Leto XYI. V Celju, dne 12. januarja 1906. 1. Štev. 5. DOMOVINA Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden - vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za A v sir ilo in Nemčijo );?, kron. pol leta « kron. 3 mesece 3 kWnie> Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor zna&i'.'fldstaiua. namreč : Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 fin. Naročnina se pošilj^ upravništvu. plačuje se vnaprej. Za inserate se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za • vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Volilna reforma. (Politična študija.) VI. Vendar pa to razširjenje pravice z upeljavo pete kurije in s postavo Dipauli ni odgovarjalo željam širših mas, katere so vedno nastopale proti privilegijam prvih štirih skupin držav-nozborskih volilcev in zahtevale pravični volilni red za državni zbor. Letos je ogrski minister notranjih zadev Kri-stoffv sprožil idejo splošne volilne pravice, potom katere pričakuje ozdravljenje obupnega političnega položaja na Ogrskem; to volilno pravico je sprejela ogrska vlada v svoj vladni program in posledica tega je bila. da so z elementarno silo nastopile razne stranke na Avstrijskem za upeljavo splošne, enake, neposredne in tajne volilne pravice za avstrijski državni zbor. V državnem zboru se je večina poslancev izrazila za splošno, eiiako. neposred»rW^tijT4o"' volilno oravico, obljubil ,'v f tozadevno 1 vin dno predi ego v mesecu sebrtuuju; ' vplivni politik; so .stavili razne pred loge, na kaki podlagi se naj osnuje ta splošna volilna pravica, razni voditelji so označili stališče svojih i, strank, radi tega se hočemo z istimi laviti in končno označiti stališče, na \ podlagi katerega se edino da izvesti ta reforma za Slovane in posebno za /nas Slovence pravičnemu smislu. A) moravski drž. poslanec dr. pl. Oberleithner je bil prvi, kateri je stopil I z načrtom upeljave splošne volilne pra-f vice pred javnost; on predlaga po belgijskem vzgledu pluralni volilni sistem. Pluralni volilni sistem predstavlja poskus spraviti splošno volilno pravico v zvezo z raznimi zmožnostmi posameznikov; namen njega je, podeliti onim volilcem, kateri so bolj izobraženi. ali kateri morajo večja bremena nositi ali kateri so politično bolj zreli in se bolj zanimajo za razvoj države, večji upliv na volitve s tem. da se jim da več glasov. Pluralni volilni sistem obstoji v tem. da. oddajo v enem in istem volilnem okraju pri volitvi enega poslanca nekateri volilci le po en glas, drugi zopet po dva ali več glasov; ni pa pluralni volilni sistem sedanji volilni red. po katerem volijo volilci prvih štirih skupin tudi v peti skupini — imajo na ta način dva glasa — ali volilci trgovskih in obrtnih zbornic v skupini mest. ozir. kmečkih občin in peti skupini — 3 glase, Ta poslanec predlaga podelitev direktne volilne pravice vsem avstrijskim držayljanom moškega spola, veščim branja in pisanja, kateri izpolnjujejo svoje državljanske dolžnosti in niso izključeni od volilne pravice, in sicer ima vsaka teh oseb po en glas. Drugi in v gotovih slučajih tretji glas imajo: a) državljani, kateri so dovršili kako srednjo šolo. b) posestniki zemljišč, c) samostojni obrtniki, ki plačujejo najmanj osem kron i-o majhnkaj strankam in narodnim manjšinam doseči zastopstvo v državnem' zboru. Prvi boritelji za upeljavo tega volilnega sistema so hoteli ta svoj sistem spraviti do veljave s tem. da bi cela država bila le eden volilni okraj; v državni zbor bi prišli oni kandidati, kateri bi dosegli določeno večino glasov. Mnogo kandidatov pa bi dobilo veliko več glasov kakor jih potrebujejo, drugi spet manj in kaj se naj v tem slučaju zgodi? Ne bodemo tnkaj obravnavali raznih sistemov, kateri bi naj v teh slučajih služili v izenačenje glasov; povdarjati le moramo, da je nemogoče Avstrijo v eden volilni okraj izpremeniti, ker je Avstrija ustavno razdeljena v posamezne kro-novine, katere zahtevajo gotovo število poslancev. Ako pa vzamemo vsako kronovino kot volilni okraj, potem bi istotako ostale narodne ali strankarske manjšine, katerih ni mogoče prišteti enakim manjšinam drugih kronovin; če pa obdržimo stare volilne okraje, tudi ne gre manjšine enega volilnega okraja priklopiti drugemu. To so uvideli privrženci tega sistema in radi tega predlagajo velike volilne okraje v posameznih kronovinah. v katerih se voli več poslancev skupaj. Vsi kandidati. kateri dobe določeno število glasov, so voljeni. Tudi ta načrt je neizvedljiv. ker bi v mnogih deželah, kjer se bore razne narodnosti za zastopstvo, bile manjše narodnosti od zastopstva v državnem zboru popolnoma izključene. razven tega pa bi veliki volilni okraji, kateri bi volili več poslancev, najbolj pospeševali volilno geometrijo na škodo Slovan ov. Upeljavo minoritetnih volitev so poskusili na Angleškem. Tudi tam se zahtevajo kolikor mogoče veliki volilni okraji, v katerih se voli več poslancev. V vsakem takem volilnem okraju, kjer se recimo volijo trije poslanci, se pri volitvah volita le dva poslanca, tretji mandat, pa se prepusti manjšini dotič-nega volilnega okraja, katera bi drugače ostala brez zastopstva. Take volitve so ravno tako kakor proporcionalne volitve v Avstriji nemogoče, ker se ne morejo v mešanih okrajih uporabiti. C) Narodne manjšine se ne morejo varovati potom raznih volilnih metod, ampak le potom združenja volilcev ene narodnosti v posebne volilne katastre. To so uvideli na Moravskem, kjer je volilni red za deželni zbor sestavljen na tem principu; in volilna pravica bode le tedaj splošna in enaka, ako bode volilni red omogočil na podlagi narodnih volilnih katastrov zastopstvo tudi pripadnikom onih narod-nostij, katere so sedaj brez zastopstva. Na Moravskem n. pr. je glavno mesto Brno popolnoma v nemških rokah, ima pa pa precejšnjo češko manjšino; radi tega se • po novem volilnem redu za deželni zbor dele volilci mesta Brna v nemški volilni kataster, kateremu pripadajo štirje mandati in češki volilni LISTEK. Blagor v vrtu cvetočih breskev. Čudna povest. Češki napisal Julius Zeyer, (Dalje.) „Še nekaj besed, predno začnem"', pravi Umbriani. „Slišali ste, da sem bil ali sem morebiti še vedno blazen. Stvar vam moram razložiti. Kot otrok sem bil nad mero raz-dražljiv in prekmalu zrel. Moja fantazija je bila bolehna. Poleg tega sem požiral različne knjige, katere sem razumel le na pol ter si jih razlagal in pretvarjal po lastnih nazorih. Nekoč so mi slučajno prišli v roke zapiski nekega misijonarja. Bil je to brat mojega deda. Potoval je po Kitajskem in te zapiske je pisal na potovanjih. V tisku niso izšli nikdar, ne vem po kakšnem slučaju. V teh spominih sem našel suho pripovedovano povest mladeniča. ki se je imenoval Hoangti. Nato sem postal blazen, spojil sem svojo osebo z njegovo v eno. Trdil sem, da sem sam ta Hoangti, ki je živel morebiti več kakor stoletje pred mojim dedom . . . No, ali sem zdaj vendar govoril razumno? Hladno sem vam predložil fakta. kakor če bi govoril o tuji osebi. Zdaj pa poslušajte moje pravo, edino resnično naziranje: Bil sem ta Hoangti v kateri izmed svojih prejšnjih eksistenc. Brž kakor sem čital samo ime, sem se spomnil vsega, kar sem preživel pred stoletji na Kitajskem s krasno Mingejo. Dovolj ljudi je, ki verujejo v metempsihozo (preseljenje duše) in se smatrajo samo za sanjače in nikakor ne za blazne. Jaz pa ne samo, da verujem na preseljenje duše, ampak se po usodnem, nerazumljivem slučaju čisto dobro spominjam svoje prejšnje eksistence. Morebiti je to nezaslišana izjema; in zato senr v očeh treznih blazen. Toda o tem, kaj sem ali irisem. se nočem prepirati niti z vami, niti s kom drugim, reči vam hočem samo, da Hoangtija in sebe ne morem ločiti v dve osebnosti; če pripovedujem o Ho-angtiju, moram pripovedovati kakor o sebi. Torej povejte, če naj sploh pripovedujem. A potem bode to kakor o lastni osebi. Smatrate pa to tudi lahko za izrodek bolnih možganov.-' Po tem uvodu se mi je, nekoliko vrtelo v glavi. Ostro sem se ozrl v Hoangti-Umbrianija. Bil je ponosen in miren. - Oziral sem se okoli sebe. če spim ali bdim. Kiklopična jama se je temno sklanjala nad menoj, iskre so se sipale skozi njena vrata ven v lunojasno noč, v katere naročju so dremali gozdovi in gore in morje. Vsa ta resničnost, ki je ni bilo mogoče tajiti, je dihala najidealnejšo nepodobnost resnice. „Življenje je sen, in sen je življenje", sem šepetal sam s seboj. „Kje je meja med fantomom in resničnostjo ?" Nato sem prosil Umbrianija. da bi pripovedoval. Ugodil je moji želji. Njegov glas je prihajal k meni tiho in sladko, kakor omiljen in očiščen v teh plamenih, ki so zdaj pa zdaj za-plapolali med njim in menoj. Njegove oči so se svetile sanjavo kakor zvezde, in zvezde so gledale v jamo kakor oči. Nepopisljiv čar me je obvladal ves čas njegovega pripovedovanja, ki se je glasilo približno takole: * * * (Dalje prihodnjič.) kataster, kateremu pripadata dva mandata. Na isti način je preskrbljeno za češke, oziroma nemške manjšine v raznih dragih mestih in kmečkih občinah na Moravskem. Volilni red za državni zbor na Spod. Štajerskem bode le tedaj pravičen, ako bode v narodno mešanih krajih slonel na narodnih volilnih katastrih. približno na. ta način, kakor se je že v eni zadnjih številk „Domovine-4 pisalo. (Daljo prihodnjič.) Prleški Sokol. Vsak marljiv čitatelj slovenskih listov se še gotovo spominja članka: „Glas iz Slovenskih goric"', katerega je objavila „Domovina" v 76. štev. z dne 26. septembra pr. 1. V tem članku smo pozdravljali novo. zdravo rodoljubno misel iz Slov. goric, ki vzpodbuja narodnjake k ustanovitvi „Prleškega Sokola" v Slovenskih goricah. A to ni dovolj! Misel, izražena v kakem listu, še ni storjena stvar, oprijeti se je je treba z vso eneržijo, ker ideja, tako sveta in visoka, ne sme umreti. — v življenje mora. Veliko zanimanje in splošna radost je zavladala med mladino, ki je citala dopis. Ker je pa tako delo težavno in naporno, ne more vzrasti kar čez noč. Treba bo tedaj napeti vse duševne in telesne moči, da se to čim preje uresniči. Članek „Glas iz Slov. goric" nam je dal nasvet, kje bi , bilo umestno utrditi gnezdo „Prleškega Sokola". Da se konečno dožene: a) se li sploh ustanovi odsek Sokola v Slov. goricah, b) kje bo njega sedež in c) kateri Sokol bo odsek ustvaril, opozarjamo danes vse zavedne. Sokolstvu naklonjene rodoljube, da se udeleže debate, katera nam rodi gotov sklep in nam da orodje v roke. Pisec dotičnega članka je namignil, naj se oživi Sokol v Prlekiji, ker je prav tam potreba velika, korist bi bila pa še veliko večja. Naše ljudstvo se mora krepiti duševno in telesno in v to nam najbolj pomore Sokol. Naša mladina si bo utrdila telo. širila duševni obzor in utisne se ji jeklen značaj, kakoršnega mora imeti vsak Slovenec, posebno še na meji. Veliko opisovanje je tu popolnoma nepotrebno — kratko: odsek Sokola se mora v Slov. goricah na vsak način ustanoviti -in sicer najprej v središču, pozneje pa s pomočjo tega- in drugih že delujočih tudi ob mejah. V Mariboru se snuje Sokol; *v kratkem — upamo — poleti — a obr-nimo se nekoliko proti vzhodu. Sedež takega društva, ki dandanes še ne more kraljevati v vsaki vasi. kakor recimo na Češkem. — mora biti v kraju, ki je nekako sredotočje. kamor se stekajo najbližje ceste od vseh strani, kamor je tedaj najlažje priti sosedom kroinkrog. Predlagal se je Sv. Anton v Slovenskih goricah. Popolnoma umestno — lepšega prostora si skoraj misliti ne moremo. Ako si predstavljamo sliko Slovenskih goric, vidimo, da leži ta prijazni grič v središču velikega kroga, okrog katerega so sosedni kraji enako oddaljeni ter zvezani s sredo, kot točke ob periferiji kroga s svojimi polumeri. Ker nam je pa v sedanjem času prva pozornost obrnjena le tja, kjer je najlepša prilika. kjer je najlepša lega in so vsaj najvažnejši pogoji, — zato smo siljeni obrniti pozornost v tem vprašanju na grič Sv. Antona. Njega ugodna zemljepisna lega nam že izpolni večinoma vse pogoje. Ker je pa sedež glavno vprašanje, ki zahteva prvega odgovora. zato se obračamo danes na inerodajne kroge, naj se posvetujejo, naj sklenejo in svoje sklepe objavijo v „Domovini"-Da bo debata čim večja, bi bilo dobro, če se snidejo merodajni činitelji v kakem kraju k posvetovanju. To ni malenkost — za takšno stvar se že nekaj žrtvuje.. Kdor pa dandanes za narod nič žrtvovati neče, ni pravi rodoljub, ni naroden Slovenec. K temu posvetovanju naj se pozovejo vsi narodnjaki. znani buditelji narodne zavesti. recimo: od Sv. Ju rja ob Ščavnici. Sv. Duha na Stari gori, Sv. Andraža. Sv. Antona. Sv. Trojice. Sv. Lenarta. Benedikta, Negove, Ivanjec in Kapele. Snidejo se lahko po dogovoru tudi ob priliki kake predpustne veselice ter pretresajo to vprašanje. Ako bomo delali neustrašno in neomahljivo, razmahnejo kmalu svoja drzna krila še drugi Sokoli: ptujski, šentlenartski, gornjeradgonski ali radenski, — če prej ne, vsaj v 10 do 20 letih. Zasedaj posvetimo svojo pozornost središču! Dobro bi bilo. če se oglase rodoljubi iz navedenih in drugih bližnjih krajev ter priobčijo svoje mnenje v „Domovini". K posvetovanju naj se povabi tudi zastopnik „Murskega Sokola", da se izjavi, je li „Murski Sokol" voljan ustanoviti odsek. Poprimite se misli, ki rodi drugod, posebej pri Čehih na severu naše države toliko plodov. Ne bodimo ža-sp;ni! Nam je bde.ti in delati od zore do mraka. ,od mraka do dne! Nazdar!. Svetovno-politični pregled. — Enakost (iautsclieve splošne in enake volilne p va v^ce^ ^irodu i listy z dne 4. t. m. prinafe^jrf^ .imro^v ' članek o tej enakosti. Cisìàjtànifla ima 25,600.000 prebivalcev, ki volijo skupno 455 poslancev. Na enega poslanca odpade toraj 60.000 in to na podlagi splošne in enake volilne) pravice tako v Dalmaciji kakor na NižjeaVstrijskem. v Galiciji kakor na Češkem. Galicija ima 7,284.700 preb.. imela bi voliti toraj 121 poslancev. Nižjeavstrijsko ima 2.856.700 preb. in bi imelo voliti 47 poslancev. Ali zato. ker plača Galicija samo 127,743.679 K direktnega in indirektnega davka, bo volila samo 91 poslancev (21'48%); Nižjeavstrijsko pa plača 310,257.216 K davka in bo volilo 81 poslancev (18'94%)- Potemtakem pride v Galiciji na enega poslanca 80.000 prebivalcev, na Nižje-avstrijskem pa 35.000. Kaka je ta enaka volilna pravica, pri kateri imajo avstrijski Nemci 2'3 krat toliko pravice kakor pa gališki Slovani, o tem ni treba posebno premišljati, pa tudi o tem ne, kako jo imajo sprejeti slovanski poslanci. — Ogrski dogodki. Baron Fe-j e r v a r y je baje predlagal cesarju, naj se ogrski državni zbor ne skliče 1. marca, kakor je določeno, ker hoče večina koalicije zopetno od-goditev z vsemi sredstvi preprečiti. Kaj stori vlada po 1. marcu, ako se državni zbor ne skliče, je tajnost. Baron Fejervary je baje tudi predlagal cesarju, paj se za Budimpešto in za peštanski komitat pošljejo kraljevi komisarji. — Ob vedno polnih koritih, ki jih je polagala naša „pravična" vlada na škodo Slovanstva vedno pred Nemce, so se ti preobjedli in sedaj ne poznajo v svoji objestnosti, t. j. v svoji ošabnosti katero prav lepo lahko opazujemo tudi pri našem spodnještajerskem nem-škutarstvu nobene mere več. Na Moravskem je bilo doslej 43 državnih poslancev, 23 Nemcev in 20 Čehov, dasi je po zadnjem ljudskem štetju tamkaj 1,727.000 Čehov in 675.492 Nemcev ter 44.255 Židov. Nemci hočejo vkljub od njih pripoznani — vsaj v principu enakosti volilne pravice, da ostane pri starem razmerju števila nemških in čeških poslancev, ali vsaj, da dobe Nemci polovico poslancev. Vidi se. da jim treba, kakor našim nemšku-tarjem. še osnovnih naukov računstva. — Srbsko - bulgarska carinska zveza, o kateri smo poročali nedavno, dà se ima skleniti, se je razvrgla. Srbski vladni krogi so se ustrašili Dunaja. Ker pa srbska javnost želi takšno zvezo, ker vidi. da je v njej temelj bodočnosti slovanskega Balkana. zato je stališče srbskega ministrstva precej omajano. Vlada pa obenem mnenje, da se odnošaji med Srbijo in Bolgarsko, ne poslabšajo, četudi bi se ne sklenila zveza. — Ruski dogodki. Mandžur-ska vojska — na potu v domovino. Ruske oblastnije odpošiljajo baje v vsej naglici ruske čete v domovino. Potniki pripoyedujejo, da so čete pripravljene na punt, da zažgo Vladivostok, če se jih ne pošlje v domovino. — Med železniškimi uslužbenci na Ruskem je zopet silno razburjenje. O božičnih praznikih se ni izpolnila niti ena obljuba železniškega ministra. Zato se je med železničarji zopet pričela agitacija za železniško stavko. Med železničarji se agitira s tem. da vlada, ako bi tudi železničarje odpuščala. ne doseže uspeha, ker nima zato drugih sposobnih moči. — Iz R i g e j e n e m š k i p a r n i k „Volga" Odpeljal 1047 beguncev, med njimi 38 Avstrijcev. — Položaj na Kavkazu je zelo rešen. Ruske vlade pravzaprav ni več: revo-lucijska stranka je neomejeni gospodar. Namestnik je moral iz T i f 1 i s a z b e ž a t i ter se skril s svojo rodbino v neki utrjeni sa-jnosTari". kjer ga' v s t äs i oblegajo. — Francoska zbornica je bila otvorjena dne 9. t. m. Starostni predsednik je otvoril sejo z nagovorom. Nato se je vršila volitev predsednika. V dvorani in na galeriji je bilo živahno gibanje. Vse je napeto pričakovalo izida volitev, ker je nastala močna stranka proti dosedanjemu predsedniku Doumerju in hotela voliti Sarriena. A kljub temu je prodrl Doumer z 287 glasovi proti 269 glasovom za Sarriena. —-, Ločitev cerkve od države na Francoskem ne bo vzbudila, kakor smo že to omenili, tistega hrupa, ki so ga pričakovali nekoji prenapetneži. Nedavno so se sešli francoski kardinali v nadškofijski palači v Parizu ter izjavili s pridržkom papeževega dovoljenja, da opuste vsako kakršnokoli upiranje novemu zakonu o ločitvi cerkve od države ter da vsprejmo izvršeni čin in napravijo lojalen poskus s svobodo. — Izrekli so se tudi za to. da se skliče takoj v Pariz splošen narodni zbor vseh francoskih škofov. — Pravi "predsednik mu bo baje nadškof iz Besancona, Fulbert Petit, ki je na glasu kot prijazen in svobodoljuben mož. dočim bodo kardinali, ki so že stari in nezmožni izvrševati predsedstvo, proglašeni častnimi predsednika zbora. — Maročanska konferenca. Maroko je mohamedanska država na pe-verno-zapadni obali Afrike, tako da je obkrožena od atlanskega Oceana in Sredozemskega morja. Razne države si že dolgo prizadevajo, kako bi dobile marokanskega sultana pod svoj upliv, posebno države, ki imajo doma velike industrije in ne morejo vseh pridelkov doma in v Evropi razpečati. hočejo imeti prosto pot v to držav». V tem si seveda pridejo v navzkrižje. Posebno sta si prišli navzkriž Francoska in Nemčija. Napetost je bila, posebno ko je nemški cesar Viljem potoval v Maroko. tako velika, da so se nekateri bali izbruha vojske. A do tega ni prišlo, pač pa je padel francoski minister vnanjih zadev, ker ni mogel zadostno čuvati ugleda Francoske. — Da se konečno uravnajo razmere, se snide dne 16. t, m. v Algesirasu na Španskem konferenca, ki naj poravna sporna vprašanja med Nemčijo in Francosko. Najvažnejša vprašanja, ki se imajo vršiti, so: vprašanje odprtih vrat, vprašanje uvažanja orožja v Maroko, finančno vprašanje, ustanovitev maročanske državne banke, in najvažnejše: vzdrževanje splošne varnosti v deželi z ustanovo vojaške policije. Ker baš glede slednjega vprašanja vlada velika razlika med mnenji Nemčije in Francoske, se nekateri boje. da ne pride do sporaz-umljenja. Na strani Francoske stoje Rusija. Angleška in Zjedinjene države. Slovenske novice: w Štajersko. Št. Iljske novice. — Same volitve. V nobenem kraju, menda v nobeni župniji se toliko ne voli, nikjer ni treba volilcem tolikrat stopati na volišče kot v našem Št. Ilju. Ni še dolgo tega, kar ste volili (Jirknica in St. Ilj; našim čitateljem je izid Cčli volitev menda še znau. No. m dne 2. januarja se je vršila občinska volitev v občini Dobrenje. ki leži v jako nevarnem kraju, od vseh strani obdanem od skoraj samih nemškutarjev in nemških pritepencev. V poletju pretečenega leta se je vršila volitev občinskega odbora v tej občini. NaŠinci so sicer deloma še zmagali, a v odbor je prišlo vsled naše nepozabljivosti več strastnih in hudih nemčurjev. A volitev je bila ovržena, ker nobena stranka z izidom ni bila prav zadovoljna. Določeno je namreč, da se bode zidala v tej občini nova šola vsled neke ustanove. Zatorej ni čuda, če je huda volilna borba, "ker gre se za to. bode li nova šola slovenska ali nemška. Vsaka stranka je dne 2. januarja napela vse svoje sile: ali zmaga ali pogin. Naš slovenski kmet je pokazal na dan volitve, da se zaveda svoje narodnosti, da ve braniti svojo sveto narodno last: domačo rodno zemljo in besedo materno. Na vsej črti. v vseli razredih so zmagali s lo venski kmetje proti nemčurjem in njih klečeplazcem. — Velikega pomena je ta lepa zmaga za nas. kajti „šulferein" nam leto za letom ustanavlja za potujčevanje naše dece nemške beznice, in sedaj bi se kar za naš denar ustanovila nemška mučilnica, v naš — pogin. Slava torej zavednim, značajnim slovenskim volilcem v Dobrenju! — Veselo znamenje. Ljudstvo slovensko ob naši najsevernejši meji Slovenije se zaveda. Tega dejstva ne more utajiti noben še tako natrkan nemčurski divjaški kričač. še manj pa lažnjiva pisava umazanih nemških časnikov. Le na umetni način še gospodujejo Nemci in renegatje v nekaterih občinah. Krivica, goljufija ter laž in zvijača so njih najlepša sredstva. A vendar še vkljub temu nimajo pravzaprav nobene šentiljske občine popolnoma v svojih umazanih krempljih. Če pogledamo, kdo je. ki tako čvrsto, čile in vztrajno brani mejo našo. sveto našo narodno last, moramo se vprašati s Koseskim: „Kdo je mar?" in odgovoriti moramo: „To mož je. korenine — Je slovenski oratar". — Kmetje, tudi drugod posnemajte zavedujoče se šentiljske vrle kmete, in spodite nemčurske vrage iz vseh javnih zastopov! te Božičnica v šentiljski kobači. Dne 6. januarja so „šulferajnovci" priredili v „Siidmarkhofn" za šolarje nemške šole božičnico. na kateri so ubogi deci razdelili malce slaščic, peciva in drng-e take robe. S tem činom, ali kakor je rekel slavnostni govornik — ..barmherzige Wohltätigkeit der Deutschen" — mislijo menda nemčurji. da bode odslej slovenska deca kar trumoma vrela v njih naprednjaško — mučilnico. Pa ne boš. Mihel! — Čudimo sr le, da naši rodoljubi ne store potrebnih korakov, da bi se za našo deco v slovenski petrazrednici priredila kako božična veselica. — Vrli mož. G. Ivan Princ, kovaški mojster v Cirkuici, je pri zadnjih teraošnjih občinskih volitvah pokazal, da je mož čvrste, neupogljive slovenske korenine, poln značaja in tudi tak, ki se ne vStraši nikoli nemčurjev. Glasoval je vedno z nami, pa tudi vrlo in čvrsto agitiral za slovensko, kmečko stranko. Ni se zbal groženj nasprotnikov, da zgubi delo pri njih. ampak še sam ga je odklonil. Tako je prav! Slava takemu narodnjaku, vrlemu našemu Ivanu! , — Ne pačimo slovenskega imena! Pogosto naletimo, posebno v slovenskih časnikih, da se piše „Sv. Ilj pri Mariboru". ,.nad Mariborom", ali pa celo „Št. Ilj pri Spiejfeldu". Tudi naši rodoljubi se večkrat poslužujejo teh imen. A. to ni prav! Pišimo vedno le: Sv. Ilj v Slovenskih goricah! To je edino pravo ime. Ne osramotujmo se celo pred samimi Nemci! Še ti pišejo: St. Egydi i. W. B. Zakaj bi torej mi pravo prvotno ime slovenskega Št, llja spreminjali ? Časnikarji slovenski, kakor vsi rodoljubi, pišite in nazivljite Št. Ilj vsikdar le v Slovenskih goricah. Ne tlačanimo! — Iz ptujskega okraja. V okraju ptujskem ima razun dveh ali treh vsaka župnija svoje bralno, ali gospodarsko, ali izobraževalno, ali po-litiško društvo. Ko bi razna ta društva le nekoliko delovala, ko bi le večina teh imela nekaj agilne moči v sebi in bi si prizadevala smoter takih društev le deloma izpolniti, kaj bi se bilo že doseglo in zgodilo za izobrazbo, pro-bujo ljudstva v ptujskem okraju! Pa društva se ustanovijo, potem se pa nihče ne briga več za njih namen in nalogo, dostikrat niti odbor sam! Da bi odbor skrbel za pridobitev udov. za poduk teh po razgovorih, predavanjih itd., to je prav redka prikazen, skoro izjema! Večina društev ne izpolnjuje svojega namena, životari zastonj ! Ljudstvo • — mlado in staro — tiči globoko v nevednosti, brezskrbnosti, pa nihče ga ne podučuje, budi in drami. In vendar ima vsaka župnija nekaj izobraženih mož — duhovnike, učitelje, trgovce, obrtnike, posestnike itd., ki bi mogli skozi celo leto vsaj v delokrogu raznih obstoječih društev sami ljudstvo poučevati o najvažnejših gospodarskih in narodnih vprašanjih ali pa mu za tak pouk po drugih osebah skrbeti ! Pa skoro povsod — le malo izjem imamo — vlada letargija. lenoba, ki smrdi do nebes! Nihče noče delati za izobrazbo in probujo slovenskega naroda! Pravila društva, ime društva nič ne more ovirati! Vsako društvo oživlja duh. ki vlada društvo, v vsakem društvu se lahko razvija delavnost, ako je odbor za kaj, ako imajo udje društva kaj življenja v sebi. Večkrat se sliši klic, naj prihajajo . iz mest rojaki predavat in podučevat v društva. Tak klic je redkokedaj umesten in opiavičen. Vzemimo ptujski okraj in število društev le tega okraja. Kje je mogoče dobiti v Ptuju toliko slovenskih rojakov, da bi le enkrat v letu vsako društvo priredilo podučno in izobraževalno predavanje s pomočjo takega rojaka? Kdo naj trpi stroške? In kaj se doseže z enkratnim predavanjem. kratkim podukom? Udje društev. znanci in prijatelji, bi se morali večkrat v mesecu, posebno zdaj zimski čas vsako nedeljo, ko dobi društvo nove številke naročenih listov, razgovarjati o vsebini listov. Ta bi se morala dru-štvenikom razlagati, pojasnjevati! Tak podroben poduk je pred vsem potreben ! Česar časnik ne pove ali ne prinese, to mora tolmač dodati, spopolniti! Ta mora vprašanja provzročiti. da se prepriča. če se časniki prav razumevajo. A7 malem krogu se možje ne boje in ne sramujejo prašati. Pač pa na javnih shodih. Javni shodi brez temeljne izobrazbe poslušalcev, imajo pri nas toliko pomena, kakor če kdo prazno slamo mlati in pričakuje od tega uspehov. Škoda za trud in stroške! Pač pa je obrniti vso pozornost in združiti vse moči na podrobni poduk ljudstva, na vsestransko izobraževanje tega v okvirju društev s predavanji, razgovori, čitanjem in razlaganjem časnikov, knjig itd. V tem oziru naj postanejo naša društva delavna, v ptujskem okraju, pa tudi povsod drugod! Kmalu se bode pokazal napredek! Tridesetletnica akad. tehn. društva „Triglav" v Gradcu. Letos je poteklo trideset let. odkar je osnovala peščica mladih, zavednih slovenskih dijakov akad. tehn. društvo „Triglav" in s tem podalo slovenskim vse-učiliščnikom v Gradcu prvo zbirališče in zavetišče. Kako velikanskega pomena je bilo to društvo odkar obstoja za naš narod, pač mi ni treba danes še posebej povdarjati. Nebroj vrlih narodnjakov je izšlo iz njega, v nam tako tujem, tako sovražnem Gradcu se je gojila trideset let slovensko-na-rodna zavednost in neustrašenost v boju zoper našega sovraga, in jyy: je vzklilo v mladeniško-navdušenih srcih na tujih tleh, kar je tam razcvetelo' obrodilo je bogat sad na domačih tleh Na slovenskem Spodnjem Štajerskem pred vsem sestaja skoraj vsa mlajša narodna inteligenca iz nekdanjih Tri-glavanov. Pač vsakomur, ki je bil v teh tridesetih letih član tega društva, vzbuja nje^a slavje spomine na oni čas. ko je še sam nosil s ponosom trobojni trak. ko je preživel z enako mislečimi, enako navdušenimi prijatelji tako lepe, vesele dni v okrilju društva „Triglava". Pač večkrat je zajel med tem v tihih uricah iz teh spominov, zajel iz njih novo navdušenje, nov pogum, ako mu je pretila življenja peza upogniti glavo in so mu že omahnile utrujene roke. Drage mi stare hiše! Te spomine, tako čarokrasne, te hočemo ob priliki tridesetletnice „Triglava" oživiti ; sešli se bomo iz vseh krajev naše domovine, sešli se pod našo zastavo kot Triglavani, enako mladeniško navdušeni vsi, stari in mladi. Toda ne samo Vam, starim hišam, širšim krogom je namenjen ta oklic, namenjen je slovenskemu narodu. Narodno zavednost je gojilo društvo „Triglav" vsikdar kot svoj glavni smoter. Imelo je tudi vedno, že od nekdaj, dosta stika s slovenskim narodom. predvsem na Spodnjem Štajerskem, ga iskalo pri svojih mnogoštevilnih izletih, se udeležilo, bodisi pol-noštevilno, bodisi po večjih zastopstvih vsake večje narodne prireditve in veselice na Spodnjem Štajerskem. Našim zavednim Slovenkam se ima društvo zahvaliti za svojo zastavo. Ta stik s slovenskim narodom išče društvo tudi sedaj, ko obhaja [svojo tridesetletnico ne v nemškem Gradcu, temveč na domačih tleh. v slovenskem Celju, središču slovenskega narodnega gibanja na Šta-jarskem, in to v nadeji. da najde to slavlje svoj odmev v vseh zavednih krogih našega naroda brez razlike stanu in premoženja, pri vseh zavednih Slovencih, kojim je naša vrla mladina pri srcu. Kot stara hiša in predsednik pripravljalnega odbora Vas vabim prisrčno vse. Vas, stare hiše društva „Triglava", vse Vas narodne Slo-vevce sploh, ki imate kaj srca za našo narodno mladino, pridite vsi dne 4. svečana t. 1. v Celje, da slovesno obhajamo ta dan sebi. društvu „Triglavu" in celokupnemu slovenskemu narodu v bodrilo in čast. V Celju do 9. prosinca 1906. Stara hiša dr. Vladimir Sernec. — ;,Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj'* v Celju je imelo dne 6. januarja t. 1. od pol 12. do pol 2. ure svoje glavno zborovanje. Navzočih je bilo 30 pravih članov in 3 gostje; opravičilo je svojo odsotnost 5 članov. Na novo sta pristopila društvu g. nad-učitelj M. Iglar v Loki pri Zidanem mostu ter g. A. Strigelj, učitelj na Frankolovem. — Gospod predsednik A. Gradišnik, otvorjajoč sejo, pozdravi vse navzoče prisrčno ter jim ob mladem lètu izreka iskrena voščila. Pov-darja. da je društvo tudi v minolem letu vestno vršilo svojo dolžnost ter kazalo napram javnosti, da si je svesto svoje naloge in da sta mu bila čast in ugled učit. stanu vsikdar nad vse, naj si je bilo potem to komu ljubo ali ne. In tako naj ostane tudi v bodoče! — Nato prečita tajnik gosp. Wudler svoje izborno sestavljeno poročilo o decemberskem zboru 1. 1.. ki se neiz-premenjeno vzame na znanje. — Tovariš Šah (Teharje) razjasni v mar-kantnih potezah nov šolski in učni red. Po daljšem razgovoru se sprejme nastopna resolucija: „Učit. društvo za celjski in laški okraj" izjavi na svojem glaVnem zborovanju v Celju, dne 6. januarja 1906, da v novem šolskem in učnem redu ne vidi določb, katere bi vsomu šolstvu podelile tisti napredek, ki se sme dandanes s pravico pričakovati : pač pa je mnenja, da te odredbe nudijo učiteljstvu in vsemu šolstvu mnogo nedostatkov in neprilik." — Tajnik poda poročilo o društvenem delovanju v minolem letu 1905. Omenja vsa podavanja, s.orjene sklepe in ukrepe. Iz vsega poročila odseva dejstvo, da je dritštvo krepko in zdravo ter da je ČVisto sodelovalo pri organizacijskem delu vsega štajerskega učiteljstva: da bi le vztrajalo v tem naporu • tudi v prihodnje! V minolem letu je društvo štelo 1 častnega, 74 rednih in 10 podpornih torej skupno 85 članov. Blagajnik poroča, da je društvo leta 1905 imelo 214 K dohodkov, 202 K 93 vin. stroškov, torej preostanka 11 K 97 vin. Koncem poročila izjavi, da za naprej blagajništva ne more več opravljati. — V odbor za leto 1906 se volijo vsi stari funkcijonarji, razven gosp. Šaha. ki nikakor noče več blagajništva prevzeti. Odbor je sestavljen sledeče: Armin Gradišnik, naduč. — Celje, predsednik; Ant. Petriček, naduč. — Žalec, njega namestnik; Rudolf Wudler. učit. — Griže, tajnik; Bogdana Žižek, učit. — Sv. Martin v R. d., blagajničarka; Jos. Žagar, učit. — Celje, arhivar; Rajko Vrečer, učit, Žalec, pevovodja; Ljudevit Černej, šl. vodja — Griže in Fr. Krajnc, učit. Celje, odbornika. Sklene se: V letu 1906 je društvo ud „Šolski Matici" in „Slov. Matici" ter postane ud „Hrvaški Matici", — Leta 1906 se društvo naroči na liste: „Popotnik", „Ljub. Zvon" in „Slovan". — Prihodnje zborovanje se vrši v Celju, dne 2. februarja t. 1. ob pol 12, uri predpoldne. Ob 9. uri zjutraj pevska vaja. Spored: 3 Pauknerjevi mešani zbori. — Rastin „Ponočni stražnik" moški zbor. — Slovenska županstva, ne smešite se! Občinski urad Sv. Rok ob Sotli, kjer se je pri ljudskem štetju leta 1900 naštelo 857 Slovencev in nič Nemcev, je poslal nekoč sledeči akt: „Wird dem Gemeindeamt Draniljfe mit dem retour die nähere Angaben der Zuständigkeit bekannt geben zu wollen. Gemeindeamt St. Rochus itd." — Ne vemo sicer, a skoro prepričani smo. da je to spako zagrešil kak občinski tajnik, ki hoče pokazati, da zna nekaj nemških pokvek namazati. Vsekakor je za popolnoma slovensko občino sramotno, če pošilja takšne dopise na občinski urad, ki se je že prej proti tej občini odločno izjavil, da ne sprejema nemških dopisov. Žalostno je. da kaj takega pripusti slovenski župan in pripuste slovenski odborniki! Le silimo dalje in dalje pod tujčevo peto! Kje je naš narodni ponos, — kje naša zavest, da gredo našemu jeziku iste pravice, kakor vsem drugim? — Braslovče. Pevsko društvo je naredilo jako velik korak naprej: dobilo je krasen gledališki oder s petimi spremembami, v veiikem prostoru na Legantu. kamor gre gotovo 4—500 oseb; prostor nam je dovolil in prepustil naš častni član gospod Jos. Bauer, za vse prireditve, gled. igre. koncerte itd. — Slikarsko delo odra je s svojim pomočnikom mojstrsko izvršil g. Vinc. Grudnik, slikar in pleskar na Rečici ob Paki. Vsakdo poreče, ki bo videl zastor dvigniti se prvikrat: Braslovčani in pevsko društvo sme v resnici biti ponosno na svoj gledališki oder. — Stroški znašajo res nekaj nad 500 K, a to nas ne straši, kajti ko smo začeli pobirati, so nam darovali tako obilo in nas podpirali, da upamo v kratkem tudi ostali znesek poravnati. Izrekamo tem potom vsem podpornim članom čast in hvalo! Opomniti moramo, da so nas tokrat posebno vrli Podvršani podpirali s tem, da so nam dali lesa. tako. da smo precejšnjo svoto zanj dobili. — Oder imamo, s tem pa še ni storjeno in doseženo prav nič' Toda društvo se je poprijelo z ognjevito navdušenostjo diletantsva. in sklenilo prav pridno uprizarjati gledališke igre, ki bodo občinstvu v pouk in zabavo. — Opozarjamo slavno občinstvo v domači in sosednjih občinah ter slavna društva, da priredimo, če le mogoče, na svečnico. 2. svečana, ljudsko igro s petjem v 4 dejanjih „Dan sprave", v kateri je veliko šaljivih. a obenem pretresljivih prizorov. Vabimo že danes slavno občinstvo k obilni udeležbi, da bo poln vsak prostor. — Natančneje objavimo svoje-časno. — Šoštanj. Na 24. rednem občnem zboru „Šaleške čitalnice v Šoštanju",-ki se je vršil dne 4. t. m., so bili izvoljeni: predsednikom g. Ivan Koropec, podpredsednikom g. Vladimir Vošnjak, tajnikom g. Anton Nerat. blagajnikom g. Milan Vošnjak. odbornikom gg. Makso Hočevar. Anton Kocuvan in Jakob Volk. — Nadalje se je predlagalo, naj se prepusti čitalnična knjižnica „Ljudski knjižnici", ki se ima kot samostojno društvo čim prej ustanoviti. Za to se izvoli pripravljalni odbor,, ki ga ima čitalnični predsednik čim najprej sklicati. Omenilo se je nadalje, naj bi se sokolska ideja razširjala med ljudstvom, ter da naj je vsakega uda dolžnost, da to idejo pospešuje. — Čitalnica bo imela zopet vsak teden po enkrat strelske večere, kojih čisti dobiček pripade „Šaleškemu Sokolu". — „Šaleška čitalnica v Šoštanju" je v odborovi seji. dne 4. t, m. sklenila, da priredi v predpustnem času sledeče zabave: 1. Dne 21. prosinca veselico s petjem, gledališko predstavo ter prosto zabavo in plesom. 2, Dne 28. prosinca gostuje na našem odru Št. Iljska mladina ter uprizori dve igri in sicer: ..Ne kliči vraga" ter „Trije tički". Dne 17. svečana koncert in ples. 4. Na pustno nedeljo dne 25. svečana pustno veselico z igro, maškarado in plesom. — Pri tej priliki opozarjamo že danes slavno občinstvo, da si priskrbi pravočasno kostume ter prosimo, da se letošnje maškarade udeleže v mnogobrojnem številu. — Spored za posamezne prireditve objavimo pravočasno. — Sv. Ilj pod Turjakom. Ljudje si menda mislijo, da spimo spanje pravičnega. A vendar ni tako. Naša mladina se giblje in dela.. Na Sv. treh kraljev dan se je priredilo več iger in deklamacij. Zasluga gre g. Kova-čiču. posebej pa g. Krušiču, ki se ni zbal truda, ki ga je imel pri prireditvi. Igre, ki so se jih naučila naša dekleta pod vodstvom gospe Krušičeve, so vrlo uspele. Naprej, slovenska šent-iljska dekleta, bodite ponosna, da ste slovenske krvi! Vaša slovenska zavest nam je v ponos in up! — Št. Ilj pod Turjakom. Čudno postopanje. Piše se nam: Za pre-tečeno nedeljo je bilo naznanjeno predavanje nekega potovalnega učitelja ,.o umnem gospodarstvu". Gospod nadučitelj in občinski tajnik sta pridno skrbela, da se je ljudstvo obvestilo. Po popoldanski službi božji, za kateri čas je bilo predavanje napovedano, se je zbralo nad sto poslušalcev (nekateri so prišli po več ur daleč!), samih ukaželjnih kmetov, pred šolo. Naenkrat se jim naznani, da je g. potovalni učitelj že odšel, češ, da najbrž tako ne bode nikogar. Kmetje so mrmraje nad takim nad vse čudnim postopanjem se razšli — in so za eno izkušnjo bogatejši. — Nikjer jih ne marajo — namreč naših „ljubih" Nemcev. Tako toži zadnja „vahtarca"; človek bi se kar zjokal pri tej lamentaciji, da ni tako satansko — hinavska. A če pomislimo na vsa hudodelstva, ki jih vrši ošabno nemštvo nad našim narodom, zaškripljemo z zobmi in se za-kolnemo, da iztrebimo ljuliko do zadnje koreninice! Boj, — neizprosen boj — in naj javkajo kolikor hočejo! — Za splošnp in enako volilno pravico so se izrekle občine: Rastez (okr. Brežice), Veliki Kamen (okr. Brežice), Kozje (okr. Kozje), Brengova (okr. Sv. Lenart v Slov. gor.), Zdole (okr. Kozje), Pilštanj (okr. Kozje), Grabonoš (okr. Gornja Radgona), Gr-lova (okr. Ljutomer) in Kočice (okr. Rogatec). — V Konjicah se je dne 3. t. m. v stari registraturi okrajnega sodišča obesil 61 letni diurnist Anton Marguč. po dom. Satler. Vzrok samomoru so baje domači prepiri, — Moškanjci pri Ptuju. Prve dni februarja t. 1. začne poslovati pri Sv. Marjeti niže Ptuja novoustanovljeni poštni urad, ki bo imel na dan dvakratno vozno zvezo s pošto v Moš-kanjcih. S tem se je deloma ugodilo zahtevam nekaterih tukajšnjih občin, a neizpolnjena je ostala želja vseh občin, da se naj raznašajo poštne po-šiljatve strankam vsaki dan. Vsekakor so vsi prebivalci gotovo hvaležni gosp. poslancu dr. Ploju za način rešitve, da je ostal poštni urad Moškanjci, in se je poleg njega ustanovil novi urad. — Dornova. Po gosp. dr. Jurteli probujeno tukajšnje bralno društvo prav lepo napreduje, nemškemu poveljevanju gasilnega društva pa bodo zazvonili zavedni in pošteni dornovski možje in fantje kmalu pogrebno pesen. Le krepko in nevstrašeno naprej, vrli slovenski kmetje! — Sv. Marjeta niže Ptuja. V nedeljo . dne 7. t. m. so se zbrali na poziv gosp. nadučitelja Žunkoviča jako številno posestniki tukajšnjih občin, da se posvetujejo o ustanovitvi po- družnice c. kr. kmetijski družbe v Gradcu. Sklicatelj je v obširnem in temeljitem govoru označil namen podružnice ter njeno važnost za kmetovalce in navedel razne ugodnosti, katere nudi družba svojim članom. Viso-košolec Vesenjak je povdarjal važnost in potrebo združitve (organizacije) sploh in kmetov posebej" Končno je g. župnik Šuta s prepričevalnim in navdušenim govorom pozival navzoče k pristopu. Svoj vstop je prijavilo takoj 73 članov, nekaj pa jih še bo. Storilo se je vse potrebno, da osrednji odbor podružnico potrdi. Tako bodo imeli posestniki svoje društvo, ki namerava prirediti še to zimo zimske poučne tečaje, bralno društvo pa se izroči popolnoma mlade-niškim rokam. — Polenšak v Slov. goricah. Pri nas spijo po pripravljalnem zborovanju pravila kmetijskega bralnega društva že dve leti v predalu g. nadučitelja. Pričakujemo, da jih letošnja do sedaj topla zima spravi v potrdilo v Gradec. — Akad. tehn. društvo „Triglav" priredi v soboto, dne 13. t. m. izredni občni zbor. — Sv. Anton v Slov. goricah. Babilonska zmešnjava vlada v narodnih razmerah pri nas, — na višku enega najlepših vrhov v Slovenskih goricah. Namesto, da čutimo ponos, da so te gorice res naše, slovenske, da je naš ta divni svet okoli nas, — namesto tega se silimo pod tiijčevo peto — in niti mi odločni Slovenci nočemo enotno delovati. Vsak dela po svojem kopitu, misleč, da edino on dela najboljše — a dela samooblastno. Narodne discipline ni! Živimo v 20. stoletju. Človek bi mislil, da vsak posameznik z ljudskošolsko izobrazbo bo vedel napisati pravilno slovenske besede, in ne bo dal delati pečata, ki se glasi: „Wojaško Weteransko društvo..." Najdejo se pa tudi ljudje, ki zahtevajo nemške šole — ali pa mesto šole „zvon". Slovenski kmet! Težko, vidiš, ti je življenje, — a pomni vedno, da bi ti bilo veliko težje brez prave, pametne ljudskošolske izobrazbe. Takšno pa moreš v polni meri užiti samo v materinskem jeziku! Kaj vam treba pri županstvih nemškega uradovanja, kaj vam treba slepe ponižnosti napram višjim oblastim, od katerih si ne upate zahtevati slovenskih dopisov, in mislite, da morate znati zaradi teh dopisov nemški ? Pravico ima slovenski jezik, biti rabljen pri vseh uradih na naši zemlji! Bodite prepričani, slovenski kmetje, da si bo slovenski narod to pravico svojega jezika v polni meri izvojeval; — bodi tudi ti, slovenski kmet, vrl bojevnik za te pravice, in ne sili sam pod tujčevo peto! — Tudi strankarstvo na slovenski strani imamo žalibog pri nas. Vrivati se nam hoče boj po raznih kurzih, katerega pa mi ne sprejmemo, ker vidimo v njem pogubo! Pač lepše bi bilo skupno bratsko I delo za slovenski napredek! Ne netite isker, ki tle! Tla niso ugodna, - to se lahho prepričate ob marsikateri priliki, in znala bi zgoreti pod vami! Čuvajmo skupno to, kar imamo, delajmo skupno za to, česar nam treba! Narodnost, napredek in svoboda naroda je prvo v dnevnem življenju! — Tudi novo gostilno dobimo! Krčmar se je izjavil za nemškutarijo! Slovenska društva, zavedni slovenski kmetje, — Gomze je naš in naše geslo vam je znano! Do svidenja! Kranjsko. — V Novem mestu je umrla c. kr. uradniška vdova gospa Fani Binter. —■ Pri Kranju zgradijo čez Savo mesto sedanjega starega mosta nov večji most iz betona. Most bo stal 480.000 K. — Osebne vesti. Višji sodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljubljani dr. Al. Fohn je imenovan za svetnika pri nadsodiščii v Gradcu; na njegovo mesto v Ljubljani je imenovan za višjega sodnega svetnika Julij Polec. — „Slovenska Matica" ima CXLI. odborovo sejo v četrtek, dne 18. prosinca t. 1. ob petih popoldne v društveni pisarni v Ljubljani. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Potrditev zapisnika o 140. odborovi seji. 3. Poročilo knjižnega odseka. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Eventualia. Koroško. — V Borovljah na Koroškem se je naselil narodni trgovec z železnino. Štefan Spök. Da bi mu bili Slovenci naklonjeni ter bi se držali svojega nad vse potrebnega narodnega gesla! — V Dobrli vasi snujejo bralno društvo. Da bi obrodilo obilo sadov med koroškim ljudstvom! — V Podsinji vasi se snuje slovensko pevsko društvo. — Za narodno šolo v Št. Jakobu v Rožu prihajajo darila prav izdatno. Vendar še bo trebalo marsikakega krajcarja na oltar domovini, da se dvigne trdnjava slovenska v Št. Jakobu. Primorsko. — V Gorici je umrl poštni in brzojavni uradnik Valentin Klavžar, eden izmed ustanoviteljev in prvih članov goriške „Čitalnice". — Trgovinski promet v Trstu. Dne 8. t. m. novovoljeni predsednik tržaške trgovske zbornice je v svojem govoru izjavil, da je bil lanski promet v Trstu največji, kar Trst obstoji. Ladije, ki so lani priplule v tržaško luko, so imele 3,002.026 ton, torej 52.000 ton več nego 1. 1904. Tudi železniški promet je narasel na 9,780.000 kvintalov. — Burja v Primorju je zadnje dni jako huda. Promet zastaja ne samo na malih ladijah ob obali, ampak tudi promet z Dalmacijo in Italijo. Neka ladija, ki je odpotovala s sladkorjem v Italijo, se je potopila. — Žalosten dogodek med bratoma. V Trstu živi družina Šverca. Starejši sin 28 letni Leopold je bil v vednem razponi s starši. Vedno je grozil doma roditeljem in bratom. Tega se je naveličal njegov 20 letni brat Ivan; počakal je brata na ulici ter ga prosil, naj ne postopa proti staršem tako odurno. A brat Leopold mu je odgovarjal na mirne besede surovo, kar je Ivana razsrdilo, da je potegnil revolver ter streljal na brata, ki ga je lahko ranil. Zgrabili so ga, zaslišali in odvedli v zapor. — Leopold Šverca je pred 2 leti z nožem zabodel svojo mačeho, je pravkar prestal 18 mesecev ječe, ter vrnivši se na dom počel stare prepire. Slovanski jug. Pismo iz Hrvatske. it Izza reške resolucije imamo zaznamovati aktivnejše delovanje v hrvatski politiki. In kako tudi ne. Na Reki se je zbralo pred tremi mesci vse, kar misli in čuti narodno za narod, da da pravec novemu toku dela, in tako reško zborovanje ni moglo ostati samo prazna manifestacija brez ploda. — Možje, ki so zastopali na tem zborovanju narod, so po svojem bistvu kot značajniki morali izvajati posledice iz svojega reškega zborovanja. — Oni so to tudi storili bodisi v dalmatinskem bodisi hrvatskem saboru bodisi izven njega, s hrvatsko-srbskim sporazumom pa (ki je nepo- sredna posledica reškega zborovanja) je postal naš neodvisni živelj tudi mnogo krepkejši, njegova beseda velja vedno več. Posebej se v Banovini že sedaj občuti blagotvorne posledice hrvatsko-srbskega sporazuma. Na njegovem temelju sloni pri nas volilna koalicija, v kateri so zbrani vsi neodvisni življi i hrvatski i srbski izven črne čete in Frankovih slepcev, katerih pa itak pri nas že nihče ne šteje med odločne opozicijonalce (oporbenike). — Združenim hrvatskim neodvisnim meščanskim strankam se je priključila tudi naša socijalnodemokratska stranka, in tudi ona pojde na spomlad v volilno borbo ramo ob rami s hrvatskim „meščanom". Temeljni program hrvatske združene oporbe je zopet sukus (izvleček) reške resolucije. — S tem programom stopa hrvatska koalicija v borbo za življenjske interese narodove, za izvo-jevanje naprednih narodnih uredb. Zahteva za narod ustavne pravice in svobodo v vsakem oziru. ker se brez tega temelja vsakega narodnega razvoja ne more misliti na napredek. — Ta program so proglasile združene stranke 15. grudna 1. 1. javno v svojih glasilih. Na njegovem temelju stopajo-pred narod — med kateri so se razposlali ti proglasi — v volilno borbo, in da obvelja volja naroda, izšli bi gotovo z njegovim zaupanjem iz borbe kot — zmagovalci. — To je notranji uspeh novega realnega dela naše oporbe. ' A tudi na zunaj je znala naša oporba dvigniti važnost našega položaja. Reška resolucija je odstranila prašino in pokazala protivnim si polom naše države, da smo tudi mi poklicani, izreči kakšno besedo v njihovem raz-poru. Z reško resolucijo se je odločno zavrgla tradicija pasivne politike v vrstah oporbe. Narodni zastopniki dvigajo svoj glas in opozarjajo svet, da so se konečno odločili za delo. — In kakor se do reške resolucije nihče ni oziral na tega tihega opazovalca, jadno Hrvatsko, tako se od takrat venomer delajo laskave ponudbe i z mažarske i avstrijske strani, in vse na naslov one Hrvatske, na katero se pred malo časa nihče ni niti ozrl. — Avstrijska kamarila je začela v tem znamenju izdajati svoj list „Gross-Österreich" (Velika Avstrija), v katerem nam naravnost usiljuje „Veliko Hrvatsko", samo če ji pomoremo ustvariti blaženo „Veliko Avstrijo". — Mažari zopet nam v svojih nezgodah nudijo bratsko roko. pa nam obetajo, da bodo vse one pravice, ki jih bodo izvojevali v svojem boju proti Avstriji in kamarili, podelili tudi nam. kakor se to bratom spodobi. To so uspehi, vidni uspehi novega političnega pravca hrvatskega, katerih ne morejo niti z največjim naporom zakriti niti naši mažaroni, niti Frank niti črna četa. — Medtem ko del našega političnega življa tako deluje, molče ostale tri skupine v dosedanji onemoglosti. To so naši vladinovci, ki so „prelojalni", da bi v tako važnem trenutku vrgli tudi Hrvatsko v aktivno delovanje, vse iz ozira „na višje sile"; to so frankovci, ki čakajo samo pravega trenutka, ko bodo zgrabili „Veliko Hrvatsko", ki se jim ponuja na krožniku; in to so naposled naši konservativci, ki se še vedno ne morejo odločiti, na katero stran naj gredo; vedo samo, da ne morejo med resolu-cijonaše, ker so v tej skupini napredni življi. Tak je v celoti sedanji položaj na Hrvatskem. — S svojo aktivnostjo se je povzpela hrvatska oporba na površino, zanima se za njo vsa, i ma-žarska i avstrijska javnost. Vsled tega je. potisnjena naša mažaronska klika v ozadje. Ona enostavno ne sme politično delovati, ker naj učini karkoli,) vedno se izneveri svojim gospodarjem, i zato molči. — Da bi se pa medtem ne občntila njena slabost in pasivnost, je potrebno, da ubija tudi oporbo. ZatO; je z uprav nečuveno okrutnostjo udu-, šila pokret za splošno volilno pravico,; zato pleni vsak svobodnejši glas našega novinstva, zato je pri nas sedaj takšna nesvoboda, ki meji na absolutizem (samodrštvo). — Na Hrvatskem ni vee ustavnosti in pravice, na Hr-j vatstem vladajo osebe samosilno |s{ tejro pomočjo kamarile, brez odgovornosti i navzdol i navzgor. — Sedaj pa. ko nasilneži vidijo, kako se jim z vedno hitrejšimi koraki bliža katastrofa (preobrat), ko vidijo, kako se bodo naposled sami uničili, se uspenjajo' z zadnjimi močmi, da pokažejo svojo silo in ne pustijo dahniti nikomur, dokler je oblast v njihovih rokah. (Politični! list „Pokret" je bil pred novim letom skozi teden dni neprenehoma zaplenjen.) _ 1 — „Orient ■ Express". Poročali suo že, da je veliko zanimanje za novo osnovo „Orient-expressa", ki bi imel iti skozi Simplon, Italijo, Slovensko, Hrvatsko do Belegagrada, Kakšno komi \>i imela Slovenska in Hrvatska od tega, » tem ne bomo razpravljali, poudarjaš» samo, da bi proga Zagreb-, Zidani mst-Trst postala svetovna proga. Zagrebški trgovsko-obrtna zbornica, ki se zavzema za to misel, je uposlala na posestrime-zbornice v Ljubljano, Trst, Benetke, Milan, Turin, Genovo, Laus-sano. Dijon, Lous-le-Jaunier in Pariz osnove v francoskem in hrvatskem jeziku, načrt proge in dopis, v katerem se poudarja izrečno vzajemno delo vseh k prizadetih zbornic. Tudi osnovatelj te misli, Loiseau (Loazó) ne miruje, ampak živahno deluje za svoj načrt. — Občinski zastop mesta Sisek je v svoji seji dne 3. t. m. sklenil darovati 500 K za Strossmajerjev spomenik. — Srbski prestolonaslednik je bil dne 11. t. m. imenovan generalom in zapovednikom konjenice. — črna gora dobi popolno tiskovno svobodo. Slovanski sever. — Češke vesti. „Kladenske llasy" z dne 4. t. m. upozarjajo na kt, da je vzraslo na severozapadnem škem 9 mest, ki imajo nad 15.000 rebivalcev: Usti, Teplice, Cheb, Aš, adno, Žatec, Chomutov in Karlovy ary — in da je med njimi edino jladno češko. Na nemški strani taka jtemoč! — Uradi še vedno vztra-jijo v zasledovanju udeležencev mani-fetacij za splošno in enako volilno i Vico. Sedaj so obdolžili enega izmed '•'jfcrnih voditeljev češke soc. demokra-dr. Soukupa, da je odobraval čine ■? trojem govoru v znanih dneh listo-Ì#|Évih. — Geslo „Svoji k svo-jim"1 se na Moravskem proizvaja bolj In bolj dosledno in Nemci to prena-bflfežje, in težje. Moravski „Tages-bote" prinaša s strašnim ogorčenjem "vett, da hočejo osnovati Čehi v Brnu dve podjetji s kapitalom 600.000 K in 80.000K, „Tagesbote" se ni zmotil. V resnici se namreč ustanovi v Brnu kar najpreje velika trgovina z železom (ustanovi jo češka akc. družba s kapitalom 600.000 K in izdelovalnica papirnih vrečic (tudi akc. družba s kapitalom najmanj 80.000 K). Nemci imajo pač vzrok jeziti se. — Novih volitev v deželni zbor moravski se udeleže tudi socijalni demokrati kljub ugovoru nekaterih sodrugov, naj se z neudeležitvijo pokaže, da se ne stri- njajo z volilno reformo. V vseh 14 čeških volilnih okrajih splošne kurije postavi socijalna demokracija lastne kandidate. — ,.Hla>s Naroda" prinaša izkaz o delavnosti „Narodnega gledišča praškega" za minuli mesec gruden. V 30 dneh se je igralo šest-inštiridesetkrat, vsak drugi dan dvakrat, 32 iger je bilo izvirnih. 14 tujih. Igralo se je 10 izvirnih oper in 9 tujih poleg 22 domačih dram in 5 tujih. Devetin-indvajsetkrat je bilo gledišče popolnoma razprodano, enoindvajsetkrat pri domačih in osemkrat pri tujih delih. — To je bilo v -božičnem času. ko je gledišče navadno slabo obiskano. Razven tega treba pomisliti, da imamo v Pragi poleg „Narodnega gledišča" še 5 malih gledišč, kjer se igra vsak dan — i po dvakrat, in da so polna tudi ta. Tako Čehi! in mi? — Dne 8. t. m. t se je sešel deželni zbor moravski. Nadaljevati se ima delo, započeto z volilno reformo. „N. W. Tagblat" poroča, da se ima izpremeniti poslovni red. —• Taborska „Iskra" z dne 4. t. m. važno razpravlja o ustanovitvi celulozne tovarne na južnem Češkem. — Ruski vseučiliški profesor Zabolotskij, ki se je udeležil slav-nosti pri odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, je bival sedaj delj časa v Pragi. Na Silvestrov večer se je pa odpeljal v Berlin. — Kakor se č u j e, pripravljajo češki poslanci agrarne stranke ustanovitev agrarne stranke v Pragi. — Dne 7. t. m. se je igrala v Narodnem gledišču (Narodni divadlo) praškem prvič opera J. R. R o z-košnega ,.Cernè jezero", ki jo je sprejelo občinstvo z veliko pohvalo. Libreto je spisal Kädner po Heydukovi pesmi „Déduv odkaz". Gre se za ljubezen vaškega fanta k gozdni vili. Prost, naroden verz, krasen balet! — V Klad-nem je od novega leta naprej otvorjena javna ljudska čitalnica v tamošnji so-kolski dvorani. — Češki agrarci (kmečka stranka) delajo na to, da bi izdavali dnevnik. — Novi deželni glavar na Moravskem postane baje dr. Začek, sedanji podpredsednik državnega zbora. — Slovaška ljudska stranka je izdala proglas na narod, ki se obrača proti mažarski strahovladi, v prvi vrsti proti ljudski stranki in njenemu šovinizmu (prenapetemu narodnjaštvu). V proglasu se poziva vse narodne sloje, da se priključijo slovaški narodni stranki v boju za pravice slovaškega naroda. Podpisani so med drugim narodni zastopnik Hodža, dalje rodoljubi An dron j a, Stodola, Kolar in drugi. SYetoYne Yesti. — Turški finančni minister, Nazif paša, v Carigradu, ki je bil eden najvestnejših činiteljev sultanovih, je umrl. — Slovenski umetniki v Londona. Slovenski slikarji se baje udeleže avstrijske razstave v Londonu. — Ernst Haeckel, veliki učenjak in neustrašen boritelj moderne vede in znanosti, je težko obolel. — Etna bljuje. Iz Rima poročajo, da je vulkan Etna na Siciliji v polni delavnosti in bruha iz sebe velike množine pepela, ki ga nosi veter do Katanije, — Čebelarstvo po svetu. L. 1895 je imela Francoska 1,615.061 panjev in je dobila iz njih 7,995.314 kg medu v vrednosti 11,006.038 K, računaje kg samo po K 1'38. Voska pa je dobila 2,208.357 kg v vrednosti 4,208.213 K. — Srbija je imela 1. 1900 panjev 172.400 proti 167.765 v letu 1895. V Srbiji niso mogli vzdržati čebelarskega lista in društva. — Na Češkem imajo 72 č belarskih društev, od kojih imajo čisto češka. 3,446, nemška pa 4.517 članov. —Izumitelj petrolejske svetilke, James Hinks v Birminghamu na Angleškem, je umrl v starosti 90 let. L. 1858. je izumil prvo petrolejsko svetilko in je dobil nanjo patent. Pozneje je izumil znano „duplex"-žarilo. — Dolgovi Nemčije. V državnem zboru je kancelar Bülow poročal, da je nemško finančno stanje obupno, ako se ga primerja z onim Francije ali Anglije. Od leta 1889 naprej deficit trajno narašča. Do leta 1875. Nemčija ni imela dolgov, sedaj pa znašajo njeni dolgovi' dolarjev 875,000.000 ali ».500,000.000 mark,' za katero vsoto mora Nemčija vsako leto plačevati dolarjev 25,000.000 ali 100,000.000 mark obresti. Ves državni dolg (vštevši onega posameznih državic) znaša na Nemškem dolarjev 3.750,000.000 ali 15.000,000.000 mark. Na vsakega Nemca pride 62 dolarjev dolga. Avstrija ima dolarjev 2.000.000.000 (10.000,000.000 ali deset milijard kron dolga, in Ogrska nekoliko več, tako, da znaša skupni avstrijski dolg nad dvajset milijard kron. Italija je še bolj zadolžena, kakor Avstrija, toda Nemčije v tem pogledu ni ena država ne doseže. — Na smrtni postelji. Seljak Robin v Loiru (Loäru) je ležal pred dnevi na smrtni postelji. Ljudje so pričakovali vsak čas, da izdahne dušo. Naenkrat vzdigne oči in sredi tišine prizna, da je umoril v vasi 4 ljudi, za katere se ni nikdar vedelo, kam so izginili. To priznanje je na prisotne strašno učinkovalo. Nato je umrl. — Šest vlakov ga povozilo. Nju-jorškega elektrotehnika Spalta je dohitela strašna smrt. Delal je pri železnici in nekaj popravljal. Prihitel je vlak in ga povozil. Ni ga usmrtil in nesrečnik je začel klicati na pomoč. Ali nihče ga ni čul in prišel je drugi in tretji in še trije vlaki, in vsi so šli preko njega. Vendar je še živel, ko so ga našli, a bil je silno razmesarjen. Peljali so ga v bolnišnico, in med potom je izdahnil. Društveno gibanje. — Redni občni zbor „Slovenskega delavskega podpornega društva" v Celju se vrši v nedeljo, dne 21. januarja t. 1. ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo funkcijonarjev. 2. Volitev odbora. 3. Slučajnosti. Ako bi ob 3. uri občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor. kateri je pri vsakem številu sklepčen. K obilni udeležbi vabi odbor. — Narodna Čitalnica v Mozirju priredi dne 14. januarja t. 1. v čital-niških prostorih ob pol 8. uri zvečer veselico s sledečim sporedom: a) Petje. Proizvaja braslovško pevsko društvo, b) Ples. • Sodeluje šoštanjska narodna godba. Vstopnina za osebo 40. v. Odbor. * — „Šaleška čitalnica v Šoštanju" priredi v nedeljo, dne 21. prosinca 1.1. veselico s sledečim sporedom: 1. Petje. 2. Gledališka predstava „Županova Micka", veseloigra v dveh dejanjih, prir. A. Linhart. 3. Prosta zabava in ples. Na mnogobrojno udeležbo vabi odbor. — Trbovlje. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlje, Hrastnik in okolico naznanja vsem p. t. članicam, da se vrši letošnje občno zborovanje v nedeljo, dne 21. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani g. Kuken-berga (Dolničarja) v Trbovljah z dnevnim redom: 1. Poročilo predsednice in blagajnice. 2. Volitev novega odbora. 3. Razni nasveti in predlogi. K prav obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Gospodarstvo. Noge (peclje) od zelja treba shraniti. „V sedmih letih vse prav pride", pravi pregovor. V resnici pa marsikateri gospodinji že po letu, kamo-li še po zimi nedostaje raznih pridelkov za živež ljudem in živini. Treba je torej v jeseni spravljati, kolikor in kar je mogoče. Znano je, da krave-mlekarice ljubijo čez vse tako' imenovano „prilost", t. j. priboljšek h krmi. To se daje navadno med molžo, pa bolje je dajati to po krmljenju. Rabi se za to po letu sveža trava, v jeseni in po zimi pa narezana repa, perje od zelja, korenja itd. Na spomlad pa navadno že vsega tega zmanjka in takrat nastopi — suša, tako pri krmi, kakor tudi pri mleku. Sedaj velja porabiti, kar je še sočnega pod streho. In ravno prav nam pridejo noge (peclji) od zelja, ako smo jih v jeseni spravili. Ako so debeli, precepijo se po dolgem na štiri dele. da jih živad lažje žre. Da niso gnjili. treba jih shraniti na zračnem, pa ne preveč mrzlem kraju. Peclje od zelja spravljati je pa dobro tudi radi mrčesov (črvov), ki se ob nekaterih letinah rede v njih. Tega se lahko prepričamo, ako posekamo pecelj prav tik korenine. Ob takih letinah bode ves luknjast in črviv. Razume se, da ta zarod preide v naslednja leta v zemljo in zato se ni čuditi, da zelje potem hira. Torej je dvojni dobiček, ako peclje v jeseni popipljemo, sveže odsekamo in shranimo za priboljšek kravam, korenine pa sežgemo, da uničimo mrčes. Pohorski. Pesa najboljša hrana za mlade prasce. Velikokrat se zgodi, da se skotijo prasci baš na zimo. Njih „cdgoja" po zimi ni lahko delo, zlasti, ako še primanjkuje mleka. Navadna svinjska hrana jim je pretežka, in je tudi ne marajo; ostanki v kuhinji pa tudi dostikrat niso zdravi za mlade želodce. Vsled tega ni čuda. da mnogo te živadi pogine vsled,mraza in nepravilne krme. Vendar tudi tukaj ni obupati. Hlev dobro zapažiti, da drži gorkoto, pa zadostno suho nastiljati, kajti če kje velja pregovor: „Gorkota je polovica hrane", velja tukaj. Ob enem pa je kmetu že prej treba poskrbeti taki živali za primerno klajo in to je brez dvombe pesa. N Kadar se prasci odstavijo od sesca, se navadno privajajo na kakšno jed. Nekaj tednov služijo v to z mlekom zabeljeni koruzni žganci. Ko nekoliko odrastejo, treba primešavati kaj so-čivja. Ali katero? Krompir je pretežek za mlade želodce, repa pa preveč vodena in nič kaj redilna. Edino pesa je, katera ima v sebi vse snovi, redilne in užitne -, pesi se prasci tudi prav kmalu privadijo, ker je sladka. Nareže se je na drobne koščke, skuha in primeša nekoliko koruzne moke.Tega soka se skuha po dvakrat na dan, da ne gladujejo. Med tem pa kuhovina lahko za par ur počaka v loncu na ognjišču. Razume se, da jed ne sme biti prehlajena, tudi ne premrzla ali prevroča, kar vse kvari želodec mladi živali. Obdelovanje pese bode že menda vsaki gospodinji znano. V spomladi se vseje v gredico na vrtu seme, in ko je pognalo že primerno močne sajenice, se te izrédijo in posadé v druge gredice, ali ob robu zelnika, kjer pač dopušča rodna zemlja prostor. Seveda je treba rastlinam po potrebi še parkrat čez leto opleti. V jeseni, zajedno z zeljem se poruje tudi pesa, odtrga se ji perje, katero se shrani na suhem mestu, ker se lahko enako pesi porablja za hrano nekoliko odraslim prascem. Peso pa je najbolje shraniti v kleti, zagrnjeno s suho prstjo ali peskom. Ako torej hočejo gospodinje vzgoje-vati mlade prasee po zimi, je neobhodno potrebno, da si že prejšnjo spomlad oskrbijo hrane za nje; najboljša je pesa. Kako ravnati s stroji ? V obče se trdi, da je z raznovrstnimi stroji prišlo več napredka med ljudstvo, več blagostanja kmetu. Žal. da ne morem te hvale povsem odobriti. To pa iz dveh razlogov. 1. Je dostikrat stroj nepravilno uravnan v svojem mehanizmu. 2. pa ga priprosto ljudstvo ne zna rabiti, da ga čestokrat še novega pokvari. Zgodi se večkrat, da tovarna pošlje taksen izdelek, nepravilno ali nerodno sestavljen, da ni za rabo. Takšen stroj naj kmet po preskušnji koj kmalo pošlje nazaj in pove uzrok. Dobi drugega, seveda, ako prvega niso pokvarili njegovi ljudje,ali že pri vožnji, ali pa pri neokretnosti pri delu. Drugič in to se največkrat zgodi, pokvari se stroj vsake vrste pri nepravilnem ravnanju. Nekateri ljudje ne znajo stroja rabiti, ga preoblagajo z delom in presilijo z močmi. Takim je treba vedno nadzorstva in tudi kazanja. Ako vse to nič ne pomaga, je boljše, ako takega služabnika odpraviš od stroja, kjer ti dela prej ali slej le škodo. Posledice pa nosi navadno povsod in vselej le — ubogi kmet. Pohorski. Književnost in umetnost. — Sušica ali jetika. Ta prvi snopič „Ljudske knjižnice-', ki poljudno razklada vprašanje sušice, je dobiti v Celju v Zvezni trgovini, izvod po 20 v. Dobi se tudi pri izdajatelju Vekoslavu Spindlerju. uredniku „Domovine". Raznoterosti. — Tri važna pravila za ohranitev zdravja navaja dr. St. Ružička, docent na češki univerzi pražki: 1. Vsaj v zaprtih prostorih ne pljuj po tleh! 2. Pri kašljanju in kihanju daj na usta robec, pri govorjenju ne pljuj in sploh ne govori ljudem preblizu obličja! 3. Vsak deluj v svojem krogu nato, da dame prenehajo nositi obleko segajočo do tal ali pa celo po tleh se vlačečo. Po navedenih treh pravilih bi se bilo sploh potrebno ravnati, zlasti zato, da bi se omejilo razširjevanje tuberkuloznih bacilov s suhimi, v zraku plavajočimi koščki slin, ali s kapljami'slin, ki škropijo po zraku pri govorjenju, kašljanju in kihanju bolnih ljudij. — Človek bi mislil, da se med dostojnimi ljudmi take stvari razumejo same po sebi, ali skušnja uči žalibog drugače. Povsod na javnih prostorih vidite napisano: „Pljuvati na tla . . ali ljudje — razume se — to vidijo in pri tem pljujejo možko na tla. Mestni trotoar vzbuja v tem oziru naravnost gnjus. Ali naše žene? Ne gledajo na to, da brišejo vso to nečistoto s svojo obleko in jo nosijo v svoja stanovanja, ne gledajo na to, da razširjajo z vzdi-govanjem prahu i bacile v pljuča sebi samim, da, i svojim otrokom, ki jih vodijo za roko, — o bližnjih niti ne govorimo. Žival ima čut samoohrane, človek si ubija življenje bodisi i v korist modi. ■—Dogodba z otoka Borneja. Na severnem delu Borneja je običaj, da' zaljubljeni fant daruje svoji izbranki glavo svojega neprijatelja. Čim več glav, tim večja ljubezen. Tega običaja niso mogli odpraviti niti misijonarji. Nek Bornejec je obljubil misjonarju, da ne bo ubijal. Ali zaročenka ga pusti, češ, da ga bo ljubila samo, če ji položi pred noge glave svojih neprijateljev. Nekega večera pride mladenič zopet k devojki in ji vrže pred noge 4 človeške glave, nakar se mu vrže ona okoli vrata. Ali kako ji je bilo, ko zapazi, da so bile glave njenih starišev, njenega brata in nekega mladeniča, ki ji je dvoril. — Kako je ravnati z ozeblini! udi J Predno greš spat, vzemi gorečo lojevo svečo in okapaj z njo do-tično mesto tako na debelo, kot je širok nožev hrbet. Ako imaš ozebline na nogah, obuj čez noč volnene nogavice, katerih pa ni treba drugi dan menjati. Ako pa so ozebline na roki. natakni nanjo volnene rokavice. Seveda je treba svečino plast jutro z gorko vodo odstraniti. drugo Po sklepu lista: Um]• 1 a je danes v Žalcu soproga učiteljeva, gospa Malči Pristovšek. po dolgi mučni bolezni v 35. letu starosti. Ljudevit Borovnik puškar ¥ Borovljah (Feri,ach) na Koroškem se priporoča v izdelovanje ir vsakovrstnih pušk -m za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje samokres-nice, sprejema vsakovrstna popravila ter jih točno in dobro izvršuje. — Vse puške so na c. kr. preskuševalnici in od mene preskušene. --Slovenske ali nemške cenike na zahtevanje (9) zastonj in poštnine prosto. 50—33 (13) 20-14 Prvi pogoj za zdrav život j è prava hranitev. Te dajejo v obilni meri okusne testenine ŽNIDEKŠIČ & V ALENČIČ-a. ::: Cunard £ine. Najboljša in najcenejša, zelo pripravna vožnja v Ameriko! PF" Vsakih 14 dni vozijo Trst-New-York parniki z dvemi vijaki in brezžičnim brzojavom opremljeni. 10.000 ton noseči. — Pojasnila in vozni listi se dobijo pri zastopniku ANDREJ ODLASEK, Ljubljana Slomšekove ulice št. 25. Bližnji odhodi parnikov iz Trsta : PANNONIA 20. novembra 1905. CABPATHIA H. decembra 1905. (1) SLAVONIA I. januvarja 1906. 15 Listnica uredništva. Ivar smo morali danes odložiti, ker je prišlo prekasno. pride v pondeljek na vrsto, Svojim stalnim dopisnikom smo dóposlali kuverte v uporabo pri dopisovanju, ter želimo, da se jih vrlo poslužujejo. (46)2-1 Proda se 13 oralov zemljišča na Ljubečnem z najlepšo ilovko. Podrobnosti se izvejo pri dr. Jos. Serneeu v Celju. tf >iV>4V Vv'W>iV>iV>iV>iV '/i^'WW V v' Vi' >> SVOJI K SVOJIM! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo ,CROATIA< pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Podružnica „Kro-atiae" v Trstu. (14) 26 18 Zastopniki se iščejo po veCjiti krajih Kranjske, štajerske in Koroške. G Blagajnice une pred ognjem in vlomom prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGER DUNAJ I.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Celju in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah. 104-27 T r i rgoVitta s papii jen, pisalnimi ii risalnimi potrei stoni prodaja c. kr. šolskilj knjig in igralnih kar Zvezna trgovin priporoča kancelijski. konceptni. pismeni dokumentni, ministrski, ovitij == in barvani papir. —f svinčniki fcmenčlsi peresa tablice peresnimi gobice radirKe črnilo Trgovske Knjigi v vseh velikostih črtane, z eno ali dvemi kolonama, v papir, platno, gradi, ali poj usnje vezane. = po raznih cenah. = JlajVečja zalogi Vseh tiskovin E;? šolske svete, učiteljstvo. župnijske nradel okrajna zastope. užitninske zastope. hrJ nilnice. posojilnice, odvetnike, notarj —1- in privatnike. - Lastna zaloga šol| zvezkov in risani papirnate Vreče vseh veliio sti po orig nalnih tovarniških cenah. Stambilje pečatniki, vi» liete. (Siegelmai keni za urade i privatnike izvršujejo se v najkrajšem fast Dopisnice umetne, pokrajia-3 ske in s cvetlicam» od napriprostejš| do najfinejše izpeljave. Molitveni za birmo, vez v razni H* barvah. Albumi za siike. dopisnice in poeziji Pismeni nonSr v kartah il pdpil mapah. --J Zavitke za urade v vseh veiikostiij Ceniki » za tiskovine in pisarnišn 1 potrebščine so brezplafa " na razpolago.-----"j Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. J IIS Priznano dobro blago, o Sofidos in fočnan KAVO, RIŽ, južno sadje, poper, itd. in OLJE vseh vrst prodaja na debelo le trgovcem in industri-jalnim podjetjem Trst, Via Commerciale št. 5. Velika trpežnost in « vzorna ^ konstrukcija usposobljajo ly foie do najvišje tvornosti ter so vsakomur v uporabo. Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih modernega in umetnega vezenja == Sing er»j evi šivalni stpoji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. finger Co. delnica družba siValnih strojcV CELJE, Kolodvorska ulica štev. 8. (20) 52-2 fj^j kupuje sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor + tudi gozde pripravljene za posekati. + Ponudbe nasloviti je na Parno žago Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. — Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-25 Opr. št. A 146/5. 4 . • Oklic (45) 3-1 s katerim se sklicujejo sodišču neznani dedici. C. kr. okrajno sodišče Vransko naznanja, da je umrla dne 6. listopada 1905 AGATA HRIBERNIK roj. RAK, zasebnica v Braslovčah, ne zapustivši nikake nared.be poslednje volje. Iver je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz kakega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sddišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, k atei'i se je med tem postavil za skrbnika gospod c. kr. notar Mihael Jezovšek na Vranskem, obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično. C. kr. okrajno sodišče Yransko, odd. I. dne 31. 'decembra 1905. S Poročni I prstani S (33) —2 Prva narodna, najcenejša in največja trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti .Narodni s dom1. Rafael Salmič v Celju priporočam lepe, zlate poročne prstane in druga ženitovanjska darila po najnižjih cenah» Vsa v mojo stroko spadajoča popravila izvršujem točno, dobro in ceno. kZa vsako delo, tabor tudi za jamčim pismeno. Zahtevajte moj cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto. - - - - Svoji k svojim! | Jamajka-Rum znamka „Santa Elena" izvrstna kvaliteta, se dobi v drogerijskih in špecerijskih 17 b trgovinah. 10—a 5a5B5a5H5HH55HSH5H5B5BSHSaEH Vizitnice priporoča Zvezna tiskarna v Celju. g5SESHg55H5H5H5H555H5H555HSg Priprave za valjanje perila (valjarje)i - - -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daj* = tvrdka. Dunaj I. Winpliiigerstrasse 29. Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto (7/a) 104—27 i\ Zdravstveni hlačniki „Patent Mach" * se dobivajo à 40,65,80,120,135, SYiiClìi 150,180, Zä dečke 25,35,50,60, SVilBIli 90 v naslednjih prodajalnah: Braalovče, Peperko Tom. Celje, Puttan N. Dobrna, Strasser Paul. G-otovlje, Malgaj Fr. Gornji grad, J. Božič. Hrastnik, Bauerheim P. Loka, .Taksa Ivan Mozirje, Žuža Fr. (11) n—23 Nova oerkev, Arlič Mih. Polzela, Cizel Josip Rečica, Konzumno društvo. Zlblka, Založnik J. Št. Jurij ob j. i., Kavčič M. Št. Jurij ob T., Riznian M. Št. Peter, Koran Fr. Šmarje, Štupica Fr. Šmarje, Löschnik Jan. Teharje, Wengust Fr. Tmovlje, Fazarinc A. Vransko, Schuentner K. Vojnik, Zottl Fran. Žusem, Gajäek Flor. Prodajalne v drugih krajih daje c. kr. izkl. pr. tovar. za h lačni k e Fr. Mach, Brno. V „NARODNEM DOMU" Y LJUBLJANI je s 1. aprilom 1.1. oddati v najem b društveno gostilno s s kavarno in lepim kegljiščem. Z gostilno je združen lep prostoren, senčnat vrt in pa krita arena; oboje prav pripravno za raznovrstne veselice, zabave, koncerte itd. — Vsi prostori se dado v najem pod jako ugodnimi pogoji. Pojasnila daje in ponudbe sprejema predsedstvo „Narodnega doma*' (41) 2-2 Stanje hranilnih vlog 22 milijonov kron. Mestna hranilnica 1 y lastni hiši y Prešernovih ulicah št. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignene obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno »°/o izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja sc tudi na neme« in na Vrednostne listine. Rezervni zaklad nad 760.000 kron Izdeljujem nove ter popravljam tudi stare, bodisi decimalke. premostne ali sploh vsake vrste tehtnic. vsakovrstna, velika in najfinejša, kakor tudi mala in prosta, izdelujem sam. Za ista prevzamem tudi nabavo pečnic. kakor tudi zidarska dela z jamstvom dobrega izršila. - Štedilna ognjišča imam vedno v zalogi; po poslani meri se ista hitro izvrše. bodisi iz studencev, vodnjakov ali hidravličnimi vidri, odkoder se voda lahko poljubno napelje bodisi v STEHUI KI3ISU, kuhinje, pralnice, dvorišča, hleve ali vrtove. najsibodo gorka. mrzla ali parna kopališča, bodisi za zasebnike, zavode, občine itd. — Izvršujem vsa konstrukcijska dela, kakor 't mm poh m no mostiče, železne cvettjičnjake, verande, stopnice, ravne ali okrogle. VSAKOVRSTNE ŽELEZNE OGRAJE (tudi iz žice), n. pr. za stopnice, cerkve, šole. grobove, vrtove in zasebne hiše itd. — Železna vrata za prodajalne in skladišča ali pokopališča. — Popolnoma železna okna, primerna za vsako stavbo, osobito za tovarne, skladišča ali hleve, W* napeljavo strelovodov itd. Sploh izvršujem vsa stavbinska in umetniška v mojo stroko spadajoča dela po tovarniških cenah. Priporočam se za obilno naročbo (19) 52—2 Ivan Rebek, stavbeni ili umetni ključalničar CELJE, Poljska ulica št. 14.