Leto LXXV., it. 246 SpedldOB6 tD Poštnina plaćana v LjuM]ana9 torek 27« Gena 50 cent. URKDNurrvo m uprava: Ljubljana, puocdojsva ulica o — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO n oglase ls Kraljevine Italije m UNIONE PUBBLICITA ITAJLIANA & A-, MILANO 81-22, Računi pri postno Ljubljana 28» Sl-24, 31.28 te SKSi <— a naročnina 11.— Mr, sa Inozemstvo 15.20 Ur OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubbiidta đi provenienza italiana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO. I violenti attachi nemici falliseono per 1'eroico comporfamento delle truppe deil'Asse 104 carri armati distrutti — 21 velivoli inglesi abbattuti II Qoaiticr Generale delle Forze Armat« ©omnnica ln datn di 26 ottobre il seguente boDettino n. 883: Sul fronte egiziano rinnovati violenti attacchi nemici appoggiati da mezzj Jlin-dati, sono falliti. il numero dei carri ar-iti a\Tcrs:iri distrutti e salito a 104. Formazioni aeree italiane e germaniche harno condotto azioni di bomhardamento t di mitragliamento su accamp«rnentj e donositi delle retrovie britanniche: in duelli aerei quattordici appareochi veniva-no abbattuti dalla caccia deil'Asse. In tentativo nemico di' sbarco a tergo delle nostre linee nella zona di Marsa Ma-truh e stat o frustato dal pronto intervento dj velivoli d'assalto che costringevano k: numerose motobarche cariche di truppe a desistere dall'azione e ad invertire la rotta; una delle imnarcazioni centrata da bombe sul tava in aria. In nostro somniergibile non h rientrato alla base. Parte dcirequipagglo rlsulta catturato. Le fairoglie sono s tate informate. Xel cielo di Malta tre «SpJtfire»* che tentavano di intercettare nos tri bombar-dieri, preeipitavano in mare col piti dni caeelatori di seorta In azioni aeree nello seacehiero Mediter-raneo quattro aerei britannici sono stati abbattuti dUU'aviazione germanica. Siloviti sovražni napadi razbiti ob junaštvu Osnih (tet 104 oklopni vozovi uničeni — 21 angleških letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 26. oktobra naslednje 883. vojno poročilo: Na egnptski fronti so se izjalovili siloviti sovražnikovi napadi, podprti z oklopnim! sredstvi. Število uničenih sovražnikovih oklopnih voz se je povečalo na 104. Italijanski in nemški letalski oddelki so bombardirali in obstreljevali zbirališča in zaloge v britanskem zaledju. V letalskih dvobojih so osni lovci sestrelili 14 sovražnikovih letal. Poskus sovražnika, da bi se izkrcal za hrbtom naših čet na področju Marsa Ma-truha, je bil onemogočen zaradi takojšnje- ga nastopa napadalnih letal, ki so prisilila mnogoštevilne motorne ladje, napolnjene s četami, da so opustile podjetje in Se vrnile v svoja izhodišča. Ena izmed teh ladij je bila zadeta od bombe in je zletela v zrak. Ena naša podmornica se ni vrnila v svoje oporišče. Del njene posadke je bil ujet. Družine slednjih so obveščene. V zraku nad Malto so bili trije »Spitfjri«, ki so hoteli odrezati pot našim bombnikom, zadeti od strelov spremljajočih lovcev in so treščili v morje. V letalskih podjetjih na sredozemskem bojišču je nemško letalstvo sestrelilo 4 britanska letala. Potek zmagovite bitke Operacijsko področje, 26. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Preteklo noč je sovražnik na fronti pri EI Alameinu ob ugodnosti polne lune napadel z močnimi silami razne postojanke v severnem in južnem odseku naše posvojitve. Napad ni iznenadil italijansko-nemških čet. Akcija se je pričela okrog 21. ure tako v severnem, kakor v južnem odseku fronte. Pred napadom je bil izredno hud topovski ogenj. Istočasno so valovi bombnikov in lovcev bombardirali in obstreljevali Crte, ki jih je obstreljevalo topništvo. Ta ploha ognja je trajala okrog 2 uri. Naše sile so jo prestale z mirom in budnim pričakovanjem, naše topništvo pa je obstieljevalo sovražno topništvo. Potem ko so sovražni topovi dosegali že naše črte, so prvi valovi angleških tankov, katerim so sledile pehotne sile, prešle v napad na naše postojanke. Bitka se je kmalu izredno silovito razbesnela na obeh odsekih fronte, Spopadi so potekali v vsej obsežnosti terena, ki je bil razsvetljen kakor podnevi z luninim svitom. Našo pehoto so podpirali tanki, ki so se zapletli v ostre dvoboje z nasprotnimi tanki. Bitka je trajala vso noč in je postala še silovitejša današnje dopoldne, popoldne pa so noji nekoliko ponehali, čeprav bitka v obeh odsekih fronte še ni zaključena, se lahko že zdaj reče, da so italijansko-nemške sile trdno vzdržale močne sovražne napade in jih povsod odoile. Letalska zmaga v spapadu nad Malto Operacijsko področje, 27. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Tudi včeraj so naši bombniki napadli objekte na otoku Malti. Spremljevalni lovci so prisilili nekaj sovražnih letal k borbi. To so bila letala, ki zo skušala ovirati akcijo naših bombnikov. Po kratkem spopadu so naši hrabri lovci sestrelili tri lovska letala tipa Spitfire, ostala pa so bila ponovno obstreljevana s strojnicami. Objekti, ki so bili cilj akcije bombnikov, so bili zadeti. Nastala so opu- stošenja in uničenja. Vsa naša letala so se vrnila na svoja oporišča. Tajnik Stranke v Milana« Turinu in Savani Milan, 26. okt. s. Minister Vidussoni. tajnik Stranke je včeraj m danes obiskal Genovo, Savcno in Mjlan kjer se je poklonil pred trupli padlih ob nedavnem letalskem napadu ter obiskal ranjence v raznih bolnicah, priraš?.joč njim in njih svojcem podporo m tolažbo Duceja. Ob spremstvu zastopnikov oblast} in krajevnih hierarhov je Eksc. Vidussoni oc'šel v prizadete kraje ter se prepričal o pr pravah za pomoč, ki jih izvajajo pristojni organi in Stranka, zlastj gledo na družine žrtev. Prebivalstvo je povsod dokn.zc.lo, da globoko in ponosno občuti bližro Stranke. Eksc. Vidussoni je iz Milana odpotoval v Rim. Odlično zadržanje italijanskega prebivalstva Berlin, 26. okt. s. Ves nemški tisk podčrtava, kr«.ko disciplinirano in pogumno sj je zadržalo civilno prebivalstvo v mestih severne Italije, ki jih je napadlo angleško letalstvo. Odlično zadržanje prebivalstva, pravi »Borsen Zeitung«, kaže, »da najučinkovitejše sredstvo, to je bombardiranje stanovanjskih č trti. ni in ne bo n:koli doseglo pričakovanih uspehov, to je poru-šenja morale notranje fronte. Uspeh bo bo končno nasprotno čisto drugi. Angleško priznanje o letalskih izgubah Rim, 26. okt. 3. Reuterjev dopisnik za letalstvo piše, da je Anglija pretekli teden izgubila v svojih akcijah na srednjem Vzhodu in nad Malto 40 letal. V Evropi je ob napadih na Italijo izgubila 11 letal in 3 ameriške leteče trdnjave. Sijajna vojna mornarica je Ducejeva stvaritev Ogromno delo Fašizma v 20 letih po prevzemu oblasti Rim. 26. okt. s. Mornarica, ki izpričuje v morju Rima svojo silo do najmočnejše mornarice na svetu ter tako uspešno prispeva k dosegi zmage, je čista in tipična fašistična stvaritev. Zato je prav zanjo v proslavah 20-letnice odlično mesto. Nič novega se ne odkrije, ako povemo, da je Duce popolnoma obnovil in ojačil italijan-vojno mornarico. Duce je vedno gledal na morje kot na najjasnejše obzorje nastajajočega imperija. Po prvi svetovni vojni je imela italijanska mornarica samo nekaj zastarelih ladij, ki so bile nezadostno opremljene. Iz te dediščine je fašizem razvil ogromen gradbeni in obnavljalni program. Ker je bila Italija s pogodbo v Wa-shingtonu iz leta 1922. prisiljena ohraniti številični koeficien. je bil program italijanske vojne mornarice takoj vsmerjen na kakovost. Od prvega leta prevzema oblasti, je Duce začrtal vodilne smernice za preporod mornarice. Po teh smernicah je italijanska mornarica v manj ko 10 letih dosegla toliko, da si je pridobila spoštovanje vseh ostalih pomorskih sil v Evropi. Nastala je predvsem po kategoričnih odločbah Duceja vrsta velikih križark, tipa Washington, tako imenovanih po washingtonski pogodbi, ki so bile zgrajene od leta 1925 do 1930. Imajo po 10.000 ton in so oborožene s topovi do 203 mm. Tako popolne so, da veljajo za najboljše tega tipa, ker so do skrajnosti oborožene ter razvijajo izredno brzina Spomnimo se rekorda, ki ga je dosegla »Bolzano«. Križarkam tipa »Washington« so sledile lahke križarke tipa »Condottieri« s 5000 tonami in 152 mm topovi, po letu 1940. pa križarke tipa »Eugenio«, »Garibaldi« in »Attendolo«, ki jih soglasno smatrajo za najboljše ladje na svetu. Naknadno so bile postavljene v okvir dalekovidne pomorske politike Duceja križarke tipa »Imperatori Romani«, pravcati biseri najmodernejše tehnike. Ta močna postroj itev edinic sred-pje tonaže je bila samo pogoj za nadaljnji razvoj naše mornarice, ki je morala za dosego iste ravni z največjimi mornaricami sveta še ojačiti svojo skupnost s primernim številom velikih bojnih ladij. Duce je v svojem govoru v senatu dne 30. marca 1938 zatrdil tistim, ki so učeno govorili o pomorski strategiji in postavili hipotezo, da bodo tudi v bodoči vojni bojne ladje ostale v pristaniščih kakor v prvi svetovni vojni, da se v Italiji to ne bo zgodilo. Takoj se je poskrbelo za popolno moderniziranje obeh oklopnic tipa >Ca-vourc, nakar sta bili enako modernizirani po odličnih uspehih v obeh prvih primerih bojni ladji tipa > Doria«. Med tem sta bili izpuščeni v morje dve oklopnici tipa >Lit-torio« in dve tipa »Roma«, ki so bile oborožene vsaka z 9 topovi po 381 mm. z 12 po 152 mm in z 12 po 90 mm ter s hitrostjo 30 milj na uro, kar je nad 55 km. Bile so to prve oklopnice na svetu s tako tonažo in brez dvoma najmočnejše. Istočasno se je razvijalo brodovje lahke tonaže in lahkih pomorskih sredstev. Iz mornarice je bilo izpuščeno vse zastarelo brodovje iz vojne 1915 in 1918 in pričeli so se graditi gibljivi in zmagoviti torpedni čolni tipov »Sella-c- »Sauro«, »Turbina«, -»Dardo«, »Folgore«, »Maestrale«, »Giober-ti« in »Soldato«. Velik je bil tudi razvoj MASov, ki tvorijo najbolj primerno orožje za drznega duha naših mornarjev. Vzporedno s tem je naraščalo, lahko rečemo, vsak dan število naših podmornic, ki so bile že ob pričetku vojne najštevilnejše na svetu. Italijanska vojna mornarice je ob izbruhu sedanje vojne imela v fašistični dobi na iovo zgrajenih ali moderniziranih 335 ladij s 717.100 tonami in sicer: 8 bojnih ladij s skupno 234.488 tonami, 8 težkih križark s 79.932 tonami, 26 lahkih križark s 113.264 tonami, 160 torpednih čolnov s 163.326 tonami, in 133 podmornic s 110.800 tonami. Istočasno s pripravo nove močne italijanske mornarice se je poskrbelo tudi za napravo vrste primernih oporišč za bodoče naloge. Potrebno je bilo usposobiti in povečati tudi posadke in oficirski zbor. Od leta 1922 do 1939 so bih' naglo spremenjeni izobraževalni načrti pomorske akademije in šol »CREMA«. Povečalo se je število te čajev in zboljšale so se naprave v ladjedelnicah ter povečalo se je število za praktično vežbanje. To je italijanska vojna mornarica, ki je izrazito fašistična sila, tako kakor je nastajala in kakršna ustreza sredstvom m duhu za dosego neizbežne zmage Domovine. Vojni invalidi ob 20 letnici Revolucije Rim, 26. okt. s. Izvršilna skupščina združenja vojnih invalidov, ki je bila sklicana pred obletnico Pohoda na Rim, je sprejela naslednjo resolucijo: Invalidi Italije se ob 20-letnici Revolucije, ki sovpada z odločilnim trenutkom v vojni, spremljajoči duha in rudi zemljevid sveta v tem smislu, da edinstvo in solidarnost stopata na mesto egoizma in privilegija, spominjajo, da je Fašizem povzel protest vojakov, ki so imeli na bojišču za tovariša Vodjo, kateremu so se zaupali po zlaganem miru, zagotavljajo čistost, ki :ma zopet prispodobo v krvi idealnih razlogov, katere je mladina vzljubila in narod prepričala. Pozdravljajo v trdni veri mlade, ki so tako krepostno služili in branili državo in bodo imeli po zmagi pravico bdeti nad njeno usodo. Resno stanje kralja Kristij. K odan j, 26. okt. s. Zdravniki, ki zdravijo kralja Kristijana, so ugotovili, da je vladar obolel za pljučnico in je zaradi tega njegovo stanje resno. Angleži obstreljuje}* Pariz, 27. okt. s. Angleška letala so napadla z bombami in strojnicami Francoze, ki so delali na polju pri Amiensu in Fe-cantu, ter so skušala bombardirati vlake in železniško progo. Med civilnim prebivalstvom so bili mrtvi in ranjeni. Inserirajte v „Slov. Narodu"! Novi uspehi na Kavkazu in v Stalingradu Zavzete močne postojanke pri Novorosijsku in Tuapseju — Uspeli hrvatskih lovcev — Uničena sovražna odporna gnezda v Stalingradu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. oktobra, s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje posebno poročilo^ Jugovzhodno od Novorosijska so bila v naskoku zavzeta močno branjena sovjetska oporišča. Nemške planinske čete so v trdovratnih borbah zavzele nadaljnje sorske postojanke severovzhodno od Tuapseja. Rušilna letala so v nizkih poletih napadala sovražnikove postojanke. Hrvatski lovci so sestrelili pri tem šest boljševik i h letal. V tem frontnem odseku se je izjalovilo več krajevnih protinapadov in sunkov sovražnika s hudimi izgubami zanj. Neka sovražnikova skupina sil je bila razkropljena. V Stalingradu so uničili napadalni oddelki sovražnikova odporna gnezda in zavzeli več novih hišnih blokov. Severno od mesta le bil napad prenesen v nadaljnje predmestje. Razbremenilni napadi sovražnika z južne in severne smeri so se zruš.li brez izjeme deloma v borbah moža proti motu. Oddelki bojnih letal so v zaporednih valovih obvladovali sovražnika. Nemški lovci so v teh borbah sestrelili 27 sovražnikovih letal- d očim smo izgubili eno samo letalo. Naše čete so onemogočile na fronti ob Donu sovražnikove poizkuse za prehod reke. V srednjem in severnem odseku fronte obojestransko delovanje napadalnih oddelkov. Nemški in rumunski bojni letalci so podnevi in ponoči obstreljevali dovoze sovražnika na železnicah in cestah. Težko topništvo kopne vojske je doseglo v petrograjskem zalivu zadetke na sovjet, skj trgovski ladji «Maratu«. Opažene so bile eksplozije in požari. V Egiptu je utrpel sovražnik potem, ko je bil povsod uspešno uhranjen veliki angleški napad, povsod najtežje izgube. Doslej poročajo o 104 uničenih oklopnih vozi. lih. Borbe trajajo dalje. Napadi nemškega in italijanskega letalstva so bili podnevi in ponoči usmerjeni na motorizirane edinice sovražnika. Rušilna letala tipa »Messersrhmidt« so sestrelila 4 sovražne bombnike. Sovražnikov poizkus za izkrcanje v noči od 23. na 24. oktobra okrog Marsa Matruha je nagla posredova, nje bojnih letal preprečilo že na morju. Lahka nemška letala so bombardirala i dobrim učinkom naprave na letališčih na trdnjavskem otoku Malti. Tudi na angleški južn] obali so nemška bojna letala včeraj uspešno napadala za vejno važne naprave na raznih krajih. Proslave v inozemstvu ob 20 letnici Pohcda na Rim Hitler je odposlal v Rim posebno delegacijo Narodno- socialistične stranke Berlin, 27. okt. s. Nacionalno socialistična korespondenca komentira vest, da obna-ja na Hitlerjev ukaz ob 20-letnici Pohoda na Rim v Rim posebna delegacija nacionalno socialistične stranke s šefom nemške delovne fronte dr. Leyem na čelu. Korespondenca piše, da Hitler in z njim nacionalno socialistična Nemčija manifestirata z odpošiljatvijo te delegacije svoje tesno zavezništvo s fašistično Revolucijo, ki je pred 20 leti s pohodom črnih srajc na Rim pričela prebujati duhovno Evropo. Navzočnost narodno socialistične delegacije na manifestacijah v Rimu hoče biti otipljiv izraz solidarnosti fašističnega in nacionalno socalističnega gibanja, kakor tudi skupnosti njune zgodovinske misije. Monakovo, 26. okt. s. Proslava pohoda na Rim je bila lotos v Monakovu izredno viokega duhovnega pomena z izrazom italijansko-nemške solidarnosti. Prvič je bil zgodovinski fašistični dan svečano proslavljen v znani dvorani Hofbrauhausa, kjer je stara narodnosecialitična garda prestala prve bitke proti komunistom in kjer je Hitler naznanil nemškemu narodu svoj program obnove in program stranke. Govorila sta Italijanom iz Monakova in množici nemških tovarišev okrožni vodja Bavarske Gelser in Kr. generalni konzul Italije Petrucci. Okrožni vodja je primerjal fašistično in narodnosocia listič no gibanje ter poveličeval italijansko-nemško tovarištvo, ki je nastalo v že oddaljeni dobi ter se kaže zdaj v krvnem deležu, ki ga narodi Osi prelivajo v neskončnih stepah boljševiške Rusije. Kr. generalni konzul je očrtal Italijanom in nemškim tovarišem položaj Italije do leta 1922. ter razloge za nastanek in zgodovinski razvoj fašizma. Svečanosti so se udeležili zastopniki Madžarske, Španije in Hrvatske ter najvišje osebnosti vlade, stranke in nemških oboroženih sil. Svečano proslavo 20-letnice je priredil krajevni Fašijo. Madrid, 26. okt. s. Ob 20-letnici pohoda na Rim, je bila v Italijanskem domu z obredom fašističnega nabora svečanost oh navzočnosti veleposlanika Lequijn, potitaj-nika falange Mora Flguera, zastopstev narodnih socialistov, skupin GIL-a in tova i-šic z akademije v Orvietu ter italijanske zajednice. Po naboru in poročilu o delovanju Fašija, ki ga je podal inspektor San Marzano, je generalni konzul Nosani izročil Fašiju fotografijo, ki jo je Duce podaril s posvetilom, in spregovoril plemenite besede, s katerimi je znova potrdil oopolno gotovost in neomajno voljo do zmage imperialne Italije. Z gorečo manifestacijo za Duceja, so bile sprejete konzulove besede. Svečanost se je zaključila z enominutno zbranostjo v počastitev padlih. Bratislava, 26. okt. s. Fašijo n italijanska zajednica v Bratislavi sta proslavila 20-letnico Pohoda na Rim ob navzočnosti italijanskega ministra in skupine 4*aliian-skih ranjenih oficirjev, ki so gostje rlovaške vlade. Spomnski govor je imel tajnik Fašija. Poudaril je, da se je fašist i fina revolucija prva borila za novi svetovni red. Proslava se je zaključila z mogočnim pozdravom vladarju in Duce ju. Tetuan, 26. okt. s. Italijani v Španskem Maroku so dostojanstveno proslavili 20-letnico fašistične Revolucije z resnobnim proslavami, ki so bile v Tetuanu, Melilli ut La Racheu. V Tetuanu je po poročilu Tajnika fašija konzularni zastopnik očrtal navzočim zgodovinski pomen tega dneva. Svečanosti so se udeležili nemški in španski konzul ter zastopniki narodno socialistične stranke in falange. Brezuspešni sovjetski razbremenilni poskusi v stalingrajskem predelu Izredno hude izgube sovjetskih čet Berlin, 26. okt. s. Mednarodna obveščevalna, agencija doznava iz vojaških krogov, da je skušal Timošenko včeraj v predelu Stalingrada iztrgati iniciativo nemškim operacijskim silam. Prešel je v napad na široki fronti ter poslal v ogenj svoje zadnje rezerve. Akcija se je pričela, z dveh nasprotnih smeri, iz severno-za padne četrti in iz južnega dela mesta. V tem zadnjem odseku so napadle dve diviziji strelcev in ena oklopna brigada v zaporednih valovih na ozkem odseku terena; postojanke neke nemške pehotne divizije. Napad, ki se je pričel na severu, se je omejil na pričetno fazo zaradi nagle intervencije bojnih nemških letal in rumunskih bombnikov, ki so preprečili sovražno akcijo. Borbe, ki so bile južno od Stalingrada so trajale skoraj ves dan. Boljševik! so imeli izredno hude izgube. Sele po uničenju 2S sovjetskih tankov in po več tisoč truplih napadalcev, ki so se nakopičili pred nemškimi črtami, je sovjetsko poveljništvo bilo prisiljeno opustiti misel na nove razbremenilne operacije. Tudi v obeh ostalih četrtih Stalingrada, ki sta se v sovjevskih rokah, je rdeči general Radincev skušal izvesti razbremenilno operacijo v divjih protinapadih s 300. divizijo strelcev, ki je bila ojačena s četami, ki so v naglici dospele ponoči. Področje jeklaren >Rdeči oktober« so boljše-viki preplavili od juga in severa za nekaj časa, toda nemški branilci so se povsod upirali napadu. Sveže sile boljševikov, ki niso razpolagale s težkim orožjem, je zadela neizbežna usoda, ki mora zadeti peščico v kot brez izhoda potisnjenih ljudi. Nič pomembnega ni poročat^ z osrednje in severne fronte, razen nekaterih akcij napadalnih oddelkov. Na fronti Ledenega morja in v vzhodni Kareliji se zdi, da boljševiki pripravljajo važnejše operacije. Ugotovljena je bila navzočnost svežih sovjetskih skupin in oja-čenj, opremljenih z zimsko opremo. S kavkaškega odseka poročajo o ojače-nem udejstvovanju v odseku Tereka. Izvldniške in letalske akcije na finskem odseku Helsinki, 27. okt. s. V zadnjih 24 urph sta se na fronti Aunuške ožine 'zjalovila dva poskusa izvidništva » strani sovjetske pehote. V nekem prehodu med močvirjem so bile izredno hude borbe. Na vseh ostalih odsekih fronte poročajo o udejstvovanju patrulj. V vzhodnem predelu Finskega zaliva so finski lovci zrušfli tri sovjetske Hurricane. V Aunuški ožini so bili naplavljeni ostanki nekega sovjetskega strmoglavca *PE 2r, ki ga je protiletalsko topništvo nedavno zadelo. Uničevanje sovjetskih Stockholm, 26. okt. s. List >Allehanda« objavlja, da je šef železnic južnovzho bio od Stalingrada v neki izjavi, ki so jo prinesla »Izvestja«, priznal, da. je letalstvo Osi povzročilo hudo škodo na tem strateško izredno važnem železniškem omrežju. Letalstvu Osi je večkrat uspelo prekiniti proge in uničiti železniški materijal. Brezuspešno se je često uporabljal način razprSenja vagonov na tračnicah, ko se je bližal letalski napad, Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 27. oktobra 1942-XX it«* 246 Prave besede o pravem času Ljubljanski Škof g. dr. Grego rij Rozman je v zvezi z borbo proti hi—-nizmu v zadnjem času že opetovano naslovil na naie ljudstvo tehtne, vse-ga uvaževan ja vredne besede. Ta ko je storil tudi na letošnji praznih Kristuse Kralja, ko je spregovoril pred si ovesno službo božjo v stolnici. Dejal Je med drugim: V nadnaravnem svetu so kraljevske pravice Kristusove še mnogo močnejše, pa tudi icpše in bolj osrečujejo, kot v naravnem oziru. Zato pa je tudi nadnaravna zveza s Kraljem KrMusom neprimerno važnejša, dragocenejša. Kdor bi nas hotel odtrgati Iz nadnaravne družbe, nam vzeti otroitvo božje, nas ločiti od Kristusa, je večji, nevarnejši sovražnik, kot tisti. Ki nam jemlje naravne dobrine, ki so pač tudi od Boga, a za večno zveličanje niso nujno potrebne. Kdor pa zvezo z Bogom, milest iz vere, upanja in ljubezni vzame, ta nas za vso večnost stori neizmerno nesrečne in ta nesreča se ne da nikdar več popraviti. Ta največji sovražnik je brezboštvo, ki se je prvič v zgodovini pokazalo tudi v našem narodu. Brezboštvo se ni rodilo iz slovenske duše, ki je pregloboko religiozna, da bi mogla roditi takšen sad. Tudi v Rusiji se ni rodilo, kakor lažnivo trdijo pretkani zapeljivci našega naroda, da bi s krinko slovanskega nacionalizma prevarali ljudi in jim izruvali korenine vere v Boga, ki najgloblje segajo v našo dušo. Brezboštvo je strup iz tujine — utihotapljen med nas po zaslepljenih Razgovor s slikarjem Milošem šušteršičem in kratek sprehod po Dolenjski v Obersnelovi galeriji Ljubljana. 27. jktober Mladi slikarski umetnik Miloš feužteršič ie priredil v Obersnelovi gMeriji na Gospo-svetski cesti svpjo prvo samostojno raztnvo in dosegel velik uspeh ter vsestransko priznanje. Na ogled je postavil 32 najnovejših del. po večini pokrajin. Med najboljšimi razstavljenimi umetninami je nedvomno »Luža I«, ki jo je kupil poveljnik XI. Armadnega Zbora EI.sc. Mario Robotti. Ostala dela so: »Luža II«, »Pomlad na Luži-, »Kaščar, »Občine«, '»Samota-. »Cešnja-r, »Na Pluski«, ? Sreza s, »Pet na Občine«, »Selca I« in »S^lca II Pod Liscem«, »Polotje« in »Jesen v Gaberju«. Poleg teh pokrajin je pcstnvil na ogled tudi lastni portret in tri portrete »Mati«. »Cveti« in »Darko«. Su-žteršičeve pokrajine so dovršene in obiskovalec njegove razstave dobi verno sJiko Dclenjske. Med ogledom razstave sem re seznanil z mladim umetnikom in pogovorila sva sc o marsičem. Pred vsem me je zanimalo, kaj misli o umetnosti med vojno, o njenem pomenu, zakaj razstavlja in kaj na-mei ava. »Kaj me je napotilo, da razstavliam? Težko mi je odgovoriti na to vprašanje, prav tako težko, kakor če bi moral dnti odgovor na vprašanje: čemu slikam. Slikanic mi je postalo življenjska potreba, razstavljam pa zato, da bom mogel spet utešiti to potrebo. In bi bil mnosfo bolj zadovoljen in srečen med svojimi kmeti med j-^jde in gabrovimi gozdovi. V Ljubljano sem prinesel svojega dvetelnega sinčka in kup slik, ki so mi bile prav tako drage, kakor rtrok v naročju. Ni čudno, zakaj le sam morem vedeti koliko srca sem vložil v vsako, koliko trpljenja in žrtev so me stale vse brez izjeme, slabe še bolj kakor dobre, čemu sem pravzaprav vzel slike namesto vreče moke ali fižola, točno nisem vedel. Pograbil sem jih. kakor pograbi tisti, ki mu hiša gori. kletko s kanarčkom. Ravnal sem se po nagonu, ki me ni varal. Danes razstavljam. Dela so mi pohvalili, posebno mojster Jakopič, ki pozna življenje m naravo prejkodane bolj kakor vsi naši amet-niki in ki ga najbolj spoštujem. Zato sem razstavil. Končno pa, saj nisem delal 'ase! Upam, da bodo moje slike vsakomur razumljive in da sem zadovoljivo upodobil svoj dolenjski kot«. Raj pa vaši nazori o umetnosti in umetnikih ? »So dvojni. Prvi so rezultat teoretičnega spoznanja, ustvarjeni na ukaz razuma in srca. drugi pa po pridobljenih in praktičnih izkušnjah. Raje govorim o prvih, človeku je umetnest isto. kar lepo vreme rastlinam. Preprost človek ima vero. kdor ] ima vere pa se mora zatekati k umetnosti. Ce pa more živeti brez obojega, je barbar, žival . . . Včasih so bili umetniki nekaki preroki, danes pa jih je seveda toliko, da se težko govori o čem takem, t: koda za umetnost, da je toliko umetnikov, ki pa v resnici niso bili. niso in ne bodo umetniki. Zaradi tega umetnost nima tiste vrednosti, ki bi jo sicer morala im?ti. Ne vrednrsti ne vpliva. Sam sem mnenla. da mera biti umetnost last vseh in ne samo izbramh ljubiteljev umetnosti. Mora! Vendar s tem ne trdim, da mora n. pr. Stane Kregar svoje slike nesti na Vodnikov trg ali v predmestno krčmo. Tisti, ki nimajo smisla za umetnost, radi govore, da je umetnik človek, kakor so drugi. V resnici pa lA tako. Ni umetnik noben polbog, toda kakor revna mali dvanajstih otrok ali dninar, ki vzdržuje desetčlansko družino, br?z dvoma zaslužita naslov heroja, zasluži delaven in ustvarjajoč umetnik isti naziv. TJverjen sem. da si nihče od vas niti predstavljati ne mere. koliko gorja, bridkosti, samo-premagovanja in žrtev mora :ievek prestati preden naredi nekaj, kar je vsaj i lalo umetniško. Človeška umetnost en ..odi iz silnih bolečin. Ni pa s tem rečeno, da je baš ustvarjanje težko. Sam akt slikanja se mi zdi najlažje izmed del čim se obvlada začetne težave tehnike in materijala. Pri nas pravijo nekateri, da je zanimanje za lepo umetnest veliko in da je naša umetnost dobra. Nisem poklican, da bi o tem sodil, imam pa svoje mnenje«. * Kakšni so izgledi za .imetnost med vojno? Mislim, da je ravno umetnost tista panoga kulturnega življenja, ki je v vojnem času še najbolj poklicana, da do kraja stori svojo dolžnost. Ni slabo znamenje za Ljubljano, da se prav v tem letu vrste razstava za razstavo. To je dokaz trmaste volje do življenja, zakaj volja ds d*»la, je volja do življenja. Kdor v snežnem metežu omaga in obmiruje, je izgubljen. Samo po sebi pa se razume, da je »vojna umetnost« nekoliko drugačna kaKor tista iz miine dobe. V vojni stoji smrt v neposredni bližini človeka in je razumljivo, da ne more iti neotčuteno mimo umetnika. Ni potrebno, da bi se izoblikovala kakšna posebna, modna vojna umetnost, toda vse, kar se stori, nosi znak časa, če je umetnik še toliko, da ga tudi vojna briga. In to je d j vol j da ga briga, več se od umetnika iie sme zahtevati«. Prepoved proizvodnje in predaje usnjenih izdelkov Glede na potrebo, da se zagotovi spoštovanje določb naredbe Visokega komisarja z dne 3. aprila 1942-XX št. 62 o prepovedi uporabe usnja pri izdelovanju kovčegov, torbic^ kočij, tapeciranja, opreme in sploh izdelkov iz kož na splošno, odreja visoki komisariat naslednje: Prodaja prelmetov, ki spadajo v skupino kovčegov, torbic in tapeciranja, ki so v celoti ali deloma izdelani iz kož, je potrošnikom dovoljena le do 31. decembra 1942-XX. Upoštevajoč, da ostanejo še nalalje v veljavi določbe o prepovedi uporabe usnja pri izlelovanju kovčegov, torbic, kočij, tapeciranja in izdelkov iz usnja na splošno, kakor tudi ostale določbe v omenjeni naredbi, je od 1. januarja 1943 dalje prepovedana prodaja naslednjih predmetov, izdelanih iz usnja: kovčegov, pokrival, map. potnih torbic, damskih torb in torbic, listnic, naslanjačev, stolov, blazin in drugih predmetov opreme. Zalege nave lemh predmetov, ki ne bodo prodane do 31. decembra, bodo morale industrijske in trgovske tvrdke shraniti. Visoki komisariat pa bo kasneje izdal odredbo o njih uporabi. Glede uporabe usnja, ki ni primerno za drugačno uporabo ter uporabe usnja, ki ni primerno za izdelavo čevljev in za proizvolnjo predmetov iz usnja, namenjenih za izvoz, si Visoki komisariat pridržuje pravico, da odredi prepustitev morebitnih zalog takih kož In-teresirancem. Pokrajinski korporacijski svet in druge oblasti in ustanove, ki prejmejo to okrožnico, se vabijo, da poskrbe za spoštovanje navedenih odredb. Začetek pouka na drž, učiteljišču Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča vadnišk m učencem :'n učenkam, oziroma njihovim staršem, da se bo pričel reden pcuk v torek dne 3. novembra t. 1. v I. nadstropju na ženski (severni strani šolskega poslopja. Resljeva cesta. Učenci vseh štirih razredov naj pridejo omenjenega dne ob tri četrt na 9 v šolo. učenke pa ob 2 popoldne. Pouk bo za učence in učenke tri dni dopoldne in tr; dni popoldne kakor sledi. Učenci: v ponedeljek, torek in sredo dopoldne ter v četrtek, petek in soboto popoldne; učenke^ v ponedeljek, torek in sredo popoldne ter v četrtek, petek in soboto dopoldne. Vsa druga potrebna navodila bodo učenci in učenke zvedeli v torek v šoli. — V torek dne 3. novembra se prične delo tudi v otroškem vrtcu. Otroci, ki so bili sprejeti v otroški vrtec, naj pridejo v šolo ob 9. uri. Prebivalstva Ljubljane sinovih našega naroda, ki zaradi tega resnično zaslutijo naziv izdajalcev. Brezbottvo je sad materialističnih filozofov, ki kakor črvi rijejo le v tvarni snovi In nikdar ne vidijo botjega sonca nad seboj, ki nam svetlo in toplo kaže tja, kjer bo nam dana končna izpopolnitev, katere noben materialni napredek še od daleč doseči ne more. Sirili — kot kugo — so brezboštvo tisti internacionalni Judje, ki so svojo lastno vero najprej zavrgli in vidijo svoj življenj, ski namen v materialnih dobrinah in v nadoblasti nad vsemi krščanskimi narodi. Iz tega vira je strup brezbostva prišel v duše drugih narodov in pod lažno krinko nacionalizma Se prav posebno v duše slovanskih narodov. Ta strup moramo odstraniti iz našega naroda, če mu hočemo ohraniti življenje. Kajti če brezboštvo zavlada narodu, bo narod uničen in mu nobena akcija ne bo več mogla pomagati k ž'vljenju. Narod, ki Boga zavrže, bo tudi BOG zavrgel — ne morda takoj, ker Bog dolgo čaka, cela stoletja včasih, a pogin je neizbežen In pride vprav v tistem času, ki ga je Bog določil. S Spodnje štajerske — Iz vlaka je skočila. Na glavnem kolodvoru v Mariboru je skočila iz osebnega vlaka na Hrvatsko namenjena 19-letna Draga Majdovec. Zlomila si je nogo, poleg tega je zadobila težje notranje poškodba. V Studencih pri Mariboru je padel 131etni učenec Daniel Obreza z lestve in si zlomil levo roko. 591etni pekovski pomočnik Rudolf Peršak iz Maribora je padel v obcestni jarek in se močno pobil po glavi. Vse tri ponesrečence so prepeljali v bolnico. — Zanimiv koncert v Mariboru. Jutri zvečer bo v dvorani štajerskega Heimat-bunda v Mariboru zanimiv koncert Priredil ga Mozarteum kvartet iz Solnograda. — Demantna poroka v Šmarju pri Jelšah. Zakonca Jože in Marija Novak iz Senovice pri Šmarju pri Jelšah sta proslavila 17. t. m. demantno poroko. Mož je bil rojen 7. marca 1853. žena pa 21. marca 1859. Poročila sta se pa 16. oktobra 1882. Imela sta 7 otrok. Oba sta se čila in zdrava. — Tečaj za zdravniško pomožno osebje. V Slatini Radencih je bii prirejen tečaj za zdravniško pomožno osebje pod vodstvom dr. Klingerja iz Graza, ki V predaval zlasti o teoriji in praksi mc.3aže. Predavalo je še več zdravnikov. Tečaj je imel 29 udeležencev. Iz Srbije V sredo 28. oktobra praznuje Italija dvajsetletnico pohoda na Rim. Javna poslopja bodo v mesta okrašena z zastavami od zore do mraka. Zato se poziva prebivalstvo mesta, da okrasi svoje hiše ob tem zgodovinskem dogodku z obeše-njem državnih zastav. — Smrtna nesreča. V Ljutomeru se je pripetila te dni smrtna nesreča. Iz Radgone je privozil z veliko hitrostjo proti Ormožu avto, ki je drvel skozi Ljutomer. Domov vračajoči se 571etni uslužbenec deželnega urada v Ljutomeru Maks Pogrujc je hotel čez cesto, pa ga je zadel avto in j ga podrl. Zadobil je tako težke poškodbe, da je na mestu izdihnil. Pokojni Pogrujc je bil v Ljutomeru splošno znan in priljubljen. — Smrt pod tovornim avtom. 351etn: vini čar Henrik Kopčič iz Pesnice je skočil na cesti pod tovorni avto in zadobil tako i težke poškodbe, da je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. — Gibanje prebivalstva v Celju. V Celju sta se poročila Konrad Vovšek in Ana Bregar. Umrli so Anton Toster. Silva Sovine. Maks Friedrich. Rudolf Črešnik. Rudolf Lessing, Vaclav Cerer, Franc Jelar, Miha Belina in Anton Lapan. Iz Hrvatske — Pospeševanje nemške umetnostne obrti. Nemška umetnostna obrt na Hrvatskem ima že svojo tradicijo. Za njeno pospeševanje je sklenil urad za umetnost in znanost nemške narodne skupine na Hrvatskem ustanoviti v Osijeku delavnico za umetnostno obrt. V nji se bo učila nemška mladina med počitnicami umetnosti »esoreza in keramike. Pozneje bodo otvorjeni še oddelki za uporabno grafiko, knjigovezui-štvo, umetnostne mizarstvo, gtrugarstvo, kovaštvo in stekloslikarstvo. Posebno nadarjeni učenci bodo imeli priliko posvetiti se posebni panogi umetnostne obrti. — Hivatska »Pomoč«. Hrvatska pomožna akcija s-Pomoč«, ustanovljena 'ani 29. septembra začne letošnje delovanje 1. novembra. Njeno delovanje traja skozi vse leto, v zimskih mesecih pa prireja zlasti javne zbirke prostovoljnih prispevkov. Njen vodja dr. Krešimir Mlač se je vrnil nedavno iz Nemčije in Slovaške, kjer je temeljito proučil ustroj zimske pomoči in pomožnih akcij, da bi razširil letošnje delovanje »Pomoči«, ki je zbrala lani .'J5.000.000 kun. V letošnji zimi bo delovanje deljeno. Najprej bo prirejena med državnimi uradniki nabiralna akcija, ki naj jih napoti, da bi prispevali za zimsko pomoč mesečno 1*£ do 2*7r svojih plač. Nabiralna akcija bo prirejena tudi med zasebnimi uradni-Ki in nameščenci. Poleg tega bodo pa zbirali prostovoljne prispevke tudi po ulicah in hišah. Za zbirke po ulicah bodo 'zdelani posebni znaki z grbom mesta Zagreba, ki proslavi letos 700-letnico ustanovitve. Za Zagreb bo izdelan še poseben znak. na katerem bo upodobljena listina z zlatim pečatom, s katerima je bil leta 1242 Zagreb povzdigrvjen v kraljevsko svobodno mesto. To bodo znaki za zbiranje prostovoljnih prispevkov v novembru. Za december pa pripravljajo znake v obliki zastavic r. raznimi hrvatskimi narodnimi nošami. Vseh znakov bo okrog 1.000.000 in stroški za nje bodo znašali 3.000.000 kun. — Obvezna prijava obveznic. Finančno ministrstvo opozarja imetnike bosansko -hercegovskih obveznic, da :ih morajo predložiti v pregled ministrstvu. — 80-letnica hrvatske železnice. Hrvatska železnica je praznovala prej.^n'i me^ec 80-letniro. 30. septembra 1872 je prispel v smeri od Zidanega mesta v Zagreb prvi vlak. ki je naslednjega dne odpeljal proti Sisku. S tem je bila otvorjena prva hrvatska železniška proga vodeča od Zidanega mosta preko Zagreba v Sisak. ^0 let pozneje je bil dograjen in izročen njegovemu namenu zagrebški glavni kolodvor. Zdaj je ta kolodvor največja ovira v razmahu Zagreba proti jugu. Zato stopa vedno bolj v ospredje vprašanje preložitve glavnega kolodvora. O tem imajo v Zagrebu pripravljenih že več načrtov. — Nov kino v Zagrebu. V soboto je bil v Zagrebu otvorjen nov Ufin kino »Dubrovnik«. Vse poletje so renovirali poslopje in dvorano. Stroški so znašali 4.000 000 kun. Otvoritvena svečanost je bila pod pokroviteljstvom nemškega poslanika Siegfrieda Kascha in zagrebškega župana Ivana Wer-nerja. Prikazovali so prvič na Hrvatskem znani Tobisov film »Dunajska kri«. — Nova železniška proga. Hrvatsko železniško ravnateljstvo sporoča, da se je že pričela gradnja nove železniške proge Banjaluka—Okučani. Proga bo dolga 58 km in gradbeni stroški bodo znašali 500,000.000 kun. — Obdavčenje skritih rezerv. Na Hrvatskem bodo v bodoče obdavčene rezerve trgovskih in industrijskih podjetij, ki niso razvidne iz bilanc. — Telefonski promet z Norveško. Ministrstvo za promet in javna dela je dovolilo, da se prične s 1. novembrom brzojavni promet med Hrvatsko in Norveško s posredovanjem nemške in švedske poštne uprave. Duhovna podlaga narodnega socialis- V Nemškem znanstvenem insrtuta v Beogradu je predaval oni dan predstavnikom srbske javnosti vladni svetn'k Messer-schmidt iz propagandnega štaba državnega ministra Alfreda Rosenberga o duhovni podlagi narodnega socializma. V širokih jasnih potezah je opisal ogromni preokret v zgodovini nemškega naroda po orvi svetovni vojni. Ta preokret ni nastal iz teorije za pisalno mizo, temveč iz spoznanja in iz najglobjega trpljenja izvirajočih izkušenj Adolfa Hitlerja. Zvest germanskemu načinu mišljenja in čustvovanja narodni soc-r.-lizem ni izoblikoval d.ktature nasilja, temveč bistvu germanstva že od n^Kdaj odgovarjajoče vodstvo, ki mu sledi v strnjen skupnosti ves narod. Kakor pa postavlja narodni socializem lastno narodnost nad vse. tako spoštuje tudi tujo narodnost in njegov sedanji boj velja novi Evropi, ki morajo na njeni zgradnji sodelovat; po svoje vsi narodi. — 200 let srbske upodabljajoče umetnosti. Ravnatelj umetnostnega muzeja v Beogradu M. Kašanin je nap.sal kn; go o razvoju srbske upodabljajoče umetnosti ; 2C0 letih, prosvetni minister Ve'ibor JcnrČ je napisal uvod. Knjiga je izSJa v srbščini .n nemščini v državnem zalc/.n.šlvu m je be-gato ilustrirana. — Carinske man i pul azijske pristojbine. Srbski uradni list št. 35. z Ine 23. t. m. priobčuje razpredelnico carinskih manpu-lacijskih pristojbin, ki se plačujejo v Srbiji in Banatu pri uvozu. ;zvozu in t:sn-zitu. — Setev ozmine. V Srbiji se je pričela setev ozimine — pšenice, rži in ječmena. Vreme je za setev zelo ugodno — Nov kino v Beogradu. Berlinska Ufa je kupila kino na Terazijah. k: je služil doslej znani nemški organizaciji »Kraft durch Freude« v gledališke namene. Jutri bo ta kino zopet otvorjen. Dvorana je bila lepo obnovljena in dobila je novo tehnično instalacijo. Pri svečani otvoritvi bo sodeloval veliki radijski orkester. Prikazovali bodo nemški barvni film »Zlato mesto«, k': so ga prikazovali doslej samo na Biennali v Venezii. K svečani otvoritvi sta hotela prispeti Kristina Soderbaum in Veit Harlan, ki igrata glavni vlogi v tem filmu, pa sta bila iz tehničnih razlogov zadržana. — Dodelitev nakaznic za železo. Srbska centrala za železo poroča, da morajo bit: prošnje za dodelitev nakaznic za železo in kovine pisane v nemščini ter naslovljene na generalnega pooblaščenca v Srbiji. Iz pokrajine Trieste — Zvezni tajnik G. Spangaro je bil te dni na nadzorstvenem potovanju v Gradu, kjer je inšpiciral delovanje tamkajšnjega fašija. — Nadzorstveno potovanje Zveznega tajnika. Triestinski Zvezni tajnik G. Spangaro je bil na nadzorstvenem potovanju ter je inšpiciral delovanje fašijev v krajih Basovizza. Corgnale. S. Antonio in Bosco. S. Dorligo della Valle. Cattinara in Di-vaccia. Ob tej priliki je dal strankinim prvakom navodila za nadaljnje delo. — Zaključena slikarska razstava. V nedeljo je bila zaključena slikarska razstava slikarja Cesara Cuccolija v Michellazzijevi galeriji v ulici S. Nicolo. Za razstavo se je zanimalo številno triestinsko kulturno ob-čnstvo. iSe/esifiea KOLEDAR Danes: Torek, 27. otkobra: Frumettcij, Sabina DANAiNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zvezde gledajo z neba Kino Sloga: Laaclateci vi v ere — Pustite nas živeti Kino Vnion: Usodni briljanti Razstava sMkarja Miloša Auftteršiča Dolenjska vas« v galeriji Obersnel na Gospo-svetski cesti, odprta od 9. do 18. DE2URNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet. Blehvpisova cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Ustnr, Selon-burgova ulica 7. Športni pregled Livorno vodi še naprej D:viz:ja A italijanskega nogometnega prvenstva je imela v nedeljo na sporedu nekaj zanimiv h tekem Za presenečenje je zopet poskrbel vodilni Livorno. ki jc premagal Atalanto na njenih tleh. Pol izkupička je odnesla še Roma v Benetkah, v vseh ostaTh tekmah pa so zmagali domači klubi. Rezultati so naslednii: Vincenza: Vicenza-Triestina 2^1 Benetke' Venezia-Roma 0:0 Genova: Ligurja-Juventus 1:0 Rim: Lazio-Ambrosiana 3:1 Milan: Forentina-Mihmo 3:1 Torino: Torino-Genova %*l Bergamo: Livorno-Atalanta 2:9 Bologna: Bologna-Bari 4:0 Stanje v tabeli je: 1. Livorno ($-3) R točk. 2. Roma (4:2) 6. 3. do 7. Genova (12:5). Bologna (7:2), Lazio (6:4), Fiorenti-na (9:6) in Ambrosiana (4:4) 5. 8. in 9. Torino (9:6) in Bar (4:7) 4. 10. do 12. Milano (3:5). Triestina (3:4) in Liguria (3:6) 3, 13. do 16. Juventus (4:8), Venezia (3:8), Atalanta (2:5) in Vicenza (6:13) 2 točki. Spezia je porazila Cremonese V diviziji B je poskrbela za senzacijo močna Spezia. ki je prva zavrla Cremone-seju njegovo naglo napredovanje. Porazila ga je na njegovem igrišču 3:0, kar daje njeni zmagi še večjo vrednost. Tekme med Anconitano in Savono ni bilo. Rezultati so tile: v Novari: Novara-Napoli 0:0, v Piši* pisa-Modena 4:0, v Cremoni: Spezia-Cre-monese 3:0, v Sieni: Sienn-Mater 4:0, v Bustu Ars.: Pro Patria-Alessandria 1:1. v Pescari: Pescara-Brescia 1:1, v Udinu" Udinese-Padova 1:1 in v Palermu: Paler-mo-Fanfulla 3:0. V tabeli je vrstni red naslednji: 1. Spezia 7 točk. 2. Napoli 6. 3. do 8 Cremonese, Brescia, Padova, Udinese Pisa in Paler-mo 5, 9. do 11- Novara Alessandria in Pro Patra 4, 12. do 14. Fanfulla, Anconitana in Modena 3. 15. in 16. Savona in Siena 2, 17. in 18. Mater in Pescara 1 točko (Anconitana in Savona sta igrali eno tekmo manj). — Priprave Nemem- za tekmo s Hrvati, Po že uvedenem običaju pripravlja sedaj nemiki nogometni trener Herberger svoje izbrance tudi za nedeljsko tekmo 9 Hrvatsko. Reprezentančna enajstorica je r.asto, pila v nedeljo v trening tekmi z \Vurtem* bergom in zmagala 7:2. 4 O čudežu O s r a m žarnice Dal prodigio della Lampada Osram Come uns buona stufa rijparmia earbone, utilizzan-dolo economicamente, con ta lampada OSRAM« O risparmia correnre perche quesra viene vantaggiosa menfe traiformata in luca. Le lampade OSRAM-D hanno il f a-nenlo a doppia -p ' j« Oues'o significa 1 Minor consumo di corrente alta affictenza iumino»a. LAMPADE OSRAM O mo fa tuce e poco consumo Kakor dobra pec prihrani premog, če ga uporablja ekonomično, tako prihrani žarnica OSRAM-D lok, ker ga le-ta spreminja z uspehom v sveHobo Koncert Ljubljanskega komornega tria Koncert Ljubljanskega komornega tria bo v torek, dne 3. novembra t. 1. ob 18. uri v veliki Filharmonični dvorani. Člani Ljubljanskega komornega tria so: violinist Albert Dermelj, čelist Cenek Šedlbauer in pianist Marijan Lipovšek. V tej sestavi deluje Ljubljanski komorni trio že drugo sezono z lepimi umetn;škimi uspehi. Za seboj ima vrsto javnih in pravposebej še radijskih koncertov, ki so nas seznanili z literaturo, ki je napisana za to sestavo v najrazličnejših narodih. Prihodnji torek so na sporedu komorne skladbe za trio, ki so jih napisali: Pugnani. Mozart in Smetana. Skladatelj Lipovšek pa je zastopan s svojo Sonato za violino in klavir. Več o posameznih delih bomo Se priobčili. Vstopnice za komorni koncert so že v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Nov grob V nedeljo je umrl v Ljubljani značajen mož, Josip Pirjevec, star 76 let. V Ljubljani je imel številne prijatelje in znance, ki so ga vsi zelo čislali. Stanoval je na Tržaški cesti. Pokopali ga bodo danes. Pogreb bo z žal, do kapelice sv. Petra. Možu poštenjaku časten spomin! To pa Manjša poraba loka in velik svetlobni učinek. O S R A M- D ŽARNICA mnoge svetlobe in mqjlmo porabo o 7 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes mirno v Gospodu zaspala naša ljuba mama, stara mama, tasCa, teta, sestra, gospa MARIJA KARO roj.ROBLEK Pogreb bo iz hiše žalosti, Rožna dolina, Cesta II, st. 31 v sredo 28. t. m. ob 5. uri popoldne na farno pokopališče na Viču. Ljubljana, dne 27. oktobra 1942. Žalujoči: VALENTIN, JOŽE, RADKO, sinovi; ROZ1, MINKA, sinahe; ZDRAVKO, SILVA, ROS AND A, RADIČ A vnuki in vnukinje; FRANČIŠKA GASPERIN, sestra — in ostalo sorodstvo Kt*. 246 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 27. oktcbra 1912-XX Stran 3 I Docent dr. Josip Cholewa | Ljubljana, 27. oktobra V noči na ponedeljek je v Ljubljani umrl docent zagrebške univerze in §ef Zavoda na pobijan,e novotvorb, primarij dr. Josip Chofcnva, mož, ki je i kot zdravnik i kot družinski oče nenadomestljiv. Zadela ga je srčna kap. Nihče, kdor je poznal plemenitega pokojnika, se ni mogel včeraj dopoldne sprijazniti z mislijo, da je vest o njegovi nenadni smrti, ki se ;e bliskovito razširila po mestu, kruta resnica, še pred dnevi sem pa srečal na ulici in mi je ves radosten pripovedoval o novih pridobitvah Zavoda za raziskovano novotvorb in pa o možnosti razširitve in poglobitve borbe proti *ej zavratni morilki človeštva, ki ji je s svojo jekleno voljo, vztrajnostjo ln nedosegljivo zmožnostjo jemal človeška življenja iz mrzlega objema. Govoril je o živ-rjenju, on, ki je rešil toliko človeških življenj gotove smrti in ni vedel, da je tista brezobzirna, a strogo pravična sila. ki pred njo vse klone, in jo imenujemo tudi Usoda, že zapisala v svoj imenik tudi njegovo ime. ki ga bomo ohranili v trajnem spommu in Se bomo zmeraj s hvaležnostjo in spoštovanjem spominjali nanj . .. Dr. Josipa Choiewa ni več med nami,. . V ponedeljek zjutraj bi bil moral operirati težko bolno ženo. ki s« zdravi v Zavodu za pobijanje raka. Za nevarno operacijo je bilo že vse pripravljeno . . , Bolnica je čakala le še njegove odrešilne rok» ki pa je že nekaj ur prej večno odložila kirurški nož . Dr. Josip Cholewa se je rodil kot prvi sin ubožne plemiške rodbine v Boguminu v 61ez::ji. Ko mu je bilo komaj 16 let je izgubil očeta in je moral odtlej sam skrbeti za svoje šolanje ter že v zgcdnjj mladosti okusiti senčne strani življenja. Nižjo čolo je dovršil v Moravski Ostravi, a medicinske študije je začel v Krakovu in nadaljeval v Grazu. kjer je bil v svojstvu kirurga učenec prof. Hackerja. Med prvo svetovno vojno (1914—1918.) je služboval v Novem mestu in Mariboru. Bil je vojaški zdravnik in je našim ljudem že takrat napravil premnogo uslug in dobrot. Nato je postal primarij in predstojnik brežiške bolnišnice, kjer je ustanovil 1. 1921. onkološki laboratorij, ki ga je vzdrževal z minimalnimi sredstavi. a kljub temu dosegel zavidanja vredne uspehe, ki so pri nas in Sirom sveta dobro znani, in objavil mnogo znanstvenih razprav. V priznanja za njegovo znanstveno delo ga je zagrebška univerza spreiela kot zasebnega do^*»nta ra eksperimentalno ontologijo. Brežičanom je nieeovo delo na doIIu zdravilstva nst«l* v hvaležnem spominu. Rajnki je dal tudi pobudo za ustanovitev Zavoda za raziska-vanje in pobijanie novotvorb v Ljubliani. ki je zaslovel daleč po svetu. V svoji gigantski borbi proti morda največji sodobni morilki človeštva je bil zmeraj v stikih z ostalimi podobnimi ustanovam' v tujini, tudi onkraj oceana, posebno v Berlinu in Brnu ter od 1. 1940 dalje tuii z zavodi za pobijanje raka v Italiji, predvsem z Isti-tuto ćrel canero v M'lanu. "E?;l je največji borec za pobijanje raka pri nas in med največjimi sploh. Kdor je dr. Josipa Cholevvo poznal osebno, ga ne bo nikoli pozabil. Bil je zdravnik v pravem pomenu besede Njegovo delo in vrednost bomo lahko spoznali šele zd^j, ko ga ni več . .. Zapustil ie globoko užaloščeno soprogo in hčerko-edinko. ki se je posvetila učenju mediclme In vredno stopa po poti svojeg *i velikega očeta. Kaj naj še napišem o nenadomestljivem pokojniku ? Vsaka beseda bi b;la premalo. Smrt nam ga je ugrabila prav v trenutku, ko nam je bil najbolj potreben . .. Morda je Usoda hotela poplačati niegovo neprecenljivo delo in ga je prav zato predčasno poklicala v večni mir ... Dejstvo pa je. da bi bilo na svetu mnogo bolje in lepš2, če bi vsak človek za skupnost storil vsaj en odstotek tistega, kar je storil dr. Josip Cholewa. Naj mu bo lahko poslednje počivališča! Užaloščeni družini naše najgloblje so-žalje! —mir. DNEVNE VESTI — Na polju slave sta padla strojničar Artur Nova t i, rojen 1919. iz Verane Brian-ze. Žrtvoval je svoje mlado življenje na ruskem bojišču, kjer je padel tudi 20-letni Angel Ogliari. rodom iz Milana. Bil je vnet pripadnik fašija v Medigliji. — Povečanje pridelka žita v Dalmaziji. Agencija »Agit« poroča* V skladu z višjimi navodili so biLi v vseh dalmazijskih pokrajinah po prizadevanju pristojnih organov proučeni ukrepi, da se čim bolj zviša poljski pridelek s posebnim ozirom na pridelek, ki se nanaša na prehrano. Med drugim je bila posvečena posebna pozornost razdelitvi semenskega žita poljedelcem, za kar bodo poskrbeli tehnični organi poljedelstva. Poljedelski tehniki so nadalje proučili možnost čim izdatnejšega iz-koriščenja onih predelov, ki so ugodni za rast žita, pa tudi onih površin, ki niso Ugodne za žito, ki pa jih bo mogoče obdelati za druge važne kulture. — Ustanovitev finančnega nadzorstva v Spalatu in Cattaru. Kakor poroča specialni dopolnilni vestnik za Dalmazijo. ki ga izdaja agencija »Agit«, je bilo v okviru upravne reorganizacije v priključenih pokrajinah ustanovljeno posebno finančno nadzorstvo v Spalatu in Cattaru s pristojnostjo na vsem področju zadevnih pokrajin, pristojnost finančnega nadzorstva v Zari je bila razširjena na vsa ona nova okrožja, ustanovljena na novih področjih, ki so bila istemu priključena. — Tečaji italijanskega jezika in kulture v Spalatu. Agencija »Agit« poroča* Konec tekočega meseca se bodo pričeli v Spalatu trije tečaji italijanske kulture in jezika, ki so poverjeni odličnim učiteljem ter profesorjem spalatskih srednjih šol. Prvi tečaj je namenjen onim, ki nimajo nobenega znanja italijanščine. Drug: tečaj, v ka-:erem se poučuje slovnica z italijansko književnostjo, je namenjen onim. ki že precej dobro obvladajo italijanščino in ki želijo, da bi jo pravilno pisali. Tretjega tečaja pa se bodo lahko udeležili oni meščani Spalata. ki se želijo poučiti glede razvoja italijanske kulture in glede vplivov, ki jih je imela ta kultura v preteklih stoletjih. — Srečna mladenka: Pride pod brzeči vlak. pa ostane popolnoma nepoškodovana. Srečno naključje je bilo odmonjeno 20-letni Adeli Cenni iz Imole pri Bologni Na železniškem postajališču v Bologni, je skočila na pospešeni vlak Bologna-Pescara, ki je že odsopihal. pa se jj je pri skoku na stopnišče železniškega voza spodrsn:lo. Iz-gubi'a je ravnotežje in omahnila pod vlak. Ljudje, ki so videli dogodek, so takoj stekli k mladenki, da bi pomagali. Bil: pa so zelo presenečeni, ko se je sama brez pomoči dv;gnila na noge. B"la je popolnoma nepoškodovana. — Židovski slušatelji na sofijskem vse-nč'lišču. Akademski senat sofijske univerze je sklenil, da bo v šolskem letu 1942-43 lahko povečalo predavanja samo 22 židovskih slušateljev na vseh fakultetah Doslej *e bilo vpisanih na sofijskem vseučilišču skupno 400 židovskih slušateljev. — papež ie birmal hčerki vojvode d* Aesta. V nedelio je brmal papež P'i XTI. v kapel' Matilde v Vatikanu ob? hčerki princa Amedeja d! Savoia. vojvode Aost-sifcesa. Obema kneginjama Marjeti ter Mariji Kristini ie podel"l papež tudi prvo obhajilo. Svečanemu obredu sta prisostvovali rned drugim Vojvodnia Ana d'Aosta in yojvodinja Helena d'Aosta mati. _ Normalna * ura na portugalskem. V noči na 25 oktober so pomaknli na Portugalskem čas za uro nazai. tako da je razpo- loien vsem Interesentom na vpogled pri načelniku odbora g. Keršmancu Antonu, posestniku v Bevkah pri Vrhniki oz. v pisarni Glavnega odbora v Ljubljani, Novi trg št. 1 in sicer ob sobotah od 14. do ln. v času od 24. oktobra do 6. novembra 1942. —lj Zbirajte in shranjujte kosti. Zmlete kosti so važen dolatek k mehki krmi za vse vrste perutmne in prašiče. Dobro pre-srušene kosti sprejema od svojh članov ze-goza - Mali gospodar ter jih melje v kostni »drob. Ta je na razpolago članom v pisarni, na Gallusovem nabrežju 33. Kosti sprejema in zamenjava za kastni zireb pisarna samo ob petkh popoldne. —lj Kunčje kožice imajo vsaka svojo vrednost. Prednost imajo seveda zimske, posebno bele kožice. Mali gospodar prevzema od svojih članov kunčje kožice v strojenje rn barvanje na krzno in usnje. Zato ne mečite kožic n* gnojišče, temveč jih prinesite v pisarno na Gallusovem nabrežju 33, vsak petek in sicer ves dan. —lj Korenje in peso, kakor tudi ostala zimska krmila, ki so bila naročena razdeljuje Mali gospodar - 2egoz i vsak ponedeljek in torek in sicer ves dan. u— Učiteljstvo okraja Ljubljana-okolica (vzhodm in zahodn; deli k' trenutno biva v Ljubljani in ie zaprosio za nove pro-pustnTe flasciapassare) nai se takoj zgla-si v prosvetni pisarni — Hrenova ulica št. 11. priti čje levo, soba št 1. „šestero oseb išče avtorja44 L. Pirandella Izredno duhovita in oblik 3vno s vojska drama v izvrstni predstavi Ljubljana. 27. oktobra »Komedija v zarodku« je nazval najslc-vitejši in resnično najoriginalnejši italijanski dramatik Luigi Pirandello svoje prvo dramatsko delo. Toda v njem je toliko problemov, da niti naslov niti podnaslov ne izčrpata prebogate vsebine, vseh različnih dušeslovnih motivov, vprašanj in zagonetk. ki se prepletajo kakor izrazitejše, «arvi-tejše ali nežnejše, jedra opazne niti v čudovito tkivo nesporne umetnosti. l-'irandello pa je v prvi vrsti mislec, v drugi dramatik in končno poet. Včasih najuglednejša nemška literarna kritična zgodovina Scherr-Langova ga postavlja glede pomembnosti v sodobnem italijanskem duševnem delu tik G. Ferrara in 3cnedetta ©roceja in priznava opravičenost, da so šle in še gredo Pirandellove igre preko vseh evropskih odrov. vCeprav ga kot filozofsko veličino nI treba precenjevati,« se glasi tu kritika nemške književne zgodovine, "moramo Pirandellu priznati dvoje lastnosti: oster razum in zanesljiv pogled za učinkovanje. Njegovi gledališki komadi so pravzaprav le iztuh^ani. Iz-modrovani problemi, ki jih prižen2 do skraj r.ostić. Gotovo je Pirandello 'zredno dunovit ln povsem svojski, res izviren dramatik, ki s svojimi dramami zanima in navaušuie literarni, gledališki in tudi igralski svet, za občinstvo pa ostanejo te drame dobrodošla repertoarna izprememba svojevrstnega čara, dasi so mu vsebinsko nolj groteskne in smele, kakor prijetne, srce m dušo zadovoljujoče: avtor, ki frapira, imponira in fascinira. Resničnost in iluzija, realizem in fanta-stičnost, avtorski porodni krči in razlika med doživljanjem in odrsko igro. zavestni in nezavestni svet človeške duša m človeškega razuma, ironija in bridek numor, pa še druge ideje se prepletajo v tej metafizični komediji. Dvojni svet nastopa: igralci z rež'serjem in raznimi odrskimi pomočniki na eni ter po avtorju izmišljene osebe za začeto, a nedovršeno rodbinsko tragedijo na drugI, pa celo fantom zvodnice Pacetove na tretji strani. Te resnične in zgolj literarne o«ebe pesnikove domišljije se srečajo vse enako žive nenadoma na odru ob pričetku gledališke dramske skušnje, se prepletajo v deloma realističnem, deloma fantastnem dejanju treh slik, ki se niti ne zaključijo, temveč ostanejo duhovita, a nerešeua uganka. Take so pač vse Pirandellove Igre, kolikor smo jih z enako napetim 'animanjem gledali tudi na našem odru. »Henrik IV.*, ::Kaj je resnica«. Nocoj bomo improvizirali; so le genijalne enačice prve njegove, pa tudi najbolj slavne komedije o šesterici oseb, ki iščejo avtorja, da bi jim dal po »zarodku« nadaljno odrsko doživljanje ln izživljanje, »edino resničnost«. Nesporno je, da je znal Pirandello svojo filozofsko širino in globino podajali, razen v svojih mnogoštevilnih epskih umetninah, zmerom z izredno odrsko učinkovitostjo tudi in predvsem v svojih dramah. Velik gledališki avtor je bil. poznal vse umetelnosti, ki jih morejo ustvarjati oder in igralci, ter je zadivil prav posebno z sri^inalno, čisto novo obliko svojih dramskih eksperimentov. Prav je torej, da se naš! gledališki publiki, ki se je po preteku petnajstih sezon prenovila in premladila, ponovno podaja Firandellovo najmočnejše in najznačilnejše dramatsko delo. Vidno z radostjo in vnemo so bili na delu za uspeh režiser pref. O. šest in vsi sodelujoči ter so nam ustvarili odlično predstavo. Glavno meško osebo očeta, dekadentnega inteligenta neznanega poklica, ki se je otre-sel žene in jo odrinil tajniku, preistavlja Vladimir Skrbinšek z največjo skrbnostjo ne le v lepi maski in značilni opravi, temveč zlasti z izvrstno karakteristiko v igri. mimiki in govorici: vsa kreacija lazodeva vnovič zrelo odrsko umetnest in pa veliko izpremenljivost tega igralca, ki ?e nerad ponavlja ln prinaSa često nove osebnosti. Mila Saričeva igra nesrečno ženo in mater z močno tragiko in pretresijivostjo, ki z glasom in z obrazom razkriva strasne bolesti od usode razbičane žrtve. Glavno žensko ulogo pastorke, ki se do najnižje skrajnosti žrtvuje za mater ln mala bratca, ima Mira Danilova. Igra jo z vsem svojim vročim temperamentom ln globokim doživljanjem, označuje z rahlo patetiko in široko gestikulacijo svoj »zarodek« in doseza visoko učinkovitost. Nablocka je madame Pace, ki ima en sam zagoneten prizor, a je ž njim podala v maski ln govorici uprav kričeče pom vtisk podle zvodnice, ki se pojavi j»oAastno kot fantom. Končno so tu še Janov zagrenjenec sin. ki le v nekaj stavkih razgalja obup vse razumevajočega otroka, strasno '.rpečega zaradi pekla v hiSi roditeljev, pa evoje malih otrok, de«ka in deklice, ki ne govorita in le igrata ter prvi s samonu-rom in druga z nesrečo v bazenu Kakrjuelta grobne dogodke na odru. Vendar se t;.di ta .iva mrtveca postavita naposled tik matere, očeta, sestre in polbrata na zvi$ ozadje odra — prav tako. kakor je vsa šrsterica stala na začetku. Komedija je pač našla avtorja, kl ie z I »j menda režiser s pomočjo suflerja; ta no-slednji je besedo zarodkov namreč rteno-grafiral. dečim so igralci ves čas glodali in mestoma celo z Igro po svoje ronavljnll prizore izmišljencev. Režiserja ki se po začetnem odporu zavzame za igro fiktivnih oseb, daje z ljubeznivo lahkotnostjo in primerno energijo Pavel Kovic, ignlce pa Nakrst. Peček. Gorinšek. Plut. Koši:ta. Ga-brijelčičova. Kraljeva, Starčeva, Sa-icinova in Gorinškova. Ali bi bilo potrebno prikazati tudi zum-nje razliko med resničnimi 'judmi: igralci, režiserjem in odrskimi pomočniki na eni strani in na drugi med festorioo izmišljenih zarodkov medonešenrevi, je '•pn"i-nje. Prof. šest je pač menil, da ne Pimn-dello pa bi odgovoril menda zopet z vprašanjem: »Kaj je prav in kaj n1 prav?x Fr. ćini. 13.20: Vojake pcsnu. 14: Poročila v italijanščini. 14 15: lav>:Vne n legionarske pesrni. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Godba Kr. Finančne straže, 17.35: Zborovski Dopola\x>ro Gicseppe Verdi di Prato. 19.00: »Govorimo italijansko«, prof. dr. Stanko Lebon. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.00: Se gnale orario —Giornalc radio 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v srovemčini. 20.30: Nove vcija'ke petmi. 20.55. Radio za družine. 21.25: Koncert Ljubl.ans.kega komornega tria (M. Lip v'-^k — klavir. A. Dcrmclj — violina. C šcdlbauer — celo). 22.00: P.'edavanje v slovenj mi 22.10: Ada-nvčev orkester. 22.45: Poročila \ italijanščini. Mali oglasi POZOR! V zalogi imam vse vrste rabljenih čevljev, gslod in znežk; iste prodam ali zamenjam. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Galoše in čevlje popravim strokovnjaško. Klavter Alojzij, Voš-njakova ulica štev. 4. gospodje: POZOR! Klobucarna »PAJK« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje ln prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov Izdelujem. Politiram oprave m izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zoriiian Ljubljana, Breg 14. korenje preskrbim vsako koli-čino. - Interesenti naj pustijo naslov v oglasnem oddelku »Slovenskega Naroda <. POZOR! Sadna drevesa, vrtnice ovijalke, vinske trte amerikanke, lepo-tično gTmičevje 1. t. d. prodaja, obrezuje, sadi, urejuje vrtove — strokovnjak: Zgornja Šiška št. 40, pod hribom. Icteriraite »Slov Naroda1 Ko je prvič zagorela »svetlejša luč4* — plinska — L U56 na Sv. Petra cesti — Za uvedbo plinske ljani je dal pobudo kleparski mojster etljave v L$ob- i Ljubljana, 27. oktobra V glavnih obrisih smo že opisali, kako je prišlo do javne razsvetljave v Ljubljani pred približno 150 leti. Zgodovina ulične razsvetljave pri nas pa s tem še ni popolna in dovolj zanimiva je, da naberemo še nekaj drobtin. Ponoči svetlo — samo ob požara Naš krajevni zgodovinar prof. Iv. Vrho-vec pravi, da je blo v Ljubljani svetlo ponoči v starih časih samo, ko je izbruhnil požar, kar seveda ni zgolj, ironija. Toda paradoks je, da je m?sto potrebovalo ulično razsvetljavo prav tedaj, ko je ponoči kje gorelo. Povsem brez razsvetljave mesto ni bilo nkdar. a ta razsvetljava je bila tako slaba, da niti ne zasluži svojega imena. Mesto je pa bilo vsaj za tiste čase in razmere precej dobro razsvetljeno že nekaj let pred uvedbo ulične razsvetljave — ob požarih, toda ne le od sija ognja. V začetku I. 1790 je namreč izšel predps, da morajo hišni last riki imeti pripravljene svetilke in jih prižgati, ko bi kje začelo goreti. Zakaj je bilo to potrebno? Iz več razlogov; samo zamislite si srednjeveško mesto z ozkmi in mračnimi ulicami ponoči, ko v njem izbruhne požar! Hiše še niso vse krite z opeko in stisnjene so tako, da požar l?h!co zajame vse mesto, zlasti, če piha veter. Ljudje beže prestrašeni iz hiš. Svetlo pa ni zaradi ognja po vsem mestu. Po tesnih ulicah hite gasilci, obrtniki, člani svojih zadrug, ki imajo točno določene naloge, ko je treba gasiti. Na nogah so tudi priložnostni tatovi in cestni potepuhi. Zmeda v temnem mestu se lahko sprevrže ob takšni priliki v pravo kata3trofo. Ljudje in vozovi zamaše ozke ulice, vrste se prometne nesreče, gasilci ne morejo prihiteti na pomoč, požar zavzema vedno večji obseg. Zdaj menda razumete, zakaj je bila ulična razsvetljava potrebna vsaj ponoči. Kako so se pa hišni lastniki držali predpisa, da morajo imeti pripravljene svetilke in Če So j:h res prižigali vsaj ob nočnih požarih, ni znano. Najbrž vsi lastniki niso Imeli svetilk, saj je pozneje ob neki priliki, kakor smo poročali v prejšnjem članku, komisija ugotovila, da 185 hiš ni imelo nobene svetilke. Razsvetljava v predpustu Ko je bilo 1. 1790 predpisano, da morajo hišni lastriki izvesiti ob nočnih požarih luči, so tudi predpisali, na, latniki ogalnih hiš obesijo svetilke tudi v predpustu, ko So bili v reduti plesi. Ulice se morajo razsvetliti seveda predvsem lastniki hiš v okolici redute. Plesi so bili v reduti v predpustu številni, vendar jih je pa bilo premalo, da bi bila Ljubljana po zaslugi prirediteljev in plesalcev razsvetljena večkrat na leto. Zaradi prireditev v reduti so bile ljubljanske ulice vsaj delno razsvetljene vsaj 15 dni na leto. Meščani pa sicer niso mnogo pogrešali razsvetljave, vsaj kakor so trdili. Vsekakor so hoteli veljati kot trezna in da zahajajo spat ob uri, ko leže k počitku sleherni poštenjak. Ali so pa bili v resnici tako »solidni«, ne bomo ugotavljali. Magistrat naj se zgane«.. V Ljubljani so uvajali ulično razsvetljavo v dobi, ko je magistrat izgubil že mnogo ugleda. Skoraj vsa oblast je prešla dejansko, če že ne formalno na okrožn* urad. Magistrat je moral le izpolnjevati ukaze okrožnega urada, če je pa že hotel kaj ukreniti, je moral prositi pristanka nadrejene oblasti, to se pravi, se je moral obrniti na okrožni urad. Ta oblast je gledala zelo natančno magistratu na prste. Ce je le mogla, ga je očrnila in potegnila tudi s prebivalstvom proti magistratu, ko je kazalo. Na okrožnem uradu so videli povsod v mestni upravi pomanjkljivosti. Prav radi so pošiljali ukore magistratu, če jih je zaslužil ali ne. Seveda je pa to tudi koristilo, saj je bilo v nekaterih primerih res treba drezati magistrat. »Magistrat se naj zgane« je bilo geslo odnosa med okrožnim uradom in magistratom. Tako bi se naj magistrat tudi zganil, da bi Ljubljana dobila ulično razsvetljavo. Magistrat je prejel 15 decembra 1791 naročilo od okrožnega urada, naj vendar nekaj ukrene, da ne bodo ljubljanske ulice večno v egiptovski temi. Potreben bi bil vsaj poizkus javne razsvetljave. Magistrat se naj zgleduje na upravah drugih mest ki so že uvedle razsvetljavo, n. pr. Dunaju, v Gradcu, Celovcu in Triestu. Prostovoljni prispevki za mestno razsvetljavo V starih časih so pa imeli Ljubljančani še več prilike jeziti se nad »prostovoljnimi« prispevki, kajti tedaj so tudj oblasti rade posegle po tem sredstvu, k0 je kje primanjkovalo denar- ja. Zavedale so se, da ljudje še vedno raje sami prispevajo v ta ali oni namen, kakor plačujejo dayke. Toda sčasom so bile prostovoljne zbirke še bolj osovražene, ker je iz prostovoljnih prispevkov pogosto nastala davščina. Povedali smo že, kje vse so iskali vire dohodkov za cestno razsvetljavo. Predvsem je prišlo v pošte v zvišanja vstopnine za redutne plese, kajti tedaj so upravičeno sodili, da bo razsvetljava najbolj koristila obiskovalcem zabav in da zato naj sami dajo čim več. Prav tako bi se naj stekali dohodki zvišane pristojbine za godbo za mestno razsvetljavo. Vs^ka uprizorjena »komedija« bi tudi naj dala goldinar v mestno blagajno za razsvetljavo. Določene so trle še razne manjše pristojbine za razsvetljavo. Izkazalo se jj pa, da je vse to premalo, kajti po računih magistrata bi stroški razsvetljave z'ašali 1360 gld. Kje naj torej vzame magistrat denar ko celo s težavo zbere po 30 gld. na leto za razsvetljavo pred mestno hišo? Ni ostalo nič drugega, kakor da so se obrnili z nabiralno pol na dobrosrčne meščane . . . Deželni stanevi so tudi obljubili prispevati 200 goldinarjev in pozneje se jim je pridružila še tobačna uprava z 18 gld. Meščani so prostovoljko prispevali 187 gld 54 kr., a mnogi niso hoteli prispevati, ker se jim je zdela ulična razsvetljava neumnost. Neki meščan je pa tudi pripisal na nabiralno polo. da noče prispevati, ker se prostovoljni prispevki navadno spremene v davščino. Razsvetljava se mu je zdela nepotrebna, češ da ni bil še nihče nikdar v Ljubljani ponočj napaden, čeprav ni bilo razsvetljave, napadi v razkošno razsvetljenih mestih so pa pogosti. Kljub vsemu temu je bila največja težava premagana, denarja je bilo dovolj za uvedbo razsvetljave. Ljubljana je bila prvič razsvetljena 1. januarja 1. 1793 in bo torej ob novem letu že 150-letnica tega imenitnega dogodka. Nadzornik mestne razsvetljave Povedali smo. da je mesto oddajalo oskrbovanje razsvetljave v najem ter da meščani v začetku niso bili zadovoljni, kajti leščerbe so dajale tako slabo svetlobo in ugašaie že zvečer — da bi moralo to biti meščanom kot načelnim nasprotnikom razsvetljave všeč. Vsaka novost ima pač v začetku pomanjkljivost. Napredovala je tudi ljubljanska razsvetljava. Tako je bil I. 1798 nameščen nadzornik ljubljanske ulične razsvetljave, še večji napredek je pa bil. da so kupili nove svetilke, kakršne so imeli na Dunaju. Prvotne leščerbe so metale svetlobo na zid in ne na cesto, ta- i ko da je bilo pod njimi temno in gorele so poslovala do 8. julija 1916. s majhnim plamenom. Nove svetilke so bile mnogo boljše. L. 1798 so se prostovoljni prispevki sprevrgli v davščino, tako da poslej ni bilo več tudi takšnih skrbi, kako bi zbrali denar za razsvetljavo. Kljub vsemu napredku je bila ljubljanska razsvetljava še v začetku prejšnjega stoletja zelo pomanjkljiva; še tedaj so luči ugašale že zvečer ob 9. Kdaj so morali luči prižigati, so naznanjali z zvonom na gradu. »Svetlejša luč« Ljubljana je dobila primernejšo razsvetljavo šele, ko so zaceli svetiti s plinom, a plinarna je začela obratovati dele 9. novembra 1861. Kljub temu so v Ljubljani zagorele »svetlejše luči«, čeprav le na poskušajo, že 1. 1856. Tedaj je bil zakupnik mestne razsvetljave kleparski mojster Jurij 5\2yberger s Sv. Petra ceste št. 12. Nedvomno je bil vnet za napredek ljubljanske razsvetljave, ker je na Sv. Petra cesti prižgal na poizkušnjo »svetlejšo luč« (glej »Novice« 1856, str. 172!). S primitivnimi sredstvi je pridobil svetilni plin. Luč je bila tako svetla, da so meščani želeli, naj bi mesto dobilo plinsko razsvetljavo, kar je pa bilo mogoče šele potem, ko je začela obratovati plinarna. Vendar je postala uvedba plinske razsvetljave aktualna že 1. 1856, kajti magistrat je povabil meščane, naj se prijavijo v čim večjem številu kot odjemalci plina za razsvetljavo, kajti plinska razsvetljava bo mogoča le, če bodo oddajali plin vsaj za 1900 svetilk. Do srede julija istega leta se je prijavilo že za 700 svetilk odjemalcev, kar je pa bilo še mnogo premalo. Kljub temu se je magistrat resno lotil priprav, da bi Ljubljana dobila plinarno in ob koncu 1. 1857 je bilo na magistratu posvetovanje strokovnjakov in mestnih svetovalcev; razpravljali so o osnutku pogodbe s Splošno avstrijsko družbo, ki bi naj postavila plinarno tudi v Ljubljani, kakor jo je v Triestu. Po tem osnutku bi mesto dobilo 250 svetilk za ulično razsvetljavo, ki bi veljala okrog 7000 gld. Pogajanja so 1. 1858 dozorela, a družba je zašla v težave, zato je mesto 1. 1860 sklenilo s podjetjem Riedingerjem pogodbo za razsvetljavo. Stroški po tej pogodbi bi znašali 5000 gld., mesto pa je dobilo 241 svetilk. Riedinger je sezidal plinarno in leta 1863 je bila ustanovljena »Delniška družba za plinsko razsvetljavo« s kapitalom sto-tisoč gld. V družbo so vstopili bogati ljubljanski trgovci. Plinske cevi so polagali po mestu v letih 1861—1863, plin iz nove plinarne je pa zagorel prvič 19. novembra 1861. »Družba za plinsko razsvetljavo« je italijanski bombniki z velikim akcijskim radijem, ki so izvršili napad na Hailo Pod moskovskim Kremljem naj bi bili zakopani neizmerni zakladi ruskih carjev Pogled na moskovski Kremelj V Moskvi se že skoz- več desetletij vzdržuje gvorica. da je skrito pod Kremljem podzemno mesto. Tam naj bi bile shranjene velike množine dragocenosti, zlata in srebra iz časov svobodne države Novgoroda, osvojene po Ivanu Groznem, pod Kremljem naj bi bili zakopani neizmerni zakladi, dragocena knjižnica Ivana Groznega, krasne slike in zgodovinske relikvije, biseri in drugi dragulji, ki naj bi jih bila polna zakladnica. Zakladi naj bi bili tam po starih ustnh izročilih že od začetka 15. stoletja. Samo Petru Velike- mu naj bj se bilo posrečilo vzeti nekaj dragocenosti iz te bogate zakladnice. Ruski zgodovinarji so pa glede zakladov pod Kremljem skeptični. Peter Veliki ni bil mož, ki bi se bil zadovoljil s polovičarstvom. Ce bi bil res odkril pod Kremljem zakladnico, bi jo bil pač temeljito izpraznil, saj je rabil za svoje velike načrte mnogo denarja. Storjenih je bilo že več poskusov, da bi preiskali podzemne hodnike pod Kremljem in ugotovili. kol;ko je resnice na govoricah o zakladih. Nobenega dvoma ni, da so dohodi do tajnih shramb pod Kremljem zavarovani s spretno fapnovanimd zaščitnimi napravami, kakršnih pozna mnogo zlasti Italija iz časov renesance. Saj se ne imenuje prvi kremeljski stolp zaman »Tajnik«, kar pomeni »Skrivnost-než«. Kronika iz leta 1700 poroča, da so bili v tem stolpu mnogi skrivni hodnik! in podzemni prostori. Pod njimi so našli dolg hodnik, vodeč do debelega zidu. Na obeh straneh so bila železna vrata. Ni se pa posrečilo odkriti njegove tajne. Ruski zgodovinar Sabelin pripoveduje, da je cerkovnik cerkve sv. Janeza v Kremlju Osipov v decembru 1724. pristojnim oblastem poročal o tajni zakladnici, v kateri naj bi bilo shranjenih mnogo zabojev, polnih dragocenosti. Prosil je oblasti, naj bi mu dovolile te zaklade odko-pati. Na vprašanje, od kod ve za nje, je cerkovnik odgovoril, da mu je povedal to sluga velike kneginje Sofije, sestre Petra Velikega. Sluga se je pisal Makarov in sam naj bi bil pomagal spravljati zaboje z dragocenostmi v podzemlje. Ni pa hotel povedati, kje je vhod v zakladnice. Knez prozorovski naj b; se bil s Petrom Velikim večkrat- mudil v tajni zakladnici. Cerkovniku Osipovu so dali na razpolago 10 vojakov s podčastnikom. Preiskali so vse rove in iioanke pod Kremljem toda brez uspeha. Med zasedbo Moskve po Francozih leta 1812. si je baje tudi Napoleon ogledal podzemne rove in hodnike pod Kremljem. O tem pripoveduje vsaj .francoski slikar Lev-rand. Ta opis je shranjen v pariškem arhivu. Na Napoleonovo povelje so začeli pod Kremljem kopati, kajti francoski cesar je upal. da bo našel tam zakladnico ruskih carjev. Francoski vojaki So res naleteli v podzemni shrambi na već zabojev, iz katerih so se pa zaslišali čudni glasovi, ko so se jih dotaknili. Vojaki so bili strahopetni in so jo urno popihali iz podzemlja. Tedaj je pa prišlo povelje o umiku. Zaboji naj bi bili zvezani s tajnimi cr-glami in čim se jih kdo dotakne, zadone skrivnostni zvoki. Koliko je na tem resnice je seveda drugo vprašanje. Umetna pljuča letalcev Letanje v višini nad 4000 m bi bilo zelo nevarno, ali pa celo izključeno, če bi ne imeli letalci posebnih dihalnih naprav. Že planinci poznajo tako zvano višinsko bolezen, še bolj pa letalci. Višinska bolezen je posledica pomanjkanja kisika, čim višje se dvignemo, tem bolj pojema zračni pritisk. Zrak postaja redkejši, v njem ni več dovolj kisika za dihanje. Pomanjkanje kisika v zraku pa povzroča splošno oslabitev človeškega telesa. Človeku deloma odpovedo čuti, njegova pozornost pojema, pojavi se zaspanost, srce mu začne močneje utripati, vid mu peša in lahko se tudi onesvesti. Nastane pa lahko tudi tako zvana višinska smrt. Letalcem se pa vsega tega ni treba bati, ker imajo seboj umetna pljuča, posebno napravo za dihanje v višjih zračnih plasteh. Kako deluje taka naprava? Letalec ima posebno dihalno masko, zvezano s steklenicami, napolnjenimi s kisikom. Steklenice so napolnjene s čistim kisikom pod pritiskom 150 atmosfer. Vsa naprava spominja na človeška pljuča. Gumijasta vreča z enako vsebino, kakor jo imajo Človeška pljuča, se napolni s čistim kisikom iz steklenic, nekaj je pa v nji tudi zraka. Vsak letalcev dih sproži v dihalni napravi ventile. Cim višje se dviga letalo, tem večji je dotok kisika v letalčeva pljuča. V višini nad 6000 m se pa dotok zraka iz gumi- jaste vreče sploh izključi m letalec v Dober večer,« je rekel. »Po smo spet tu... Podvizali ste se.« »Da,« je polkovnik odvrnil. »Rekli ste,- da je nujno, zato sem prišel takoj. Moj šofer k sreči še ni bil odpeljal voza v garažo. Upam, da ste se opomogli, gospa...« Zamrmrala sem nekaj, česar se več ne spominjam, in polkovnik je ostal in gledal zdaj tega, zdaj onega ter si mel roke. »Gotovo ste že uganili,« je rekel Maksim, »da vas nisem zaradi navadnega pomenka spravil ob takem vremenu z doma. Dovolite, da vam predstavim Jacka Favella, ki je bil moji rajnki ženi bratranec v prvem kolenu. Ne vem, ali sta se že kdaj srečala.« Polkovnik je prikimal. »Njegov obraz se mi res ne vidi neznan. Gotovo sva se že prejšnje čase kdaj srečala v tej hiši.« »Imenitno. In zdaj, Favell, govori,« je rekel Maks. Favell je bil vstal in vrgel časnik na. divan. Videti je bilo, kakor bi se bil v teh desetih minutah iz-treznil. Trdno je stal na nogah. Smehljal se ni več. Imela sem vtis, da ni docela zadovoljen z razvojem stvari, niti ne pripravljen na srečanje s polkovnikom Julvanom. Vsekako je govoril malce preglasno; njegov nastop je bil nekam prevzeten, »čujte, polkovnik, kaj bi hodil okrog stvari kakor maček okrog vrele kaše. Vzrok moje navzočnosti je ta, da me izid današnje preiskave ni povsem zadovoljil.« »Oho! A to bi moral reči de Winter, ne vi!« jo rekel Julyan. »Stvar je nekoliko drugačna,« je Favell odvrnil. »Pravico imam, da oporekam... ne samo kot Robe* kin bratranec, ampak tudi kot njen bodoči soprog, ko bi bila ostala živa.« Polkovnik je bil videti presenečen. ^Oh, potemj seveda ... Je res, de VVinter?« Maksim je skomignil z rameni. »Bogme, da prviS slišim.« Polkovnik je neodločno gledal zdaj tega, zdaj onega »Nu, Favell, povejte torej, kaj vam ni všeč?« Favell ga je osuplo pogledal. Videla sem, da se v njegovih mislih nekaj oblikuje, a glava mu ni bila dovolj bistra, da bi si bil znal začrtati pot. Počasi je segel v žep ter izvlekel Rebekino pisemce. >To pismo je bilo napisano nekaj ur preden se je Rebeka s svojimi samomorilnimi nameni odpravila na morje* Evo ga. Prečkajte ga in povejte mi, ali se vam zdi, da tako piše ženska, ki si misli vzeti življenje.« Polkovnik Julvan je vzel naočnike *z toka, ki ga je nosil v žepu, si jih nataknil in prečital pisemce. Nato ga je vrnil Favallu. »Ne,« je dejal, »na prvi mah bi rekel, da ne. Vendar ne vem, na kaj se nanašajo te vrstice. Ali veste vi? Ali morda vi, de VVinter ?« Mnlaini ni odgovoril. Favell je obračal iist med prsti, ne da bi nehal strmeti v polkovnika, »Sestrična mi s tem pisemcem napoveduje snidenje, toliko je jasno, ne?« je dejal. »Vabi me, naj pridem Se tisto noč v Manderiev, ker mi ima nekaj povedati. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Zrn InsermtnJ det Usta: Ljubomir Volčič — Vri w LJubljani