevtralne države (Holandska, Švica, švedska in Belgija) zlata za 2,290.000.000 dolarjev, ne vračunano stabilizacijska fonda švice in Nizozemske. Skupno zlato in dolarsko imetje bloka Anglija-Francija je več kot 150 odstotkov višje kot pa je znašal izvoz Zedinjenih držav v času od julija 1914 do julija 1917. Z uvozom vojskujočih se in nevtralnih držav v Zedinjene države bo dolarsko imetje teh držav še naraslo in bodo na ta način v stanju financirati nadaljnje nakupe v Zedinjenih državah. Angleško-francoski blok in nevtralne države so torej v stanju kupiti v Zedinjenih državah mnogo več potrebščin, kot pa so jih 1. 1914., ne da bi morale kupovati na up. 105 centralnih fondov i v katerem številu pa še niso vpoštevani tondi ustanovljeni 1. 1938. in 1939. D&ma itisi/e-iu Iz zaključnih računov državnih dohodkov in izdatkov je razvidno, da je bilo dne 31. marca 1938 105 centralnih fondov, ki so izkazovali 1797 milijonov premoženja. V 1. 1937. so znašali dohodki teh fondov 877 milijonov dinarjev, izdatki pa 443 milijone dinarjev. V tem pregledu manjkajo vsi centralni fondi, ki so bili ustanovljeni 1. 1938. in do danes, to so predvsem: centralni cestni fond, centralni melioracijski fond, centralni narodni sanitetni fond, cen- tralni fond za pospeševanje svilarstva, centralni fond za bombaž, narodni obrambni fond in narodni invalidski fond. Če vpoštevamo vse te fonde, pravi »Jutro«, potem narase vsota dohodkov vseh centralnih 1 fondov na preko eno milijardo in pol dinarjev letno. Pravijo, da pri ustanavljanju teh centralnih fondov igrajo veliko vlogo osebni materijelni interesi visokih uradnikov, ki si na ta način priskrbe postranski zaslužek z delom, ki ga opravljajo. Kartelni dogovor o povišanju cen papirju Kakor smo že poročali, je kartel jugoslovanskih tvomic papirja pridobil nemške tovarnarje in dobavitelje papirja, da povišajo cene papirju na višino, ki jo bo določil »Centropapir«. Kot uslugo za to povišanje cen, pa je »Centropapir« zagotovil nemškim papirnim tvor-nicam, da bodo lahko tudi še nadalje uvažale dosedanje količine papirja, ne da bi se jim bilo treba bati kakšne konkurence od strani tvomic papirja v Jugoslaviji. Cene papirju so se po predlogu »Centropapirja« povišale od 15 do 27 odstotkov. Po protikartelnem zakonu tak dogo vor ne velja. Kakor pa se nam zagotavlja, je kartel tovarn papirja v Jugoslaviji, združen pod imenom »Centropapir«, predložil nove cene in tudi dogovor z nemškimi tovarnarji — ki so tega darila, katerega jim je naklonil bratski kartel v Jugoslaviji, samoobsebi umevno silno veseli — pristojnemu ministrstvu v potrditev. Ministrstvo je povišanje cen papirju odobrilo. S tem se bedo precej občutno podražile tudi šolske knjige, ki so bile že doslej dovolj drage. Veliki časopisi o tej podražitvi papir-ia ne pišejo, ker zaenkrat niso prizadeti. Rotacijski papir, ki se uvaža iz inozemstva, se namreč ni nič podražil, pač pa se je podražil, in to občutno podražil, papir za vse časopise, ki se ne tiskajo na rotacijskem, ampak na navadnem časopisnem papirju. M M arlbonktga tedna Naš narodni položaj in mnoge pereče sodobne probleme, zvezane tesno z našo narodno sedanjostjo in bodočnostjo, bo pokazala na najbolj nazoren način narodopisna razstava na letošnjem VIII. Mariborskem tednu od 5. do t3. avgusta. Zato bo zanimiva prav tako za Mariborčane kakor za vse ostale Slovence in Jugoslovan«. Kaj je skavtizem in kaj hoče, na ti dve vprašanji hočejo .odgovoriti naši skavti na svoji veliki razstavi, ki jo prirede v okviru letošnjega VIII. Mariborskega tedna. Priložnost polovične voznine po državnih železnicah od 1. do 17. avgusta bodo zato gotovo v polni meri izkoristili tudi skavti od drugod, da si to razstavo ogledajo. Še posebej pa 'bo poučna za vse tiste, ki skavtizem in skatov morda še ne Poznajo tako, kakor bi bilo treba. Tlakovalna dela v Prešernovi ulici v Mariboru, ki je glavna prometna os vsakoletnih Prireditev Mariborskega tedna, bodo že pred Pričetkom letošnjega VIII. Mariborskega tedna dokončana. To bo dalo zlasti veseličnemu parku, ki se bo tudi povečat in izpopolnil, čisto novo zunanje lice. CELJE Pogajanja za kolektivno pogodbo pekovskih pomočnikov se bodo vršila v četrtek, dne 20. t. m. ob 16. uri tia mestnem načelstvu; Kakor je znano, se mojstri odtočno branijo sklenitve kolektivne pogodbe, pomočniki pa hočejo imeti delovne razmere urejene kolektivno, vsled česar je verjetno, da se bodo sledni! morali poslužiti skrajnega obrambnega sredstva, ako tudi posredovanja oblasti ne bodo učinkovita. Upamo pa, da bo oblast podučila mojstre, da se taiko ne postopa, ker je tudi v njihovem interesu, da nam ne bodo še zadnji pomočniki odšli radi slabih razmer preko meje. Kajti v kratkem času smo zabeležili, da je ena četrtina pekovskih pomočnikov odšla za kruhom v tujino. Med pomočniki vlada soglasnost in srno uverjeni, da v tej borbi ne bodo podlegli, ker mora končno zmagati pravica in biti ustreženo upravičenim zahtevam. Pogajanjem bomo budno sledili in o poteku poročali našim čitateljem. Zveza živilskih delavcev podr. v Celju opozarja vse pekovske pomočnike, da ne iščejo delaj v Celju, ker se nahajajo pekovski pomočniki v mezdnem gibanju. Velik delavski shod v D. Z., ki je bil sklican za preteklo nedeljo, se raidi zavednosti delavstva ni vršil. Gospod je po večkratnem ogledu prazne dvorane odšel. Pravijo, da bo vodja z Nežko in Poldi/jem prihodnjič boljše orgar i-ziral, saj celjski marksisti tudi tokrat niso prav nič nagajali. ŽELEZNO — VELIKA PIREŠICA Nev rudnik se odpira. Bogata pokrajina na rudah je Železno v občini Velika Pirešica. V javnosti je znan ta kraj zaenkrat samo po tem, da so tu v jeli in ubili razbojnika Omerzo. Kraj sestanka udeleži! Delavska nabavljalna zadruga, r. z. z o. j., sklicuje po čl. 18. zadružnih pravil izredno skupščino v sredo, dne 9. avgusta t. 1. ob 20. uri v »Cankarjevem domu« z dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora. 2. Poročilo nadzornega odbora. 3. Volitve upravnega in nadzornega odbora. 4. Predlogi in nasveti. — Če ob določeni uri skupščina ne bo sklepčna, se bo vršila dne 25. avgusta t. 1. ponovna skupščina, ki sklepa ob vsaki udeležbi. Sprememba pri industrijski delniški družbi »Standard«. Poslovodja industrije usnja »Standard« d. d. (prej Pollak) je postal g. Podlipnik Jože, župnik v Selih pri Šumperku, namesto dosedanjega poslovodje Peterca Franca. Močna organizacija. »Gorenjec«, glasilo kranjskega dekana g. Škerbca, poroča: »Dne 9. t. m. sta se poročila v Šmartnem oba naša člana, g. V. T., ustanovni član v Kranju... z našo članico gdč. P. K. ...« Res številčna organizacija, poleg tega pa tudi srečna, če se kar oba »člana poročita, tako, da ima sedaj pravzaprav samo še enega člani, .namreč družino gospoda V. T. — Skrbi nas samo še, če se sedaj poročita še oba plačujoča naročnika »Gorenjca«, ker je znano, da družine potem naročajo in plačujejo le po en izvod časopisa. Vse gre. Banska uprava v Sarajevu c* j. ■ , . ... , , je najela posojilo pri SUZOR-ju v Z& zUlii e”;!* mjliio-ov dimajev, od kate- pa so lastniki prostosledov začeli stikati za rih DO 8 milijonov porabila ZB Zl(XBTi)B rudo v starih rovih, kjer so nekoč kopali cino- j ženske gimnazije v Sarajevu. V Mari- ber in pridobivali živo srebro ter zemljo, iz boru Jmam0 pray tak pereč problem, I, ^ T ma i -».»drv Irtir M1« UnniA I In a m ■ a b*»ol Ko M 1 I . kjer manjka prostorov za novo ustvarjeno mešano gimnazijo. Sarajevski primer uči, kako se take probleme lahko uspešno rešuje. V Parizu so odprli slikarsko razstavo baski-škega begunca. Svoje slike razstavlja baskiški begunec in slavni slikar Artia Bienabe. Pri otvoritvi so bili navzoči številni člani baskiške emigrantske kolonije kakor tudi mnogi francoski prijatelji Baskov, teh neustrašenih borcev za svobodo. Kaj dela lord Runclman? Češki listi poročajo v športni rubriki o mednarodnem tenis-tumirju v1 VVimbledonu na Angleškem za prvenstvo Anglije. Med gledalci je bil tudi lord Runciman, ki je bil v jeseni vodja angleške misije v Pragi in je tam po čeških gradovih ob nedeljah delal obiske. Med navzočimi je bilo poleg Runcimana še več drugih odličnih osebnosti družabnega fen športnega sveta. Kakor katere so izdelovali barve. Da pa je kraj bogat na železni rudi, o tem priča ime Železno. Lastnica prostosledov je Pirit d. d., katere delničar je baje tudi g. Westen. Družba zaposluje trenutno 22 delavcev, ki kopljejo en jašek na globino in enega navzgor za zračenje. Delo je zelo težko, ker je treba lomiti sam kamen. — Zaslužek teh delavcev pa je silno slab. Kopači dobivajo na zmeno din 28, učni kopači din 24, vozači, katerih je dve tretjini, pa samo 22 din. Dela se osem ur. Želja vseh je, da se priključijo Zvezi rudarjev Jugoslavije, ki bi naj jim tudi pomagala do boljega zaslužka in sklenitve kolektivne pogodbe. Nade, ki jih stavljajo delavci v organizacijo ne varajo nikoli, ako so delavci vztrajni in solidarni. Poleg organizacije je seveda potrebno, da si naroči tudi vsak »Delavsko Politiko«, kot organiziran član. ZRJ pa bo dobival še »Ljudski Glas« in ».Delavca«. Ondotni rudarji imajo prav radi, ako jih kdo obišče in znajo biti kljub svoji revščini zelo gostoljubni Želeti je .da bi se v Žel,«n?m res. - ~ Runcimai, še vedno posveča "“"j' *«*■da * 5I“ Mednarodni strokovni kongres Kaj je pokazal potek kongresa? Tri leta so minila od prejšnjega kongresa strokovne internacionale. Sedmi kongres se je vršil junija meseca 1936 v Londonu, sedanji osmi pa pred nekaj dnevi v Curihu. Tri leta in kolika je razlika v razmerah! Razlika je organizacijska in politična; nanaša se na mednarodni položaj in strukturo mednarodnega strokovnega gibanja. V bistvu je razlika v zgodovinski situaciji. Londonski kongres se je vršil v znaku ofenzive. Blagodejni vetrovi demokracije, ki so se pojavljali, so prevladovali takrat. Vendar niso odpravili težkoč. Pač smo verovali, da bodo težkoče s krepko mobilizacijo demokratičnih sil prebrodene. V Franciji je bilo izvedeno strokovno edinstvo. Na čelu vlade je že bil Leon Blum. In v Španiji je pri volitvah 12. februarja demokracija dosegla zmago. Definitivno, smo menili... In druge dežele? Valovi delavskega gibanja so tvorili jedro političnega življenja skoraj po vseh deželah. Čas je bežal. Prišel je kongres v Curihu. Osmi kongres mednarodne strokovne zveze. Ni dvoma, da se pojavlja nova gospodarska kriza. Tekma v oboroževanju še ni ustavljena. Vendar je izčrpala rezerve in jeli so se v ostalih panogah že pojavljati znaki krize. Samo nekaj podatkov. V vodilnih kapitalističnih državah je po zadnjih podatkih nezaposlenost večja kakor je bila 1929. Tedaj je bilo v Združ. državah Amerike 3.9 odst. nezaposlenih, sedaj jih je 20.9 odst. In če primerjamo ti dve leti, dobimo naslednjo sliko: Belgija 1.9 odst., sedaj 18.2 odst., Velika Britanija 8.2 odst., sedaj 9 odst. V Franciji je okoli 375.532 nezaposlenih, dočim jih je bilo 1929 le 928! Imamo še druge podatke. Pa, zakaj bi jih navajali? Ob dejstvu, ki je svojstveno sedanjemu načinu produkcije, mera priti kriza. In to se čuti tudi po defenzivnem in obrambnem položaju proletarijata. Problem je danes jako zaostren. Ob zastoju v gospodarstvu nastopa zastoj v delovanju celega sistema, ki mu služi kot temelj. In ta zastoj povzroča za-ostrenost v političnem področju. Zaradi tega ima kriza dalekosežneje posledice od vseh drugih pojavov, ki so jo spremljale v prejšnjih dobah. Problem ni več samo v raziskavanju poti, marveč v njeni radikalni izpremembi. Mednarodno strokovno gibanje je postavljeno pred naloge, ki izhajajo iz tega položaja. Zaraditega so v novi obliki postavljena tudi vprašanja, na katera je treba odgovoriti. K. Mertens je govoril o naporih strokovnega gibanja proti krizi; Jauhaux je navajal »načrt akcije za mir« ter za pobijanje težkoč, ki razcepljajo narode in ogrožajo mir; E. Kippers je poročal o »vlogi delavskih strokovnih organizacij v državi«, o odnošaju proletarijata do države. Sprejeti sklepi poglabljajo in konkretizirajo prejšnje sklepe in prejšnje direktive. Sklepi pomenijo v veliki meri korak naprej. In še nekaj. Na kongresu je prišla do izraza glasno povedana misel, da strokovno gibanje ne more biti bolničar ob postelji neozdravljivega bolnika, niti ne, da opravlja službo strelovoda, Z ozkim prakticizmom je končano. Problemi so tukaj. Pred njimi se ne more bežati brez nevarnosti za življenje. In, ker je tako, je krparjenju in umet-ničenju odzvonilo. Nagla in energična akcija se vsiljuje s svojo važnostjo dneva. Akcija! Ali imamo moči zanjo? Ali ni val težkoč razdrobil moč, ki jo predstavlja mednarodno strokovno gibanje? Nič ni res! V Londonu je bilo na kongresu zastopanih 13 milijonov članov, v Curihu 20 milijonov! V treh letih znaša prirastek celih sedem milijonov. Internacionala ima sedaj isto število članov, ki ga je' imela takoj po vojni v dobi razmaha delavskega gibanja. Še več. Internacionala je postala v zadnjih treh letih mednarodna. Poleg Norveške so ji pristopile tudi druge iz-venevropske deželne centrale. Tako Zedinjene države Amerike, Mehika, Nova Zelandija, Kitajska. Internacionala je svojo delavnost razširila na vse kontinente, zajela skoraj vse narode. Da, skoraj vse narode, ker je internacionala beležila samo organizacijske navidezne izgube v Evropi, ne pa obenem duhovne. Vendar sedem milijonov novih članov ne tvorijo člani novo pristopivših deželnih central. Dober del, skoraj polovico, prirastka zabeležujemo v starih centralah internacionale. Stvarni prirastek je torej mnogo večji kakor sedem- milijonov, ker je ta številka skupno povprečje števila članstva iz let 1936 in 1939. Pri tem se namreč ne jemlje v obzir izguba članstva v deželah, kjer so organizacije izgubile svobodo do obstoja. Okrepitev internacionale je torej vsestranska. Ta je internacionalna in nacionalna. Najmanj je pa to dejstvo, ki ga ne smemo izgubiti iz vidika. Po »R. N.«, B. izpolnjuje želje vsake dobre in varčne gospodinje FOX terpentin krema, mast in gumitran za čevlje, voščeno parketno voščilo in medene muho-lovke FOXON so zadovoljstvo vseh in vsakogar. Zato Vam jih priporočamo. 411 sl že poravnal aarotatno? Akc š« ne, Ispolnl svojo dolžnosti Gojence sprejme vojno-obrtna šola vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu in vojno-.obrt-na šola zavoda »Obiličevc« v Kruševc-u. Pojasnila v pisarni .mestnega vojaškega urada, Slom- 1 škov trg 1, soba št; 4. Francoski monarhistični list ni več prepovedan katoliškim vernikom. Vatikanska inkvizicijska komisija je dne 5. julija sklenila, da se prekliče interdikt, ki je bil izrečen 29. decembra 1926 nad francoskim monarhističnim listom »Action- Frangaise« radi njegovih napadov na papeža. Preklic interdikta je bil dovoljen na podlagi pisma, ki ga je pisalo ravnateljstvo lista dne 20. novembra in 19. junija t. 1. papežu v Rimu, v katerem je obžalovalo vse svo-: ječasne izpade v listu in obljubilo pokorščino. Papežu je snel ribičev prstan. Ko je te dni sprejel papež v Vatikanu 3000 romarjev in obšel njih vrste, mu je neki romar med poljubo-vanjem snel ribičev prstan, ne da bi bil papež to opazil, ampak so -ga šele drugi opozorili. Seveda je prijazno opozoril romarja, da mu mora prstan vrniti, kar je ta tudi storit. Ali je mož hotel imeti prstan samo kot drag spomin,, ali pa- ga je hotel potuliti, časopisi ne poročajo. Vsekakor bi bila velika nevšečnost, ako-bi se zgubil ribičev prstan, ki se podeduje od papeža do -papeža. Delavski pravni svetovalec Zveza profesorjev Jugoslavije je zborovala Profesorji tožijo nad razkrojevalno propagando med mladino. Letošnje zborovanje Zveze profesorjev Jugoslavije se je vršilo v Sarajevu. Obravnavalo je stanovska vprašanja ter sprejelo tudi neko resolucijo -proti defetizmu. Z.a predsednika ie bil izvoljen bivši predsednik Radoje Kneževič (175 glasov), opozicijonalni kandidat Šešelj (?) je dobil 2 glasova. V daljši resoluciji zahteva kongres nov srednješolski zakon in ukre-pe glede socialnega položaja profesorjev, pri čemer poudarja še posebej neznosni položaj začetnikov, V posebne-m referatu so zborovalci opozarjali na stalno defetistično propagando med mladino, ki škoduje narodni vzgoji in slabi narodno zavest dežele. Tožba je opravičena. Vprašanje pa je, odkod izvira ta propaganda in kje ima svoje temeljne vzroke. Ali so vzroki socialni, politični ali vzgojni in katero propagando mislijo profesorji pravzaprav z označbo defetistična. -Nočemo zaiti v razčlenjenje propagand, ki jih utegne resolucija označevati kot take, ker hočemo pod tem izrazom razumeti le splošno propagando, ki razkraja duhovne idelologije ter ovira ustvarjanje in solidarno delo. Profesorji so pedagogi in zaraditega mislimo, da so razkrojno propagando ocenjevali z vzgojnega stališča. S tega stališča pa je resolucija, ki pravi, da se naj ta propaganda skoraj nasilno zatira, -preozkosrčna in nelogična, če govore vzgojitelji tako o defetizmu. Defetizem -pri nas se goji že dvajset let. Pričele so ga politične stranke že okoli leta K-20., -ko so pošiljale svoje agitatorje po deželi in razkrajale druge politične stranke. Tudi ta- j vedati se pa moramo obenem tudi, da vzgoja, kratna najmočnejša stranka, radikalna, je to še manj sila, stvari ne -more popraviti v enem letu ali desetih letih, kar je zagrešila cela generacija. Treba je pač kreniti na pravo pot, šele potem bomo imeli uspehe v — dogledni dobi. velikega dela državljanov, ki je povprečno med slabšimi v drugih državah. Ta vprašanja so bila, -recimo, da ne bo zamere, opravičeno ali neopravičeno aktualna. Na vseh teh vprašanjih se je vršil ideološki razkroj, nikogar pa ni bilo, ki bi bil stvari reševal pravično pri korenini. Vsa ta vprašanja so javnega interesa, so potrebna konstruktivne nege in vzgoja je tista sila, ki take razvojne napake lahko popravlja. S tem hočemo reči, -da mora iti vzgoja sporedno s socialnopolitičnim razvojem, vendar vedno v duhu napredka. Če se vzgoja postavlja na temelje lepih besed, ki ne vpošte-vajo realnih razmer, potem je pač umljivo, da gre vzgoja svojo pot, življenje pa svojo in če ni še svoboščin, v katerih se naj pojmi kristalizirajo, logično nastaja razkroj, ki ga povproča defetistična propaganda, zgrajena na neurejenih ali pa urejenih ideologijah. Zastrupljevanje, ki ga označujejo profesorji v svoji resoluciji, se je vršilo že skoraj celo generacijo. V šole so se pa uvajale metode, ki spominjajo na vzgojo v stari Šparti ali v Viljemovi predvojni Nemčiji. Parade, junaštvo, pa premalo realnega življenja. To je zlo, ki zavaja mladino, da išče utehe v raznih drugih ideologijah, ki so urejene ali ne, vsekakor pa potrebujejo ustvarjajočega vodstva ob popolni svobodi. S silo se tak preporod ne da izvesti, ker je duhovnega značaja in pojav razvoja. Če se -pripravlja novi srednješolski zakon, naj merodajni činitelji poskrbe za to, da se v novem zakonu zajamči realna izobrazba mla I dine in opusti fiktivne količnike vzgoje. Za delala. Enako so delale druge stranke gospo darsko dinamično politiko. Znatno je pospeševalo direktno in indirektno to propagando hrvaško vprašanje, dalje slab socialni ppložaj 52 vajencev stavka in podjetje počiva. &** v' * e -» »v** j, Podjetje za izdelavo pohištva »Visung« v Beogradu ima samo 52 vajencev, precej več kot pa pomočnikov. Sedaj so se vajenci uprli temu izkoriščanju. Mogoče se najde nekdo v Beogradu, ki bo na temelju sedanje zakonodaje napravil red? Stavka vajencev, to je res nekaj, kar se še ni zgodilo nikjer na svetu. Plačilo zidarskega računa (Tržič) Vprašanje: Občina mi je naročila, da moram napraviti pri svoji hiši iz higijenskih razlogov j angleško stranišče. Pri komisijskem ogledh je bilo določeno, da napeljem v ta namen kakih 20 m dolgo ceev v premeru 20 cm do občinskega kanala in sicer po zemljišču sosede, v smeri, koder se je že od nekdaj vršil odtok. Soseda je bila takrat navzoča in je na to izrecno pristala ter se zavezala prispevati polovico stroškov, ker bi bila ta naprava tudi njej v korist v toliko, da ji prosta voda ne bi več uhajala na njeno zemljišče kot do zdaj. Pozneje je pa soseda samolastno napravila drugačen odtok, ki je precej daljši in ima cev večji premer, zato ker je vanj speljala tudi cevi s svoje strehe in stranišča. Zame je ta večji odtok nepotreben. Ali sem dolžan plačati s tem povišane stroške? Odgovor: Zidarju, ki je dela izvedel, je dolžan plačilo samo tisti, ki ga je najel. Če se Vi niste z njim pogodili, mu tudi niste dolžni nič plačati, sicer pa toliko, kolikor je bilo z njim dogovorjeno. Če pa si je soseda sama najela zidarja in mu naročila napraviti večji odtok, kot sta se vidva svojčas sporazumela, ga mora sama plačati in ste ji Vi dolžni povrniti le toliko, kolikor je bilo s svoječasnim spo-razmumom določeno. Orožne vaje (Štore) Vprašanje: Bil sem na orožnih vajah 3 tedne in sedaj mi je -podjetnik, pri katerem sem zaposlen, glede na to nekaj odteguje od plače. Ali je k temu upravičen? Odgovor: Za dobo orožnih vaj Vam je podjetnik dolžan plačati polno mezdo, če ste bili pri njem uslužbeni že leto dni, v vsakem primeru -pa polno mezdo vsaj za 6 dni, ako niste prejeli plačila od vojaške oblasti. Odtegovanje zaslužka na račun orožnih vaj je’ torej dvojno neupravičeno. Ugasnitev terjatve in nedopustna izvršba (Sevnica) Vprašanje: Nekdo,mi je posodil svojčas 33 • dinarjev. Jaz sem mu napravil oh tistem času kot mizar novo rniiza. Računa mu glede na dano posojilo nisem predložil. Ko me je na to nasprotnik čez dalj časa tožil s plačilnim poveljem, sem šel k njemu in mu predložil racu Izjavil mi je, da mora govoriti s svojo ženo.. Nato je vsa stvar zaspala. Pred kratkim pa mi je dal zarubiti uro in kolo, ki je last moje žene. Ko sem pri nasprotniku protestiral, mi- je ta izjavil, da je račun za napravljeno mizo že poravnal. Odgovor: Vložite proti nasprotniku tožbo, da je njegova terjatev v višini Vašega računa zaradi -pobotanja ugasnila. Vaša žena pa naj nasprotnika opomni s priporočenim -pismom, da je kolo njena last i« da naj nasprotnik v določenem roku izvršbo* ustavi ter navede v pismu dbkaze za svojo lastnino. Če nasprotnik opominu ne bo ugodil, naj vloži tožbo, da je izvršba na njeno kolo nedopustna Kazen zaradi skupnega gospodlnjsva Vprašanje: Sresko načelstvo me je na ovadbo domačega župnika katznovalo % denarno globo din 100 ali- dva dni zapora, edš, da živim v skupnem gospodinjstvu z ženo, s katero nisem poročen. Z enako kaznijo je bila kaznovana tudi moja življenjska tovarišica. Ali je taka kazen upravičena? Odgovor: Kot je razsodilo v več podobnih primerili upravno sodišče, skupno gospodinjstvo neporočenih ljudi ni kaznjivo, če ne vzbuja javnga pohujšanja in ne moti javnega miru. Pritožite se torej zoper izrečeno kazen takoj na bansko upravo; ako bo banska uprava V-aso pritožbo zavrnila, vložite tožbo na upravno sodišče. Če pa ste zamudili1 rok 15 dni za pritožbo, se ne da zaenkrat nič ukreniti, pač pa se takoi pritožite ob prihodnji kazni. r Nogavice, »» kopalne obleke, srajce, rute, perilo vseh vrst, obleke, robce, čepice, blago za po-steljnlno, moško,žensko perilo in obleke, ostanke, vseh vrst pletenin, volno itd. dobite v novi trgovini in pletilnici MARA“, Maribor Koroška 26 (poleg tržnice) I LJUDSKA 1 SAMOPOMOČ | v Mariboru, rag. pom. blagajna znana domača zavarovalna ustanova v Dravski banovini, ki plodonosno deluje že od leta '1927 in je Izplačala tekom obstoja nad 37 milijonov din na pogrebninah In doti. 1 Zavaruja u pograbnlno zdrave = osebe obeh spolov od 17. do 70. leta do s največ din 10.000-— In § za doto mladoletne od 1. do 16. do g največ din 25.000-— plačljiva ob dovr- H šenem 21. letu. | ZAHTEVAJTE BREZPLAČNO = IN BREZOBVEZNO POJASNILA MALI OGLASI Nnšl Cltatelfl kop«; lefo n&f cene|Se pr* našiti t n b e renti «11 Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVIINA Delavski dom f-Z. z o.i. Maribor. Frankopanova ulica 1. FRANC REICHE R, MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvi* za izdelavo oblek za gospode in dame po naJ-nižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. ZoliMdle vabo in povsod M in petim h nelovske pekarne o Hom. «*■»» 7d konzorcij izdaja in urejuje Adoli jelen v Mariboru. — Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavilelj Viktor Eržen v Mariboru.