naročnin« mesečno JBM ^ ^^^^^ ^ jggjf ^^ 80 din. za inozem- ^^M ^^^^ __XV JFgM v BmJBT i^I* Inozemstvo 120 din. ^^VJVj H/ W fflf Uredništvo: sn^F mKtmmmmmm^ ^ ^^^^^ Kopitarjeva nI.6/TIL TeL 40-01 do 40-05 Izhaja vsak das tjntraj rasen ponedeljka ta dneva po prazniku. ©ek. raii Ljubljana 6L 10.660 ca naročnino in »ter. 10.849 u inserate. Uprava: Kopitarjeva nliej 6 Tel. 40-0» do 40-06 PodruLi Maribor, Celje, Ptuj, Jesenic«, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Hiter razvoj dogodkov v Afriki Angleška poročila javljajo nadaljevanje ofenzive v Libiji, Eritreji, Abesiniji in Somalija Vrag se ne da uhanili Med ljudmi je polno veselih pripovedk, kako je ta ali oni prelisičil hudiča. Seveda ljudje s takimi pripovedkami in ialjivlmi dogodivščinami, v katerih vrag igra vlogo osleparjenega bedaka, nič slabega ne mislijo. Toda v resnici ni večje zmote, kakor beseda o »neumnem vraguc. Pravilneje bi moraU reči: Kakor Bog ne pusti, da bi se kdo iz njega norčeval, Mo velja tudi za hudobnega duha. Tudi ta se ne da ukanitil Bog zahteva za sebe celega človeka, on je »ljubosumni Boge, kakor pravi sv. pismo, ki ne mara drugih bogov poleg sebe. Prav isto velja tudi za satana: tudi on zahteva za sebe celega človeka in se ne pusti varati 1 Ena od najuspešnejših hudobčevih zvijač je v tem, da se dela neumnega bedaka. Giovamni PapLni, veliki italijanski katoliški pisatelj, ki se je po mnogih zablodah spreobrnil h krščanstvu in čigar Sest-desetletnico smo nedavno praznovali, pravi v enem svojih zadnjih spisov, da je najzvitejša satanova prevara ta, da si v vseh časopisih pusti priobčevati osmrtnice. Vraga je konec, ni ga večl — Zdi se, da je duhoviti Papini s to ugotovitvijo pogodil živo resnico. Na tem prepričanju — da namreč sploh ni vraga — je grajena vsa moderna kultural Sodobno javno mnenje smatra za neprimerno ta celo za neokusno,- da bi celo v javnosti kdo o tem govoril. Prepričani smo, da bo tudi marsikateri či-tatelj teh vrstic zavihal nos, češ, kako more biti kdo še tako staromoden in staroveren, da v vraga verjame 1 Saj smo se celo navadili, da izrazov »hudičevo«, »vražje« ne rabimo le v pomenu nečesa slabega, ampak tudi tedaj, kadar hočemo kake dobre lastnosti stopnjevati. Angleški državnik Disraeli je nekoč izjavil, da stoji na strani padlih angelov S tem ni hotel reči, da je na strani zla, ampak, da drii s padlimi knezi. So to res knezi, vendar knezi teme, za katere se Je Disraeli odločil, kakor vsi državniki, ki se odločajo za imperializem. So pa tudi še danes resni misleci, kt trezno motre dogodke v svetu in ki po globokih študijah prihajajo do prepričanja, da se na svetu dogajajo stvari, ki si jih brez vere v satansko zlobo ne moremo razložiti. Znani sociolog Werner Sombart n. pr. pravi v svoji knjigi »Nemški socializem« sledeče: »Samo tisti, ki veruje v moč satana, more to doumeti, kar se je v zapadni Evropi ta v Ameriki zgodilo v zadnjem poldrugem stoletju. Le kot satanovo delo moremo razlagati stvari, ki smo jih doživeli... Satan Je ▼ vedno Širših krogih porušil vero v onostranski svet ta s tem z vso silo pahnil ljudi t izgubljenost tostranstva.« Vrag je tudi zmoten, da drtl besedo. Cloreku je obljubil vso moč, vso oblast ta vse veličastje, ako pade pred njega na kolena ta ga moli Moderni čloVek se tej zapeljivi skušnjavi ni znal ustavljati. Tem manj je imel volje, da bi se JI zoperstavil, ker vrag ni nastopil kakor kak srednjeveški coper-nik ta babjeverec, temveč natančno tako, kot si ga je zamislil Goethe: kot resen ta učen znanstvenik, kot zastopnik moderne znanosti, ki utira pot napredku. Nekateri so sprejemali njegovo pomoč v upanju, da ga bodo ie ob svojem času uka-nili za plačilo. To pa ne gre. Vrag se ne da uka-niti, ampak zahteva za svojo pomoč strahovito ceno: nič manj, kot uničenje s tolikim trudom zgrajene moderne kulture 1 Vsi tisti Be motijo, ki mislijo, da ga bodo za njegovo plačilo prevarili in se bodo v odločilnem trenutku mogli postaviti onstran dobrega ta zlega. Tako je večinoma mislila sodobna Evropa in se drzno igrala z najbolj nevarnimi idejami. Mislila je, da bo v resnem trenutku lahko zaobrnila razvoj dogodkov tako, da bo bič kvečjemu po drugih udaril, ona pa se bo smejala ta iz nesreče sveta za sebe vlekla dobiček. Pa ni šlo. Evropska družba je morala ostati lepo tostran hudega 1 Bič neusmiljeno udriha po njej; z grozo mora gledati, kako se vse v zlo sprevrača, kar je velikega ustvarila ta iznašla, ta kako se ruši, kar j« mukoma gradila stoletja. Tragedije, ki divja okrog nas ta nad nami, si skoraj ne moremo drugače razložiti, kakor da so se sprostile satanske sile ta da ubogi prevarani človek ni več v stanju, da bi delal dobro, ampak, da organizira le še zlo ta uničenje. Človek je postal žrtev zmote, ki je tajila satana ta tajila tudi zlo, ki ga vsak človek nosi v sebi. Ni se zavedal, da je dobršen del kulture, na katero je bil tako ponosen, in marsikatero gibanje, ki ga je slavil kot odrešilno za človeštvo, bilo v resnici satansko delo. Te dni so nekateri evropski listi slavili 75 letnico Romaina Rollanda, znanega francoskega pisatelja, ki tudi ni verjel v temne sile, ki rujejo v človeški duši in po njej v vsej človeški zgodovini. Toda on sam in družba, ki jo je s svojimi spisi hranil, je morala čimprej v zadnjih mesecih spoznati, da ni, kakor je mislil »Au-dessus de la mSlče«, ampak sredi prav tragičnega konflikta dobrega in zla. Kjer človek ne veruje v hudobnega duha, ga ne izganja, ampak razpravlja z njim in se z njim pogovarja ter niti ne opazi, kako ga bo vrag čisto razorožil. V svojih političnih, imperialističnih, pa tudi gospodarskih zamislih so sodobni nosilci moderne družbe ta njenega kulturnega žvljenja res pravi velikani, toda ne velikani, ki bi osvojili nebo, ampak, ki morejo samo zemljo in kar je na njej uničiti. Srednjeveški Človek je verjetno bival v bolj mračnih mestih kot so naša, toda iivel Je bolj mirno, bolj veselo ta bolj svobodno, kakor živi moderni človek. To pa zato, ker Je bil bliže življenjski stvarnosti. Z zlom se ni šalil, ga ni preziral in ne zanikal, ampak ga je v vsej resnosti in nevarnosti sprejemal ta se z njim pogumno boril. Srednjeveški človek je hudiča jemal zelo resno, ni se la njega norčeval, pač pa ga je v neprestanem trdem boju mogel nadvladati. Moderni Slovek je pa hotel vraga prevarati. Toda ta se ni dal ukaniti. Mi vsi moramo dandanes to bridko izkušatu ' Angleška porodila Kairo, 8. februarja, t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade je v jutranjih urah objavilo naslednje dopolnilno vojno poročilo o zavzetju Bengazija: Med operacijami, katerih cilj |o bil zasedba Bengnzija, je neka angleška oklepna skupina v hitrem pohoda, ki je trajal 30 ar, prevozila 150 mil| (250 km) dolgo pot skozi puščavo ia jaino od Bengazlja prodrla do obale ter tako sovražnika vzela vsako možnost, da se U mesta umakne proti vzhodu. Sovražnik, ki se je skušal omikati, Je bil obkoljen. Italijanski oddelki pehote, ki |ih je podpiralo topništvo in nekaj oklepnih edinic, so nato poskušali prebiti fronto proti jagu. Vsi poskusi pa so bili od angleških čet i velikimi izgubami za nasprotnika zlomljeni. Pri te| priložnosti smo uničili 60 sovražnih tankov. Nato fe odpor prenehal. Sovražni ujetniki se sedaj zbirajo na do« ločenih mestih v velikem števila. Med ujetniki jo en poveljnik armadnega zbora, en armadni poveljnik ter mnogo višjih štabnih častnikov. Zaplenjene so bile velike množine vojnega gradiva, ki se sedaj prešteva. Kairo, 8. febr. t. Reuter. Vrhovno poveljstvo angleške vzhodne armade poroča:: Libija) Operacije južno od Bengazlja zadovoljivo napredujejo. Eritreja) Naš pritisk na Keren traja naprej. Na jugu smo v hitrem zasledovanju sovražnika prišli do Areze. Abesinija: Napredovanje naših čet na cesti proti Gondarju traja dalje. Italijanska Somalija: Vdor naših čet v Somalijo se je razširil na južno Abesinijo, kjer so naše iz-vidniške motorizirane čete zasedle važne strate-gične postojanke v področju Harrarja. Južnoafriška letala so v čredo pri enem tvojem napadu z gotovostjo uničila 9 sovražnih letal. Kairo, 8. febr. t. Reuter. Motorizirana kolona, ki je presekala južno od Bengazija cesto proti Tripolisu ter Italijanom onemogočila beg, je prišla ob obali naprej do Sclnka in A g e d a b i a. čiščenje ozemlja okrog Benghazija se nadaljnje. Ujetnikov je vedno več. Vrhovni poveljnik armadnega zbora, ki je ujet, je bil pomočnik maršala Graziani ja. Od 15 divizij, ki jih je Italija imela v Libiji, jih je sedaj izgubila že 10, ostale pa so tako oslabljene, da ne prihajajo resno v poštev, ker so povečini izgubile orožje. Službena razlaga pohoda skozi puščavo do Bengazlja Reuterjev dopisnik pošilja nekatera pojasnila k zavzetju Bengazija. On piše, da je angleško vrhovno poveljstvo skrbno prikrivalo svoj načrt in da so zaradi tega vojna poročila postala tako suhoparna. Takoj po zavzetju Tobrka namreč je general Wavell odredil, da se mora angleška armada razdeliti v dve skupini, eno, ki bo prodirala naprej ob obali, in drugo, ki je imela nalogo presekati 360 km široko puščavo in priti Bengaziju južno od gorovja, ki ga je varovalo, za rebra in ga prijeti od južne strani Vojna poročila so omenjala samo operacije ob obali, medtem ko o tej južni skupini ni bilo slišati, izvzemši enkrat, ko je vojno poročilo omenjalo, da sta bili dve sovražni diviziji obkoljeni pri Mekelliju. Ko je severni del armade zasedel Derno, je moralo nekaj oklopnih edinic od tamkaj k južni skupini ki s« je potem zakadila v puščavo in jo prebredla v 30 urah v širini 250 km. Železna armada je pridrvela tako silno iz puščave, da se je ustavila šele ob obali južno od Bengazija. Prvi odredi tankov so zavoziii že ▼ predmestje samega Bengazija, ko se nasprotnik ie ni zavedal, kaj se je zgodilo. Ko se je zavedel, je začel hud pehotni in topniški odpor, podprt od tankovskih napadov, toda bilo je ie prepozno. Pot proti jugu je bila končnoveljavno zaprta in ni kazalo nič drugega, kakor vdati se. Italijani so Iz Bengazija odpravljali civilno prebivalstvo že nekaj dni, toda vojaštva niso, ker niso pričakovali tako hitrih operacij in so računali na večtedenske obrambne boje, med katerimi bi bili mogli »praviti v kraj posadko in vojno blago. V angleških vojaških krogih s priznanjem omenjajo, da so libijsko vojno dobili prav za prav s tanki. Keren obkoljen Kairo, 8. febr. b. Skupina generala Plattsa je obkolila Keren in se nahaja sedaj pred najtežjo nalogo: zavzetjem Kerena. Italijanske elitne čete stojijo v obrambnih črtah, katere se nahajajo 1000 m visoko. Enote letalstva stalno bombardirajo italijanske topniške postojanke. Posebnosti vojskovan a v Libiji Priznanja v nemškem listu Graška »T a g~e s p o s't« je objavila zelo zanimiv članek svojega rimskega dopisnika, iz katerega je razviden položaj na bojišču v severni Afriki ter so v njem nanizani vzroki, zakaj je italijanska armada tako rekoč brez moči proti angleški nilski armadi. Primerjava afriškega bojišča z najnovejšimi evropskimi bojnimi pohodi na Poljskem, Norveškem, v Belgiji, Nizozemski in Franciji je nemogoča, ker so v Afriki popolnoma drugačne vre menske, krajevne in materialne razmere. Kakor bomo videli, se je tudi v Afriki uveljavil nov način puščavskega vojskovanja, ki pa je drugačen od načina lanskega vojskovanja na evropski celini. Angleži so dokazali, da ima tank tudi v puščavski vojni prvo in odločilno vlogo. Po Grazia-nijevi ofenzivi septembra lanskega leta, ko so Italijani uničili sedmo angleško oklopno brigado (?), so nekateri mislili, daje tank v puščavi drugotnega pomena in je brez moči proti letalom. Angleži pa so sedaj pokazali ravno nasprotno, ko so divjali s svojimi težkimi tanki s hitrostjo 60 kilometrov, dočim lahko drugi oddelki napredujejo le s hitrostjo 6 km na uro. Tudi je padlo doslej prevladujoče mnenje, da so potrebni za pu-Sčavo posebni, majhni tanki. Angleži eo uporabljali v bojih v Libiji posebni tip težkih tankov. Italijani niso imeli ničesar, s čimer bi se lahko postavili v bran proti tem tankom. Edinega sredstva, svojih ta nemških strmoglavcev tudi niso mogli poslati v boj proti angleškim 70 ton težkim tankom amerikanskega izvora, ker so Angleži napadli vedno sredi hudih puščavskih neviht, monsumov, ki so popolnoma ovirali delovanje letaL Italijani tudi niso imeli prevoznih sredstev, s katerimi bi lahko spravili na bojišče težke tanke. Vojaški list »Cronache della Guer-ra« piše: »Proti težkim angleškim tankom, po večini amerikanskega izvora smo bili nepripravljeni... Vsak čas smo bili v ognju angleških tankov, ki so prevladali nad našo artilerijo«. Ti tanki so samo drveli naprej in lomili italijanski odpor. Toda angleška nilska armada in njihovo letalstvo bi ne zaleglo mnogo; Avstralci bi še danes stali pred Bardijo, če bi Angleži ne imeli težkega topništva. Italijanom se je zdelo nemogoče, da bi ga mogli prepeljati skozi puščavo iz Egipta. Toda prišli so Ti so imeli glavno vlogo, ko so lomili Grazianijeve bunkerje. Bunkerji z 1 metrom premera pred Bardijo in Tobrukom so se rušili drug za drugim pod granatami kalibra 38.1 cm. Topovi z angleških bojnih ladij pa so razbijali obalske trdnjave in obalske topove. Trdnjave so se rušile in pokopavale pod seboj junaške branilce. Angleške bojne ladje so bile v veliki premoči nad njimi. Italijanske podmornice angleškim bojnim ladjam niso mogle do živega, ker je severna afriška obala plitva, voda čista, da lahko opaziš podmornico, morski tokovi so neugodni itd. In bojne ladje, ki 6o pripeljale težko topništvo ter so 6ame rušile obalno itali- Zemljevid k bojem v Eritreji: Črno ozemlje je angleški Sudan, belo ozemlje je italijanska Eritreja, morje je Rdeče morje. Črna črta pomeni ironto v začetka februarja. Danes gre ironta le bolj vzhodno in sicer je na severa ob železnici dosegla mesto Cheren (Keren), na fuga pa se je od Barentuja pomaknila po' reki Mareb skoraj do gorovja. Čisto na |ngu so Angleži prodrli po reki Takaze že mimo pogorja Aicumna. jansko obramba so imele v tej borbi odločilno vlogo I Kakor je že omenjeno, letalstvo ni imelo prvovrstne vloge zaradi strašnih puščavskih vetrov. Angleška zmaga torej nI posledica pomanjkanja junaštva pri Grazianijevih vojakih, temveč posledica velike premoči najmodernejših angleških bojnih sredstev, zaključuje nemški list. Italijanska poročila Nekje v Italiji, 8. febr. AA. Štefani. Službeno poročilo štev. 246 glavnega stana italijanske oborožene sile o operacijah v Afriki se glasi: Cirenaika: Dne 5. in 6. ferbuarja se je bila južno od Bengazija ena najhujših borb, v kateri so bile naše izgube hude, pa tudi izgube sovražnika. V moštvu in materialu niso bile nič manjše. Na predvečer 6. t. m. je sovražnih zasedel Ben-gazi, ki so ga izpraznile naše čete, da bi s tem obvarovale grozot nacionalno in domače civilno prebivalstvo. Vzhodna Airika; Živahno delovanje topništva z obeh strani pri Kerenu. Patrolni spopadi na su-danski meji pri Galu in Sidamu. Naši letalski oddelki so bombardirali sovražnikove čete v njihovih taboriščih. V borbi z lovskimi letali so bila zbita tri sovražnikova letala, ki so padla v plamenih. Sovražnik je izvedel letalske napade na Keren, Hargeiso in Javelo. Dne 31. januarja popoldne je sovražnikova podmornica napadla oboroženi ponton italijanske mornarice, ki so ga vlekli na drugo mesto, in začela streljati S pontona so takoj odgovorili z živahnim ognjem in podmornica je bila zadeta. Mali remorker je bil med borbo zadet ter se je zažgal in potopil. Od 67 mož posadke jih je 48 živih in zdravih. Vojvoda d'Aosta v Asmarl Rim, 8. febr. Štefani. Podkralj Abesinije vojvoda od Aoste je z letalom obiskal prestolnico Eritreje Asmaro, kjer ie imel daljše razgovore z vojaškimi poveljniki. Po posvetovanjih je takoj odietel nazaj v Addis Abebo. Spremembe v angleški vladi London, 8. febr. Reuter. Včeraj je bilo objavljeno uradno poročilo o spremembah v angleški vladi. Lord M o i n je bil imenovan za kolonialnega ministra, za škotskega ministra je bil imenovan Thomas Johnson, član parlamenta, Maloolm M a c d o n a 1 d je bil imenovan za visokega komisarja v Kanadi. Vlada bo zahtevala potrebna pooblastila, da bi omogočila Macdonal-du, da ohrani svoj položaj v parlamentu med trajanjem njegove nove dolžnosti. Lord Moin bo voditelj zgornjega doma, namesto umrlega lorda Lloyda. Minister za Škotsko Brown je bil imenovan za ministra za zdravje. Ostale spremembe so bile izvedene na položajih parlamentarnih taj^-nikov v kmetijskem ministrstvu, v ministrstvu za prehrano, za rjelcs narodno službo in v ministrstvu za pokojnine, (AA) Mirovna pogajanja Siam—Indokina Tokio, 8. febr. t. Domei. Mirovna pogajanja med Siamom in Indokino so ee danes začela v palači zunanjega ministrstva. Macuoka je začel zasedanje, ki je bilo po uvodnih pozdravnih besedah preloženo na jutri. Cesar je sprejel delegate Siama in Indokine. Donovan v Egiptu Kairo, 8. febr. A A. Reuter. Posebni Roosevel-tov odposlanec polkovnik Donovan je prispel v Kairo. To je drugi njegov obisk v egiptskl prestolnica. V Kairu je bil Donovan pred mesecem, preden je obiskal Atene, Sofijo, Solun, Belgrad, Ankaro in Jeruzalem. Zemnrska vremenska napoved: Nekoliko topleje bo. Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme v vsej državi. Nekaj vedrin v južnih krajih. Lahen sneg v planinskih predelih. Zagrebška vremenska napoved: Jasnejše, hladjin vremA Hudi krajevni boji v Albaniji Grki poročajo o odbitih Italijanskih napadih Grška poročila Atene, 8. febr. t. Atenska agencija: Poročilo 104. grškega generalnega štaba se glasi: Delovanje naših patrol in našega topništva j« prizadelo nasprotniku hude izgube. Vladni tolmač pa je razlagal časnikarjem na konferenci tiska, da so Italijani v četrtek popoldne napadli z velikimi močmi na srednjem odseku albanske fronte. Toda grško topništvo jih je pri- jelo v ktižni ogenj ta jih je takorekoč pokosilo. Napad je trajal vsega skupaj dve uri, nakar so se Italijani obrnili, grška pehota pa jih je z bajo-netnim napadom potisnila daleč mimo izhodnih točk, ujela ujetnike in pobrala mnogo vojnega materiala, ki so ga pustili na tleh. Vreme je na vsej albanski fronti še vedno skrajno neugodno in so drugod operacije več ali manj počivale. V Solunu nI Angležev Atene, 8. febr. Atenska agencija poroča: Neki tuji list je objavil novico, da je predsednik grške vlade pristal na to, da se naj v Solunu izkrcajo štiri angleške divizije. Atenska agencija je pooblaščena, da še enkrat odločno zamika to novico. (AA.) Italijanska poročila Nekje v Hali ji, 8. febr. Štefani: Službeno poročilo št. 246 glavnega stana italijanske oborožene ic sc glasi: Grško bojišče: Na odseku 11. armade je bil odbit sovražnikov napad s težkimi izgubami za sovražnika. Pri tej priliki se je posebno izkazal 13. pehotni polk. Naš letalski oddelek je bombardiral vojaške objekte v Prevezi. Italijanski akademiki — prostovoljci Rim, 8. febr. Štefani. Slušatelji vseučilišča v Modeni so poslali prošnjo, da naj se jim dovoli, da bi lahko vstopih kot prostovoljci v italijansko vojsko. Dijaki so ob tej priliki priredili manifestacije Mussoliniju. Napadi na Malto Berlin, 8. febr. AA. DNB. Včeraj je na Sredozemskem morju nemško letalstvo živahno delovalo. V valovih so bili izvedeni številni napadi na letališča na Malti Na letališčih Halfar in v pristanišča so bili zadeti hangarji ta zavetišča. Bombe so bile vržene tudi na vzletišče. .Pristaniške narave v La Valetti so bile prav tako zadete z bom-ami Nemška letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. švicarsko-italijanska meja nI In ne bo zaprta Rim, 8. febr. Stefami. Brez podlage so novice, x>do kma E ki se širijo v tujini, češ da bodo italijansko mejo proti Švici. (AA.) rtalu zaprli Str a* 2 vt5L0VENEC«, nedelja 9. februarja "10tt, Jtvf. 85. Dr. Velimir Deželič - umrl V Zagrebu je umrl v starosti 76 let snani hrvatski kulturni deiave« ter katoliški pisatelj in prijatelj Slovencev dr. Velimir Detclič starejši, bivši ravnatelj vseučiliške knjižnice. Rodil se je leta 1864 v Zagrebu, absoiviral medicino, potem prešel na filozofijo, doktoriral ln stopil leta 1894 v kralj, vseučiližko knjižnico v Zagrebu, ki ji jo bil od leta 1910 ravnatelj do penzije. V ndadostnih letih je bil Deželič revolucionar ter je organiziral odpor proti tedanjemu banu Khuenu Hedervaryju v tajnem društvu »Osvetnici«. Na Dunaju, kjer je študiral, je bil predsednik »Zvonimira« in organiziral tudi Almanah ter proslavo 300 letnice Gun-duliča. V domovini je začel z organiziranimi javnimi predavanji ter ljudskim vseučiliščem ter je tako predhodnik današnjih borcev proti analfabe-tom za ljudsko prosveto. Pozneje je bil član mnogih kulturnih društev, tako Matice hrvatske, Men-sae academicae, Društva hrvatskih književnikov, predsednik Hrvatskega katoliškega kazina, podpredsednik Društva sv. Jeronima, predsednik Do-brotvora itd. Ustanovil je Kolo hrvatskih književnikov, organizacijo katoliških pisateljev, kateri je stal na čelu dvajset let. Ustanovil je Brate hrvatskega zmaja ter je prvi dal v tem društvu načrt za sistematično študiranje hrvatskega narodopisja, načrt za etnografsko razstavo ter za Etnografski muzej, ki naj se ustanovi v spomin 1000 letnice hrvatskega kraljestva leta 1917. Predvsem pa se je dr. Velimir Deželič odlikoval kot katoliški javni delavec, za kar ga je papež Pij XI. imenoval za komandera viteškega reda sv. Gregorja Velikega. Pisal je v razne časopise in revije. Urejeval je d nižinski list Prosveta ter Hrvatski bibliofil. Bibliografija je bila njegova stroka. Kot pisatelj je napisal pesmi »Po kopnem in morju«, »Zvoki iz katakomb«. To zadnjo zbirko je izdalo Kolo hrvatskih književnikov ob pesnikovi 60letnici. Dalje: 1'etar Zrinjski, Filia regie, ciklus pesmi Kraljica Hrvatov. To 9o njegove pesniške zbirke. Napisal pa Je tudi več novel in romanov, kakor: V obupu, Mijat, Biserka, Dorina, Pomladni zvoki. Napisal je 11 zgovodinskih romanov, izmed katerih je nekaj prevedenih tudi v slovenščino (pokojni Golobič). Snov je zajemal večinoma iz časa hrvatskih narodnih kraljev ter iz življenja sv. Cirila in Metoda. Obsežno je tudi Deželičevo znanstveno delo, kakor življenjepis Pranja Gunduliča, Avgusta Se-noo, Julija Slovvackega, Slovenci za zedinjenje s Hrvatsko leta 1848, Dantejev Pekel, Stanko Vraz itd. Bil je velik prijatelj Slovencev ter je rad zahajal v Slovenijo na počitek k Sv. Križu nad Jesenicami, kjer ima njegov sin, istotako katoliki pisatelj dr. Velimir Deželič. svojo vilo. Slovenci žalujejo ob grobu velikega katoliškega hrvatskega pisatelja ter se klanjajo njegovemu spominu. Smuške tekme v Cort.ni d*Ampezzo? Cortina d'Ampezzo, 8. febr. Neslužbenf tn zaenkrat še nepotrjeni rezultati smučarskih tekem na 50 km so sledeči: 1. Kurikkala (Finska) 3.3C.35; 2. Brandstroem (Švedska) 3.38.10; 3. Dahlquist (Šved.) 3.41.44; 4. Vik-lund (Šved.) 3.42.44 ; 5. Bach (Šved.) 3.47.27 ; 6. Freiburghaus (Švica) 3.48.38 ; 7. Lauronen (Finska) 3.49.10; 8. Jalkanen (Finska) 3.53.33 ; 9. Ka-sebacher (Nemčija) 3.53.50; 10. Laurin (Švedska) 4.01.12; 11. Confortola (Italija) 4.01.54; 12. Smo-lej (Jugoslavija) 4.04.25 (Štefani). Cortina d'Ampezzo, 8. febr. AA. Danes je bil predzadnji dan tekem za prvenstvo sveta v smučanju. Dogodek dneva je bil tek na 50 km. Za ta tek je bilo prijavljenih 64 tekmovalcev, startalo pa jih ji samo 32. Danes je startalo 10 Fincev, 8 Švedov, 5 Italijanov, 4 Švicarji, 2 Nemca, 2 Slovaka in en Jugoslovan. Tekmovalci so startali v premorih po 1 minuto. Startni red je bil po žrebu določen. Slučaj je hotel, da je večina finskih tekmovalcev startala med zadnjimi. Nemška tekmovalca Hans Kasebncher in Demetz sta potegnila številki 1 in 9 in zato nista bila v preveč ugodnem položaju. Pri tem je treba še upoštevati, da sneg na posameznih delih proge ni bil najbolj ugoden. Stanje snega je tu pa tam močno otežkočalo brzine tekmovalcev. Proga 25 km, ki gre v obe smeri, je vodila po obronkih dolino Ampezzo, večinoma po polju z majhnimi vzponi. Na koncu proge ]e bila po 25 km določena kontrolna postaja. Tukaj ie bila tudi postaja za okrepčevanje tekmovalcev. Nemški tekmovalec Kasebacher, ki je startal kot prvi, se je obdržal do 25 km na prvem mestu, dočim je bilo med ostalimi tekmovalci do 25 km precej vrstnih premikov. Drugi nemški tekmovalec Demetz je imel na 19 km nezgodo (zlomila se mu je smučka), ter je zaostal za Švedom Bachom in Jugoslovanom Smolejem. Najboljši čas na 25 km je imel Finec Kurikkala, ki je dosegel čas 1.43.24. Njemu je sedil Šved Bach 1.40.51 (, Šved Viklund (1.47.54), Šveda Dalilquist (1 48.07), in Brandstroem (1.49.37) in Finec Ladrenen (1.49.19). Start za povratek, t. j. za naslednjih 25 km je bil iz kontrolne postaje po zapovrstnem redu prihoda tekmovalcev na kontrolno postajo. Finec Kinunen je odnehal po 6 km, za njim pa tudi Finec Alakulpi zaradi želodčnih krčev. Na 16 km je odnehal od tekmovanja Finec Olkinuora, ki mu je bilo slabo. Na drugem delu proge je Finec Kurikkala šo bolj potegnil pred Bachom (Sv.) in je imel na 40 km celih 8 minut prednosti. Šved Viklund pa je nekoliko popravil svoj čas. Pri vseh ostalih tekmovalcih so so pri drugih 25 km že močno kazali znaki utrujenosti in so čedalje bolj zaostali za Kurikkalo. Jugoslovan S m o I e j je dosegel na 40 km 3.08.22 Poročilo je bilo zaključeno ob času, ko so morali tekmovalci preteči še 10 kin. Hrvatski časopis o dr. Korošcu Frančiškani v Sarajevu izdajajo svoj frančiškanski časopis »Glasnik sv. Ante«. Ta časopis se je v svoji zadnji številki spomnil rajnega dr. Antona Korošca, o katerem takole piše: »Kot človek je bil vedno vesten in natančen, občutljiv za tuje gorje, medtem ko je sam imel le malo zahtev. Ko dandanes biti na visokem položaju pomeni obogatiti se, »o pri rajnem dr. Korošcu našli vsega skupaj le nekaj tisoč dinarjev ter tri delnice Hrvatske tiskarne v Sarajevu. To doni kakor stara, že pozabljena pesem, vendar je treba sneti klobuk pred tako poštenostjo. Kot duhovnik nikoli ni nehal biti v stikih s perečimi potrebami tiste Cerkve, ki je bil njen služabnik. Le spomnimo se, kake klofute je od belgrajske čaršije dobival za časa konkordatskega boja. Kot politik nam Hrvatom ni bil vedno po volji. Dejstvo pa je, da se načelno nikdar ni ustavljal našim upravičenim zahtevam, ker je avtonomizem bil njegov politični ideal. Tudi z najvišjega hrvatskega mesta je nad njegovim grobom bilo priznano, da je pri ustvarjanju banovine Hrvatske imel velike zasluge tudi rajni dr. Korošec. Nekoč je dejal, da najbolj želi, da bi ga Hrvati po njegovi »mrti ne kleli. Hrvati so doitojno razumeli to njegovo željo, V hudem bo'u za pravice njegove domovine danes še boli kakor~kdaj koli poprej razumejo vzvišene napore tega velikana za svobodo in pravice slovenskega naroda*« Ob II. obletnici Cvetkovičeve vlade Zgodovinsko ozadje političnih dogodkov Belgrad, 8. febr. m. Glavni poudarek naše-nm notranjepolitičnemu življenju v preteklem političnem tednu so dali trije dogodki: nedeljski govor predsednika dr. Kulovca v Celju, nova delna rekonstrukcija vlade ter izjava predsednika vlade Cvetkoviča ob dvoletnici njegove vlade. Prva načelna izjava predsednika dr« Kulovca Naš novi predsednik g. dr. Knlovee je ie prej za časa življenja pokojnega voditelja dr. Korošca spadal vedno v krog politično zanimivih ljudi tako doma kakor tudi v ostalih dveh prestolnicah naše domovine. Povsod je šel o njem glas izredno sposobnega organizatorja in neutrud-ljivega delavca, ki je vsakemu delu dal svoj pečat in povsod postavil celega moža, kamorkoli ga je postavila organizacija. Zaradi svoje odločnosti, ki jo je narekovala načelnost, doslednost in zvestoba programu, je užival že prej splošen ugled tako med Srbi kakor tudi med Hrvati. Zato jo povsem umljivo, da je politična javnost vso svojo pozornost, s katero je zmerom spremljala vse akcije našega pokojnega voditelja dr. Korošca, prenesla na njegovega jolitlčnega naslednika in moža, ki so mu Slovenci zaupalf svoje vodstvo v teh hudih in usodnih dneh. Čeprav je bilo. politični javnosti več ali manj znano stališče, ki ga zavzema naš novi predsednik do vseh perečih notranjepolitičnih vprašanj, je vendar z napetim zanimanjem pričakovala njegove prve načelne izjave. Na to izjavo sta čakala tako Belgrad in Zagreb. Ko je spregovoril, so bile njegove besede povsod res tudi tako sprejete, kakor je bilo pričakovati: odkrito in pošteno in brez vsake zadnje misli. Saj tudi drugače biti ni moglo, ker je g. predsednik poudarjal samo to, kar je bila zmerom osnovna misel naša slovenska politika: bratstvo in sporazum, to, kar je SLS po svojem rajnem voditelju izpovedala že v konstituanti in potem za ceno največjih žrtev zmerom poudarjala in Zagovarjala ter verjela v lepše dni naše skupne domovino, ker je hotela imeti srečno domovino in v njej srečne in zadovoljne tako Slovence kakor tudi Srbe in Hrvate. Zato so načelna izvajanja g. predsednika dr. Kulovca v Celju naletela v vseh političnih krogih na najlepši sprejem in jx>vsod napravila zelo dober vtis. Tiste dni se je govorilo samo o njem, o vseh važnih točkah, ki jih je g. predsednik omenil: o slogi v sami politični organizaciji, ko se je marsikdo uštel, ker je pričakoval, da se bodo najbližji sodelavci rajnega voditelja pričeli griztl za njegovo dediščino ter jo v medsebojnem prepiru zapravili, o največjem sovražniku države, prevratnem komunizmu in vseh drugih političnih temnih silah, ki bi skušale glodati na našem državnem organizmu, o skupni politiki, ki jo bodo Slovenci, kakor zmerom doslej, vodili s Srbi in Hrvati, o slovenski samoupravi, o tej dolgoletni, še neizpolnjeni želji slovenskega naroda, o miru na znotraj in zunaj ter o njegovi topli zahvali kr. doma, predvsem Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu za vse njegove brezmejne napore, ki jih vlaga Bam v to, da tako domovini kakor narodu ohrani potrebni mir, in o naši narodni vojski, našem budnem čuvarju naših meja, domov in živ- ' ljenj. Vsi sami že znani refreni voditeljevih govorov a številnih ljudskih taborov zadnjega leta, samo to, kar je politična organizacija zmerom delala, ko je služila pošteno in vestno svojemu narodu in državi ter visoko dvigala ljubezen do naše viadarske hiše ter jo vcepila v sleherno našo hribovsko vas. In so ljudje dejali: »Glejte, kako lepo je to pri Slovencih! S smrtjo dr. Korošca so izgubili svoje najdražje, kar so imeli. V brezmejni boli so se zbrali takoj potem, ko so spremili svojega voditelja k večnemu počitka na Navje in so izbrali novo politično vodstvo. Njegov politični naslednik je zngrabil za delo prav tam, kjer je veliki pokojnik obstal. Krepko je stopil na pot, po kateri bo odslej hodil v službi naroda in države. Nikjer nobenega presledka. Delo se mora razvijati dalje brez presledka in brez skokov, dobro premišljeno, prav tako, kakor je delo yelikega pokojnika.« Zato je vsa politična javnost, tako vlada kakor tudi opozicija, res odkrito pozdravila krepke in odločne besede g. predsednika dr. Kulovca, s katerimi se je dvignil visoko nad vsakdanje politične prepirčke ter z močno potezo orisal svojo bodočo politično koncepcijo. Njegov govor eo vsi tukajšnji dnevniki objavili v celoU, pač najboljši dokaz za njegovo važnost. Pa tudi številni inozemski časnikarji so ga v večjih izvlečkih poslali svojim listom bodisi telefoni čoo ali brzojavno. Od drugih treh točk njegovega govora je tukajšnja, kakor tudi zagrebška politična javnost z odobravanjem vzela na znanje tudi ponovno zahtevo po slovenski samoupravi, o kateri 6e je zadnji čas zopet pričelo razpravljati in pretresati. Predvsem je to vprašanje aopet načelo zagrebško časopisje. Vsi trezno misleči politični krogi menijo, da res ne more biti več nobenega pomisleka, da bi se vprašanje slovenske samouprave še nadalje zavlačevalo. Ravno narobe: vsi razlogi govore za to, da-tudi Slovenci dobe to, kar imajo že Hrvati in prav tako pa tudi Srb«. V tem smislu je zadnje dni objavil zanimiv uvodnik tudi zagrebški »Obzor«, v katerem poudarja, da je v splošnem interesu, da se rešitev vseh notranjepolitičnih vprašanj ne zavlačuje preveč, Nastop Nj. Vel. kralja Petra H. na prestol nalaga, da se pravilna ureditev vprašanja med Hrvati, Srbi in Slovenci pospeši. Naznotraj popolnoma urejena država bi pa bila najlepše darilo mlademu kralju ob njegovem vstopu na vladarsko dolžnost. Tudi »Hrvatski dnevnik«, glavno glasilo HSS v svoji polemiki z italijanskim listom »L* Avvenire« slovensko samoupravo zagovarja. Vse kaže, da se bodo želje slovenskega naroda po lastni samoupravi vendarle kmalu izpolnile. Oba slovenska zastopnika v vladi pač ne bosta izpustila nobene pidike, samo da se ta upravičena zahteva slovenskega naroda čimprej uresniči. Delna preosnova vlade Rekonstrukcija vlade je bila samo delna. Iz vlade je izpadel samo pravosodni minister dr. Laza Markovič, Na njegovo mesto ie prišel minister bree listnice dr Konstantinovič. Dr. Markovič politično ni pripadal JRZ ter je po vstopu v vlado narodnega sporazuma povsod nastopal proti radikalnemu glavnemu odboru. Pripadal pa je samostojni radikalni skupini, ki odobrava sporazum s Hrvati. Izjava predsednika vlade ob drugi obletnici njegove vlade Ob dveletnici svoje prve vlade je predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič dal domačim časnikarjem izjavo, v kateri je orisal razvoj političnega življenja pri nas od nastopa svoje prve vlade pa prav do zadnjega časa. Omenil je nalogo, ki jo je prevzela sedanja nova vlada, ki je odkrito, odloč- no In brez strahu postavila na dnevni rer rešitev hrvatskega vprašanja, potem vsa svoja prizadevanja za dosego sporazuma in končno krono vseh teh naporov — sam sporazum s Hrvati. Svoja izvajanja je zaključil gosp. predsednik Cvetkovič z ugotovitvijo, da je politika narodnega sporazuma postala osnovna črta naše notranje politike in to ne samo za tiste, ki 60 sporazum dosegli, temveč tudi za vse tiste, ki v kakršni koli obliki želijo sodelovati v javnem političnem življenju naše države. Temelji politike sporazuma morajo biti temelji trajne, solidne in zdrave jugoslovanske skupnosti. Ta politika je poroštvo v sedanjem času in edino ona mora zagotoviti bodočnost. Te politike se bo vlada narodnega sporazuma tudi do konca držala. Sama pot do narodnega sporazum pa le ni bila tako lahka, kakor bi morda kdo mislil. Borba za sporazum in proti sporazumu s Hrvati sega precej daleč v naše notranjepolitično udejstvova-nje, v zadnjih letih tudi precej nazaj ▼ vlado dr. Stojadinoviča. Ob tem vprašanju se je ta vlada na znotraj tudi razšla in sta v njej nastala dva tabora. Na eni strani so prišli do premoči ljudje, ki so zahtevali »močnejšo roko« proti Hrvatom. Vloga dr. Korošca Na drugi strani sta bila nai pokojni voditelj dr. Korošec kot notranji minister s svojo pomirjevalno politiko in politiko popuščanja in popravljanja krivic, in sedanji predsednik vlade Cvetkovič, ki je imel tedaj resor socialnega ministrstva. V tej skupini je bil tudi rajni dr. Spaho, minister dr. Krek, dr. Kalenovič in Cvrkič. Med obema skupinama je večkrat prišlo do hudih nesoglasij, ki so prišla posebno do izraza pri zadnjih volitvah leta 1938. Po teh volitvah, ki se raznim prenape-težem niso zdele dovolj »zmagoslavne«, se je gonja proti rajnemu dr. Korošca še poostrila in je prišla posebno do izraza na. prvi vladni seji, ki je bila po volitvah, na kateri ga je zaradi njegove politike nasproti Hrvatom po vrsti napadlo več ministrov. Kmalu potem je, kakor znano, rajni dr. Korošec prenehal biti član Stojadinovičeve vlade. Po dr. Koroščevem odhodu se je vsa jeza omenjenih krogov prenesla na Cvetkoviča. Napadi nanj so bili zlasti hudi tedaj, ko se je dr. Korošec mudil na oddihu v Atenah. Po vrnitvi v domovino je bil dr. Korošec izvoljen za senatnega predsednika. V skupščini se je pričela veriiikacij-ska razprava, med katero je prišlo do močnega napada proti Hrvatom celo od nekaterih ministrov, da so se odnosi s Hrvati pričeli vidno slabšati in postali zmerom bolj napeti. Položaj je postajal zmerom težavnejši. Pet ministrov Izstopi Iz Stojadinovičeve vlade Zato 90 se takoj po končani veritikacijsflri debati in zaprisegi zbrali na stanovanju pokojnega našega voditelja dr. Korošca tedanji prometni minister rajni dr. Spaho, socialni minister Cvetkovič, oba slovenska ministra dr. Krek in Snoj ter minister dr. Kulenovič in izmenjali misli o političnem položaju z ozirom na stanje v skupščini. Podali so ostavko na svoj položaj v Stojadimovičevi vladi. Ostavka se glasi: »Gospod predsednik 1 V današnji debati v skupščini, posebno po govoru prosvetnega ministra Bogoljuba Kujundžiča, se je ugotovilo, da so v vladi različna mišljenja o vprašanju našega sporazuma s Hrvati. Mi pa menimo, da moramo ne samo zaradi varovanja naš« načelne obljube ljudstvu ob volitvah v tem vpjra&anju, temveč tudi iz drugih važnih državnih razlogov pripraviti pot in se čimprej lotiti končuoveljavne ločitve vprašanja sporazuma s HrvaM. Mislimo, da vlada r seda-. nji sestavi predstavlja oviro za rešitev tega vprašanja in imamo zato čast, podati ostavko na položaje, ki jih zavzemamo v Vaši vladi.« Ostavko omenjenih ministrov je dne 3. februarja 1939 ob pol 12 ponoči izročil tedanji kabinetni šef g. dr. Kreka, g. ravnatelj Končan, na stanovanju predsednika g. Stojadinoviča na Top-Čiderskem griču,, p>repis pa ob četrt na 1 po polnoči službujočemu častniku na dvoru. Na mesto Stojadinoviča pride Cvetkovič Zaradi ostavke pietih ministrov je dr. Stoja-dinovič moral naslednjega dne, to je 4. februarja 1939, podati ostavko cele vlade, nakar so se takoj začele konzultacije ter je bil prvi poklican na dvor dr. Korošec in skupščinski predsednik čirič, potem pokojni dr. Spaho. Cvetkovič je proti večeru dobil tudi mandat za sestavo noVe vlade. Cvetkovič se je pripeljal z dvora na stanovanje dr. Korošca, kjer sta pričela sestavljati vlado in poklicala px>-samezne politike, ki so prihajali v poštev kot novi ministri. 5. februarja je Cvetkovič obvestil dr. Stojadinoviča, kot političnega predsednika JRZ, da so mu kr. namestniki zaupali sestavo nove vlade. Isti dan je imel Cvetkovič še en sestanek z dr. Stojadinovičem. Po večerji je 5. februarja imel mandatar kreme sestavljeno novo vlado ter je odnesel akt o njeni postavitvi v podpis na dvor. Po podpisu ukaza je bil Cvetkovič kot novi predsednik vlade takoj zaprisežen na dvoru. Ob vrnitvi iz dvora je časnikarjem dal tudi svojo p»ryo izjavo kot novi ministrski predsednik in je v njej poudarjal, da motivacija ostavke omenjenih ministrov jasno označuje politični del programa nove vlade. Prva Cvetkovičeva vlada V vladi je predsednik Cvetkovič poleg predsedni.štva vlade dobil še resor notranjega ministrstva, ostali resori pa so bili razdeljeni tako-le: promet dr. Spaho, prosveta čirič, javna dela dr. Krek. vojska general M. Nedič, zunanje zadeve dr. Cincar - Markovič, pravosodje dr. Ružič, trgovina Tomič, piošta Altiparma-kovič. gozdovi in rudniki Pantič, socialna politika Rajakovič, telesna vzgoja čejovič, ministri brez listnice Snoj, dr. Kulenovič, Maštrovič, dr. Miljuš. Padec dr. Stojadinoviča ie prišel tako nepričakovano, da je bila ostavKa petih ministrov in sama motivacija ostavke ter imenovanje nove Cvetkovičeve vlode senzacija, kakršnih je malo tudi v našem notranjepolitičnem življenju. Dr. Koroščevo zgodovinsko delo Vloga našega pokojnega voditelja dr. Ko-roSca je zgodovinske važnosti. Zarodi bližine dogodkov je zdaj še ni mogoče pokazati tako, kakor bi bilo potrebno. Zgodovina bo že prej ali pozneje tudi to pravilno zapisala in priznala rajnemu dr. Korošcu tisto mesto, ki mu po vsem nesebičnem delu za narod in državo ter Za sporazum s Hrvati pripada; Tedaj bo tudi marsikdo moral spremeniti svojo sodbo, ki je morda seda j Sad bodisi osebne ali politične mržnje proti osebi dr. Korošca. Z vso svojo brezmejno avtoriteto je rajni dr. Korošec podpiral Cvetkovičevo vlado, da je lahko izvedla ves svoj načrt za rešitev hrvatskega vprašanja in tako spravila z dnevnega reda problem, ki je prej polnih dvajset let davil in dušil vsak razvoj in razmah skupne domovine ter namesto zadovoljnosti in sreče državljnnov ustvarjal nezadovoljneže in z njimi polnil ječe. Smuške tekme v Celju Prvak v smuku: Znidar Emil z Jesenic. Dosegel je čas 1.25.08 Celje, 8, febr. Danes je bilo pri znani Celjski koči tekmovanje v smuku. Bil je krasen, sončen dan. Smučarji in številni izletniki, zlasti Celjani, se niso mogli načuditi krasnemu razgledu tja do Pohorja in Alp, Savinjskih in Kamniških Alp. Nastopilo je 45 izbranih tekmovalcev. Ob ugodnih snežnih razmerah se je med številnimi reprezentanti in prvaki razvil oster boj za prvo mesto. Proga je bila odlična. Med tekmovanjem Ki zaradi padcev izstopilo le nekaj tekmovalcev, ujžih posledic ni bilo. Kljub različnim napovedim o bodočem prvaku r smuku, ki bi naj bil po računih Koblar Stane, član TKS Skale z Jesenic, je sreča odločila drugače. Prvak v smuku je postal Žnidar Emil, član SK Gorenjca z Jesenic, ki je dosegel čas 1:25.08. Tekmovanje je potekalo v vzorni disciplini in tehnično lepo urejeno brez posebnih nezgod, Časi so prav dobri, kar kaže naslednji pregled: 1. Znidar Emil, SK Gorenjec (Jes.). 1:25.08; 2. Gajšek Božo, SPD Maribor, 1:29.04; 3. Ravnikar Rado, SK Gorenjec (Jes.), 1:31.04; 4. Volcko Viktor, SK Celje, 1:33.05; 5. Čarman Franc, Tržič, 1:35.00; 6. Žvan Davorin, SPD Beograd (Jes.), 1:36.04; 7. Gradišnik Dušan, SPD Celje, 1:37.00; 8. Ankele Riko, SK Tržič, 1:37.06; 9. Čop Franc, SPD Maribor, 1:37.08; 10. Klein Bruno, SK Skala, Jesenice, 1:38.06. 11. Lukanc Slavko, Tržič, 1:39.06; 12. Kobler Stanko, SK Skala, Jesenice, 1:40.00. Darila: Najlepše darilo za prvaka v alpski kombinaciji je podaril župan dr. Voršič Alojzij. To darilo je po mnenju smučarjev do sedaj najlepše med darili športnikom. Minister vojske in mornarice armadni general Petar Pešič je podaril za najboljšega tekmovalca v klasični kombinaciji krasen pokal. Lepo darilo je poklonil tudi senator Alojz Mihelčič, in sicer 3 knjige »Zgodovine slovenskega naroda«. Odlično izdelano plaketo je podaril za najboljši klub trgovec Štirn iz Ljubljane. Dalje so poklonile darila trgovine: Ster-niecki, Mislej, Knez, Packiaffo, Lcčnik, Vrtove, Rakusch, SPD Ljubljana pa je poklonilo 3 knjige »Naše gore« itd. Mestna občina Jesenice, dalje trgovina Pšeničnik, Kolbezen, Šentjurc, Werenl. Poleg teh daril so še številne trgovine v Celju podarile čaj, sladkor, limone itd., s katerimi je Slovenska športna zveza pogostila tekmovalce pri Celjski koči in pri drugih tekmah. Jutri, v nedeljo, 9. iebr., bo pri Celjski koči tekmovanje v smti&kih likih za seniorje, ob 10 pa smučki liki za mladino in dame. V Zagradu bodo mladinske tekme na 3.5 ir. 8 km. Start bo ob 10 pri restavraciji Stepu. — Popoldne ob 14 bodo skakalne tekme v Liscab. ^ Drsanje v celjskem mestnem parku Celje, 8. Iebr. Ob 6 zvečer je bilo v Mestnem parku veliko ekshibicljsko drsanje. Nastopile bo mlade celjske začetnice in pokazale s svojim prvim nastopom veliko Izurjenost, posebno gdč. Jeričeva. Celjan Dobovičnik je pokazal odlične skoke in veliko sigurnost. Navdušeno občinstvo je prisrčno pozdravilo lepa izvajanja Bogatajcve in državnih prvakov Bibra in Silve Palmctovo. Nastopila sta tudi Vlasta Sernec in Turna, ki sta zadivila občinstvo. Nastopu so prisostvovali zastopnik vojnega ministra, okrajni glavar dr. Zobec, poveljnik 39. pešpolka Tomaševif, celjski župan dr. Voršič. predsednik okrožnega sodišča Vi-dovif, zastopniki Zimskosportne zveze in drugi veljaki. Ob pol 8. uri je SZSZ priredila v hotelu »Union« večerjo na čast časnikarjem. Večerje se je udeležil tudi predsednik Žabkar, Cinkovic in načelnik tiskovnega odseka Savinšek. V razgovoru so obrazložili časnikarjem delo SZSZ za vzgojo slovenske mladine. Današnji dan je bil sklenjen s slovesno prireditvijo v Narodnem domu. Osebne novice Belgrad, 8 febr. m. S kr. ukazom je odlikovan z redom jugoslovanske krone V. stopnje Anton B e r n i k , župan občine Hoče. Zapustil nas je po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 65 let. naš ljubljeni soprog in oče. gospod Kristan Ivan privatni uradnik v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 10. februarju 1941, ob 15 z Žal na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8, februarja 1941. Žalujoča soproga in sin Ivan. Rooseveltov zakon o pomoči Angliji pred nveljavljenjem Sovjeti ne bodo napadli Aljaske Washlngton, 8. febr. UP. Po glasovanju, ki bo danes v Zastopniškem domu, se bo v ponedeljek začela v senatu diskusija o Rooseveltovem zakonu. Medtem pa je zunanji odbor senata odbil amand-mane, katere so predložili po senatorju Hamillu Fisbu. Hoteli so, da se prepove Rooseveltu, da bi se ameriške vojne enote izročile vojskujočim se državam. UP poroča, da je američka vlada naročila te dni v Fordovih tovarnah 12.000 tovornih avtomobilov v vrednosti 12,000.000 dolarjev. Ford se je obvezal, da bo omenjenih 12.000 avtomobilov izdelal za 250.000 dolarjev cenejše kot druge tovarne. Pred tem incidentom je dobil Ford naročil za 125,000.000 dolarjev za izdelavo motorjev za vojna letala. WashingDas Relcht je bil objavljen članek propagandnega ministra Gobbelsa, ki pravi, da se angleška propaganda trudi, da bi zadnji Hitlerjev govor označila kot obrambnega ter ga postavila na isto raven, kot govor Daladiera tik pred zlomom Francije. Dr. Gobbels pravi, da Nemčija zaupa v svojo zmago in se ne briga za to, kaj govore njeni nasprotniki. Dosedaj so še vsi nasprotniki Nemčije propadli. Neumno je govoriti o »generalu zimi«, o »generalu revoluciji«. Gotovo je danes samo to, da bo tudi Anglijo nekega dne doletela smrtna kazen. Nemški general o položaju Anglije Berlin, 8. febr. AA. DNB. Nemški letalski general Q n a d o objavlja uvodni članek v »Ber-liner Borsen Zeitung«. V članku opozarja na kritični položaj, v katerem je angleška oboroževalna industrija zaradi napadov nemškega letalstva. General Quade piše, da so v letalski industriji nekateri odseki, v katerih lahko dela samo majhno število strokovnjakov in že delovanje strojev kakšne radijske postaje lahko hudo moti izdelovanje takih posebnih delov in s tem tudi vso proizvodnjo letal. Iz tega neizpodbitnega dejstva izvira, da je angleško letalsko industrijo pri njenem delu zelo lahko motiti. Največji del angleške letalske industrije je v južni in srednji Angliji, to je v tistem delu, ki je v obsegu delovanja nemškega letalstva. To dejstvo je nemško letalstvo uspešno izkoristilo že v prvih dneh letalske bitke, pravi general Quade. številni nevtralni opazovalci so pri svojih poročilih zatrjevali, da je delovanje nemškega letalstva proti angleški letalski industriji zelo uspešno. Številni deli te industrije so zelo poškodovani, posamezne tovarne pa so bile uničene z eksplozijami in požari. Pred novo vladno krizo v Bolgariji Budimpešta, 8. febr. m. V zvezi s tem pričakovanjem sprememb omenjajo ime Bagrjanova kot predsednika vlade, Draganov pa bi prevzel posle za zunanje zadeve. Nekateri romunski listi prinašajo brzojavke iz Ženeve, iz katerih je razvidno, da pričakujejo, da bo Bolgarija dobila novo vlado. To vest so v tukajšnjih krogih vzeli kot zelo verjetno z ozirom na nemške načrte, katerih izvedbe ni pričakovati pred koncem marca, oziroma pred začetkom aprila. V dobro poučenih krogih trdijo, da v Sofiji pričakujejo prihod sovjetskega generalnega tajnika, komisarja za zunanje zadeve, ki je že enkrat prišel v Sofijo v važni politični misiji. Temu obisku pridajajo v sofijskih političnih krogih izredno velik pomen in sklepajo, da je v zvezi z akcijo razvoja situacije. Sofija, 8. febr. Bolgarska agencija: Na seji poslancev vladne večine je imel zunanji minister Popov daljše poročilo, v katerem je med drugim poudaril, da so odnošaji med Bolgarijo in njenimi sosedami dobri, ker so zgrajeni na sporazumih. Ko je omenil Turčijo, je pristavil, da so tudi z njo odnošaji dobri in prijateljski in da turška armada, ki stoji na bolgarski meji, nima nobenega napadalnega namena, ki marveč je namenjena samo obrambi. Tudi Bolgarija ima na turški meji svojo vojsko, ki pa prav tako nima napadalnih, marveč samo obrambne namene. Politika Bolgarije je miroljubna. Bolgarija ima trden namen, da v sedanjo vojno ne bo posegala. Pač pa je bolgarski narod trdno odločen, da se bo branil z vsemi močmi, če bi ga kdo napadel. Poslanci so poročilo zunanjega ministra sprejeli z zadovoljstvom in je izjava Popova tudi v javnosti napravila zelo pomirljiv vtis. Poročila iz Turčije pravijo, da je izjava zunanjega ministra tudi v tamkajšnjem tisku našla zelo prijazen odmev. »Španija pripravljena na vsak primer« Newyork, 8. febr. b. Položaj Španije v bodočem razvoju vojnega položaja v Evropi je predmet daljšega članka madridskega poročevalca »New-york Timesac. V članku se daje največjo važnost vladnim meram proti zračnim napadom, Španija se zopet pripravlja na vsak primer. V veeh večjih mestih, trgih in vaseh kopljejo zaklonižča po izkušnjah zadnje vojne. Značilno je, da v novih zakloniščih posvečajo več skrbi za daljše bivanje v njih. Zelo mnogo gledajo na dobro zračenje in na zadostno dovajanje zraka. London, 8. febr. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Ponoči ni bilo nobenih napadov sovražnega letalstva na angleško ozemlje. Reuterjev poročevalec pa pristavlja k temu kratkemu suhoparnemu poročilu, da do jutranjih ur od nikoder niso prišla kakšna poročila, ki bi govorila o napadih sovražnega letalstva, niti o tem, da bi se bila kje pojavila samo izvidniška letala. Dane« ni bilo večjega nemškega delovanja nad Anglijo. Prileteli so le posamezni bombniki, ki niso napravili večje škode. Dva bombnika sta bila sestreljena. Napadi na Kemžijo London, 8. febr. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Večje skupine naših bombnikov so v petek zvečer izvedle obsežne bombne napade na pristanišča ob francoski obali, od koder pripravlja sovražnik vdor v Anglijo. Glavni napad je bil naperjen na področje Boulogne, ki je bilo hudo bombardirano že prejšnjo noč. Bombniki so najprej metali svetilne rakete. Sovražno protiletalsko topništvo je srdito delovalo in so bili odsevi vidni z angleške obale. Prav tako so se slišale eksplozije težkih bomb čez Rokavski preliv. Napad je trajal celo uro. Ko je prenehal, sta se dvignila dva stebra oranžaste luči, nakar je sledila strašna eksplozija, ki je bila tako huda, da so popokale šipe po hišah v grofiji Kent Nastali so ogromni požari, toda zakrila jih je megla, ki j« legla na Rokav. Berlin, 8. februarja. A A. DNB. Snoči so ob oblačnem vremenu in ob mraiku edinice angleških letalskih sil skušale izvesti napad na obrežje Kanala. Skupine, ki so hotele izvesti ta napad, so bile slabe in je nemška protiletalska obramba zmogla hitro preprečiti uspešno izvedbo napada. Sovražna letala so vrgla mnogo osvetljevalnih bomb, da bi se v mraku lahko lažje orientirala. Vendar pa so lelala metala bombe brez določenega cilja in so vse popadale v svoboden prostor. Nemški obrambni delavnosti se je treba zahvaliti, da je bilo delovanje angleških letal tudi v prostoru zelo omejeno. V zasedeni pokrajini ni bila napravljena nobena škoda. Od nedelje Zunanji pregled Dogodki preteklega tedna, tako vojaški, kakor politični, nosijo na sebi znak priprav za velike spomladanske vojne operacije, ki so najavljene. Tabor velesil osišča želi vojno končati čim prej i enim samim velikanskim udarom in imajo vse njegove priprave namen, da omogočijo izvedbo tega splošnega, odločilnega udara. Angleški tabor ima namen vojno zavleči čim dalje ter dati Ameriki možnost, da uveljavi vso svojo pomoč. Njegove priprave imajo namen, nasprotnikove načrte izpodbijati in mu onemogočiti, da bi mogel vse svoje sile zbrati k enkratnemu udaru. Na nemško-angleški fronti je bil sorazmerno mir. Le enkrat v preteklem tednu sta nasprotnika drug proti drugemu izvedla hujše napade. Angleško letalstvo je začelo z veliko silo bombardirati pristanišča in letališča v Franciji, od koder pričakujejo nemški napad. Na albanskem bojišfn »o bili manjši boji. Grki ne le da so vzdržali štiri hude nasprotnikove napade, marveč so na srednjem delu in na jugu fronte napredovali. Toda vsi soglašajo, da to še ni bila glavna italijanska ofenziva. V Albanijo so prišli nemški letalci. Na afriških bojiščih traja angleška ofenziva nezadržno naprej. V Libiji so Angleži nepričakovano hitro zasedli Bengazi, kjer so ujeli vso posadko. S tem je vzhodni del Libije zavzet. V osmih tednih so napredovali Angleži za skoraj 900 km skozi puščavsko ozemlje. V Eritreji je angleška ofenziva globoko v deželi. Padli sta mesti Agordat in Barentu in se Angleži bližajo prestolnici Asmari. Dosedaj je angleški napredek v dobrih treh tednih 200km. V Abesinijo prodirajo na dveh frontah, na severu proti Gon-darju, ter z juna navzgor. Povsod pomagajo abe-sinški četniki. Na jugu so prodrle angleške čete v S o m a 1 i jo tudi že nad 100 km globoko. V politiki je bilo zanimanje osredotočeno okrog Bolgarije, Francije in Amerike. Bolgarija je zanimiva zaradi tega, ker vse pravi, da se bo morala odločiti, če bo dovolila nemškim četam, da jo ali delno zasedejo, ali pa da vsaj čez njo korakajo proti Grčiji. V Bolgariji so struje, ki so za to. Vodi jih zaupnik Nemčije in Italije minister Bagrjanov, ki pa je moral te dni odstopiti. Zadržuje Bolgarijo odločno stališče Turčije, ki stalno ponavlja, da bi takoj napovedala vojno, kakor hitro bi v Bolgariji kaj nastalo, kar bi bilo za njo neucodno. Na bolgarski meji je še vedno pol milijona turških vojakov. V Romunijo se vrača mir. Zaprtih (s skoraj 7000 legionarjev. Nemške čete so vnovič žava je glede bodočega sedeža francoske vlade, ki bi jo Laval rad imel v od Nemcev zasedenem Parizu, medtem ko hoče maršal Petain ostati v od Nemcev nezasedenem Vichyju. Ako bo maršal Petain pristal na polnomočja, ki jih želi dobiti Laval in ki jih zagovarja tudi nemška vlada, bi Nemci privolili v to, da se vlada preseli iz Vichyja v Pariz, kjer bi bila vlada potem pod neposrednim nadzorstvom nemških zasedbenih oblasti. Druga vprašanja so stopila trenutno ▼ ozadje. Laval in Nemci so za enkrat opustili svojo zahteve, nni Francija izroči velesilam osišča nekaj strategifnih oporiš? na sredozemski obali in v severni Afriki, ker glede tega je maršal Petain nenkl»njiv, kakor tudi njegov ivesti tovariš v Alriki, general Weygand. Zato je bilo včeraj objavljeno po pariškem radiu, da pri pogajanjih ni bilo nikdar govora o odstopu francoskega vojnega brodovja ali francoskih pomorskih oporišč. Toda vsakdo se zaveda, da je to vprašanje stopilo v ozadje samo trenutno, kajti cilj, ki ga zasleduje Nemčija s pomočio Lavala. je ostal isti, da prido do sodelovanja francoskega brodovja in do francoskih pristanišč v Afriki, v prvi vrsti v posest Bizerte. Nemška taktika je zelo modra in pre-udarjena. Nemški zastopniki dobro vedo, da bodo tudi te svoje težnje dosegli brez hrupa, kakor hitro se jim posreči, da spravijo Lavala na poveljujoče mesto in pripravijo frnnrosko vlado do tega, da se preseli v zasedeni Pariz. Ijaval, ki Je že v decembru pristal na nemško težnje, bi jih potem brez nadaljnjega izvedel. Zato je za enkrat glavno, da ga spravijo na oblast. Vse drugo bi potem prišlo samo od sebe. Švicarski listi menijo, da msršal Petain La-▼alu ne bo ugodil v zaželenem obsegu. Pripravljen je ustanoviti posebno vlado, ki bi ji predsedoval admiral Darlan in v kateri bi bil Ijaval zunanji ali notranji minister, toda dalje, tako pravijo poročila iz Vichyja, ne gredo maršalove obljube. Vicby, 8. febr. Francoski radio poroča: Petain je ponudil Lavalu, naj vstopi v vlado kot minister brez listnice, toda Laval je to odklonil. Maršal je bil pripravljen Lavalu tudi ponuditi mesto v ožjem odboru vlade, ki vodi državno politiko. Maršal je to storil v skladu z obljubo, ki jo je dal kanclerju Hitlerju, v ostalem pa hoče zvesto in strogo ostati v okviru pogodbe o premirju, ki je ni narekovala Francija, marveč Nemčija in jo je Francija sprejela brezpogojno in v celoti. Najbrže bo Petain ponudil admiralu Darlanu nalog, da sestavi novo vlado. Obvezno delo v Franciji Viehy, 8. febr. Havas. Objavljen je bil zakon, po katerem morajo vsi francoski državljani do 20 let starosti obvezno prebiti 8 mesecev v mladinskih taboriščih. Vpoklic prvih obveznikov, ki spadajo pod ta zakon, bo 25. marca. Ta zakon bodo izvajali tudi v Alžiru, v kolonijah, v državah pod francoskim protektoratom in v mandatnih ozemljih, kjer obstoje mladinska taborišča. Na zasedenem delu Francije bodo ta zakon izvajali kasneje. Za izvedbo tega zakona je bil ustanovljen generalni komisarijat za mladinska taborišča. Angleški ultimat Siriji? Vichy, 8. febr. Havas. Niso točna poročila nekaterih pariških listov, da je angleška vlada poslala francoskih oblastvom v Siriji ultimatum, v katerem bi bilo zahtevano, da naj se Angliji do 10. t. m. izroče vse edinice francoskega brodovja, ki pripadajo diviziji v Levantu. (AA) Tokio, 8. febr. t. Domei. Listf poročajo, da sta se danes pri neki letalski nesreči na Kitajskem ubila dva admirala in 8 višjih pomorskih častnikov. do nedelje prišle v Romunijo in so sedaj zasedle tudi Kon-stanco ob Črnem morju. V P r a n e i j i se bo te dni odločila usoda, če bo morala prostovoljno dati velesilam osišča na razpolago svoja pristanišča, tudi tista v Afriki, ali pa bo zaseden še ostali del Francije. Maršal Petain se upira vsaki novi zahtevi, Laval pa pritisk, da naj nemškim željam ustreže. V Ameriki sprejemajo zakon, s katerim bo dovoljena Angliji brezmejna pomoč, neglede na to. Če bo Anglija kaj plačala, ali ne. Iz Amerike je že začelo prihajati orožje v Evropo. Tudi na Tihem morju nastaja sporazum med Ameriko in Anglijo, da naj bi Amerika prevzela vse nadzorstvo in vzela v svoje varstvo tudi angleške kolonije in posesti, dokler bo Anglija zaposlena doma. Stvarno je Amerika že v vojni z velesilama osišča. Za našo državo je bil pretekli teden zanjo ugoden. V Budimpešti je bil potrjen prijateljski pakt med Madžarsko in Jugoslavijo. Dve-letnica Cvetkovičeve vlade pa je sprožila po Evropi zelo laskajoče odmeve v priloc naše države. Vsi so poudarjali njeno nesebično in lojalno nevtralnost, a hvalili tudi njeno armado. Notranji pregled Dne 5 in''6. svečana so bili v Belgradu važni politični pogovori med raznimi vodilnimi politiki. Več posvetov je imel g, dr. Kulovec že 5. t. m Istega dne zvečer je predsednik vlade g. Cvetkovič priredil ob drugi obletnici svoje vlade Večerjo pri »Srpskem kraliu«, ki so bili na njo povabljeni vsi ministri njegove prve in sedanje vlade. — Drugi dan je bilo spet več posvetovanj, nakar je bil v teku dneva 6prejet v avdijenci pri knezu-namestniku Pavlu prosvetni m'nister dr. Krek, zvečer pa minister dr Kulovec. Drugi dan 7. t. m. sta se sešla na pogovor dr Kulovec in hrvatski voditelj g. dr. Vladko Maček. Danes dne 9 svečana obhaja slovenski pisatelj, župnik Fr. S. Finžgar 70-letnico rojstva. Pisatelj sam se je te dni umaknil v samoto ter ae ie tako izognil vsaki slovesnosti. Zato pa ta dan slavi vsa slovenska javnost, ki je svojemu velikemu pisatelju hvaležna za vse, kar je storil za povzdigo slovenske kulture. Dne 7. t. m. je bila slavnostna «eja ljubljanskega občinskega sveta, kjer je bil na županov predlog pisatelj Finžgar soglasno imenovan za častnega meščana ljubljanskega mesta. Dne 7. t. m so se v Celju začeli veliki smučarski dnevi, ki jih prireja Slovenska zimsko-športna zveza in ki se jih udeležuje r.ad 1000 slovenskih športnikov. G&Jp&dah&tvo "•a*""-m* Soli je dovolj! t zadnjem času bo prišle lz nekaterih okrajev v Sloveniji pritožbe, da jo soli za kupce premalo ua razpolago. Zlasti so bili to uekateri severni obmejni kraji. Iz teli pritožb bi bilo sklepati, da je dejansko preskrba s soljo zastala iu da kouzum ui mogel dobiti dovolj znatnih količin na razpolago. Temu nasproti je treba ugotoviti, da je dejansko soli bilo dovolj na razjiolago in da se jo konzum soli v primiri s prejšnjimi normalnimi časi izredno dvignil. Če danes v nekaterih okrajih ni toliko soli, ko si jo žele kupci, je po našem mnenju Iskati vzroke za to predvsem v povočanih nakupih konzumentov. Pristojne državne oblasti so [»oskrbele, da so prišle zadostne količine soli v Slovenijo, količine, ki daleč prekašajo normalni konzum pri nas. Če je torej kje zastoj v dohavah soli, jo potem vzroko iskati za to pri konzumentih samih, ki se prekomerno zalagajo s soljo. Na razpolago so nam statistični podatki^ ki kažejo, da jO na osnovi večletnih izkušenj normalna poraba soli v Sloveniji 12,400.000 kg letno. l'o statističnih podatkih do konca januarja 1941 za dobo od 1. aprila 1940 do 31. januarja 1941 pa je bilo danili na razpolago konzu.nu v Sloveniji že 14,526.892 kg. V desetih mesecih proračunskega leta 1940-41 je Slovenija torej dobila na razpolago že 2,126.892 kg soli več ko. znaša normalna letna potrošnja, torej z-» 12 mesecev. Prodano jo bilo torej soli že v 10 mesecih za 121 vagonov več kol normalno. Nadalje je iz statistike razvidno, da jo od 35 veleprodaj soli v Sloveniji 31 veleprodaj prodalo že v 10 mesecih več soli, kot je znašala normalna celoletna poraba, le 3 veleprodaje izkazujejo normalno prodajo, ki odgovarja nekako potrošuji, samo ena veleprodaja soli pa jo prodala manj soli, kot je znašala normalna celoletna poraba. V naslednjem navajam jh> veleprodajah še [>odrobne statistične podatke -> normalni celoletni potrošnji soli ter o presežku prodaje nad to normalno količino v prvih 10 mesecih proračunskega leta 1940-1941, torej od 1. aprila 1940 do 31. januarja 1941 (v kilogramih); (Prva številka pomeni normalno letno potrošnjo v kg za 12 mesecev, druga pa presežek pro- dajo v prvih 10 mesecih lota 1940/1041 nad to normalno potrošnjo.) Normalna prodaja v 10 me- celoletna secih ltMO/1941 potrošnja nad normalno jiotrošnjo Ljubljana 1,750.000 409.700 Zagorje Kamnik 150.000 _ 27.000 45.800 Litija 130.000 53.950 Celje 1,070.000 116.400 Šmartno ob Pakl 170.000 61.081 Bogateč 100.000 50.300 Šmarje p. Jelšah 210.000 31.930 Slov. Konjice 300.000 77.500 Slov. Gradec 230.000 __ Gornjigrad 130 000 66.726 Laško 250.000 95.680 Prevalje 180.000 77.680 Maribor 1,500.000 800.000 74.500 Ptuj 27.500 Ormož 170.000 47.175 M ur. Sobota 600,000 _ Ljutomer 240.000 108.636 D. Lendava 200.000 26.775. G. Radgona 200.000 22.210 Kranj 430.000 23.500 Radovljica 210.000 25.000 Jesenice 170.000 7.470 Škofja Loka 160.000 173.950 Kočevje 3M.OOO 101.550 Novo mesto 370.000 _ Črnomelj 230.000 48.750 Metlika 210.000 4.860 Mokronog 170.000 43.300 Trebnje 190.000 28.430 Brežice 860.000 134.250 Krško 470.000 5.000 Radeče 100.000 68.040 Logatec 120.000 36.000 Rakek 200.000 32.990 Iz teh podatkov je razvidno, da je bilo soli dovolj na razpolago in da je motnjam pri preskrbi krivo edino povečanje potrošnje v skoraj vseh okrajih v Sloveniji. Ugoden razvoj državnih financ Po statističnih podatkih ministrstva financ so znašali državni dohodki v mesecu decembru lanskega leta 1409 milij. din, dočim so novembra znašali 1566.4 milij. din, novembra 1939 pa 1149.4 milij. din. Sltoiaj vsi državni dohodki so se v decembru 1940 povečali v primeri z decembrom 1939. Državni izdatki so znašali decembra 1940 1422.6 milij. din, novembra 1940 1207, novembra 1939 pa 1076 milij. din. Skupno so znašali državni dohodki v prvih devetih uieseoih proračunskega leta 1940/41 11.590 milij. din kar pomeni za 552.7 milij. din več kot je bilo preračunano. Skupno so v prvih devetih mesecih proračunskega leta 1940 znašali državni izdatki 10,130.1 milij, din, kar je manj, kot je do-ločarproračuir. Pri osebnih izdatkih je bilo v primeri s proračunom 4.75% prihranka, pri materialnih pa 10.49%. Presežek dohodkov nad Izdatki je znašal 1459.9 milij. din ali skoraj poldrugo milijardo dinarjev. V naslodnjem podajamo podatke o davčnih donosih v koledarskih letih 1940 in 1939 (podatki za 1939 so v oklepajih, vse v milij. din): neposredni davki 3214 (2874.8), povečanje 12.2%, trošarine 1241.2 (1014.0), povečanje 18.8 %, takse 1590.8 (1307.1), povečanje 21.7%, carine 877.2 (1003.7), zmanjšanje za 12.7%, monopoli 2543.2 (2156.2), povečanje za 18%, železnice 3612.9 (2608.5), povečanje za 38.1%, pošta, brzojav in telefon 610.4 (5-16.3), povečanje za 11.7%, gozdovi 65.8 (S6.2), zmanjšanje za 23.7%, rudniki 248.5 (204), povečanje za 21%, vsi ostali dohodki 926.5 (640.5), povečanje za 44.6%. Nemška zunanja trgovina Iz nekega predavanja ravnatelja Reichsbanke dr. Eickeja posnemamo, da je nemška zunanja trgovina sedaj dosegla isto višino, kot jo je imela leta 1938, Čeprav je odpadla vsa prekomorska trgovina. Leto 1938 je bilo zadnje mirno leto. K temu razvoju je največ doprineslo povečanje nemško-sovjetske trgovine, nada!|e živahnejša trgovina z nordijskimi in jugovzhodnimi državami, Italijo in zasedenimi ozemlji pa zahodu Evrope. Tudi je Nemčiji uspelo razviti razmeroma mnogo trgovine z nekaterimi azijskimi državami. Nemško gospodarstvo je vzdržalo znaten izvoz in se še vedno trudi zadovoljiti povečanemu povpraševanju po nemških industrijskih izdelkih. Prevoz vojnega materiala skozi našo državo. Minister vojske in mornarice je izdal predpise za prevoz vojnega materiala tujih držav po ozemlju kraljevine Jugoslavije. Predpisom je priložen tudi seznam vojnega materiala, ki se lahko prevaža po ozemlju naše države. Nova uredba o nadzorstvu cen. Iz Belgrada poročajo, da je že dogotovljen načrt uredbe o organizaciji ministrstva za prehrano. Poleg tega bodo tudi radikalno izpremenjena načela, ki so doslej veljala za nadzorstvo cen. Izdelan je tudi že nov načrt za uredbo o kontroli cen. I a načrt je tudi žc doposlan posameznim ministrstvom. Sprejem čekov na angleške funte za inkaso. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je objavilo okrožnico št. 8, iz katere je razvkino: Da bi se omogočilo raznim zasebnikom v državi, ki realizirajo čeke na angleške funte, katere prejemajo iz inozemstva od članov svojih družin (izseljencev), je bilo sklenjeno, da se vsi čeki v navedenem primeru morejo izročati poobl. denarnim zavodom na inkaso. Po prevzemu čekov od omenjenih zasebnikov bodo dostavljali pooblaščeni zavodi čeke s svojim žirom centrali Narodne banke v Belgradu tudi na inkaso. V kolikor bo Narodna banka imela možnost realizirati prevzete čeke po svojih dopisnikih v inozemstvu, bo izplačal odgovarjajočo vsoto v dinarjih poobl. denarnemu zavodu, od katerih je ček prevzela, v nasprotnem primeru pa bo ček vrnila kot nehonoriran. Z ozi-rom na težkoče, ki se pojavljajo v zvezi s ho-noriranjem čekov za vse prekinorske države, je potrebno, da poobl. zavodi opozore vse zainteresirane komitente, da obveste člane svojih družin v inozemstvu, da bi jim v bodoče ne dostavljali posameznih zneskov v čekih, ampak z nakazili po pooblaščenih zavodih. Javna dražba lesa na panju. 25. februarja bo začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani prodala na javni dražbi 4300 plm bukove hlodovine na panju v območju svoje gozdne uprave v Kočevju. Licitacija. Za izvršitev mizarske opreme pisarniških prostorov novega poštnega poslopja v Kranju je razpisana za 27. februar prva licitacija pri kr. banski upravi v Ljubljani, tehnični oddelek, soba št. 33. Likvidacija: Zadružna elektrarna v Mekinjah r. z. z o. z. Tehnika ne mirnje. Kljub temu, da je vojna, nemška tehnika še vedno hoče izpopolniti svoj« avtomobilske tipe in prav vojna je precej pripomogla, da se je konstrukcija in sploh vsa tehnična stran motornih vozil kar najbolj z boljšala. Tako bo nemško motorno vozilo na Dunajskem velesej-inu predstavljalo nemško tehnično ustvarjanje. Vsi obiskovalci na tem velesejmu bodo spoznali, da Nemčija kljub vojni razmišlja o razvoju motornih vozil za bodočnost. Pri tem poudarjajo vsi vodilni nemški tehnični krogi, zlasti avtomobilske industrije, kako se razvija tehnični napredek za naloge bodočnosti. Tehnika ne pozna miru, to pa je največji zakon, ki vlada pri proizvodnji nemških motornih vozil. Kdor bo hotel spoznati to veliko nalogo nemške avtomobilske industrije, bo videl vse to na Dunajskem spomladanskem velesejmu. Dunajska in berlinska moda t Zagrebu. Za-jednira oblačilnih strok pri Zvezi hrvatskih obrtnikov v Zagrebu bo priredila v nedeljo 16. februarja dopoldne in popoldne v dvorani Matice hrvatskih obrtnikov v Zagrebu, Ilica 49, revijo najnovejših sponiladnih in poletnih modelov iz Berlina in Dunaja. Na reviji bo nastopilo 20 iz-vežhanih dunajskih in berlinskih mannequinov. Vsekakor je nastop berlinske in dunajske mode pri nas sedaj v vojni dobi značilen. Občni zbor delničarjev llipotekarne banke jugoslovanskih kranilnic v Ljubljani bo 27. februarja ob 11. Vinski sejem v Ljutomeru. Vabimo vse vinogradnike iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša, da tudi letos razstavijo svoje vino na namera vinskem sejmu, ki ga priredimo v dvorani g Zavratnika dne 4. marca 1941. Prijave naj se pošljejo do 27, februarja, vzorci vina — po tri buteljke od vsake vrste — pa do 2. marca t. 1. Prijave in vzorce sprejema pisarna občine Ljutomer. Vzorci vina bodo ocenjeni dan pred razstavo. Otvoritev je ob 9. in traja razstava ta dan do 20. Vabimo tudi kupce in vse druge interesente, da se osebno udeležijj tega privlačnega vinskega sejma, — Vinarska podružnica Ljutomer. Povečanje proizvodnje lanitala ▼ ItalijL Leta 1936 so začeli v Italiji proizvajati umetno volno »Lanital« iz kazeina. To delajo tvornice Snia Viscossa po patentu Feretti. Leta 1936 je znašala proizvodnja 276 ton, leta 1937 1626, leta 1939 2500 ton, lani pa že 5000 ton. Velikost proizvodnje lanitala je odvisna od proizvodnje kazeina. Italijanska industrija je navezana le na domačo proizvodnjo kazeina, ker je od drugod uvoz te 6urovine znatno ponehal. Velesejem v Lipskem. Svojo udeležbo jc na velesejmu v Lipskem prijavilo 21 držav in sicer tele: Belgija, Bolgarija, Danska, Finska, Iran, Italija, Jugoslavija, Nizozemska, Norveška, Romunija, Švedska, Švica, Španija, Sovjetska Rusija, Madžarska, protektorat in generalni gouvernement. Naj-večia kolektivna razstava bo italiiaiKka, potem sovjetska in končno holandska. Borze 8. februar. Denar Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 14.855 milij. din v primeri s 15.748, 15.015, 12.2-17 in pa 8.003 milij. din v prejšnjih tednih. Cene iivin) in kmetijskim pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v litijskem okraju dne 1. lebruarja t. L Voli 1. vrste 9.25, voli 2. vrste 8.75, 3. vrste 8.50 din; telice 1. vrste 9.25, 2. vrste 8,50; krave 1. vrste 8,75, 2. vrste 8, 3. vrste 5—6 din: teleta 1. vrste 11, 2. vrste 10 din; arašiči špeharji 17.50, pršutarji 13—14 din. — Goveje meso 16 din, svinjina IS—20, slanina 26—30, svinjska mast 27—30 din za kg — Koruza 3.75, fižol 7.50, lucerna 1.25, seno 1.20, slama 060 din za 1 kg. — Trda drva 110 din za kub. meter, jajca 2 din za komad, mleko 3 di nza liter, surovo maslo 50 din za kilogram. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Dol. Logatec dne 5. februarja t. 1. Voli I. vrste 9.50 din, voli II. vrste 8 din, voli III. vrste 7 din, telice I. vrste 9.50 din, telice II. vrste 8 din, telice III. vrste 7 din, krave I. vrste 10 din, krave druge vrste 8 din, krave III. vrste 6 din, teleta I. vrste 12 din, teleta II. vrste 10 din, prašiči špeharji 19 din, prašiči pršutarji 16 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrste 18 din, goveje meso II. vrste 16 din, svinjina 20 din, slanina 26 din, svinjska mast 30 din, čisji med 38 din. — Ječmen 6 din, oves 4.25 din, koruza 3.50 din, fižol 7 din, krompir I.75 din, seno 1 din, slama 0.50 din, jabolka I. vrste 12 din, II. vrste 10 din, koruzna moka 3.75 din, ajdova moka 9.50 din za kilogram. — Trda drva 120—140 din za kub. meter, jajca 1.80 din za komad, mleko 2.50 din za liter, surovo maslo 40 din za kilogram. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Laško dne 3. februarja t. 1. Voli L vrste 8.75-9.50 din, voli II. vrste 8—8.50 din, voli III. vrste 7.75 din, telice I. vrste 9 din, telice il. vrste 8—8.50 din, telice III. vrste 7.50 din. krave I. vrste 8 din, krave II. vrste 7.50 din, krave III. vrste 7 din, teleta I. vrste 10 din, teleta II. vrste 9 din, prašiči špeharji 17 din, prašiči pršutarji 14 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrste 16—18 din, goveje meso II. vrste 14—15 din, goveje meso tretje vrste 12 din, svinjina 22 din, slanina 26 din. svinjska mast 28 din, čisti med 35 din. — Oves 500 din, fižol 800—900 din. krompir 150—175 din, seno 100 do 110 din, slama 35—40 din, pšenična moka 500 do 1000 din, koruzna moka 525 din, ajdova moka 800—900 din za 100 kg. — Trda drva 125 din za kubični meter, jajca 2 din za komad, mleko 2.50 do 3 din za liter, surovo maslo 40—45 din za kilogram. Anici Svefinovi ob preranem grobu V mrzlo zimsko jutro je odjeknila žalostna vest: Anica je umrla. Ostrmeli smo in nismo mogli verjeti. Saj ni bilo še dolgo, kar si bila med naimi vsa zdrava in vesela — potem pa" Te je napadla zavra/tna bolezen in Te položila na bolniško postelja Tiho in vdano si prenašala bolečine, še celo smejala 6i se iojnosti morajo za njim v višje predele. Pri Celjski koči sta bili žo 15. II. 1931 dve večji tekmi; pri tekmi v Blalomu so startali že tedaj tudi častniki in podčastniki; 14. II. 1932 je nastopilo v slalomu 30 tekmovalcev, v teku 13. III. 1932 samo 14. Dne 26. II. 1933 je tekmovalo v slalomu 25 smučarjev, med njimi nekaj Mariborčanov. Leta 1934., in sicer 18. I. se je zbrala pri Celjski koči pisana družba ir Celja, Maribora, Trbovelj in Zagreba. Borilo se je za prvenstvo MZSS 61 tekmovalcev; za tedanje razmere rekordno število. Ze naslednje leto je bila I. tekma za prvenstvo dravske banovine in MZSP 17. II. 191-15 pri Celjski koči. Za čast prvaka so se potegovali Celjani, Mariborčani, Trboveljčani, Ljubljančani in Zagrebčani. Jeseniški tekmovalci so prvič nastopali pri Celjski koči 6. II. 1938 v tekmi za prvenstvo dravske banovine. To je bil za Celjane športni dogodek prve vrste. Startalo je to pot 49 tekmovalcev. In vendar se Celje ni razvilo in razmahnilo kot zimskošportno središče. Merodajne osebe in organizacije še vedno niso hotele spoznati pomena smučarstva kot važne tujskoprometne panoge. Smučarskim organizacijam, izvzemši Smučarskemu klubu, ki ima včlanjene državljane nemške narodnosti Ln njih simpatizerje ter razpolaga z bogatimi, rekel bi brezmejnimi sredstvi, niso pristopili celjski inteligenčni sloji. Med meščani se je našel mecen edino v osebi trgovca g. Misleja, ki je imel radodarno roko za športnike, ljubitelje belih poljan in »dilcc, in le tvrdka Stennecki se je odzvala s kakim darilom. Doživeti smo zato morali, da so športni klubi eden za drugim opuščali svoje smučarske sekcije — najprej Olimp, lani Športni klub. Le Ziinskošportni odsek SPD je rasel in se jačil, ker se je grel vsa leta ob toplem razumevanju podružničnega odbora. Bilanca več kot desetletnega intenzivnega dela je, da ima Celje le dva kluba, v katerih se organizira in izživlja vsa mladina, navdušena za beli šport. Zato si je izbrala Slov. zimskošportna zveza Celje kot kraj, kamor hite množice, da propagirajo za smučarstvo, ki je danes nedvomno najvažnejša panoga telesne vzgoje — dogodki v Evropi so to lani in letos dokazali. Geslo zletnih dni bodi: Ves narod na plohe, vsa mladina ven — v belo, opojno sneženo dobravo. Predstavništva, oblastva, inteligenca in meščanstvo pa pokažite, da ste doumeli tok časa in da ste spoznali vrednost zimskega športa za razvoj mesta in okrepitev obrambne moči naroda. seboj veliko število tekmovalcev. Borba jo bila ostra in neizprosna. Med številnimi tekmovalci je bilo opaziti presenetljivo veliko onih, mnogo obetajočih talentov, ki so z vsemi silami poskušali doseči čim častnejša mesta za svoje klube. Klic poročevalca iz telefonske postaje na 12 km, da se bližajo prvi tekmovalci, je vzburkal množico nestrpno pričakujočili gledalcev. Prvi je prismu-čal 12 km Kordež, št. H, ob času 10:22.50, drugi Hodnik Franc, št. 16, v času 10:25.03, tretji Robnik, št. 31, SK Ljubljana, v času 10:02.10. Takoj nato je bil najavljen Razinger Tone od SK Bralstva, Jesenice, št. 41. Kmalu je bil izvršen račun, da jo jiostavil že do tega mesta, 12 km, rekorden čas, ki mu je že tedaj zagotovil prvo mesto s sijajnim uspehom. Gledalce je prevzelo vročično razburjenje. Napovedovalec na cilju jc krotil radovednost publike s športnimi poročili o vrstnem redu tekmovalcev na progi. Vse je bilo v pričakovanju velikega dogodka. Kmalu nato se je na smučini pojavil prvi tekmovalec. Med ljudmi je zašunielo, toda ne, to ni bil Razinger, ne Zemva, ne Klančnik. Ljudje so pričakovali teh. Kmalu za nižjimi številkami se je končno pojavil zmagovalec in rekorder Razinger Tone s št. 41. Godba je zaigrala koračnico. V krasnem stilu, svež in skrajno borben je prismučal Razinger skozi cilj. Komisija je ugotovila rekordni čas 1 uro, 11 minut m 47 sekund. Sledili so Robnik Rudolf, št. 31, SK Ljubljana, v času 10.49.47, Be-nedičič Mirko, št. 32, SK Bratstva, Jesenice, v času 16:56.42, Klančnik Gregor, št. 40, Smk Dovje, v času 10:56.35, Starman Lado, št 44, SK Ljubljana, v času 10:57.04, Ženiva Lovro, št. 47, SK Bratstvo, Jesenice, v času 10:56.06. Tako napete in veličastne borbe Slovenija še ni doživela. Zmagovalec Razinger Tone je pristopil k megafonu Ln izpovedal naslednje: »Proga, na kateri so se danes vodile borbe, je sijajno izbrana, V župniji Skale pri Velenju je na svetnico umrla najstarejša faranka Antonija Gorogranc. Rodila se je 8. maja 1841 v Zavodu i, občina Topol-šica pri Šoštanju in so ji manjkali do 100 let življenja samo dobri trije meseci. Vse življenje je bila zdrava, samo zadnje čase i 1° i'e zapuščal sluh. {■^■BHBmmLjf Brala je pa še vedno W mam knjige. Živela je pri K^IIHHHH . svojem sinu in mu jc do zadnjega pomagala pri delu. Najrajši je pobirala sadje. Birmal jo je svetniški škof Ant. M. Slomšek. Rajna mamica je prav rada pripovedovala o starih časih, kaj so ljudje jedli in kako so se oblačili z domačim platnom. Pripomnila pa jc: »Sedaj se pa že tako oblačijo, da sramoto kažejo.« Naj dobra mamica počiva v Bogu! Celjska koča. Foto Pelikan, Celje kraljestvo, v svoje mehko naročje. Tu odpade od človeka oklep morečih skrbi, mora vsakdanjosti, razgibajo in utrdijo se mišice in zdravje, duh se sprosti in človek postane zopet brezskrben otrok, ki se igra v naročju matere-narave in pije iz njene lepote, ki je edina ostala nedotaknjena in nepo-tvorjeno, kot je ieSla iz Stvamikovih rok, moč o-ra. Po porazih posameznih kmetskih krdel riri Krškem (5. febr.), pri Krustincu in Mo-kricah (6. febr.) ter pri Sv. Petru pod Svetimi gorami (8. febr.) je udarila plemiška vojska, po številu okoli 5000 mož, med temi okoli 900 konjenikov, pod poveljstvom ba-novca Gašperja Alapiča, na glavno kmetsko vojsko, ki je stala pri Strliških toplicah. Kmetska vojska ie štela okoli 10.000 mož, poveljevali so ji Matija Gubec, Pasanac in Magaič. Kmetje so se izprva proti pričakovanju hrabro borili in so nekateri plemiči poginili, že se je zmaga nagibala na njihovo stran, ko je na bojišče prišla nova plemišku četa in odločila štiriurni boj v korist plemstva. Okoli 5(XM) kmetov je obležalo na bojišču, mnogo jih je padlo na lx»gu, veliko je bilo ujetih in le malo jih je ušlo v gozdove ali gore. Zmagovalci plemiči so strašno divjali proti premagancem, pobijali so jih in obešali na hiše ter drevesa. Od kmetskih vodij je Magaič padel v boju, Guliec in Pasanec pa sta bila ujeta in odvedena v Zagreb, kjer sta bila na okruten način umorjena. 9. februarja 1578 1. je nadvojvoda Karel zavoljo velike turške nevurnosti moral popustiti protestantovskiin stanovom, izjavil je v tako zvani bruški pacifikaciji, da se bo dr/al obljub, ki jili je dal preti šestimi leti. Ureditev verskih zadev po mestih, trgih in na svojih posestvih pridržuje sicer samemu sebi, vendar ne z namenom, kakor da bi hotel pregnati predikante in zatreti šole ali obteževati vest meščanov. Kakor jim doslej zaradi vere ni skrivil lasu, tako jim tudi v bodoče ne bo nič zalega storil, 3 vendar ne bo trpel, da bi v mestih in trgih najemali predikante. Stanovi naj posikroe, da preneha zasmehovanje njegove osebe in njegovih verskih somišljenikov od strani luteranov. Te svoboščine označujejo višek v razvoju luteranstva na Slovenskem, že čez nekaj let let se je pa začelo nagibati v zaton. • 9. februarja 1801. I. »e je v smislu sklepov de-putacije v Rastattu izvršila sekularizacija l>riksenške in brižiinske cerkvene posesti na Slovenskem, škofje in Briksena so dobili še v srednjem veku Bled z okolico in Bohinj v svojo last, oni iz Freisinga pa Selško in Poljansko dolino s Sor.škim poljem in (škofjo) Loko. 9. februarja 1871. 1. se je rodil v Doslovičah pri Brezndci na Gorenjskem Franc S Finžgar, slovenski pisatelj. 10. februarja 1630 I. je umrl v Gornjem Gradu ljubljanski škof Tomaž Mren, rodil se je v Ljubljani 13. nov. 1560. 1. Živel je v času, ki je imel ogromno nalogo, da izvede cerkveno reformo v duhu in po programu tri-dentinskega cerkvenega zbora (1563. 1.). Papež Klement VIII., ki je razmere v Notranji Avstriji dobro poznal, je hotel izvesti najprej reformo, potem šole kat. restavracijo, pri tem ga je energično podpiral deželni gospod Ferdinand II. Seveda se je Hren, jezuitski učenec navdušeno lotil dela. V letih 1600/3. je na čelu reformacijske komisije za Kranjsko skoraj zatrl luteramstvo, le plemstvo se je še upiralo. Na znotraj sicer kat. reformacija ni tako napredovala, kot bi bilo pričakovati, kajti protestantizem je imel v plemstvu še vedno močno zaislombo, toda bitka na Beli gori 1. 1620. je odstranila tudi to oviro. Hren je skrbel tudi za dober duhovski na-Taščaj. Zgodovinar Valvasor sodi, da bi Hrena zavoljo njegovih velikih zaslug za katoliški preporod lahko imenovali »apostola Kranjske«. f®. februarja 1923. I. je umrl v Milnchenu Viljem Konrad Rontgen, fizik in znamenit preobrat od kinsične k moderni fi/.iki. Rontgenova nesmrtna zasluga je odkritje »rontgenovih žarkov« ti. 1895.1, — sam jih je imenoval x-žarki, — ki niso izredne važnosti samo za fiziko, temveč so posebno pri medicinski diagnozi in terapiji napravili človeštvu neprecenljivo uslugo. L. 1901. je dobil Rontgen Noblovo nagrado za fiziko. 10. februarja 1939. I. je umrl papež katoliške aikcije, veliki Pij aL Novi grobovi -f- V LJubljani je umrla gospodična Hanika Flipič. Pogreb blage pokoinice bo v ponedeljek, 10. febr. t. L na farno pokopališče v Ljutomeru. Najj v miru počiva, sorodnikom naše sožalj«! JCcj jphavUe? Kaj pravite, koliko ulic in trgov je v dveh mesecih po smrti našega narodnega voditelja bito v Sloveniji po njem preimenovanihP in (e »e lo ni zgodilo, kaj pravite, zakaj ne? Ali imajo res tisti prav, ki trdijo, da smo Slovenci dedno obremenjeni s (utom lastne manjvrednosti in da so posebno s to zavestjo obremenjeni tisti, ki se prištevajo k lako imenovani slovenski katoliški skupnosti1. Saj pravile f. Ijl V Sarajevu je umrla gospa Emilija Kocijančič, žena želez, uradnika Filipa. Bila j« vzorna mati štirih otrok, plemenita žena, dobra katoličanka ter vedno pripravljena pomagati revežu. Mnogo se je udejstvovala pri prireditvah tamkajšnjega Slov. kluba. Pogreba se je udeležila ogromna množica prijateljev in znancev. Pokojni večen miri Preostalim naše Iskreno sožaljel Osebne novice r= Poročil se je včeraj v župni cerkvi na Vliti g. Rudolf Makovec, urednik »Slovenskega doma«, z gdč. Valerijo Maruilč, zasebno uradnico. Poročil ju je g. stolni kanonik dr. Alojzij Zupan. Mladoporočencema želimo na novi poti življenja veliko sreče in božjega blagoslova! = Poroka. Včeraj sta se poročila v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Jager Milan, lastik tv. »Zima«, sin uglednega obrtnika tapetnika in posestnika g. Franca Jagra, in zasebna uradnica gdč. Krista Trtnikova, hčerka delovodje tvrdke 'u-kič, g. Trtnika Jožeta. Mnogoštevilnim čestitkam se pridružujemo tudi mi in želimo novoporočen-cema vse najboljše in obilo uspeha mlademu podjetju »Zima«. = Milan Rakočevič, dopisnik »Pravde« — doktor. 6. februarja je na ljubljanski univerzi pred komisijo profesorjev g. dr. Melika, dekana fil. fakultete, g. dr. Fr. Vebra, g. dr. Zupaniča in g. dr. Ramovša položil naš časnikarski tovariš Milan Rakočevič izpit za doktorja čiste filozofije. Časnikarskemu tovarišu, ki ž* dolga leta dopisuje v belgrajsko »Pravdo«, naše iskrene čestitke! Diplomiran je bil včeraj na juridični fakulteti vseučilišča kralja Aleksandra I. gosp. Viktor Žibert, uradnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Mlademu pravniku, ki ie poleg svoje službe ves svoj prosti čas izkoristil za pravni študij, k lepemu uspehu iskreno čestitamo. Diplomirani so na pravni fakulteti ▼ Ljubljani: G. Pavlin Franjo iz Kranja, g Pavlovčič Milan iz Brezovice pri Ljubljani in G. Pucko Vinko iz Ivanec v Prekmurju. Čestitamo I tliVnUKn »»Jflnej3o 45 do 60% lUVUinU zajamčeno pristno nudi VILJEM GODNJAVEC, TREBNJE Gg. gostilničarje vabim na brezobvezno brezplačno pokušnio — Važna konferenca mesarjev v Belgradu. Vse organizacije naših mesarjev v državi so se odločile, da skličejo za nedeljo in ponedeljek glavna posvetovanja o položaju mesarske obrti in da konferenca zavzame načelna stališča do vseh preskrbo prebivalstva zadevajočih vprašanj. Gre predvsem za tri glavna vprašanja: ureditev zadovoljivih cen surovim kožam, cene loju in reguliranje cen mesu odnosno mesnim izdelkom. — Glavna konferenca bo v ponedeljek. Mesarji v Sloveniji bodo odposlali na konferenco močno delegacijo iz Ljubljane, Maribora, Celja in., drugih krajev. Delegacija bo 'Stila do 40 članovi 32. D R A £ B A K O Ž divjadi u Telenjmn 10. marca 1941 Blago pošljite na naslov: Ljubljana — „P1VJA KOŽA" — Velesejem — Odbor Glasbene Matice ljubljanske razpisuje mesto honorarnega učitelja klavirja na šoli Glasbene Matice. Mesto je sačasno in traja namestitev do konca šolskega leta 1940/41. Nastop službe 20. februarja t. 1. Reflektanti morajo biti najmanje absolventi srednje glasbene šole, prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, se v lože do 16. t. m. na odbor Glasbene Matice v Ljubljani. — Državna tehniška srednja šola v Ljubljani bo predvidoma potrebovala strojnega inženirja kot učno moč za obče in strokovne predmete. Reflektanti 7. vsaj dvoletno prakso in opravljenim državnim strokovnim izpitom pri ministrstvu za gradbe naj se osebno javijo pri ravnateljstvu zavoda med uradnimi urami do 28. februarja t. 1. — Pokojninski zaklad za zdravniške vdove in sirote v Ljubljani vabi svoje člane nu občni zbor, ki bo v nedeljo, 16. februarja ob pol treh v klubovi sobi kavarne »Zvezde« v Ljubljani. Za doma Kuhano milo prodaja lužni kamen in ostale dodatke drogerija Kane Ljubljana — 2 dovska ulica 1 Preizkušeno navodi'o na razpolago — »Merkur«, društvo trgovskih in privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Ljubljana, sporoča svojemu članstvu, da se je preselila poslovalnica il prostorov na Aleksandrovi cesti 5 v nove prostore v Beogradsko ulico 4/II. (za bežigrajsko gimnazijo, poleg Ravniiikarjeve parne žage). Uradne ure do preklica vsak delavnik od 12-15. Tel. 40-72. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 8. t. m. je objavljena »Uredba o avtentičnem tolmačenju člena 9., odst. 1. uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev«, dalje »Naredba o kontroli uvoza nepredelanega kavčuka iz št. 100/1, prečiščenega kavčuka iz št. 386. gum za avtomobilska kolesa iz št. 389 ter cevi in plaščev za pnevmatike iz št. 393/1 e uvozne carinske tarife«, »Pravilnik o ustanovah človekoljubnega značaja, ki se bavijo z zavarovanjem pogrebnih in bolniških stroškov«, »Podaljšava veljavnosti pripombe za št. 177 uvozne carinske tarife« in »Prodajna cena kvasu«. » — Poštna hranilnica v Belgradu bo oddala potom javne pismene licitacije, ki bo 1. marca ob 11 dopoldne v ekonomskem oddelku zavoda, hotel in kavarno »Moskva« v Belgradu v zakup. Pogoji so na vpogled v ekonomskem odelku, kavcija v znesku 2,000.000 din v gotovini ali državnih vrednostnih papirjih po borznem tečaju pa mora biti položena do 10 dopoldne na dan licitacije na blagajni Poštne hranilnice v Belgradu. arja 1941 pretvorjena iz meSane t deško. Na Soli Je v dveh razredih 89 dijakov, od teh jih Je povprečno izdelalo I- polletjo 62,9%. Razveseljivo ie, j da število dobrotnikov šole vedno bolj raste Posebno naklonjenost ji je izrazil g. Ludovik P i r -n a t, upok. katast. uradnik « tem, da ji je poklonil krasen relief Kamniških planin. Odlitek je izdelal akad. slikar g. Slane Cuderman. Delo je strokovniaško in velike trajne vrednosti. G. R. K e r š m a n c, trgovec z lesom ln kamnom, pa je izpopolnil mineraloško zbirko z darom 50 kosov rudnin in kamenin. Oba gospoda sta s svojimi darovi šoli mnogo pripomogla in pokazala, da so v Kamniku ljudje, ki sta jim pri srcu napredek in izobrazba mladine. — Od doma v Ljubljani je pobegnil 28. decembra 13 letni Slavko M., ki je bil oblečen v tomnosive pumparice, temnozelen kratek Huber-tus plašč, obut v črne visoke čevlje na zadrgo in gologlav. Deček je majhen, lase ima črne, gladke, oči tomnosive, zobe zdrave, na sredincu desne roke ima pokvarjen noht. Pobeglega Slavka so 13. januarja opazili v vlaku, ki pelje iz Ljutomera v Ormož, potem pa je izginila za njim vsaka sled. Kdor bi pobeglega dečka kje opazil, je naprošen, da ga pridrži in o tem takoj obvesti najbližjo orožniško postalo. — Za postni in velikonočni čas najlepša in najprimernejša uprizoritev je Gregorinova pasi-jonska drama »V času obiskanja«. Knjiga se dobi v založbi Jugoslovanske knjigarne. Vsem cenjenim znancem in strankam javljam, da bom urarstvo po mojem pokornem moža g. Henrika Vranču vodila tndi v naprej v dosedanjem obsegu. BliTA VRUNC ararsivo, p. Slovenjgradee — Vreme. V Sloveniji je včeraj zjutraj valovil za nekaj stopinj hujši mraz kakor v petek. Najnižja jutranja temperatura se je včeraj gibala med — 4° do —17°. Najhujši mraz je vladal v severnem delu Slovenije okoli Maribora in Dravograda. V Mariboru je bila včeraj najnižja jutranja temperatura — i7° C. In Maribor je glede mraza včeraj odnesel rekord. Po Gorenjskem je bilo največ mraza okoli Bohinja in Kranjske gore tja do Jesenic, zjutraj od — 9° do —12° C. Cez dan je bilo sončno in toplo. Zato je delalo živo srebro v termometru velike skoke. V Ljubljani je bila včeraj najnižja temperatura —10°, po-l>oldne je na sončnih straneh dosegla kar + 5° C. Torej skok za 15 stopinj. Transformatorska postaja na Črnučah je včeraj zaznamovala še večji skok temperature. Najnižja temperatura je bila včeraj zjutraj — 13°, ob i4 popoldne pa + 8° C. Skok za 21 stopinji Prav okoli Črnuč je bilo včeraj opoldne izredno toplo. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Ilud ogenj v Vižmarjih. V soboto zjutraj je Iz doslej še ne pojasnjenega vzroka začelo goreti v športni delavnici B. Kolba v Vižmarjih. Delavnica Je v Rženovem gospodarskem poslopju ter je bilo v njej v skladiščih mnogo lesa. Ko so delavci prišli zjutraj na delo, so opazili dim, ki se je valil iz delavnice. Zato so takoj j>oklicali na pomoč vižmarske gasilce, ki so kmalu prišli gasit z motorko. Kmalu nato so prišli še šentviški gasilci, končno pa so bili poklicami tudi prostovoljni ljubljanski gasilci, katerim so sledili še gasilci iz Dravelj, Mednega in Šiške. Pri gašenju je zlasti nagajalo pomanjkanje vode. Gasilci namreč niso mogli odkriti betonske plošče, ki pokriva rezervoar za vodo nad vižmarskim klancem, ker je bila plošča primrznjena, so jo morali razbiti. Nato eo šele mogli napeljati cevi in se zares lotiti ognja, ki je ta čas v zgornjih prostorih zajel že velike zaloge izdelanih športnih izdelkov. Ker ie bilo polno pridnih rok na delu, se je posrečilo iz spodnjih prostorov rešiti večino zaloge, kljub temu pa je ogenj uničil veliko zalogo smuči, zalogo športnih šotorov in veliko neobdelanega suhega lesa. Tudi nekaj orodja je postalo žrtev plamenov. Šele okrog desetih dopoldne so gasilci pogasili požar, ki bi kmalu postal nevaren tudi sosednjemu skednju. Škoda ie zelo velika in še ni znano, v koliko je krita z zavarovalnino. Darujte za starološkl »Som slepih« lavod ta odrasle slepe! Čekovni račun 8t 14.678 - >Dnm slepih«. LJubljana — Državna meščanska šola v Kamniku je bila na prošnjo občinske uprave z odlokom ministrstva prosvete H. br. 3108-5 z dne 10. janua- Knjižnice in privatnike nakup knjig Cirilov* knjigarne, Maribor. Zaktevajte seznam in nagradni načrt! — Da boste stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijete Radensko, bi deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca. Jeter, iolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov. — Božičnira v Javorju pri črni. Kakor vsako leto so bili tudi letos na tukajšnji šoli ubogi otroci bogato obdarjeni, tudi manj potrebni so dobili kako malenkost, tako da nihče ni odšel praznih rok domov. Zahvaljujemo se predvsem ravnateljstvu svinčenega rudnika v Mežici, ki je božičnico s čevlji in blagom obilno podprlo, nadalje banski upravi ter »Slovenski straži« v Mariboru za pošiljko; končno pa domačemu krajevnemu šolskemu odboru za blago in izdelane močne čevlje. Bog plačaj vsem dobrotnikom 1 KČRTING znamka najboljše nemške kvalitete z 2 Grand Prix najvišjim odlikovanjem Ako že kupite, potem najboljSe Ime KttRTING radio |am« kvaliteto 1 Glavno1 zastopstvo ANTON BIRKE, H«?i Brezobvezno predvajanje I V račun vzamemo vse tipe aparatov I — Popravljamo vse aparate hitro, dobro in pocenil — Šahovski klub Radomlje, ki je bil ustanovljen lani, je prestal prve težave in razvija vse večjo aktivnost. Klub ima ob ponedeljskih in petkih dobro obiskane igralne večere, kjer se bo pravkar pričel ožji turnir za prvenstvo kluba, sicer pa se igrajo športne in debatne partije ter simultanke. Klub je odigral že več matehov s šahisti z Vira in s Centralnim šahovskim klubom iz Ljubljane, ki je z vso ljubeznjivostjo kumoval tudi pri ustanovitvi k Riba in ga tako moralno podprl. Klub ima v načftu več prireditev, tako bo priredil v nedeljo.9. februarja brzoturnir, ki ga bo iz prijaznosti vodil g. Hren Lado, član C8K iz LJubljane. Vsi bližnji in daljni šahisti so vabljeni, da pristopijo v klub. Prav posebno pa se vsi šahisti vablje na udeležbo brzoturnirja, kjer je udeležba vsakemu prosta. Turnir se bo odigral v klubovih proslorih v salonu gostilne »Pri Zlati kaplji«. 6sto volneno • kvalitetno blago za obleke, površnike, zimske suknje itd. dobite Se vedno pri tvrdki Drago Schurab, Ljubljana Aleksandrova cesta 7 Zaloga konfekcije za gospode in dečke Ljubljana, 9. februarja Gledališče Drama: Nedelja, 9. februarja, ob 15: »Cigani«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: šesto nadstropje. Izven. — Ponedeljek, 10. februarja: Zaprto. — Torek, 11. februarja: »Šesto nadstropje«, Red Torek. — Sreda, 12, februarja: »Krog s kredo. Red A. Opera: Nedelja, 9. februarja, ob 15: »Frasqul-ta«. Izven. Gostovanje sopranistinje belgrajske opere Zlate Gjungjenčeve. Ob 20: »Friderika«. Gostuje J. Gostič. — Ponedeljek, 10 febr.: Zaprto. — Torek, 11. febr. Zaprto. — Sreda, 12. febr.: »Ples v maskah«. Red Sreda. Rokodelski oder Komedija »Matura« je igra polna izborne zabave in neprisilnega smeha. Pridite danes popoldne ob 5 k predstavi v Rokodelski dom, da se o tem prepričate. Vstopnice se bodo dobivale dopoldne od 10—12 in popoldne od 4—5 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Radio Ljubljana Nedelja, 9. februarja: 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Godalni kvartet s kitaro. — 9.00: Napovedi, poročila. — 9.15: Odmevi iz Španije (plošče). — 9.45: Verski govor (dr. Vilko Fajdiga). — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00: P loče. — 11.30: Pevski zbor »Sloge«. — 12.30: Objave. — 13.00 Napovedi. — 13.02: Cimermanov kvartet. — 13.50: Kar želite, to dobite (plošče po željah). — 17.00: Kmet. ura. — 17.30: Popoldanski koncert radijskega orkestra. — 18.10: Plošče. — 19.00: Napovedi, poročila. — 19.30: Slovenska ura: Ob sedemdesetletnici F. S. Finžgarja: 1. Slovstveno delo F. S. Finžgarja (dr. Tine Debeljak). 2. Prizor iz »Dekle Ančke« (člani radijske igralske družine). 3. Odlomki iz povesti »Prerokovana«. Vmes poje radijski komorni zbor. Ponedeljek. 10. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan venrek veselih zvokov (plošče) — 12 Balalajke (plošče) 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Vesel opold. spored Rad. ork. — 14 Napovedi in poročila — 17.30 Komorni trio (Janko Gre-gorc (klarinet), Avg. Ivančič (viola), Herbert Svetel (klavir) — 18.10 Duševno zdravstvo (dr. A. Breoelj) — 18.30 Plošče — 18.40 Vsakoletni razvoj prirode (prof. A. Moder) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura — 19.40 Plošče — 19.45 F. S. Finžgar: Razvalina življenja, drama v 4 dej. (člani NaT. gled. v Ljubljani) — 21.15 Za razvedrilo (Rad. ork.) — 22 Napovedi in poročila. Prireditve ln zabave Ce se želite prav od srca nasmejati, potem ne pozabite obiskati burki »Fejst fant« in »Gosposki ženin«, ki jih uprizori Prosvetno društvo v Zeleni jami v nedeljo, dne 9. februarja 1941 ob 5 popoldne. Nabavite si vstopnice v predprodajil V šentjakobski dvorani ponovi šentjakobska dekliška Marijina družba nocoj ob pol 6 dobro uspelo Mlakarjevo igro »Magdina žrtev«. Danes popoldne ob 5 ponovi frančiškanska prosveta pravljičn% igro z'godbo, petjem in plesom »Krojaček-junaček«. Vstopnice od 10—12 in od 3—5 pri blagajni. Danes ob 20 zvečer uprizori dramatski odsek šišenske Prosvete Nušičevo veseloigro v 3 dejanjih »Ujež«. Kupite vstopnice v predprodajil Torej zvečer na svidenjel Kino Kino Vič predvaja danes ob 4, 6, in 8 krasen velefilm v naravnih barvah »Sadovi zem- He«. V glavnih vlogah Olivia de Ilavilland in eorge 0'Brien. Za dodatek zvočni tednik. Predavanja Sp. šiška. Jutri zvečer ob 8 bo na prosvetnem večeru predaval p. dr. Roman Tominec. V svojem predavanju: »Moj dom — sen in resnica,« nam bo pokazal lepo urejen dom kot kroj tihega zadovoljstva in družinske sreče. Spored obsega tudi petje in deklamacije. Prijatelji naše prosvete iskreno vabljeni! Prosvetno društvo Bežigrad. Danes po večernicah predava v okviru prosvetnih večerov v dvorani novega doma g. proi. Janko Mlakar. Sestanki Bežigrajsko društvo mož ima svoj sestanek s predavanjem v ponedeljek, 10. februarja, namesto 3. februarja, zvečer ob pol osmih. Predaval bo g. inšp, Fr. Štrukelj o naši ljudskošolski vzgoji. Vsi očetje se vabijo. Tudi nečlani. — Odbor. Klub izložbenih aranžerjev v Ljubljani sporoča vsem članom, da se bo vršil 9. redni občni zbor dne 27. februarja t. 1. ob pol 8 zvečer v sejni dvorani Trgovskega doma, Gregorčičeva ulica. — Dnevni red običajen. Za člane prisotnost obvezna. V primeru nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje. Cerkveni vestnik Don Boskov praznik na Rakovniku. Danes se obhaja v cerkvi Marije Pomočnice na Rakovniku praznik sv. Janeza Boska. Ob 10 je slovesna sv. maša, popoldne ob 15.30 pa slovesne večernice s slavnostnim govorom, ki ga bo imel preč. g. dr. Franc Volčič, ravnatelj banovinskega deškega vzga-jališča na Selu, petimi litanijami in blagoslovom. Mirovna devetdnevnica na Rakovniku. Danes se prične v cerkvi Marije Pomočnice ria Rakovniku devetdnevnica za mir. Danes bo molitvena ura za mir popoldne od pol treh do pol štirih, ob delavnikih pa bo ob 6 sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim, ob pol osmih zvečer pa molitvena ura in liianije z blagoslovom. Lekarne . - ^ Nočno službo imajo lekarno: v nedeljo: dr. Piccoli, Dunajska c. 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 26; mr. Gartus, Moste, Zaloška c. 47; v ponedeljek: dr. Kmet. Dunajska c. 43; mr. Tmkoozy ded.. Mestni trg 4; mr. Uslar. Šelen-burgova ulica T. Č LJUBLJANA letnico pisatelja in narodnega učitelja F. S. Finžgar ja bo Ljubljana praznovala r petek, dne 14. februarja 1941 ob 8 zvečer 1 proslavo t veliki dvorani hotela Uniona Spored proslave: Tite!: Uvertura po slovanskih napevih. Igra godba Sloge. Fr. S. Finžgar kot prosvetni delavec. — Govori pesnik g. dr. T. Debeljak.— Fr. S. Finžgar: »NAŠA KRI« Uprizorijo Igralci Prosvetnega druStva Trnovo. Med odmori igra godba »Sloge«. Vstopnice po ceni od 30 din navzdol si nabavite danes med 10—12 ter jutri v ponedeljek, 10. febr. od 18 dalje v Prosvetnem domu v Trnovem, Ka-runova ulica 14. Od torka, 11. febr. dalje bo vstopnice prodajala trgovina Sfiligoj v Frančiškanski ulici. 1 Večerno procesijo z lučkami bomo imeli pri Sv. Jakobu v torek zvečer (11. febr.) ob šestih. Ob petju in iskreni molitvi se bomo priporočili lurški Materi božji, da ohrani naši domovini mir in božje varstvo. Pridite, posebno vaši otroci I 1 Razstava Klemenčičevih slik. Danes ob 11 dopoldne bo imel na razstavi slik akad. slikarja Fr. Klemenčiča v Jakopičevem paviljonu vodstvo akad. slikar g. Ivan Vavpotič. G. ban dr. Marko Natlačen je včeraj na razstavi kupil sliko: Cerkev sv. Janez v Bohinju. Obisk razstave prav toplo priporočamo. I Ostavka občinskega svetnika Inšpektorja Josipa Westra. Na seji občinskega sveta ljubljanskega je bila sprejeta ostavka, ki jo je dal član mestnega sveta inšpektor Josip VVester zaradi zdravstvenega stanja. Občinski svet je ostavko sprejel in izrekel zahvalo za dolgoletno požrtvovalno delo inšpektorja Westra Josipa v občinskem svetu. Posebne zasluge si je g. inšpektor pridobil s tem, da je dal pobudo za zgodovinsko monografijo Ljubljane, ki jo je naše glavno mesto pogrešalo in ki je sedaj že v delu. Uveljavil je tudi posrečene predloge za poimenovanje Zal, Navja, Obisk - št. 2 Izšel je že pred tekom dni, z naslovno stranjo, kakor jo kaže gornja slika. Spet je presenetljivo zanimiv, pisan, krasen — daleč pred naini podobnimi izdajami na slovenskem knjižnem trgu. Vsebolj se Obisk« uveljavlja po svoji izvirnosti, novostih in neprekosljivi zunanji obliki. Vzbudil je toliko zanimanja in priznanja, kakor v tako kratkem času še noben naš mesečnik. Druga številka letošnjega letnika vas o vsem tem prepriča, če jo vzamete v roko. Osem strani bakrotiska prinaša v elegantni tiskarski in fotografski izvedbi nekaj čudovitih zimskih lepot iz Slovenije, slike iz našega gledališča — Angel z avtom«, priložnostne slike o dogodkih in pa dvostranski, nedosegljivi prikaz v slikah: roman med trinogo srnico in lovskim psom. S fotografijami sodelujejo v bakrotisku najboljši slovenski fotografski mojstri: oba Kocjančiča, Krašovec, Smolej in drugi. Tekstni del revije prinaša zanimiv posnetek pisave f dr. Korošca — dragocenost, ki jo bo vsakdo skrbno spravil. Močna je to pot novela T. Duha «Na previsu«, ki je dobila II. nagrado pri »Obiskovem« nagradnem razpisu: Nadaljuje se zanimivi novi grški roman »Amarilis« G. Dro-sinisa s slikami. M. Juvan je prispeval malo vrtnarsko čarovnijo tCvetke izročajo srefo<, P. Lokovšek pa zanimivo zgodovinsko črtico «0 duhovniku, ki ie zdravil s polaganjem rokt. V njej prikazuje zanimiv« delo duhovnika-ma-gnetizerja, primskovskega župnika Humana. Časovno aktualen je pisani slikovni prikaz tSkrivnostna Indokino t — prizorišče na (novejše vojne na svetu. Izvirna je ■Zgodovina sveta /.940« po slikoviti sestavi in strnjeni razporedili. I. Campa je prispeval zajemijivo sliko s Kočevskega ^Poslednji vaščam, z narodno-aktu-alnim problemom. Št. Plut piše o tKoiuharph, dobaviteljih razkošja« in v besedi ter sliki pojasnjuje izvor ženskih sanj — kožuhov. Isti avtor prinaša sestavek t Nekaj o prvih slovenskih znamkah«, bojevniške izdaje. Vsi sestavki so obilno ilustrirani, med nje je posejanih veliko prvovrstnih slik iz sodobnega sveta m življenja, iz domačih dogodkov, iz kraliestva filma. Morda je topot zanimiva, praktična in obilna še bolj kakor ponavadi. Šah, uganke in kriminalna uganka so na višku, kakor vedno. Po vsebini in obliki je ta številka zanimiva Iti pisana; v njej so pravilno razdeljene dnevno aktualne stvari in slike ter prispevki literarne in umetniške vrednosti, kar daje seriji pravo uravnovnienost in jo varuje pred dolgočasjem. Opozarjamo, da je do konca februarja mogoče dobiti zastonj krasni t Obiskov* stenski koledar s slikami-razglednicami v bakrotisku, če do tedaj plačate celoletno naročnino v znesku 72 dinarjev na upravo, Ljubljana, trgovina Ničman, Kopitarjeva ulica. Ajdovščine ln več drugih ulic. Pred leti Je »pisal »Razgled z ljubljanskega Gradu«, ki je za tujski promet in 8[>ozna vanje naše ožje domovine sploh izrednega pomena. 1 Vincencijevi konferenci Marije Pomočnlee na Rakovnikn je daroval g. Ivan Usenik, lesna industrija, Dolenjska cesta, 15 m" mehkega lesa (žamanja) za reveže okraja. Dobrotniku: Bog plačaj. 1 Vstopnic za Verdijev Reqnlem je še dovolj na razpolago, da jih bodo lahko dobili pri blagajni od 10 dalje pred veliko dvorano hotela Union tudi še danes vsi tisti, ki pridejo z dežele ali okolice, prav tako pa tudi oni Ljubljančani, ki so prvo izvajanje to veličastne skladhe zamudili. Program z besedilom, prevodom in razlago skladbo je na razpolago pred koncertom in pri koncertu pri biljeterjih. 1 Za zimsko pomoč ljubljanskim mestnim revežem je 200 din podarilo Prosvetno društvo v Zeleni jami v počaščenje narodnega voditelja in častnega predsednika Prosvetne zveze dr. Antona Korošca; upravni odbor podnficirske čitalnice 40. pešpolka Triglavskega je poslal 300 din namesto venca na krsto peš. majorja g. Miodraga Aran-djeloviča, komandanta 2. bataljona; manufaktura Novak s Kongresnega trga je pa poslala 500 din namesto venca na krsto ge. Rosy Bleisveis Trste-niške. Vsem dobrotnikom izreka najtoplejšo zahvalo odlior. 1 Angleško društvo v Ljubljani vabi na predavanje v angleščini, ki ga bo imel v ponedeljek, 10. t. m. ob 18 v beli dvorani hotela Union g. Anthony Robinson o zanimivi temi »Nameščen-ski družabni klubi v Angliji«. mmm Kino Kode/ievo te/. 41-64 m Danes ob 14.30, 17.30 in 20.30 ter jutri ob 20 Herojska kavalkada JAMES CAGNEY v veličastnem epu o divjem zapadu Odločna nož POLA NEGRI poje domotožne pesmi v svoiem poslednjem filmu 1 Jugoslovansko kirurško društvo, sekcija Ljubljana, ima v torek, 11. februarja 1941 ob 18 strokovni sestanek v predavalnici'bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: Predavanje: pri-marij dr. Ješe Leopold: O blefaroplastiki; asistent: dr. Preveč Slavko: Demonstracije. 1 Na občnem zboru društva za pravno filozofijo in sociologijo je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik univ. prof. E. Spektorski, podpredsednik univ. prof. dr. B. Furlan, blagajnik dr. M. Vogelnik, tajnik dr. V. Grossinann. Odborniki: kasae. sodnik A. Lajovic, prof. dr. Tomšič in prof. dr. Kušej G. 1 Zveza blagajniških zdravnikov vaM grofe člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo*, dne 16. februarja, ob pol 4 popoldne v klubski sobi, »Zvezda«. Jama Madeleine Diplomirana terapeutinja za govorilne, glasovne in dihalne motnje, deluje na drž. šolski polikliniki. Ordinara r hotelu „SIonu v torek, četrtek, petek _od 11 -»/,13 _ 1 Lovsko društvo Ljubljana bo imelo »roj redni občni z!>or 17. februarja 1941 oi 20 v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani. 1 Bohemski večer s pestrim in novim sporedom priredi Združenje gledaliških igralcev v Ljubljani na pustni torek pri Mikliču. 1 Nižji uslužbenci Poštne hranilnice, zvatiičnii-ki in siužitelji-dnevničarji, poklanjajo ob priliki skromne letne nagrade Društvu slepih znesek 270 din, za kar se jim Društvo slepih najtopleje zahvaljuje. 1 Za mestne .reveže Je podarila 200 din gospa Silva Kunčič s hčerko, Sv. Petra c. 45, namesto zahvale v listih vsem, ki so njenega pokojnega soproga spremili na zadnji poti in darovali vence; tvrdka šoštarič, Petan & Ercker na Resljevi c. 20 je pa nakazala 1000 din. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom natoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 Namesto cvetja na krsto nepozabnega sorodnika mr. ph. Franca Kuralta je darovala družina Križaj 300 din samostanu karmeličank na Selu v Ljubljani. 1 Zanimivosti z živilskega trga. Jutranji mraz je imel na živilskem trgu za posledico neznaten dovoz raznih živil in zelenjave. Krompirja na trgu sploh ni bilo. Dovoz krompirja je zaradi mraza prav težaven. Malo je bilo domačega motovilca, ki je bil dražji kakor prejšnji teden. Sedaj je bil 2.50 din merica, poprej 1.50 din. Radič ima stalno FOTO-DROGERIJA »HERMES« PRIREJA TUDI LETOS Vpisovanje do 18. II. zvečer v dro- geriti. — Začetek 13. II. ob 20. uri BREZPLAČNI FOTO-TEČAJ ceno 1.50 din merica. Domača nadzemeljska koleraba je bila po 1 din glava. Zeljnate glave po 1 in 2 din. Dovoz dalmatinske cvelače je zaradi snežnih žametov na progi v gorskem okraju oviran. Cve-tače je bilo na trgu malo, zato se je podražila za 1 din pri kilogramu, ko je bila poprej že po 5 do 6 din kilogram. Cenejša so postala jajca, ki jih je bilo na trgu na Izbiro. Bila so sedaj prav lepa po 1.50 din komad, ko so bila poprej po 1.75 do 2 din. . Za kovača so dobile gospodinje že 7 jajc. Na »pod- j njem delu trga je bilo mnogo lepih, plemenitih jabolk naprodaj. So po 8 in 12 din kilogram. ZIMO IZ I; A S T N E PREDILNICE KOPITE NAJCENEJE PRI VŽIMAB, GOSPOSVETSKA C. 1 Društvo za mladinske domove Poleti pošilja ljubljanska občina svoje otroke na počitniške kolonije. To je mladina nepoznane Ljubljane: deca podstrešij in kleti, deca umazanih barak, ki jih mi ne poznamo in jih pozna le lakota. Tudi na zabreški koloniji na Stolu je v Baragovi koči (last Društva za mladinske domove) taka kolonija, ki jo vodijo gg. bogoslovci. Zdrav zrak in sonce, tečna hrana in delo opravijo svoje. Sprehodi in delo v gozdu (1300 m visoko) se mešajo s poukom: versko, kulturno, narodno in socialno vzgojo željno sprejemajo od vodnikov. Da petja ne manjka, se more vsakdo prepričati ob tabornem ognju ali pa pri maši v kapelici sv. Cirila in Metoda. Koliko pridobe na pridnosti in vzgoji, morejo povedati starši. Te dni je Baragova koča vsa zametena s snegom. Pa še neko breme teži na njej: neplačan dolg, da se ne ve, ali bo poleti spet oživela in utrjevala ljubljanskim otrokom dušno in telesno zdravje. Vsi moramo pomagati! Tudi ti! Morda te je prav v teh dneh poiskalo drobno pismo in jx>pro-silo, kakor prosijo mnogi. In prav zato, ker mnogi tako prosijo, si pismo nejevoljen vrgel v koš. Morda pisma nisi dobil, pa si bral te vrstice? Bodi kakor koli! Tudi od tebe je odvisno: če bi ti pozna) umazanost in zapuščenost ljubljanskih podstrešij, kleti in bedo barak nepoznane Ljubljane, in če bi ti videl obraz in suhe, proseče roke enega tistih dečkov, ki jim je Baragova koča namenjena, bi molče poiskal pismo v košu, ali pa kako drugače poslal dar »Društvu za mladinske domove v Ljubljani«. Tudi za najmanjši dar ti bo društvo v imenu zabreških kolonistov hvaležno. Zlata poroka na Ježicl Danes bosta praznovala zlato poroko Franc in Marija Urbane na Ježici pri Ljubljani. Oče se je rodil leta 1S65, mati pa leta 1864. Rodilo s« jima je osem otrok, od katerih jih živi še pet, ki sta jih vzgojila v krščanskem duhu ki so vsi poročeni. Zlatoporočenca sta še čila in zdrava. Želimo jima, da bi v miru, zdravju in zadovoljstvu preživela še mnogo sirečnih let Jezica Ježenska Hranilnica in posojilnica je na svojem zadnjem občnem zboru januarja 1941 sprejela sklep, da bo vsako leto vložila 10.000 din v poseben sklad za zgradbo »Doma dr. Antona Korošca«, v katerem bodo imele sedež vse naše prosvetne in karitativne organizacije. Pozdravljamo to lepo gesto ježenske hranilnice in vabimo vse organizacije in posameznike, da prispevajo v ta sklad in pomagajo, da se zamisel čim prej uresniči. Saj lepše pač Ježica ne bi mogla počastiti spomina velikega pokojnika in svojega častnega občana. — Istočasno je hranilnica darovala 1000 din Elizabetni konferenci kot podporo domačim revežem. Zahvaljujemo se za plemeniti dar z željo, da bi našel še mnogo posnemovalcevl Prosvetno društvo (dramatski odsek) priredi danes ob 3 popoldne in ob 3 zvečer v cerkvenem domu komedijo v 4. dej. »Ugrabljene Sabinke,« Finžgarjeva »Naša kri« Trnovčani so igrali I. 1932 Finžgarjevo »Našo kri« r Trnovem na prostem, kakor ka*e ta slika zaključnega prizora ter so pri 3000 gledalcih dosegli velik uspeh. Za sedemdesetletnico F. S. Finžgarja — svojega dolgoletnega župnika — bodo priredili posebno proslavo Finžgarja kot prosvetnega delavca v Unionu dne 14. t. m. ter ponovili tudi to igro, naštudirano na novo. Ker ho to oddolžite.v katoliških društev v Ljubljani velikemu pro.svctn emu delavcu, vabimo vse, da se udeleže te lepe prosi a v s. Kamnik Akcijski odbor za zimsko pomol t našem mestu je zbral okoli sebe zastopnike vseh stanov in struj. Vsi so prijeli za delo in uspeh se že kaže. V nedeljo, 2. februarja, smo imeli nabiralni dan z odkupnimi znaki po 2, 5, 10 din. Ves pretekli teden so pobirali prispevke pri premožnejših družinah. Pri vseh veselicah in kino-predstavah so posebna doplačila v korist rimske pomoči. Danes zvečer ob 8 bo o KamnUkem domu velik pevski koncert, kjer nastopita pevska zbora »Lira« in »Solidarnost«. Pri tem koncertu je ves dobiček namanjen za zimsko pomoč, zaradi česar naj občinstvo napolni dvorano. Domžale Veliko telovadno akademijo, ki obsega 23 točk, bosta priredila za svoje prijatelje Fantovski odsek in Dekliški krožek danes popoldne točno ob pol štirih v Društvenem domu. rrogram je zelo pester in bogat. Svoje lepe vaje in nastope bodo pokazali člani, članice, mladci, mladenke, naraščaj in gojenke. Posebno lepe bodo vaje naraščaja, članska »Vaja v zastopu« in češki narodni ple« »Rezanka« v narodnih nošah. Kako čudovito gibčno mišice imajo naši fantje, bodo pokazale prcwte »solo« vaje. Prijatelji naše mladine, pokažite s svojim obiskom, da znate ceniti njih trud in delol Za domžalske in okoliške delavce priredi Delavska zbornica danes dopoldne v Društvenem domu poldnevni socialni tečaj, ki se prične ob 9 in bo trajal do 1 popoldne. Nastopijo priznani govorniki iz Ljubljane. Vsi delavci brez razlike se bodo gotovo tega prekoristnega tečaja udeležili Pasji kontumac je že spet razglašen v našem kraju. Nekje se je pojavil stekel pes, pa vendar do sedaj še ni bilo večje nesreče. Domžalski cucki in mucki pa bodo morali spet za nekaj časa na verige in bodo le od daleč uživali zlato svobodo. Kranj Koncert slovenske mladinske klavirske glasbe bo v sredo, dno 12. februarja 1941 ob pol devetih zvečer v dvorani »Narodnega doma«. Na sporedu, ki ga bo izvajala ga. Marta Osterc-Valjalo, so sami slovenski skladatelji. Škofja Loka Kino Društveni dom ima popolnoma prenovljeno zvočno aparaturo, tako da je zdaj res prijetno obiskati naše kinopredstave. Vsa dola je v splošno zadovoljstvo izvršil radijski tehnik Setina Franc k Ljubljane. Drevi bo igran krasen film »Jetnikova pesem« v korist zimske pomoči. Zato predstavo toplo priporočamo. »Rokovnjači« je naslov zanimivemu predavanju, ki ga bo imel v Društvenem domu v četrtek zvečer zdravnik g. dr. Ilubad. Brez vstopnine. Smnške tekme našega FO bodo popoldne ob dveh na Stenu. Litija »Slovenček koledar«. Kdor oi naročnikov »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« 4e nima »Slovenčevega koledarja« in bi ga rad naročil, naj se zglasi pri zastopniku Stanku Ivančiču v Litiji št. 17. »Slovenčev koledar« stane za naročnike še vedno 18 din, za nenaročnike za 28 din. Z naročilom naj vsak pohiti, ker je naklada koledarja že zelo majhna! »Ženski odsek« Litija. V nedeljo, 9. febr, ob 3 popoldne bo v dvorani »Ljudskega doma« v Litiji ustanovni občni zbor »Ženskega odseka«. Na programu je kratek nagovor, volitve odbora in razgovor o bodočem delu odseka. Vljudno vabimo ves ženski svet, da se udeleži ustanovnega občnega zbora v čin> večjem številu! Zagorje V dvorani Zadružnega doma bo danes popoldne ob 4 uprizorilo loško Prosvetno društvo ljudsko komedijo »Davek na samce«. Na novo je bil oživljen šahovski klub ▼ Zagorju. Svoje prostore ima pri Kovaču na Toplicah. Prehranjevalni urad je prejel nekaj vagonov koruzne moke in zdroba. Lakote zaenkrat torej še ne bo. — V kratkem pa prejme še tudi nekaj težkih hrvaških prašičev, ki jih bo zaklal v lastni režiji. Prebivalstvu bo na razpolago slanina in tudi meso. Občina razglaša. Vsi vojni obvezniki letnikov 1891 do 1919 morajo oddati pri vojaškem oddelku svoje »vojaške isprave« najkasneje do dne 25. februarja. Podrobnosti je razbrati iz razglasa na občinski razglaševalni deski. Pevski odsek uprizori v nedeljo, dne 16. t. m. ob 7 zvečer v dvorani Zadružnega doma v Zagorju spevoigro »Ponočnjaki« ter opereto »Ženili 6e bomo«. Trebnje Prosvetno društvo v Trebnjem nas Ko danes presenetilo c lepo komedijo, posneto iz resničnega življenja. Igra se prične po večernicah v Prosvetnem domu Rekrutnl spisek mladeničev rojenih leta 1921, je gotov in je razpoložen do 28. februarja v pisarni (vojaški referent) okrajnega načelstva v Novem mestu. Starši, oziroma skrbniki vpisanih mladeničev, naj se do določenega roka prepričajo, če so vpisi v rekrutnem spisku pravilni. Usoda izseljencev. Iz Belgije se je vrnil t v»o družino tukajšnji rojak Rugelj Alojzij, ki je bil v inozemstvu polnih 14 let kot rudar, sedaj pa za tujce tam ni več dela. Vrnil se je brez vseh sredstev. Tako je bil zopet eden izmed tisočev Slovencev, ki je moral za zaslužkom daleč po svetu, prikrajšan na svojih socialnih pravicah za vsa leta trdega dela. t Sv. Križ pri Kostanjevici Novega župana Imamo. Z gospodom Unetičem Martinom, posestnikom na Vinjem vrhu, stopa na čelo občine brezkompromisni, stranki JRZ zvesti, preudarni poštenjak Ni trd za revne in razume trpljenje skromnih Pregorcev, Ob prevzemu županstva je obrazložil odbornikom krajevne organizacije JRZ svoje načrte. Navdušeno &o ga pozdravili in mu zagotovil vso pomoč Če 40 mož, ki so vsi ugledni in od večine izvoljen), nekaj sklene, bo to držalo. Ze dve seji ob polnoštevilni udeležbi odbornikov, sta pokazali, da gospodu Unetiču zaupajo vsi. Želimo mu obilo uspeha pri požrtvovalnem delu! Tudi mladina dela v Sv. Križu V nedeljo eo igrali fantje burko »Vsega je enkrat konec«. Za igro se pripravljajo tudi mladci, članice in pevci. Na sv, Jožefa bomo imeli telovadno akademijo in, če Bog da, poleti lep okrožni tabor. Občinski preskrboval™ urad posluje v redu. Kaplan g Gorše je imel veliko dela z ureditvijo družinskih in posestnih seznamov. Za požrtvovalnost smo mu hvaležni. Odbor je pričel r. akcijo za nabavo koruze, ker so tudi kašče mnogih posestnikov, kj nimajo pravice do krušnih kart, zaradi poplave leto« prazne. Kaj bodo jedli številni otroci? Upamo, da bodo tej akciji pomagale merodajne oblasti. ^ MAH I BOR Zdravje Maribora fe bilo lani zadovoljivo Zanimiva statistika mestnega fizikata Maribor, 8. februarja. Mariborčani ae radi ponašamo z različnimi prednostmi, ki jih druga, dosti večja in modernejša mesta nimajo. Zlasti smo ponosni na milo podnebje in zdravo klimo, zaradi katero je Mu-ribor žo dolgo časa pred svetovno vojno užival sloves »štajerskega Moranac ter je postal upoštevan center tujskega prometa. Ko pa je mesto na novo zaživelo v Jugoslaviji, so se milemu podnebju pridružili tudi drugi, na novo ustvarjeni činitelji, ki so ta sloves mariborskega mesta še l>olj utrdili. V zadniih 20 letih se je namreč izredno veliko storilo za zdravstveni napredek mesta in le temu prizadevanju gre zahvala, da ie Maribor kljub silni industrializaciji, ki io io doživel in kljub poslabšanju socialnih in življen-skih razmer zaradi raznih kriz in sedanje vojne ohranil sloves zdravega mesta. Sicer poznamo tudi v Mariboru novodobne socialne bolezni, vendar odstotek oljolelih in umrlih nikakor ni tako visok v primeri s številom prebivalstva, kakor v drugih mestih. V tom pogledu ima prvenstvene zasluge mestni fizikat, ki budno bedi nad zdravjem obdravske prestolice ter ume pravočasno tudi s trdimi posegi omejiti vse nevarne pojave, ki bi lahko zdravje njenih prebivalcev resno ogražali. Fizikat je izdal za lansko leto zanimivo statistiko, iz katere posnemamo sledeče podatke: Ob koncu lanskega leta je štel Maribor 34.927 (brez okolice) prebivalcev. Poročilo so je 388 parov, rodilo se je 718 otrok, od tega 60 nezakonskih, f> pa mrtvorojenih. Umrlo je 588 oseb, od tecra 328 Mariborčanov ter 327 tujcev. Nasilne smrti jo umrlo 67 oseb. Vzroki smrli pa so bilo naslednje bolezni: prirojena življenska slabost 7, jetika 70 — od teea pa odpade na Mariborčane samo 31 domačinov iz Maribora, ostali so iz, drugih krajev, pljučnica 53, duvica 12, tifus 2, steklina 2, bolezni na ranah 37, druge infekcijske bolezni 37, kap 39. organ, srčno napake in bolezni krvnih žil 103, rak 87 (od tega odpade spet na Mariborčane 40 slučajev), ostali naravni smrtni slučaji 151, smrtne poškodbe po naključju 48, samomor 17, umor in uboj 2, skupaj 055 slučajev. So pa v tem številu tudi slučaji iz bolnišnice, torej tudi iz drugih krajev. Kakor je iz teh številk razvidno, umiraio Mariborčani še vedno po večini od »naravnih« l>olezni. Zanimivo je tudi. da je umrljivost na raku že večja, kakor od jetike. Med žrtvami raka je 32 pripadnikov delavskega stanu, 18 nameščenskega, 15 obrtniškega, 22 pa od ostalih poklirev. Umrljivost od raka pa ie večja pri ženskah, kot pri mrSkih, pri ženskah pa spet večja pri poročenih, kakor samskih. Naj- višja je umrljivost med 60 in 70 letom starosti. — Za tuberkulozo je umrlo, kot rečeno 70 oseb, med temi pa samo 31 iz Maribora. Delavcev je bilo ined umrlimi 20, obrtniških uslužbencev 10, nameščencev in drž. uradnikov 15, samostojnih obrtnikov 3, iz drugih poklicev 16. Kot že rečeno, skrbi za zdravje mesta Maribora predvsem mestni fizikat. Ta je lani razkužil 110 stanovanjskih sob, 13 kuhinj, 23 šolskih sob v skupni prostornini 18,000 kub. metrov. Desiin-lekciranih je bilo 336 stanovanjskih prostorov. Radi bolezni je bilo kontumaciranih 75 otrok. Proti davici je bilo cgpljenih 1915 otrok. Epidemije v lanskem letu ni bilo nobene. Radi pasjega ugriza se je zglasilo pri fizikalu 65 oseb, radi ugriza od mačke 2. Stekli psi so ogrizli 7 oseb ter so se morale podvreči tozadevnemu zdravljenju, ki se vrši pri zdravstvenem domu v Mariboru. Radi močno razvite tekstilne industrije, slabih plač in nehigienskih stanovanj je tuberkuloza močno razširjena socialna bolezen. Število smrti otrok zaradi tuberkuloze do 16. leta starosti pa je sorazmerno majhno, kar je v veliki meri zasluga dobro urejene šolske zdravniške službe, mlečne kuhinje, dnevnih zavetišč ter ferialnih kolonij. Močno je razširjen v mestu alkoholizem. Poleg fizikata pa skrbi v Mariboru za zdravje prebivalstva 56 zdravnikov, ki imajo zasebne prakse ter so nastavljeni tudi pri raznih zdravstvenih ustanovah. Med njimi je 11 zobozdravnikov. Dalje imamo v Mariboru 8 moderno urejenih lekarn. Zdravstven ustanove ne zadoščajo več sedanjim potrebam. Predvsem velja to za banovinsko bolnišnico, ki je mnogo premajhna. Državni zdravstveni dom zadostuje s svojimi oddelki potrebam, le slanica za novorojenčke je premajhna ter je nujno potrebna posebna otroška bolnišnica. Pač pa so v Mariboru jako agilna razna društva, ki posredno ali neposredno delujejo na zdravstvenem polju. Predvsem je treba omeniti protituber-kulozno ligo, ki je zbrala že 675.000 din za zgradbo posebnega azila, dalje Društvo za podpiranje bolnih delavcev, ki oskrbuje delavce in njihove družine, če so že izčrpali vire, ki jih nucii delavsko zavarovanje, potem Žensko društvo, ki vzdržur je počitniški dotn na Pohorju ter razna dobrodelna društva, ki s podpiranjem siromakov izvršujejo tudi važno socialno-zdravstveno nalogo. Za zdravje našega mesta je pomembne važnosti tudi dobra pitna voda, ki jo imamo v izobilju, potem krasno kopališče na .Mariborskem otoku, vzorno urejena klavnica ter dobro poslujoče tržno nadzorstvo, ki nadzira trgovino z živili, ostro nadzorstvo glede higijene po pekarnah, trgovinah, brivnicah, prenočiščih itd. m TTmrl je na Zrinjskega trgu 8 posestnik g. Julij Spragcr. Doma je bil iz Crešnjevca, dosegel jo visoko starost 85 let. Zadnja lela svojega življenja je prebil pri svojem sinu, industrijcu in obč. svetniku g. Lojzetu Spragerju v Mariboru. Pokojnik je bil v svojem domačem kraju ugleden in spoštovan gospodar. Truplo bodo prepeljali v Črešnjevec, kjer bo položeno k počitku. Svetila mu nebeška luč, preostalim, zlasti g. 6auu, naše globoko sožaljel m Poročila sta se včeraj v mariborski stolnici g. Alojzij H u 11 e r , prokurist v tekstilni tovarni svojega brata industrialca g. Josipa Hutterja, ter gospa Amanda Nassimbeni, vdovljena Stanzer, hčerka mariborskega mestnega stavbenika g. Ubal-da Nassimbenija. — Obilo srečel m Studenška prosveta. Danes ob 3 popoldne bo občni zbor Prosvetnega društva v Studencih pri Mariboru. Člani in prijatelji krščanske pro-svete vabljeni. Ur. Josip CurSara Specialist za ušesa, nos in grlo acopet redno ordinira m Krščanska ženska zveza ima v nedeljo, dne 16. februarja ob pol 5 popoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke svoj redni letni občni zl>or. Vljudno vabimo vse članice in člane, da so istega udeleže v prav obilnem številu. — Odbor. m Prihodnji prosvetni večer bo v četrtek, 13. t. m. Na sporedu je predavanje p. Preaca iz Ljubljane: »Štiristoletnira jezuitskega reda«. Predavanje spremlja nad 90 krasnih skioptičnih slik. m Mariborski odsek PKN vabi vse katoliške nameščence na redni sestanek jutri v ponedeljek 10. t. m. ob pol 8 zvečer v Domu, Slomškov trg št. 12. m Dekliški krožek Maribor I. ima v sredo ob ' 7 zvečer svoj redni sestanek. Na sporedu zanimivo predavanje prof. Klasinea. m Magdalcnsko prosvetno društvo uprizori danes ob 5 popolne v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 igro »Micka, premisli sil« Pridite, boste se smejali! m Orožnov smuk, ki ga prireja vsako leto mariborska SPD čez vse Pohorje, bo v nedeljo, dne 16. t. m. m Smučarske tekme Kobancev, ki bi morale biti danes v Selnici, so preložene ter bodo po objavljenem sporedu v nedeljo, 16. t. m. m Še eno podjetje — v Belgrad. Do sedaj se je selila iz Maribora tekstilna industrija, preselitve pa so se izvršile tako, da se je preuesel doli samo sedež podjetja, tovarne pa obratujejo še naprej v Mariboru. Sedaj pa se bo preselila v Belgrad z vsem svojim obratom tovarna kartotek, štampilj in pisarniških potrebščin »Sofra«, lastništvo gosp. Franja Sokliča. Podjetje se je obenem izpreme-nilo v delniško družbo. m Slabe osnaženi hodniki in prehodi pred hišami in vrtovi so predmet neštetih policijskih prijav, ki bodo za lastnike prav neprijetne, ker se bodo izpremenile v občutne denarne globe. Res je tako visok sneg prava nadloga za hišnike in hišne gospodarje, ker je hodnike in prehode ob vrtovih težko očistiti, toda kljub temu se ta posel ne sme zanemariti. m 1500 din je izgubil na mestnih ulicah zasebni uradnik F. K. V denarnici je imel bankovcev za 100 in za 500 din. m Dvojčka-begunca so že našli. Družina kaz-nilniškega paznika g. Pirca je dobila veselo obvestilo, da so že našli oba zanimiva begunca, dvojčka Pavla in Petra Pirca, dijaka prvega razreda realne gimnazije, ki sta pred nekaj dnevi pobegnila od doma. Peš sla fanta prišla po snegu in v slabem vremenu do Št. Jerneja na Dolenjskem, kjer žive starši njune matere. Verjetno sta sprva nameravala še naprej, med potjo pa sta spoznala, s kakšnimi težavami jo taka reč povezana, pa sta se spomnila na Št. Jernej ter se Um ustavila. Oče, H Je bil brzojavno'obveščen, so je odpeljal po mlada begunca. Gledališke Nedelja, 9. febr., ob 15: »Cigan baron«. Znižane cene; — ob 20: »Dva ducata rdečih rož«. Prvič. • Selnica ob Dravi ^ Vabimo vsa prijatelje katoliške mladine lz Selnice in okoliških župnij na okrožno telov. akademijo, ki bo v nedeljo 16. februarja ob 3. pop. ▼ Slomškovem domu v Selnici. Sodelujejo odseki: Selnica, Kamnica, Maribor L, Št. Ilj in Sv. Peter ter dekl. krožki: Selnica, Maribor L ter St. Ilj v Slov. goricah. Sv. Peter pri Maribora Danes popoldne vsi na igro, ki jo priredi deška šola v prid svoji šolski kuhinji. Pričetek po večer-nicah. Podprimo prireditev z veliko udeležbo! — le svoječasno smo starši iz vasi Grušova, Ruprče in Dragučova javno potom »Slovenca« pozvali upr. občino Sv. Marjeta ob Pesnici, naj ukrene vse potrebno, da bodo naši otroci lahko obiskovali šolo pri Sv. Petru, v kar je že banska uprava načelno privolila in je potreben le pristanek označene občine. Doslej še nismo prejeli nikakega odgovora, niti niso bili podvzeti potrebni koraki, ki bi omogočali našim otrokom obiskovanje šole, ki jim je bližja. Odgovora, ki se tiče vzgoje naših otrok, tmo menda pa le vredni. Prepričani bodite, da od svoje zahteve po dokončnem prešolanju ne bomo nikoli odnehal«. Obelodanita svoje pomislekel Lanski vinski pridelek že pretakamo, ker smo o pravem času prejeli breztrošarinski sladkor. Vino je prav harmonično in bo vsem prijateljem dobre kapljloe gotovo izvrstno teknilo. To v vednost kup-ceml Več tukajšnjih vinogradnikov je začelo zelo podjetno z rigolanjem za nove vinogradne nasade, kar je v korist gospodarjem, kakor tudi viničarjem. Slednji imajo na ta način primeren zaslužek v zimi. Ptuj Za DijnšTco kuhinjo sta darovala: Neimenovani 200 din, g. Peter Maležič, notar v Ptuju 2(M) din. Obema darovalcema v imenu pomoči potrebne mladine najlepša hvalal Delovanje krožka Slovenske dijaške zveze v Ptuju. Dijaki, včlanjeni v tem krožku, so zelo delavni. Vidimo jih pri vsaki akciji, naj bo dobrodelnega ali pa prosvetnega značaja. Že nekajkrat so pokazali svojo požrtvovalnost z nabiranjem prispevkov za našo severno mejo. Sedaj so pripravili veličastno akademijo, s katero se bodo pokazali v ponedeljek zvečer v Mestnem glenališču. Po programu sodeč, bo ta akademija zelo zanimiva. Katoliške organizacije pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju so nedvomno med najbolj delavnimi kat. društvi v ptujski okolici. Lansko leto so odprli krasen prosvetni dom, v katerem se prav pridno udejstvujejo. Danes ob 3 pop. pa pridejo gostovat na Ilajdino s Finž-garjevo ljudsko igro »Naša kri«. Čebelarji. Podružnica slovenskega čebelarskega društva v Ptuju predvaja v nedeljo, 9. t. m. ob 10 v Mestnem gledališču zelo zanimiv poučen film o čebeli in njenem življenju. Vabimo vse prijatelje narave, posebno čebelarje in sadjarje, da si ogledajo ta edinstveni zvočni film. Ne zamudite prilike. Sv. Jurij pri Celju Nekaj dni sem je pri nas živo zanimanje, ker se v trgu nekaj pripravlja. Danes pa moramo povedat«, da se bo v soboto, dne 15 februarja ob 20 in v nedeljo, 16. febr. ob 3 popoldne igrala najlepša Finžgarjeva igra: »Naša kri«. Je to izredno pomembna kmečka igra, prav posebno — — mescce, v katerih živimo* Novo mesto IV. prosvetni večer. V okviru prosvetnih večerov predava v sredo, 12. februarja ob 20 v dvorani Prosvetnega doma gimnazijski ravnatelj g. Ivan Dolenc. Tema predavanja: Med muslimani. 2e naslov nam pove, da bomo slišali mnogo zanimivega iz življenja in navad mohamedancev. Zato vljudno vabimo k predavanju vso novomeško javnost. Vstopnina: 3 in 2 din. Št. Jernej na DJ. V gradu Draškovec je 3. februarja 1941 umrla lastnica te graščine, gospa Trenz Matilda. Na zadnji poti smo jo spremili v sredo, 5. februarja 1941. Kljub slabemu vremenu in zasneženi poti se je pogreba udeležilo Upo iUvilo ljudi. Krsto in vence io nosili gasilci. Častno so bili castopani tudi ientjernejski Načeti, ki vsako leto, na dan hišnega patrona sv. Ignacija, prihajajo na Draškovec, v kapelo k sv. ma£i, po sv. maši pa so deležni Tren-zeve gostoljubnosti. — Pokojna gospa je bila blagega srca in dobra do siromakov. V počastitev njenega spomina so sorodniki darovali 200 din za revne otroke šentjemejske župnije. Katoliško prosvetno društvo pridno deluje. Na svečnico je uprizorilo pretresljivo, z lepimi verskimi motivi prepleteno igro »Njega ni«. Igralci so dobro rešili svoje vloge, sceneriia je bila odlična. Marsikateremu gledalcu je igra privabila solze v oči. Upamo, da bo prosvetno društvo upoštevalo želje ljudi, ki na svečnico niso mogli v dvorano, in ob prvi priliki igro še enkrat uprizorilo. CELJE Lep jubilej Mulejeve družine Colje, 9. februarja 1941. V krogu svoje družine obhajata danes 25 letnico skupnega družinskega življenja železniški sprevodnik g. Štefan Mulej in njegova žena Josipina roj. Povh iz Lave pri Celju. Oba sta še krepka in zdrava ter v veselju in slogi prenašata težave skupnega zakonskega življenja od tedaj, ko sta »i pred 25 leti segla v roke pred oltarjem. V zakonu se jima je rodilo sedem otrok, ki sta jih navajala k lepemu krščanskemu življenju, tako da so danes vsi sinovi in hčerke požrtvovalni in pridni sodelavci v naših prosvetnih in telovadnih organizacijah. Oba sta globoko verna rada zahajata v cerkev, kjer iščeta duhovne moči za svoje življenje. Podpornikoma naših listov ob lepem jubileju iskreno čestitamo z željo, da ju Bog ohrani srečna v družinski ljubezni med svojimi otroki še mnogo leti Navodila prebivalstvu glede kart za moko in kruh Nakaznice, katere je razdelil prebivalstvu Preur potom celjskih trgovcev, so javne listine. Ponare-jevanje se kaznuje po kazenskem zakonu. Prenos nakaznic ali njihovih odrezkov na druge osebe, dalje poraba nakaznic, katerih veljavnost je potekla, je prepovedana in kazniva. Dopustna je samo medsebojna izmenjava med člani istega gospodarstva. Ravno tako je prepovedano prodajalcem moke in kruha prilastiti si nakaznico ali njene odreeke, ne da bi hkratu dali uslrezajočo količino pšenične moke, kruha pečenega iz pšenične in ržene moke, ali testenin. Vsako spremembo v številu članov družine mora naznaniti družinski glavar ali njegov namestnik Preuru tekom 48 ur. Vsakdo, ki je vložil prijavo za nabavo osebne ali obratne nakaznice za kruh in moko, mora dopustiti, da organi Preura radi nadzorstva v svrho ugotovitve zalog pregledajo V6e obratne in stanovanjske prostore. Imetniku osebne nakaznice, ki prepreči tak pregled, se odvzame pravica do prejema nakaznice. Ako želi imetnik nakaznic« trgovca spremeniti, naj izroči glavo karte trgovcu, kjer želi kupovati naslednji mesec, da bo ta dvignil nakaznico pri Preuru. Popravkov tekom meseca Preur a* bo sprejemal. Vsi oni, ki ao oddali 2 vpraialni poli in tudi mogoče prejeli 2 nakaznici pri dveh raznih trgovcih, naj v lastnem interesu 1 nakaznico Preuru takoj vrnejo. V prihodnjem tednu bo Preur namreč pristopil k urejevanju imenske kartoteke družin in bo z lahkoto ugotovil vse one, ki so se hoteli iz kori-stoljubja ali morebitne nevednosti okoristiti na račun ostalih občanov. Prekrški v teh primerih se kamujejo, v kolikor niso upoštevani predpisi splošnega kazenskega zakona po določbah štev, 69-2 v notranji upravi. Iz Teharij Naš Fantovski odsek in Dekliški krožek pridno in živahno delujeta. Posebno dramatski odsek se pod vodstvom g. kaplana Šmirmaula, ki zelo požrtvovalno pomaga povsod, kjar more, pri igrah, sestankih itd., lepo razvija. Prav sedaj pripravljajo fantje in dekleta lepo igro »Trojčki«, katero bodo predvajali v nedeljo, 16. februarja, po večernicah v čitalnici. Že sedaj vabimo vse Teharčane im okoličane. Teharčani tudi zelo radi čitajo. Posebno z veseljem sprejemajo vsako nedeljo »Slovenca«, ki se prodaja po prvi in drugi sveti maši im ki se dobi tudi v trgovini Gobec. Vsako nedeljo se proda okrog sto izvodov »Slovenca«. Pred kratkim je Teharje doživelo tudi neprijetno senzacijo. Nek neznanec je napadel im oropal tovarniško delavko Kožuh Frančiško in ji vzel ves denar, ki si ga je prislužila v tovarni. Upamo, da bo zločinec kmalu v rokah pravice. * c »Od Ptolomeja do Kocena«, je tema predavanja, ki ga bo priredilo KPD v Celju v torek ob 8 zvečer v Prosvetnem domu. Predaval bo profesor Valter Bohinec iz Ljubljane. c Mlakarjevo igro s petjem »Vragova smola« Erirede v nedeljo, 16. februarja ob pol 4 popoldne jubljančani v prid Zimske pomoči v Celju. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi knjigarni. c V torek ob 8 zvečer bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče v Celju dr. Dobovškovo burko s petjem »Habakuk«. Ker so vse stopnice za to predstavo že razprodane, bo ponovna uprizoritev v sredo, 12. februarja. Vstcmnice, ki jih je le nekaj na razpolago, dobite v Slomškovi knjigarni. c Koroški borci zborujejo danes dopoldne v hotelu Evropa. Pozdravljeni I c Odboru za Zimsko pomoč je daroval g. Van-či Vrabl, poslovodja tv. Hladin, 150 din kot ho-noraT od prejete sejnine. Iskrena hvalal c Ljudsko vseučilišče priredi jutri v ponedeljek ob 8 zvečer v risalnici meščanske šole zani- mivo predavanje o temi »Kaj vedo ljudje o nalezljivih boleznih«. Predava g. dr. Mušič. c Prijave za večerne tečaje za mojstrske izpite sprejema poslovalnica zavoda za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Obrtnem domu v Celju. c Celjski pododbor Združenja rezervnih podčastnikov bo imel svoj prvi redni občni zbor v nedeljo, 16. t. m. b 9 dopoldne v Unionu. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD in svojce ima danes zdravnik dT. Josip Cerin v Prešernovi ulici. c V Savinjski dolini je postalo zopet živahno. Hmeljarji oblegajo hiše hmeljskih kupcev in njihovih pomočnikov in ponujajo lanski kmečki pridelek. Pokuplicnega je precej lanskega pridelka, ki bo šel v Rusijo. c Prostovoljna gasilska čela v Zabukovcih je imela svojo letno skupščino, na kateri je bil izvoljen dosedanji odbor z g. Ulrihom na čelu. c Baletni večer priredita prva solopksalca ljubljanskega baleta ga. Erna Moharjeva in g. Bo- ris Pilato v četrtek ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču. c V gozdu je zmrznil. V Konečnem gozdu pri Smihelu nad Mozirjem so našli lovci pred dnevi 57-letega prevžitkarja Kreba Janeza. V začetku so menili, da mu je prišlo slabo in da se je zgrudil, ko pa so ga dvignili, so videli, da je mrtev. Pokojni Kreba je zadnje čase bolehal. Usodnega dne je bil pri zdravniku v Šoštanju in kupil zdravila. V Šoštanju je nekoliko pil. Vračajoč se domov, je v gozdu najbrže padel v sneg in onemogel ter zmrznil. Odnesli so ga v mrtvašnico k Širtihehi, kjer so ga pokopali. Naj v m. p.l c Velika tatvina v Gaberjih. Celjska policija ie aretirala 36 letno Heleno K. in 30 letno Marijo K., ki sta bili zaposleni pri nekem večjem podjetju v Gaberjih in ukradli za nad 2000 din perila. Perilo sta nosila domov. Policija je našla vse ukradeno blago na stanovanju in ga zaplenila, tatici pa prijavila sodiču. Nova cerkev Slov. kat. društvo v Novi cerkvi priredi danes ob 3. popoldne igro v 3 dejanjih: Dva para se ženita. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo novih knjig, iskreno vabljeni. — Odbor. Sv. Lovrenc na Dravskem Ženini pridejo tudi na karte... tako pravijo v šali naši moški kandidati za ženitev in mislijo, da se s tem opravičijo. So pa že Hajdinčani bolj za zgled, kjer so jih zadnjo nedeljo kar 17 parov oklicalil Za novo bogoslovje so darovali svatje na gostiji Dolenc Jožef - Peršuh Terezija 100 din; isti so zbrali 125 din za novi »Slomškov dijaški dom« v Mariboru, namenjen vzgoji revnih kmečkih uči-teljiščnikov. Srčna kap Je zadela 68 letnega Martina Pal v Apačah. Pokojni je bil dobričina,. a gluhonem. Naia igralska družina gostuje danes ob treh na sosednji Hajdini z veličastno narodno štiride-janko »Naša kri«. To bo naš pušeljc v dar pisatelju Finžgarju za njegovo 70 letnico. Loka pri Zid. mostu Nabiralna akcija z« zimsko pomoč. Tudi pri nas se ja ustanovilo društvo za pomoč najrev- nejših, ki bo te dni pobiralo po občini prispevke v živežu in denarju. Vsi občani se prosijo, da podprejo to akcijo. Kar se bo nabralo, bo občina raz- delila med reveže. Gasilska četa je sklenila, da «i nabavi mo-torko, ker sedanja ročna brizgalna ne odgovarja več zahtevam. Ker pa nima zadosti sredstev, prosi vse občane, da priskočijo na pomoč. V ta namen bo nabirala posebna deputacija. Organist Valentin Kocbek 70 letnik Jutri, v ponedeljek 10. februarja, dopolni pri Sv. Juriju ob Sčavnici — v rojstni fari dr. Antona Korošča — dolgoletni organist in cerkovnik farne cerkve, g. Valentin Kocbek, 70 letnico svojega življenja. Prav mladeiviško čil in zdrav opravlja še skrbno cerkovniško službo z globoko pobožnostjo in natančnostjo, prepeva še lepe cerkvene pesmi in se trudi, da iz starih orgel spravi melodije Bogu v čast, faranom in sebi pa v ponos. Rojen sin Prlekije pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah, je že v mladih letih kot ministrant sprejemal prve nauke v orglarski umetnosti pri takratnem organistu in poznejšem svojem tastu Matiji Plohlu. Kot 16 letni fant se je peš napotil v Ljub- ljano v orglarsko šolo, kjer je pod vodstvom skladatelja Antona Foersteria dokončal šolo. Marsikatero bridko je moral takrat okusiti: ves žuljav in okornih prstov je moral zamenjati koso in mo-tiko za nežne tipke na klavirju in orglah in hrano si je prislužil s tem, da je ljubljanskim bogoslov-cem snažii čevlje. Kot mlad organist je dobil službo v Apačah, kjer pa je moral po nemško popevati. V tistih letih je bila v Apačah le enkrat v mesecu dovoljena slovenska pridiga ter slovensko petje. Pozneje je pa dobil službo pri župni cerkvi svetega Petra v Gornji Radgoni. Od 1. 1900 do danes — torej 40 let — pa opravlja službo cerkovnika in orga-nista pri Sv. Juriju ob Sčavnici v zadovoljnost svojemu predstojniku in v veselje vsem faranom. Sedem križev nosi na svojih plečih in nikdo mu ne more prisoditi, da bo to leto dopolnil že 50 let organistovske službe. Plodonosno je njegovo delo na pevskem polju, saj si ie v teh letih vzgojil dober pevski zbor, ki je bil že pred svetovno vojno znan daleč naokrog kot zbor dobrih pevcev — pevcev lepih slovenskih narodnih pesmi. In še eno obletnico praznuje to leto: 40 let srečnega in zadovoljnega zakona z dobro gospo Matildo, ki je hčerka njegovega prvega orglar-skega učitelja. Z zadovoljstvom gleda slavljenec na svoje preskrbljene otroke: sin Slavko je krojaški mojster in njegova desna roka v cerkovniški službi, Edvard je profesor v Ljubljani in znan slovenski pesnik, Jože je šolski upravitelj v Vučji vasi, hčerka Tilika pa se uči za šiviljo. Pridružujemo se tudi mi čestitkam k njegovim štirim jubilejem: 70-Ietnici rojstva, 50 letnici organistovske službe, 40 letnici službe pri Sv. Juriju ob Sčavnici in 40-letnici poroke in mu kličemo, da bi ga Bog ohranil še dolga lela in da bi še zdrav in čvrst dočakal uresničenje svoje iskrene želje: da bi dočakal v jurjevški cerkvi nove orgle, da bi na njih Bogu zapel in zaigral s potnimi rc»iiwi lepo in hvaležno zahvaluico. „Narod nas zahteva sebi v dar/' F.S. Finigar ob maturi pred 50 leti Danes dopolnjuje sedemdeseto leto najbolj priljubljeni slovenski pisatelj, epik slovenskega kmeta in svetovne vojske, pisatelj najbolj branega slovenskega romana -Pod svobodnim soncem«, največkrat igrane ljudske igre »Divjega lovca« in reprezentativne »Naše krvi«, veliki prosvetni delavec, govornik najizrazitejše slovenske besede, pisatelj Franc Šaleški Finžgar. Sedemdeseto leto doživlja v polnem zdravju in v delu, ne morda toliko literarnem, ki ga pa tudi ne zanemarja, kakor v gospodarskem in org>niza1ornem, karitativ-nem in duhovnem, postavljajoč domove našim akademikom, počitniška počivališča srednješolcem, oskrbovaiišča ubožcem, vodi gospodarska podjetja, sodeluje pri narodnih organizacijah, kulturnih ustanovah, literarnih združenjih in predstavlja pisatelje med našimi nesmrtniki v slovenski Akademiji. Takega človeka, ki si je že ob vstopu v življenje — ob maturi — dal geslo, da »se mora dati ves narodu v dar«, takega človeka, ki se je nesebično in s polno odgovornostjo svojega talenta tudi po tem ravnal, je narod sprejel za svojega in ga tudi kot takega postavil med svoje ljubljence in svoj ponos. Ob sedemdesetletnici je Finžgar tako ves narodova last kot le maloka-teri slovenski človek peresa in žive besede, da ga lahko imenujemo najbolj narodnega slovenskega pisatelja, tako jx> notranji vsebini in doživljanju, kakor po motivnosti in po odzivu v narodu, ki se je v njegovih delih videl in spioznal. Tako mu ob sedemdesetletnem jubileju daje narod priznanje in zahvalo za njegovo delo, ki ga je opravljal in ga opravlja kot duhovnik, gospodarski organizator, javni prosvetni delavec, pa tudi kot pisatelj, morda najbolj za to delo, kajti v povestih, romanih in dramah bo za večno živo kazal slovenskega človeka kot v ogledalu, mu z živo besedo in podobo vzbujal dobra etična stremljenja v njem tudi za potomce, ki bodo vedno veseli njegovega zdravja in zdravja njegovih ljudi. In ta zdrav človek — kmet izpod Stola —, vtelešenje Gorenjske v postavi, obrazu, kretnjah in besedi, sorodnik Prešernov in njegov krajan, se je rodil v fari in okolici, ki je dala Slovencem že nešteto izobražencev, ne samo navadnih uradnikov, temveč za zgodovino naroda pomembnih mož. Ne samo Prešeren in njegovi predniki, temveč tudii Cop, Tomo Zupan, slikarji in čebelarji Janše, škofje Zlatoust Pogačar in največji Jeglič, da imenujemo samo največje. Tako se je v Finžgarju zgostila tradicija teh mož, da je postal duhovnik in pesnik, zlatousti govornik m slikar domačega človeka in kraja in kot čebelar svoj ulj pridno večal narodno in gospodarsko kulturo. Vsej tej tradiciji svojega kraja pa je postavil sam naj-lepši spomenik z narodnim odkupom Prešernove rojstne hiše, ki je po njegovi zaslugi postaila tudi simbol vsega slovenskega kulturnega dela, slovenskega duha in kmečke hiše, ki je še slej ko pr?j nosilec slovenstva. Epik te kmečke sile pa je postal prav Finžgar sam. Kako je kot abiturient nastopil v javnosti kot pesnik in deklamator z občuteno domovinsko ljubeznijo, vglašeno na vseslovansko vzajemnost ter s poudarkom sloge med Slovani pri gradnji skupnega doma in obrambe, pišemo na drugem mestu, je pa očiten znak njegove vzgoje v Alojzijc-višču (Tomo Zupan), kjer se je udejstvoval že kot znan pisatelj rokopisnih Domačih vaj. Iz gimnazijskih let izvirajo njegove povesti Gozdarjev sin in Zaroka o polnoči, ki pa sta izšli šele pozneje, ko je bil bogoslovec. Tudi je tedaj že sodeloval v »Vrtcu«, kateremu je bil nekaj časa celo urednik, ter je pisal v bogoslovske Pomladne glase. To so Finžgarjevi literarni začetki, precej romantični po zasnovi, krepki sicer v jeziku, toda patetični in življenjsko še neresnični. Tedaj se je poskušal tudi v liriki, ko je pel prijateljske sonete E. Ganglu, v epiki, opevajoč v kmečki idili Triglav. Toda pesnikovanje je opustil ter začel oblikovati značaje in dogodke svoje vasi ter tako nadaljeval tradicijo slovenskih realistov, Jurčiča in Kersnika. Tu je že našel prave poteze svojega p>e-resa ter je višek tega njegovega folklorno-roman-tičnega zanimanja njegova ljudska igra »Divji lovec«, ki je gotovo najbolj razširjeno in priljubljeno slovensko ljudsko igranje. Po tej igri je zaslovelo Finžgarjevo ime med narodom, še prej, kot si ga je znova osvojil s svojim romanom o starih Slovanjh »Pod svobodnim soncem«. Preden je dozorel temu svojevrstnemu mojstrstvu, se je Finžgar hotel prilagoditi svojemu času in tedaj modernemu subjektivističnemu ustvarjanju, pišoč lirično prozo in čustvene skice v Cankarjevi in Me-škovi maniri, ki danes pomenijo samo iskanje in intermezzo ter davek času. Iz te čustvenosti je stopil v moderno mestno družbo ter se pojavi »na parketu« s svojimi novelami Deteljica, Games-love, najbolj pa v socialnem romanu Iz modernega sveta, kateremu je že kumoval Krek in njegovo gledanje na dve socialni plasti, ki sta v Finžgarju dobili enostransko osvetljenje ter že v naprej ideološko rešitev, kar kvari umetniški učinek dela. Krek pa mu je dal' tudi drug načrt: napisati v vrsti romanov slovensko zgodovino od začetka do sodobnosti, ln tako se je Finžgar vrgel v zgodovino in napisal — px> zgledu iz svetovnih slovstev seveda — epično velepesem slovenske svobode ob prihodu na Balkan, povest Pod svobodnim soncem, ki je druga in najbolj vidna postaja v Finžgarjevem pisateljevanju, obenem neke vrste njegov višek kar se tiče kompozicije in zamisli ter j>ogoditve potreb naroda. Tu je Finžgar prišel prvič na vrn, na razglednik, odkoder je lahko precenil svoje moči in posebno zmožnost svojega peresa, ki ga je odslej posvetil zopet realističnemu gledanju življenja v objektivnih pojavih okrog sebe. Zgodovinska snov mu je obrnila zopet pogled od sebe in razčustvenosti k predmetu, njegova oblikovna meč je rastla in njegovo oko je sedaj pogledalo na slovenskega kmeta ne več samo z očmi narodopisca in izjemnega značaja, temveč na Finžgarjev dom v Ljubljani na Mirju individualne usode kmeta in njegovo psihološko dramo, ki 6e sama iz sebe brez tendence od zgoraj ureja v> umetniško delo. Tako je tik pred vojno doživel *z novelo Dekla Ančka to razodetje prave umetnine, ki z oblikovanjem živega življenja samega po sebi izžareva tudi notranjo etično silo. Na tem višku je ostal vse doslej. Svetovna vojska ga je postavila v ospredje slovenskega pisateljevanja: Boji, Prerokovana, Prerokbe zore, Kronika gospoda Urbana in novelice snovno tcin podobne, spadajo med najboljši slovenski vojni donesek ter med največje naše pripovedne umetnine. Tu je njegova zrela umetnina dosegla višek preprostosti, kar je presegla samo še v Stricih. Novejše črtice nadaljujejo ustvarjanje na tej višini, samo da gre že bolj zavestno v idejnost, v smisel in modrost (Hudournikov psiček). Poleg povesti pa je v tem tik predvojnem času ter za njim ustvaril tri svoja dela, ki so prešla vse slovenske odre: bolj reprezentančno kakor odersko popolno Našo kri, tolstojevsko Verigo, zgodbo vasi s pxmdarjeno človeško strastjo pravdarstva, ki vodi v prepad, ter Razvalino življenja, najpopolnejšo njegovo dramo, hauptmannsko grajeno, ki naj pokaže notranje razdejanje po nesrečnem zakonu, ki so ga zakrivili ljudje sami. To bi bila v kratkih potezah karakterizirana njegova literarna pot. Smisel njegovega dela pa je oblikovanje objektivnega življenja izven sebe, postavljanje živih ljudi in njihovih zgodb v vsej pripovedni nazornosti, kar mu uspe zaradi izredne prispodobne plastike in jezikovne jedrnatosti. Obenem z zgodbami pa hoče dvigniti na dan tudi tiste notranje sile, ki so v človeku dobre in ki edine morejo preporoditi narod v novem zdravju. Tako je Finžgar tudi v literaturi svečenik, tudi tu prosvetar, toda kljub temu — umetnik, kajti njegove osebe so žive v največji meri, so nosilci ideje v sami sebi, niso lutke, ter tako z umetniško izoblikovanostjo samo izžarevajo svojo notranjo vsebino, življenjski smisel poraza ali zmage, v.Njegov realizem, čeprav oplojen z naturalizmom, je vedno nosilec višjega smisla od gmote same, ima v sebi zdravo presojo vaškega modreca, ki ustvarja zgodbe, pa že z njimi samimi izpoveduje svojo misel. Finžgar je v naši katoliški knji-* ževnosti rešil vprašanje snovi in duha, motiva in smisla pripovedovanja ter potrdil notranji smisel umetnine same, življenja samega. Toda le umetnik moraš biti, da tako zgodbo ustvariš iz nič v življenje, in globoko katoliški moraš biti, da bo dihala ustvarjajočo moč katolištva. S svojimi epič-nimi umetninami, s katerimi je sicer ostal na gladini naturalizma, toda dvignjenega v idejni smisel, F. S. Finžgar je maturiral leta 1891 ter bo tako lelo6 preteklo 50 let od tedanjega njegovega formalnega vstopa v svet, ki ga daje zrelostno izpričevalo. Ta matura pa je v zgodovini slovenskega naroda zelo pomembna zategadelj, ker so ti nadebudni abi-turienti, polni narodnega žara in vseslovans-kega duha tedaj storili dejanje, kot že zlepa ne kakšni slovenski ab i turi en ti: sklicali so I. slovensko-hrvatski abiturientski sestanek v Ljubljano, ki naj b< se vršil v poslopju stare čitalnice na Kongresnem trgu v obliki akademije ter pozneje z izletom na Bled. Predsednik tega zborovanja je bi! sedanji ljubljanski podžupan dr Vladimir Ravnihar. Udeležilo pa se ga je mnogo slovenskih abiturientov iz vseh gimnazij, pa tudi hrvatskih in celo srbskih. Na ta sestanek je prišel tedaj tudi Stjepan Radič, abiturient, ki sc je že tedaj pobratil z našim jubilantom F. S. Finžgarjem. Hrvati so za to priliko preskrbeli v Zagrebu tudi posebno himno, ki jo je uglasbil Slovenec Vilhar in je še danes ena najbolj priljubljenih pesmi južnoslo-vanske vzajemnosti, namreč prelepo Iz bratskog za-grljaja, ki 6e je tedaj prvikrat pela iz mladih abi-turientskih grl in je postala himna Slovencev, Hrvatov in Srbov. Abiturient F. S. Finžgar je za to priliko napisal dramatski prizor Na Gosposvetskem polju, v katerem je prikazal, kako se na Gosposvetskem poliu ob prestolu slovenskih vojvod eestanejo po naključju na pomatumem potovanju slovenski abiturienti iz je dobil za dobo pred ekspresionizmom prvenstvo. V dobi po njem pa zop>et raste njegova cena že zaradi krepke ustvarjalnosti in izraznosti, v kateri mu nihče ne more odrekati nojstrstva. lako danes slavimo v Finžgarju močnega katoliškega pisatelja, klenega oblikovalca kmečkih zgodb, močnega dramatika in epika našega prvega zgodovinskega romana na svetovni višini, vrednega filmske kamere. Toda mi v Finžgarju ne gledamo samo pisatelja, temveč velikega kulturnega organizatorja in narodnega prosvetnega delavca. Ne omenjano njegovih predavanj po prosvetnih društvih, ki jih je on n»ed prvimi ustanavljal in jim zidal jx>slopja, temveč omenjamo samo njegovo delo za Mohorjevo družbo, ki jo je rešil ob prevratu, jo selil v 1'revalje in Celje in ji vseh dvajset let po osvolo-jenju dajat smer in vsebino. Mohorjeva družba je dete njegovega srca, v delu zanjo se kaže vsa ljubezen Finžgarjeva za narodno prosveto in napredek ter prebtijo, pa tudi za ohranitev verske gorečnosti. Pa to je samo eno področje njegovega javnega delovanja. Koliko pota je moral storiti in koliko žrtev in časa izgubiti, da je dobil narod v last Prešrnovo hišo! Koliko prošenj, da je ustvaril Jegličev dom akademikom! Koliko dela, da je najsiromašnejšim dokupil Bokalec! Koliko besed, da je zgradil dijakom Zingarce, kjer pri-diguje v soseščini v svoji »Murki« dijakom z dvignjeno roko kot oče in propovednik, kot prijatelj in svetovalec! Vse to je Finžgar in še več: je človek, ki ves žari slovenstva v besedah in kretnjah, ki pa niso samo izraz puhle fraze, temveč živega srca. Slovenstvo ima v njem svojega apostola in on je tudi njega svečenik. Zato ljubi vse, kar ga krepi in utrjuje in kar ga dviga v napredek, pa naj pride od katere koli strani. Vsak, ki ustvarja slovensko kulturo na katerem koli polju, je njegov sodelavec in sobojevnik. Zato noče biti političen človek, kakor se je izrazil, temveč hoče biti — prosvetar naroda. In to je v najvišji meri in v najboljšem pomenu besede. In zato se ves narod klanja njegovemu delu, kvaliteti njegovega ustvarjanja, ljubezni njegovega srca in energiji njegovega hotenja ter njegovim uspehom na vseh področjih, kamor ga je postavila usoda in poklic, ki se mu nikdar ni izneveril, tudi ne v pisateljevanju in ne na najvišjih mestih kulturne hierarhije, med Nesmrtniki! Naj živi še dolga leta in naj ustvarja: spremlja ga ljubezen njegovih sodobnikov, pa tudi mladine, ki jo zna tako privezati nase s svojo nročno osebnostjo velikega Slovenca! td. Ljubljane, Gorice, Celja in Celovca, na poti iz slovanske Prage pa pride tudi hrvatski akademik Zvo-nimir. Tu na mestu nekdanje slovenske slave si prisegajo slovansko ljubezen ter sc navdušujejo za slovansko vzajemnost, najprej med Slovenci in Hrvati, po Hrvatu pa, ki živi v Pragi, tudi z vsemi Slovani. Dramatski prizor je spesnjeu v verzih, deloma tudi v rimah, Zvonimir pa govori v čisti, klasični hrvaščini v kakršno so Hrvati preveli Finžgarjev tekst. Prizor je bil predložen vladi in tedanji uradnik slovenski komponist Parma je uprizoritev dovolil. Toda tik pred uprizoritvijo pa jo je prepovedal predsednikov namestnik Schemerl in 6e ni uprizorila. Iz tega prizora, ki ga hrani g. Finžgar še kot spomin na svojo maturo pred petdesetimi leti in mi ga je na prošnjo odstopil, naj sedaj ponatisnemo samo konec: Vsi. Slovanom slava svem. Živela nam Slovanska uzajemnost. Zvonimir, Živela Kod Slovenca viema sloga! Zorko. Tak o I Slovo tedaj podamo vzorom in Življenja re« pot nastopimo. Prišel je čas, ko treba spolnjevati Nalogo, ktero nam naklada domovina. Da branimo pravice njene, da Vsikdar, vselej kljubujemo nevstrašno Sovražni sili, ki bo 6amopašno Odtujiti, uničiti povsod Hotela nam slovenski mladi rodi Zares naloga težka je, pa sveta. A sad krasan, bogat nam vsem obeta. Saj sreča rodoljubu takrat klije, Če sreče solnce na domovje sijet Oči stoterne v nas zaupno ero, ln narod nas zahteva sebi v dar. A mi bodimo starcu, ki oko Mrje mu, zadnji že mu seva žar, Dražesten up in up nikdar goljfivi! Zato domovja sreči vsakdo živi, Za narod vsak radostno se žrtvuj! Dobiček vsaj Slovencu bodi ptuj Scer nimamo zlata in srebrnine Da žrtvenik bi domovine Bogato obložili ž njo: zalo Iz src spletimo vence majki slavi Iz zvestih src predragi očetnjavi Ter tiho položimo skromni dar Na Domovine naše svet oltar. Povoj naj vencu bo močan, jeklen Ljubezni bratske vžigajoči plamen. Nikdo nikdar naj svete te vezi S sovraštvom mrzkim ne ugonobi. Čeprav različna nam je pot življenja. Pa ena vedno bodi pot teženja: Da rod slovenski srečen, slavljen hode Prosvete dan zašije in svobode. Zatorej na gomili slave »tare Za novo duše mlade razžarimo Za dom goreti večno prisezimo In ogeni ta v Slovenov vseh dobrave Kar zreš Triglav ponosni jih, nesirno, V»L 4 Prisegamo. "v ' Ivo. Prisega e nam! ve« Slovenski mladi rod! Zvonimir. Prisega z rami Ljubezen bratsko, vjemo slogo i Hrvatska divna! ^ Zorko. Dedov slavnih mani, Ki spite davno smrtno spanje mimo, Prisego čujte 6veto to, ki vnuki Na grobu vašem jo prisegamo. Globoko vsakemu zmed nas v srce Predno k slovesu damo si roke Zapišite naklepov svetih broj! Bodite nam prijatelji v življenji, Bodite vnukom vzorniki v borenjil Če kraj razdor sovražna zloba Sejala bi med nas, pa dvignite Trobojni prapor v blišču vi pred rami Pod kterim sloga trdna nas objami. Da vragu strah zada slovenska moč Zaupno v prapora le geslo zroč Ve sveto geslo nam miru in sprave: »Naprej zastave slave!« Vsi. (Podajo si reke, ponavljajoč): Naprej! Naprej! Za odrom zasvira godba »Naprej.« Odidejo. Tako bi se mogla zaključiti ta slavnostna igrica, s katero je »Slovenec« (25. tulija 1891) že vnaprej predstavil občinstvu: »Predstavljal se bode ta večer tudi izviren dramatični prizor, Na Gosposvetskem polju, katerega tendenca je sloga. Vsaj ravno mi Slovenci potrebujemo te vrline, ker ne manjka dosti, da »Slovenec mori Slovenca brata.« Dal Bog, da naš mlajši zarod ohrani te vrline, katere v 6vojej mladosti goji z vso ljubeznijo do 6Voje demovine!« Tudi je »Sloivenec« tega dne naznanil Vilharjevo himno Iz bratskog zagrljaja z besedami: »Skladba je jako lepa in mična, tako da bode sčasoma postala prava narodna dijaška himna. Tudi najboljši naš skladatelj g. A. Foerster, ustregel je želji abiturientov, da nas oreseneči s kako novo skladbo. Na besede slovenskega abiturienta zložil jc krasen samospev Življenje.« Napovedal pa je tedaj še neko novost za Ljubljano: »A tudi nekaj čisto nenavadnega, smelo rečemo, nekaj novega, pričakuje nas ta večer, namreč tamburice. Zal, da se prav jugoslovansko godalo premalo goji v Slovencih. Na Hrvatskem, kjer se le snide par rodoljubov, pri vsaki veseli družbi oglasi se narodna godba tamburice, na katere ,čejo udarati abiturienti'. Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.« Tako je »Slovenec« napovedal to abiturientsko veselico, ki se je vršila na vrtu narodne čitalnice v ponedeljek 3. avgusta 1891. To je bilo v času, ko se je po časopisju vršil boj za volitve, kjer se je že oglašala beseda — ne po slogi, — temveč po delitvi duhov, saj se je bližalo 1. 1892, leto I. katol. shoda, ki je prekinil s slogo. Ta pomemben 6hod pa se je vršil tudi v dneh, ko je v Ljubljani umirala in umrla zadnja Prešernova sestra Alenka (5. avgusta 1891) Dva pomenljiva simbola Finžgarjevega dela. »Slovenec« poroča o tej abiturientski veselici obširneje v dveh podlistkih v dneh 8 in 10. avgusta, Finžgar pred svojo kočo »Murko« pod Stolom F. S. Finigar - sedemdesetletnik 9. II. 1871 - 9. II. 1941 Pomembna peddesetletnšca mature ter še v posebni beležki dne 4. avgutU, ki »e tiče slavnostnega govornika Finžgarja. | Zaradi zanimivosti in pomembnosti t« slovenske mature izpred 50 let povzemam samo dejstva: V nedeljo 2. avgusta 1891 so prišli e večernim vlakom abiturienti iz Hrvatske, in sicer iz gimnazij v Zagrebu, Reki, Karlovcu, Varaždinu in Gospiču. Slovenski abiturienti iz Ljubljane, Gorice, Trsta, Novega mesla, Beljaka, Maribora in Celovca pa so jih čakali na postaji. »Vesele pesmi so raorile v prostorih kolodvorske restavracije, kjer vlada, žalibog edino le švahščina Zvečer so pozdravili povrat »Sokola« iz Kamnika. Drugo jut^o so šli v muzej »Ru-dolfinuni« in si ga ogledali. Ob 11 je bila slavnostna seja v čitalnični dvorani. Sejo je otvoril prvomest-riik g. Ravnikar, ki ie »v daljšem govoru razmotri-val o slogi o vzajemnem delovanju ler svaril pred ono napetostjo, katcTa se pojavlja sedaj na Slovenskem.« Za njim je govoril namestnik g. R. Sterle, ki ie razložil pomen Družbe sv Cirila in Metoda. Tretji je govoril L (gotovo napaka: S) Rad'č, ki je r. zvonko hrvatsko besedo pokazal bolno stran veselic Govoril je o neslogi Slovanov, k| sc vedno spro, ko pridejo skupaj. Zato so ohlasti ta sestanek dovolile. Toda mi »pokažimo nasprotnikom, da sta slovenski in hrvatski narod, da je tu zbrana mladina, značajna, olikana in inteligentna, da hrepeni po vzvišenem smotru in da se sme uvrstiti med vsaktere druge narode evropske.« »Napivalo se je navzočim gostom in navzočim narodnjakom.« Zvečer je bila veselica, ki se je je udeležilo mnogobrojno odlično občinstvo Moški zbor (do 50 pevcev) je pod vodstvom g. Stegnarja prav dobro pel gosp. A. Foersteria »Venec« in Vilharjevo novo himno »Slovenec i Hrvat«, skoravno so pevci imeli drugje le malo časa za skupno vajo. Slavni govornik jc bil F. S. Finžgar, abiturient. Ker je bil igrokaz prepovednn v zadnjem hipu, je Finžgar — kot mi je pravil, bežal v Tivoli ter tam napisal v naglici riman prolog, s katerim je pozdravil tovari!e. »Slovenec« 7 dne II. avgusta ga prinaša v celoti pod naslovom Abitrijentom, ter je v bistvu prav ta zadnji konec, ki sem ga prej vzel iz cenzurirane igre, toda uvod sam pa ima — pač zaradi cenzure — nekaj apostrofov na avstrijsko pravicoljubnost, kakor na pr. tak verz: Če sloga nas v domovju bo družila, nikaka te, Slovan, ne uniči silal Sam oče Avstrije te zaščituje, in brat slovanski zate vsak deluje in ljubi te srčno. — A od drugodi, kaj pač koristi bratska nam pomoč, če vsak doma le svojim potem hodi, na levo in na desno nikdar zroč? Tako zaidemo počasi s ceste in nikdar od ljubezni verne zveste srce za dom ne bode nam plamtelo, nikdar za blagor naroda gorelo. Vesoljno narodno gorje nam mar ne bo, in skupen domovinsk oltar. Zakaj, kdor brata vidi le v pregrehi, ne bo pomagal mu nikdar k utehi. Zatorej bratje, ko se poslovimo, Ljubezen, slogo večno prisezimol In nato skoraj doslovno ponavlja svoje poel-Vajoče verze zaključnega prizora iurokaza, le da na pomoč pokliče še sv. Cirila in Metoda, slovanska brata. »Slovenec« je o tem nastopu napisal 4. avgusta samo stavek: »Veliko nadarjenost kot pesnik in deklamator je pokazal abiturient gospod Finžgar.« Senzacija pa je bila drugje: »Osobito pa je občinstvo navdušeno pozdravilo in s pohvalo odlikovalo zagrebške abituriente, ki so na tambu-ricah igrali več slovanskih napevov.« In odslej so se tamburice širile tudi pri nas. Drugi dan ob 11 so se vsi podali na. Gorenjsko, da obiščejo Prešernov rojstni dom v Vrbi ter Bled »raj cele Kranjske«. Pri Ribičevi hiši je goste pozdravilo mnogobrojno občinstvo in g Mihičiču — prvemu — je d:\la lep šopek belooblečena deklica. Gospodar Ribičeve hiše — »krepak mož v narodni gorenjski obleki«, je pozdravil zbrane goste z besedami. ki zaslužijo da jih otmemo porabi, tako so klene po govorici in misli. Takole jih podaja »Slovenec« (10. avg.|: j Slavna gospoda! Hvala vam, vrli mladeniči, da ste prišli proslavit mesto, kjer je tekla zibel mojega blagega ujca, pesnika Franceta Prešerna. Vselej me boli srce, kadar gledam v preteklost, ter se spominjam, koliko so morali pretrpeti, čeprav so bili blaga duša in posebno bistra glava. A srce 9e mi pomiri, ko vidim, da, če prav jih je bila pokosila zgodaj bela smrt. vendar niso umrli, marveč še žive v 6rcu slovenskega naroda, kateri je hvaležen pesniku, ki je ljubil svoj dom. Tudi izmed Vas bo marsikaterega vabila sreča v nasprotnikov tabor. Tedaj bodite oprezni. Bodite možje značajni. Ne glejte toliko na lasten dobiček, kakor na srečo celega naroda. Vrlo naprej. Ljubite, trpite in delajte za narod, in on, katerega spomin praznujemo sedaj, naj Vas spremlja z obrambno roko, da slovenski narod zadobi res mož, kakor-žnih tako zelo potrebuje Kadar bodo hruli viharji, spomnite s? trpečega pesnika, mojega pokojnega ujca, spomnite se današnjega dne in besedij, ki nam jih je govoril kmet izpod Stola, — in vihar bo premagan in veselo bo zaplapclala zastava Slave!« Te besede — katerih vsebina prcce| liči na Finžgnrjev slavnostni teksti? — so vzbudile silen vtis, kajti »prišle so iz ust preprostega veljaka, iz ust moža, katerega veže krvna vet s slavnim pesnikom.« Nato ie govoril g. Bovanič, g. J. Šubelj in slednjič g- Radič, »katerega govor je bil posebnega učinka. Navdušeno je dokazoval, da moramo tudi dejansko ljubiti za nnrod zaslužne može ter sf sami pritrgati, samo da so oni dostojno proslavljeni. Izvlekel je listnico ter podaril 3 gld. za Prešernov spomenik. Lepemu zgledu so sledili drugi in kmalu je bilo med 52 abiturijenti nabranih blizu 40 gld. za Prešernov spomenik. Tako delajte tudi drugi narodnjaki! Bodi Vam, Slovenci, hrvatska požrtvovalnost uzor!« Iz Vrbe so šli na Bled, obiskali cerkvico na otoku, imeli pri Petranu »komerz« ter se zvečer t poljubi in stiskom roke poslovili. »Pokazali so svetu, da je v slogi moč. A vzajemna moč premaga vse težkoče ter doseže smoter, po katerem hrepeni. Upajmo, da pošteno dejani« Bog blagoslovi, da pomni tega sestanka še v pozni dobi vera in domovinal«. Tako zaključuje »Slo-vcn6c*< In resnično: Iz tega sestanka sta izšla voditelj hrvatskega naroda, pokojni Stcpan Radič, ter najbolj narodni naš pisatelj, epik slovenskega kmeta jzpod Stola, duhovnik F. S. Finžgar, on, ki je ta Prešernov dom odkupil v narodovo last in ga napravil za spomenik slovenskega kmečkega dela. Vera in domovina bosta še dolgo pomnila ta sestanek Slovencev in Hrvatov, kajti: res lep in pomemben je bil vstop v svet tega rodu, ki )• vedel, ko si je postavil geslo: »Narod nas zahteva v dar, bodimo mu up, ne up goljfiviU Slovencem in Hrvatom ti abiturienti niso bili /ažnivi up. temveč so Hrvatom e Radičem, Slovencem pa s Finžgarjem podali vzor dela za narod na političnem in kulturnem polju. Ob 70-ietnici F S. Finžgarja j® ta njegov vstop y svet govoto vreden spominal td Finžgarjev pogled - nazaj Pogovor z njim ob njegovi 70 letnici Ker se mi jc vse zdelo, Ha F. S. Finžgar ne bo svoje .No, kaj bo?« »Oba, očal Kako si delal doslej, to mi povej. Zato sem prišel. Besedo si dal, in jaz Te držim. Kako si stopil v življenje?« In zdaj mi je Finžgar z vso nazornostjo, odrezanostjo, a gotovostjo, ki je ne bom mogel niti malo podobno posredovati bralcem, narisal svojo pot. >V življenje sem stopil kot duhovnik. Po dovršenih bogoslovnih naukih mi je pokojni moj vodja, prelat dr. Kulavic, namignil, da bi mi izposloval študij na Dunaju, ako imam kaj veselja. Odgovoril sem mu: I.epa hvaln. Je že dokaj doktorjev bilo nesrečnih, ko niso dosegli tega, knr so želeli. Moja pot drži med naš narod, med ljudstvo! Nikoli mi ni bilo žal. Bridko pa mi je bilo, kako sta propadla odlična talenta dr. Koren in dr. Prelesnik, oba zato, ker se nista mogla dokopati do služb, ki bi bile res zanje.« »Oča« govori mladini pred »Murko* Gospodar »Največ sem se pečal z gospodarskim delom. Po očetu sem resnično podedoval dokaj zmožnosti zanj. 2e kot dijak sem naredil načrt za novo hišo očetu, v Bohinju smn delal nnčrle za sirarne, napravil tudi dva načrta, ki sta bila izvedena. Kot kaplan po raznih župnijah redno zelo kratko dobo nisem mogel kaj prida delati za gospodarstvo. Pač pa sem rad delal kot župnik. V Želiinljein sem se trudil za šolsko poslopje, ki ga teda j sploh ni bilo. Zasilna šola jc bila v župnišču. Tam sem organiziral eno prvih prosvetnih društev Luč. To društvo je bila nekaka nadaljevalna šola za vse žtipljane. Koliko predavanj sem imel! Vsa so pa bila načrtna, za vsnko ziino poseben predmet: zgodovina, zemljepis, fizika, živinoreja, vmes pn seveda tekoče važne zadeve. — V Siri sem se r vso vnemo lotil kmečkega vprašan ja. Ustanovili smo živinorejsko zadrugo, ki je silno lepo prospevala. Sel sem v Pinzgau, da smo na-kupavali plemensko goved. Ustanovili smo kmetijsko strojno zadrugo, oživili vodno zadrugo zn regulacijo Sore, ki se je resnično začela izvajati. Vojska jo je prekinila, da ni bila »Io konca izpeljana. Ob začetku vojske sem mora! prevzeti sam vodstvo del (tedensko mi je prišel dajat navodila načelnik oddelka za taka rleln pri deželnem odboru). Takrat sem moral prevzeti vso skrb za deželno pristavo Robež s kakimi 120 živalmi za pleme. Ker jc bil vpoklican županov sin, sem prevzel vse tajništvo pri občinskem uradu. Borbe z nekaterimi brezobzirnimi vojaškimi oddelki so bile trde. Branil sem ljudi in znto za«el v zanko, iz katere me je izmotal okrajni glnvnr. sicer bi bil sedel v zaporu. — V Sori je biln preslikana cerkev, nova pri/,niča, nova mrtvašnica, mežnarija pridobljena, vodovod za del vasi Sore. — V Trnovem sem cerkev na zunaj vso prenovil, znotraj napravil mnogo novega in sezidal sem tudi prosvetni dom. V Ljubljani so me takoj pritegnili v odlKir Družbe sv.Vincencija (v centralo). V fari snini pa je bila brezposelnost velikanska in smo se trudili na vse kriplje za podpore in pomoč. Ko je bila Mohorjeva uboga begunka iz Celovca, sem se v odlx>ru zelo trudil za kraj in novo bivališče Mohorjeve. V zadnjih letih pa sem bil silno zaposlen: Stavba dijaškega počitniškega doma Žingarica, odkup Prešernove rojstne hiše, kar mi je naložilo dela, potov (brezplačnih), skrbi in nadziranja dela ler tekanja za starim inventarjem, iskanje prave zibke in ure iz Prešernove pisarne. Tega truda sem posebno vesel, ker je vsega skupaj bilo že nad 10.000 romarjev v tej slovenski kulturni Meki. Prav tako, skrbi in težav polno delo je Jegličev akademski dom v Ljubljani. Ni še konec truda, toda hiša je kupljena, v njej 1k>. ko bo urejeno, imelo dostojno streho nad 160 revnih katoliških slovenskih dijakov. Kot odbornik Vincencijeve sem se trudil in skušal }x>niagati, da je dobila v last Bokalce, kamor je šla ekonomija iz Marijanišča, kjer je zdaj gospodinjska šola (prva ustanovljena v Sloveniji!) in kjer imajo revni otroci Marija-nišča tudi v počitnicah zdrave in za počitek tako pripravne prostore in gozd in vodo. pa tudi priložnost, da se kaj malega nauče za ročna dela (na polju itd.). Da mi tudi Nova založba kljub odlično gospodarsko spretnim odl>ornikom in prav tako spretnemu poslovodstvu nalaga mnogo skrbi in dela, je jasno. Več ko 20 let sem predsednik in ye« ra^vnj tega zadružnega podjetja je bil zvezan z delom in trudom.« Politih in prosvetar Ko mi je tako slavljenec v kratkih risih načrta! gospodarsko delo, ki ga je opravljal na raznih mestih, sem mu zastavil tudi vprašanje o politiki, ki je s takim delom v tesni zvezi. Odgovoril mi je: »Rad priznam, da je bila politika, to se pravi resnično politično delo za mojo mladost zelo mikavno. 1'oda preden sein prišel do takega dela, me je ozdravil Krek. Nekoč sem mu razlagal svoje politične ideje. Pa mi je na koncu rekel: Fant, pusti politiko. Ti nisi zanjo. To je kruto delo. Piši, delaj za prosveto, in še za gospodarstvo, politiko pa pusti nam in drugim, ki sino za to! Pri par dcželno-zborskih volitvah so mi pisarili, celo brzojavno prosili, nnj sprejmem kandidaturo. (Oficielna politika me ni prosila.) Seveda še odgovoril nisem. In tako sem ostal prosvetar. Na stotine predavanj sem imel po raznih krajih, tudi zborom, ki niso bili politično istih nazorov. 1'rcdavnnja so bila zvečine ali zgodovinska, tičoča se naše slovenske zgodovine, bila so narodnostna, vzgojna za narodno zavednost itd. Kupe rokopisov imam — načrtov, pii tudi izdelanih takih govorov. Kot župnik in duhovnik nisem v časopise prav nikoli poročal iz svoje župnije kar koli slabega ali napadalnega. Sodil sem, da je župnija moja družina in čast družine sem vedno branil. Ne sme jia nikdo misliti. da sem zaradi tega politično neopredeljen zase. Taka misel bi bila smešna.« Duhovnih Tako smo pri fari in njegovem poklicnem, d u h o v s k e in delu, pri šoli in dušnem pastirovanju. Napravi) je nekaj korukov po svoji sobi, se ustavil in začel: »Šola? Priznam, da sem bil spočetka neroden, prestrog. Kasneje sem šele toliko dozorel, ila sem postal praktičen kateliet. Dasi sem iz katekizma malo zahteval, pa so otroci imeli pravi pojem o veri in verovanju. Izmed spričeval, ki sem jih dobival kot verotičitelj, se sjioininjam dobro ustnega spričevala škofa Jegliča, ki mi je rekel po i.nspckciji: Vaši otroci odgovarjajo kakor kakšni lemenaitarji. Tako težka vprašanja jim zastavljate. Moje načelo je bilo, da mora vsak olrok svojo vero znati in poznati v moternem jeziku. Zato se mi je primerilo, da sem v Kočevju imel kar štiri katekizme v istčm razredu: nemškega, slovenskega, laškega in hrvaškega. Zato sem bil v sporu s prosvetno šolsko oblastjo. Danes sem tega tedanjega svojega poguma vesel. Dušno pastirstvo mi je bilo vedno veliko veselje. Užil sem premnogo lepega zaupanja od ljudi, ki so iskali pri meni utehe in pomoči. Nikoli pa nisem na prižnico nosil politike. Le enkrat pa sem bil kruto napodcl neke vrste ljudi v Kočevju, ker so mi odpustili dva delavca zato, ker sta se z mano pogovarjala, kako bi imel pri podružnici zanje (za Slovence) vsaj v postu slovenske govore popoldne. Včasih jo bilo trpljenja im naporov mnogo: šola, biniranje, obhajila v gore v snegu in dežju, a vse to mi je bila igrača ob trdnem zdravju. Zelo rnd pa bi napisal kar roman o tej zanimivi in živalmi dobi. Zadeva pa ni lahka, llitro si krivičen. To pa nc sme biti. Vem, da bi tak roman silno radi brali, ker bi bilo polno anekdot in odkritij. S tem bi pa literarno delo spravil v nevarnost, da ga ponižam.« Pisatelj »Tako sva po ovinkih prišla do glavnega: do Tvojega pisateljevanja. Kaj sodiš o njem in kaj bi mi hotel o njem povedati in izdati?« »O tem pa govoriti ne morem. Čeprav si vse življenje s tinto prste mažeš, ni še to dokaz, da je delo kaj prida. Zato mora to in tako delo pravično soditi samo javnost, še bolj pa čas. Seveda, kaj sem spisal, Ti že lahko povem, pa to je itn k Tebi in drugim znano, le v aloj-zijeviške Domače vaje sem pisal ter sem kot osmošolec izdal pri Krajcu v Novem mestu Zaroko o polnoči pred 50 leti, ki je bila moje prvo tiskano delo. Za abiturientsko veselico, oziroma slovcnsko-hrvatski abiturientski sestanek, o katerem sem Ti že pravil, sem napisal kratko igrico, ki pa je bila zaplenjena. Potem sem pisal pesmi po Domu in svetu, in sicer take, da mi je rajnki Medved dejal, da »posegam kot nepiklicanec v njegov posel«. Morda je od teh stvari v verzih spomina vredna idila Triglav, ki jo je ilustriral rajnki Miljutin Zar-nik. Potem sera hotel iti za novo strujo in lahko rečem, da me je Cankarjev uspeh po-h ti j tal. Pisal sem nekake Hrične omlednosti, pa sem se tega vpliva kmalu otresel ter zajel v epiki, segel v zgodovino, kamor me je usmerjal tudi Krek. Njegova socialna smer se kaže že v povesti Iz modernegia sveta. Tudi mi je Krek dal idejo in vzpodbudo za roman Pod svobodnim soncem, ki je prva povest iz zasnovanega velikega cikla zgodovinskih povesti, v katerih bi rad zajci vso slovensko zgodovino. Zato sem Iztoka pustil živeti, da bi ga popeljal kot voditelja svojih trum na*Adrijo, odkoder bi izginili Rimljani. Tako bi sledili f>otem povesti iz. časov naših slovenskih vojvod, potem življenje pod grnščaki, predvsem romnn o odločitvi usode južnih Slovanov na Balkanu zn turških vojska. Nisem mnenja, da jo najusodnejši in najodločilnej.ši dogodek Kosovska bitka, temveč se je usoda odločila že kasneje v bitki pri Nikopolju, pri kateri so usodno sodelovali tudi Slovenci: ccljski grof je namreč hitel na pomoč z 12.000 vojaki-konje-niki, pa je bil zahrbtno napaden od srbskega veljaka, ker je bil tedaj že turški vazal. Tako bi Slovenci odločili usodo južnih Slovanov. Ta začetek jugoslovanske politike bi rad predstavil v posebnem romanu, ki me še danes mika. Potem bi prišel francoski čas in narodna prebuja vse do sodobnosti, še meni je žal, da nisem uresničil tega načrta. Zato pa bi moral imeti mir, časa, da bi študiral — in treba bi bilo mnogo študija — pri nas, kot veš, naš majhen narod ne more nuditi pisateljem takih priložnosti, da bi se lahko z vsemi močmi posvetili literaturi, 'tako sem se prav tedaj zakopal v gospodarsko delo, kar je me je od zgodovinskih snovi vrglo v kmeoko snov, iz katere sem potem napisal — kot se mi zdi — svoje najboljše stvari: Deklo Ančko, Boji in Prerokovana, Kroniko gospoda Urbana in Strice. Tako sem prebil s temi svetovno vojsko, pri čemer omenjam še to, da mi je zadnje poglavje Bojev cenzurirala avstrijska cenzura, potem pa se je še izgubilo ter roman še sedaj ni končan. Kakšen pa je bil čas po svetovni vojski, je znano in lahko rečem, da mi je tedaj Izo Cankar rekel, da sedanji čas ni znal prav ceniti mojih kmečkih zgodb. Naj počakam, da se bo čas tega subjektivizma obletel, kar bo čez kakšnih dvajset, trideset let, tedaj pa bodo spet prišle do veljave.« »No, in tako si ob svoji 70 letnici zopet med »najmlajšimi* pisatelji in najmodernejšimi, če bi seveda kaj več pisal zadnje desetletje. Vsi z največjo željo pričakujemo tvojega Hudournika — mladostno delo sedemdesetletnika,« »Saj povsem molčal tudi zadnja leta, kar sem v penzijonu, nisem. Za Mladiko sem napisal nekaj črtic, kakor Prekvata ovca, Za prazen nič, Ta naš Jaka (ki je izšel tudi v francoščini). Malokdo ve, da sein napisal nekaj kratkih socialnih črtic in zgodb v karitativni časopis Nova zapoved, kakor Kovačeva povest itd. Sem spada tudi drainatski socialni prizor Nova zapoved. Za dekleta sem napisal Kolektivni misterij Brezij »Uslišana«, ki so jo igrale na Brezjah na prostem. Za Vrtec pa sem priobčil nekaj odlomkov iz svojo najnovejše povesti o gospodu Hudourniku in njegovi miški, Hudournikov Lisko pa je sedaj v tisku in bo izšel pri Mohorjevi z lepimi ilustracijami. Tako vidiš, da tudi v penzijonu še najdem kakšen trenutek za pero « »Kaj pa za bodočnost? Ali ne pišeš drame?« »Roji mi po glavi, rad bi io napisal, pa ne vem, če bom utegnil. Snov bi biia vzeta iz naših grofovskih časov, ki jih še nihče ni prav prikazal. Naslikal bi, kako grofovstvo razpada samo v sebi, kako se iznarodeva in meščani, propada, na drugi strani pa, kako se kmet rešuje njegovih spon in se osvobaja ter osatno-svojuje. Dve socialni plasti: na eni strani dege-neracija, na drugi rast in osamosvojitev. Saj pravim: v glavi jo imam, na papirju pa še ne. rudi ne vem, če bo kdaj in zato nc morem govoriti o svojem bodočem literarnem delu. No, še kaj?« In ker je z vprašanjem o bodočem delu po navadi vsakega intervjuva konec, tudi jaz ne morem preko te dogme ter mi ne kaže drugega, kot obstati pred nemim, molčečim vprašanjem. Preteklost našega jubilanta je bila vsekakor bogata, njegovi bodočnosti pa želimo samo moči in zdravja, ker verujemo, da bomo tedaj dobili še marsikaj izpod njegovega peresa, kar bo preživelo tudi njegovo krepko, gorenjsko postavo in njegovo živo besedo, td. Hudournik in Lisko gresta v Planino Ta odlomek }e vzet iz najnovejie slavljenfcrc knjige »Gospod Hudourniki, ki bo izlila letos med rednimi knjigami Mohorjeve druibe. Za 30 din dobi vsak poleg družbenih knjig st, to FinigarjcVo povest in Ahčinovo knjigo o Korošcu. S • članstvom pri Mohorjevi najlepše po- časi is Finitiarjcv jubilej. — Up. tir. Na svoji postajici je Hudournik izstopil. Lisko, otvezen na vrvici, je vdano in zvesto drobencljal za njim. Hudournik se je nekoliko bal, kaj poreko ljudje. Vedel je iz Ljubljane, da so se ljudje — tudi sam jc bil med tistimi — zelo norca delali iz starih gosp£, ki so vodile zaradi debelosti široko racajoče, z rdečimi pentljami nališpane psičke. In sedaj? Kaj le poreko o njem? Prav zares mu je silila rdečica v namrdano lice. Ko se je kar se da hitro prerival skozi ljudi na postajici, zasliši: »Mamica, lej lepega kužkal« In kar cel ograbek letoviščar-skih otrok se je zgrnil za Hudournikom. Eden izmed njih je kužka celo pogladil po hrbtu. Toda Lisko je jezno zarenčal, da je deček kar odskočll. Hudournik je potegnil psička za vrvico in dečka posvaril: »Pusti ga, je hudi« Toda imenitno se mu je zdelo, da Liska tako občudujejo. Strah fe bil premagan in oba sta ponosno koračila po stezi proti vasi. »Čakaj,« se je ustavil Hudournik. »Sedaj nisva več v vlaku.« Raztvezel ga je, Lisko pa |e svobodno skočil na travnik in se trikrat prekucnil čez glavo. Stekel je naprej, se vrnil, povohal novega gospodarja in v dolgih skokih planil kar v deteljo. Hudourniku se je samo od sebe smejalo in še malo mu ni bilo žal tistih dinarjev, ki jih je odštel Minci za psa. Vesela oba — pes In gospodar — sta prišla do vasi, od koder se je začela spenjati pot navkreber proti planini. Na vrtu ponosite kmečke hiie, mimo katere lu je vodila pot, se je pasla jata kokoši: mladih petelinčkov, piičet in starih, težkih kokelj. Lisko je obstal, dvignil prvo nogo, hitro pogledal gospodarja, nato pa planil kot strela med kokoši. Nastal je vrišč, kokot in beg in frčanje na vse plati. Lisko se je nameril na belega petelinčka in v nekaj skokih ga je neusmiljeno zagrabil in ga ves prevzeten vlekel proti Hudourniku. Tedaj pa se je prikazala med vrati hiie gospodinja s krepelcem v roki. Mislila je, da je udarila lisica med kure ali pa kragulj. Ko je zagledala psa, kako vleče petelinčka proti Hudourniku, je privršala čez vrt, treščila poleno v psa in se lotila Hudournikai »Tak tako! Lepa reči Včeraj se |e privlekla cela čreda šolarjev iz mesta. Kam so jih gnali, ne vem. Kakor vrane so se vsuli na nažo hruško ržii-nico ter jo obrali do zadnjega peclja. Nato so jo udrli kar čez travnik in skozi deteljo, vse za samo ljubo škodo. No, danes mi ppriženete to mrhavo šče-ne, da mi zadavi petelinčka. In temu pravite tujski promet! Presneto, ko bi bil naš sultan doma, bi vama že pokazal tujski prometl« »Mati, lepo prosim, ne zamerite) Pes je še mlad in neumen ...« »Zato pa bi bili bolj pametni vil Ali nimate palice zanj? Brez nje še otroka ne zredil, da bi bil za pametno rabo.« »Mati, kar povejte, koliko hočete za petelina; saj ga rad plačam.« »Za pleme sem ga namenila. Štiri kovaEe je vreden kot en dinar.« Hudournik je hitro oddgrnil mošnjlček In poiskal kovač«, da bi se prej otel nesrečne plohe. »Nit«, petelinčka pa vam pustim za nameček,« »Ga nočen,« je spravila žena denar, zaprettla Lisku, ki j« stiskal rep med noge ln se skrival za gotpodarja: »Ti grdun, tli Zrel si za konjederca, ne pa za tujski promet.« Segla je po okleiček ob mrtvem petelinu in z njim pokazala na mrlička: »Le vzemite ga in mu ga specite. zverini oasiil« Nato je naglo in jezno odJla, NEDELJSKO BRANJE Matija Maiešic: »Divjega lovca« igrajo Pokojni glavar Matija Malešič je zapustil v zapuščini tudi ljudsko povest »V zelenem polju roža«... Prvo poglavje govori, kako dijaki v počitnicah igrajo pod kozolcem Finžgarjevega »Divjega lovca«. Za Finžgarjevo sedemdesetletnico ponatiskujemo iz rokopisa začetek povesti. Pod Lohačevira kozolcem, največjim v vasi, glava pri glavi, rama pri rami. In vroče, vroče pod kozelcem in zaduhlo, da jc čudno, kako so mogli ljudje vzdržati. Kozelc ves ovit z venci iz smrečja, bršljana in rož, pri vhodu mlaji ,na njih zastave. Ljudje radovedni in že pol ure pred napovedano predstavo nestrpni. Prerivanje in suvanje, pa jeza na tiste, ki so stopali po tujih nogah. Čemu ne začnejo, ko je vendar že vse polno? Ali prihajali so še zmerom novi radovedneži. Nadučiteljeva Vida ni sama zmogla navala pri vhodu, oče ji je moral priskočit« na pomoč. In še bi se kdo zmuznil brez vstopnine, da ni budno pazilo Lohačevo oko. Stari je prej brundal in postrani gledal na sinove muhe, ali odkar je zjutraj župnik s prižnice oznanil predstavo in povabil ljudi za popoldne pod njegov kozelc, je dvignil glavo. Kaj takega res še nikdar ni bilo v vasi, in blizu nikjer ne. Le tisti, ki so bili že po svetu, so pravili o takih igrah. In so hvalili Lohačevega študenta, da pokaže domači vasi, kar je lepega po mestih in po svetu. Tiste, ki se jim je smilil denar za vstopnino, je tolažila vest, da igrajo za pogo-relce. Še stare ženice, ki so se bale pohujšanja, so prišle. Če bi bilo kaj pohujšljivega, vendar ne bi gospod župnik s prižnice oznanili in povabili k igril Za zagrinjalom je Tine, Lohačev študent, barval obrvi, slikal po obrazih, pritrjeval brke, natikal lasulje. Pot mu je curkoma lil po obrazu, preveč dela je bilo zanj, vse je viselo na njem. .Oba druga študenta iz vasi, Tone, ki je igral Zavrtnika, in Janko, ki je igral Tončka, sta se izgovarjala, da jima tako delo ne gre od rok. Študent tam nekje od Ribnice , ki so ga domači študentje privedli šele v četrtek, ko se je France skujal in vrgel Tl-netu Gašparjevo vlogo pod noge, Ribničan ni imel kedaj pomagati Tinetu. Vloge se v dveh dneh še zmerom ni dobro naučil. Postopal je po odru in okoli kozelca in govoril glasno svoje besede. Ta žilica šaljivcu ni dala miru. Namesto da bi pomagal Tinetu, je dražil tiste, ki so se pod njegovo roko spreminjali. »Orožniki!« je kriknila igralka, ki ji žilica ni dala miru in kljub Tinetovi prepovedi odmaknila zagrinjalo ob robu in pogledala pod kozelc. »Pa ne s puškami?« je vprašal Ribničan. »,Dacar*.,. .Poštar',,. ,Učiteljica*... Župnik, jej, gospod žiipnik ...« »Kozelec raznesejo,« je prikipel Lohač na oder. »Zakaj ne začnete?« »Nisem še gotov,« se je branil Tine. »Ali ura je že zdavnaj trL Ne čuješ, kako nestrpni so ljudjel« »Pozvoni!« Ali ko so ljudje opazili, da jih" z zvonjenjem le tolažijo, so še huje zahrumeli. Zopet je prihitel oče in povedal, da je tudi župniku, učitelju, poštarju, dacarju in orožnikom čaltanja dosti, »Pa med odmorom spremeniš obraze tistih, ki ne nastopijo v prvem dejanju,« je menil Janko. Tine se je moral vdati. Skočil je na oder, pregledal kulise, pregledal po vrsti igralce, ki nastopijo v prvem dejanju, pomignil bratu, ki je imel nalogo dvigniti zagrinjalo. Ali prej ko je brat zavihtel zvonec in zadnjič pozvonil, je trenutkoma potihnil šum pod kozolcem. Igralci niso vedeli, kaj naj pomeni ta hipna tišina. Tine je pomignil bratu, ki je pustil zvonec in zagrinjalo ter stekel pogledat. Ves rdeč se je vrnil. »Iz mesta so prišli! Glavar, komisar, sodnik, geometer, gospe...« Igralci so se spogledali. Tesno jim je bilo že sedaj pri srcih. Sedaj pa še ta gospodal »Le nič skrbi! Vsak naj misli na svojo vlogo in se naj ne briga za gledalce. Pojde, mora iti!« je bodril Tine in razpostavljal skupine po odru. Bil pa. je očividno sam vznemirjen, »Čisto tu pred nosom so nam gospoda! Na oder lahko naslonijo komolce,« je šepnilo dekle, ki je zopet za hipec odgrnilo rob zagrinjala in pogledalo po gospodi. In zopet so se spogledali igralci in Igralke. Tesno, tesno jim je bilo pri srcih, malodušnost je lezla.v glavo. Dvomili so celo nad Tinetom, ki ni mogel skriti vznemirjenja. »Pogum! Še lepše moramo igrati zaradi gospode!« Tinetov pogled je pobliskoma preletel vse tri skupine, ki jih je razpostavil po odru. Obrisal si je pot s čela in pomignil bratu, ki je zopet pozvonil. »Ne napravite mi sramote,« je še šepnil Tine, dvignil roko in pričel peti velikonočno pesem. Pomešal se je med skupino fantov — in bil Janez, sin ko« čarice Ilamše. S tesnobo v grlih in srcih so priložili fantje ln dekleta. Tiho, tesno, vseeno ubrano je zadonela velikonočna pesem. Zastor se je dvigal. Grobna tišina je zavladala pod kozolcem. Pa le za hip. Ko je odzvenel zadnji zvok velikonočne pesmi in ko so pogledi gledalcev v naglici preleteli skupine igralcev, so se nehote iztrgali iz grl vzkliki presenečenja in veselja. »Glejte našega Janeza!« »Kak pa si, Polde?« »Jej, kako se je Metka našopirila!« Otroci so zagnali vrišč, ko so spoznali sovrstnike, ki so sekali pomaranče. »Pst, pst, ptstl. .. Mir;... Ljudje, bodite pa-metnil... Saj se nič ne razume!« Le s težavo so župnik, gospoda in starejši, razumnejši vaščani pomirili vročekrvneže, ki niso mogli zadržati svojih glasnih vzklikov. Prve besede igralcev so se razgubile med vzkliki in glasnim čudenjem gledalcev. To pa je bila sreča. Zakaj ko so se utrgali iz grl vzkliki in so udarili igralcem na ušesa glasovi domačih in 60 videli tik ob odru mestno gospodo, jim je zastala beseda v grlih. Vroče jih je spre-letelo po hrbtih, rdečica je planila na lica, pot je Rozine zadrege niti Tinetovega vznemirjenja med gledalci ni nihče opazil. Tinetu je odleglo, skrb je izginila z obraza. Gašper je oblaBtno nastopil, rožljal je z denarjem v hlačnih žepih, stal sredi odra, prezirljivo gledal fante in dekleta, obrnil vso pozornost gledalcev nase in čakal, čakal, da je nastopila popolna tišina med gledalci. »No, dekleta, pirhov, plrhov!« Tisti hip je vzkliknil nekdo med gledalci: »Začnite od krajal Nismo vsega čuli!« In vsi, ki so se zavedeli, da so začetek presli-Sali, so pritrdili. In zopet so morali miriti razsodnejši in gospoda. Na odru se je opazilo, kako vznemirja igralce zahteva po ponovnem pričetku. Le Gašperja niso zmedli klici. Bahato je rožljal z denarjem, oblastno in široko razkoračen je gledal igro deklet in čakal, čakal, da se gledalci pomirijo. »Kaj igrate kot ctroci?« je zbadal. Anka mu je plaho, ali glasno odgovorila, Janez ji je hitro segel v besedo. Plahost in vznemirjenje je bilo premagano. Igra je tekla, tekla gladko in nemoteno. Ob samozavestnem Gašperjevem nastopu, ob premišljenih Janezovih besedah, ob pojavi Tončka so se ojuna-čila dekleta, fantje ob študentih niso čutili zadrege. Finžgarjevega »Divjega lovca« so igrali v Ameriki leta 1931. stopil na čelo, besed nI bilo iz grl in ijh ni bilo. Ko da jim jih je kdo zadrgnil. Vroče, vroče, vroče je bilo Tinetu. Stopil je iz skupine fantov k dekletom in šepnil Anki: »Začni, začni vendar! Reci; Katera je dobila?« »Katera je dobila?« je zašepetala Anka, da je niti Janez-Tine, ki je stal ob njej, ni razumel. Vsa rdeča je bila v obraz, glavo je sklanjala, ko da hoče skriti svoj obraz pred gledalci. Tine se je prijel za čelo. Curkoma mu je lil pot po licih, »Tak reci: Mina je prval« se je obrnil k Rozi. »Mina je prva!« je neslišno šepnila Roza. Menda ni niti šepnila, le ustnici je premaknila. »Merimo!« je namesto Anke vzkliknil Tine. Anka se je sklonila in merila, merila, merila s predpasnikom. Merjenje je dobro zadela, le besede ni mogla spraviti iz sebe. »Majda je prva!« je šepnil Tine. Anka ni ponovila besed. »Ah, tale Majda!« se je negotovo in tiho, tiho izvilo iz ust nekaterim dekletom. Druge so pozabile na naučene besede. Na Tinetu se je videlo, v kaki stiski in zadregi je. Pogledal je proti bratu, ko da mu hoče pomig-niti, naj spusti zastor. Ko v vročici je z očmi prosil fante, naj pristopijo. Ko s prošnjo za pomoč je za-begal njegov pogled po mestni gospodi. Fantje so pristopili, niso bili tako zmedeni in leseni ko dekleta. Tinetov obraz je prešinil žarek upanja. Pristopil je k Majdi in jo poprosil za pirhe. Metki je glas nekoliko drhtel. Čutila je na sebi stotero pogledov, gospoda tik ob odru jo je požirala z očmi. Premagala je strah, že zaradi Tineta je skušala govoriti pogumno in naravno. Tine ji je napeto in proseče zrl v oči. Videlo se mu je, koliko pričakuje od nje in kako mu ob njenih besedah raste pogum. Šele ko je odhitela Majda v hišo in je nastopil Gašper, se je posrečilo pomiriti vzklike in čudenja med gledalci. Z odra ni bilo do tedaj čuti i zaradi vzklikov i zaradi glasnega mirenja skoraj nobene besedice, vsaj razumeti je ni bilo mogoče. Ankine in Na stežaj odprte oči so strmele izpod kozolca na oder; ljudje so odprtih ust lovili besede in pazili, da katere ne preslišijo. Tončkove besede so spremljali z burnim smehom in glasnim odobravanjem. Včasih je moral sredi stavka nehati, sicer bi ljudje znova zahtevali, da ponovi, kar so preslišali med smehom. V presledkih je kremžil obraz, kar je izzivalo še burnejši smeh ko njegove besede. Ni bilo samo smeha, bilo je i solz. Ko je pokleknila Majda pred kapelico in dvignila roke k božji Materi, so se usule ženskam solze iz oči, še nekateri moški jih niso mogli zadržati. Med občutene, globoke, resne in proseče Majdine besede so pohiteli izmed gledalcev na oder pritajeni vzdihi. Se se niso posušile solze na trepalnicah, že so se smejala usta. Tine pod Metinim oknom in nepre-kosljivi Tonček! Jeza na Gašperja in Zavrtnika in biriče in Ježa in Gabra! Sočutje z Janezom. Iz zopet solze, debele, grenke solze ob nastopu Janezove matere. Ko je padel zastor, je gospoda ploskala. Odprtih ust so hipe strmeli ljudje v zagrinjalo, nato je izbruhnil bučen val odobravanja in priznanja. Spogledali so se, pritrjevalno so pokimali. Z obrazov je žarelo veselje in zadovoljnost. In premislili so dejanje, besede, nastope posameznih, prereše-tavali so tega, onega igralca, bili so ponosni na svoje sinove, hčere, brate, sestre, še na daljnjo sorodstvo so bili ponosni. Glasna hvala je donela pod kozelcem študentom, ki so prišli na tako lepo misel. Lohačev Tine, Hamšin Janez, je zrasel v očeh vaščanov za tri glave, o nikomur ni bilo toliko hvale kot o njem. Ko da je čutil, kaj govore gledalci o njem, ali kar se je posrečilo in ni bila prva zadrega niti opažena, je bil Tine razigrane volje. Mazal je kovača s sajami in ogljem po obrazu, laseh in rokah ter poočital Rozi in Anki: »Sta mislili, da vaju gospoda sne7« »Saj sama ne vem, kaj mi je tiščalo grlo!« se je branila Roza. »Saj je šlo!« je trdila Anka. Sram je je pa le bilo. »Nate sem ponosen, Majda!« je glasno pred vsemi pohvalil Tine Metko, ln pogledal jo je z živim ognjem v očeh in z dopadenjein. In tudi njegovi, ko prej Francetovi pogledi so bili vsi zavzeti in se knr niso hoteli ločiti od nje O, kaj naredi narodna nošul Stoji ji res, ko da je bila nalašč za njo narejenal Pa avba, avba, kako ji je avba sedela na glavi. Vsa posrebrena in pozlačena avba! Metka je v zadregi. Le kaj ie danes vsem moškim, da jo tako gledajo. Prej France, sedaj Tine, in vsi drugi fantje, ko da je danes čisto druga. Ženskam pa ie puhtela Iz oči nevoščljivost. Zakaj se niso potrudile, da bi si tudi preskrbele odkod narodno nošo? »Tudi jaz sem nate ponosen, Majdal Na Janeza sem pa jezen! Zakaj imaš njega rada? Zakaj me ne maraš? Ali nisem lant od fare?« Široko razkoračen je stal Gašper pred Majdo, rožljal je z denarjem v hlačnih žepih ln ji gledal izzivalno v oči. Ali mu jc bila Metka hvaležna za njegovo ša-Ijivost in pomoč v zadregil »Moram Janeza rada imeti!« »Oho! Moraš? Zakaj?« »Ker je tako pisano!« »2e prav! Pa nočem iz obupa na oni 6vet! Nak! Je prelepo na svetu, po katerem hodijo taka de-keta kot je Majda!« Med igralci je plula židana volja. Samozavest jih je bila v srcih. Drugo dejanje so igrali lepše ko prvo. Med tretjim dejanjem so ljudje stiskali pesti in grozili Gašperju, Zavrtnikova blaznost jih je vznemirjala, Janezova in Majdina nesreča jih jo bolela Pri strelih v četrtem dejanju je zastala ljudem sapa. Privoščili so grdemu Gašperju, vzklikali so v grozi in sočutju, ko je omahnil Janez v prepad in je zginila za njim Majda. Zastor je padel. Ljudje pa so obsedeli in obstali na mestih, niso mogli verjeti, da morajo že oditi, tako jih je prevzelo vse tisto lepo, kar so videli na odru. In žal, žal jim je bilo, da se je tako hitro vse končalo. Prehitro, prehitro! In ko da je bilo tudi igralccm žal, da je že vsega konec. Metko je kar zabolelo: Sleči svileno gorenjsko narodno nošo in odložiti srebrno avbo — pa bo zopet vsenaokoli tako vsakdanje, ln ne bodo več počival pogledi moških na njej, ko da je posebnost, čisto druga ko sicer. Tudi igralcem se kar ni dalo z odra. In obotavljaje sc so si umivali barve z lic in trgali prilepljene brke, Prihitel je na oder nadučitelj in povedal, da je vstopnina prinesla dosti več, ko je kdo pričakoval. In je rekel, spodobi se, da se igralci za svoj trud in lepo igro poveselijo. Povabil je vse v gostilno. Igralci so bili povabila veseli. Le ne po teh lepih urah prehitro nazaj v vsakdanjosti • »Preobleči se moram,« se je branila Metka. »Kaj, preobleči?« se je začudil Tine in jo debelo pogledal. In iz njegovega pogleda je videla, da je mislil: Potem... potem pa ne boš več, kar si sedaj ... taka, da človek ne more odtrgati od tebe pogleda. In njegov pogled je zaprosil: Nikar se ne preobleči. Metka! Da veš, kako ti pristaja gorenjska narodna noša! Pojdi, kakršna sil Otroci so vpili: »Majda, Majdal« Z občudovanjem so jo gledali, niso se je mogli nagledati, spremljali so jih do gostilne. Še odrasli po postajali ob potu in jih gledali, ko da so čisto tuji, vzvišeni, vsega občudovanja, spoštovanja in češčenja vredni ljudje. Po gostilniškem vrtu ie pa kar završalo, ko so prišli »Majda, Majda .., Križ božji, torej si res še živa in se nisi ubila v prepadu? ... Hvala Bogu, Škoda bi te bilo!... Tako dekle!« »Janez, Janez!« »Tonček!« »Zavrtnik!« »O, gospod Gašper, Lisjakov gospod Gašper!« In od vseh strani so jim ponujali piti in jih vabili k svojim mizam. Tine pa ni dovolil, da bi se razkropili. Sedli so okoli dolge mize. In takoj je bilo središče vsega zanimanja na gostilniškem vrtu ta miza. Sorodniki in sosedje so se dvigali od sosednjih miz in prihajali s polnimi kupicami k igralcem. »Gospod Grozdek,« je vzkliknil Lisjakov Gašper gostilničarju. Z vpseljem in hrupom so sprejeli novo ime za gostilničarja, ki je nosil, nosil na mizo liter za litrom, ko da ne nosi vina, ampak vodo, ki je zastonj. »Kdo je že kaj slišal o Finžgarju?« Tinček dvigne roko: »Da je divji lovec pori Stolom«. Kurenčkttva Nešha ma tud beseda Cakte no, dons morem pa useglih neki prou ptisebenga puvedat. Sej semdoug premešlvala, al b vam puvedala, al ne. Sam tu vas pa prosem, de na bote mislel, de vam zatu prpoudujem ta špas, de b se mal pu-bahala. Ta peru vam puvem, de je tu čist gola resnica. Sej se m je že večkat kej pu-dobenga prpetel, pa sem rajš moučala. Tu je blu pa tku-la. Kene, jest sem šla una nedela, ke nisem mela glih nič druzga nu-jenga za upraut, ena moja prjatelca, ke sva en-kat u šula hudile, not ke dol u Muste, še mal naprej ud Karnielitarc, ubiskat, ke se že doug nisva vidle. Glih tista nedela je pa moj mož, ko-ker slučajen punavad prkreulou šele enkat preke jutre dam. Jest zdaj glih na vem, al sa mel tista nuč kašna prou važna in pa še nujna seja u kasen stari al pa u kavaren tam pr zmajskem most, de se du jutra nisa mogel uglihat, al je blu pa kej druzga tacga na prugrame, de sa mogel du jutra štederat, kuku b naredel, de b blu za use prou. Ta srumak je pršou tku natrkan dam, de se je še clu slečt puzabu. Kar čist ublečen s klu-bukam na glau se je zavalu na pojstla in tku začeu smrčat, koker kašen medved. Tu sem kar tku memgrede umenila, ke tku ie naredu že večkat. Jest 3 iz tega še glihe več na strim. Veste, dokler sva bla še bi mlada, sem jest punavad zmeri ajfrala, če ga kerkat cela nuč ni blu dam. Zdej sem se pa tega tku prvadla, de b se m kar čuden zdel, če b pršou tkula lcma 1 pu ta perum že zvečer dam. De b ajfrala, se m pa tud več na splača. Verjamete, de b bla jest še clu vesela, če b s ga kašna druga babenca saj za en čas na glava nakupala. Učaseh pridem u taka štimunga, de b ga ta narrajš pupokala, pa ga u zastaulaunca nesla zastaut. Men b blu prou useglih, če b dubila kaj najn ali pa ne. Kar not b jim ga pestila, če b m ga prou moli snedel. Asten, zdej pa poslušite, de vam bom puvedala, kuku je blu naprej. Jest sem šla tista nedela, koker sem že umenila, moja prjatelca Katerca ubiskat, de b se mal ud dragine, vojske in pa še druge take dumače reči punieuile, ke sva tku malkerkat skp pršle. Sevede, Katerca ni tku neumna, de b hudiia iz Must u Iblana sulata al pa kasne jajčka na plač kup-vat, ke ma u Mustah usega več, ket za putreba, pa še bi pucen je tam, koker pa na iblanskem plac. Jest pa tu nč rada na šturklam taka dala kar brez pusebne pulrebe. Zatu pa tud prou malkerkat skp prideve. Muža ma pa tud ona tacga pr hiš, de sem ji ga kar fouš. Kar prehvalt ga na more,--keder prideve skp. Kulkat m je že puvedala, de je nen mož tku suliden, de na pride prou nekol šele preke jutre dam. Koker udbije pulcajska ura, pa je že duma in gre preči spat, če je prou čist trezen. Jest scer ne morem prsečt na tu, de je nen mož res tku suliden, koker m prau. Ona ga holt na use pretege hval. Jest pa tud ud sojga na puvem use tku, koker jc u resnic. Ena voreng žena na sme nekol čez sojga muža zabavlat in ga drugem u zube dajat, nej bo že tak al pa tak. Mož je holt mož. Kakeršenga s holt babenca na glava nakople, tacga pa ma. Al ni res? Asten, ke sva se enkat s Katerca mal ud vojske in |>a ud dragine pumenile, sem se pa lcpu pusluvila od ne, pa sem šla. Ke je pa tku stra-ščn deleč ud Must pa du mojga duma, pa nisem tla h nogam caplat. Kar u tramvaj sem se usedla, če prou se je precej pudražu, in se udfurala preke dum. Puseben zatu b bla rada hiter duma, ke sem bla ferbčria, če se mož še zmeri pu pojstel vala in smrči, al ja je že spet h kašen nujen sej ud duma pupihu. Kumi sem se dober usedla u tramvaje na klop, pa že prlezeta dva gespud-a not in se usedeta glih nasprut men. Koker sem vidla, se nista prou dost zmenila zame. še puzdravla me nista, koker se ši-ka za Idi iz bulši družbe. Sevede jest se pa tud nisem zajne brigala. Kar pu soj ročen tošk sem začela brklat, koker de b kaj iskala, če prou nisem mela nč not druzga, koker šnajctihel. Koker nalašč, sta se pa začela neki ud Kurenč-kuve Neške puguvarjat. Eden, ke mu je več ket pu »Sluvenca« štrlel iz varžeta, je prašu unga ta druzga, če je že brau dons Kurenčkuva Neška in me začeu tku hvalt, de se m je strašen dober zdel. Sevede jest sem bla pa kar tih, koker de b mene tu nč na brigal, kar se med saba puguvarjata, ke sem se začela bat, de b me na spuznala. Veste, de b blu tu zame hedu naroden, če b me pu-gruntala. Ferbčna sem bla pa tud, kua bo negau prjatu udguvuru na ta puhvala. Ce b me spuznala, veste de b me začela uba hvalt. Jest b pa zdej rada zvedla, če me bo tud un kej hvalu. Ke se je un slučajen glih usekvou, mu pa ni mogu prec udguvort. Ke je biu enkat z usekvaj-nam lertik in je šnajctihel spet uteknou u var-žet, je pa reku: »Jest nekol na berem takeh prsmu-dari, koker jih Neška čveka. Tudi Frtaučkuga Gu-stlna nekol ne berem. Kar tedva skup nakluba-sata, je zame prenaumen. Jest na vem, kuku je tu, de se teb take naumnost dupadeja. Mene sam šport zanima in pa kasna umeieuska kritika.« »Oho, prjatu. Nekar kej tacga na guvor. Kurenčkuva Neška in pa tud Frtaučku Gustl večkat tku fajn in tud duhuvite doutipe puvesta, de se jim morem sniejat, če prou sem slabe vole. Zafrkavat pa tud zna nialker tku, koker znata tedva. Jest kumi čakam na ncdelskega >Sluvcnca«. Tu pa tud vem, de sa tud tak Ide na svet, ke kašneh duhuviteh doutipu sploh na zastopja, ke sa za taka reč le mal prenaumen. Al na več, de kdur če duhuvit doutip zastopet, more bit že mal b! brihten, koker s ti. Sej mende veš, de se kašen osu še nekol ni nubenmu doutipe smejau, pa če je biu še tku dober. Osu zmeri sam riga. Noja, pa enmu osle tu ni glih za zamert že zatu ne, ke je osu.« list gesp<«l, ke mende ni verjeu, de se osli nekol na smejaja, ampak sam rigaja, je biu pa tku jezen, de je prec, ke sma se prfural du tisl^a kirurgičenga paviljona, ke je še zdej brez pojstl, kar ven iz tramvaja puskoču in šou h nogam naprej, če prou je mou vožna not du rotuža plačana. Jest sem mu pa pol, ke je udšou, u tramvaje kurenček strgala, list dan sem bla pol tku dobre vole, de s še glihe nisem s trii a, ke mojga muža nisem več u pojstel dubila. Tud prou nč lerbčna nisem bla, ki ma dons seja, ke se mu je tku medil, de še mene ni mou čas pučakat. Kar brez kusila ja je nekam pupihu. Jest sem s kar mal kufetka za kusiu skuhala, pa enoten kruh sem s putram namazala, na je biu kusiu fertk. Ferbčna sem bla pa tku, kua bo kej Gustl reku, ke mu bom ta špas puvedala. Vem, de me bo prec u kašna štarija pelu, če mu bom ubiebila, ne bom jest ceha plačala. Noja, ud doutipu in pa zafrkaci, ke jih midva z Gustlnam u »Sluvence« lomva, na morem jest zdej tlela prou nč guvort, ke se vendar na spudob, de b sama «ebe hvalila, pa Gustlne b murd« tud- na blu prou. Zalu nej rajš moučim. Ampak, kar se tega am tiče pa lohka tud pud prsega putrdem, de se osli še nekol tud najnem doutipem nisa smejaJ K. N. M £: Jim SLOVENEC Legenda o predici Jezus in sv. Peter sta nevidna in neslišna potovala po svetu in opazovala, kaj delajo ljudje. Nekega dne sta priromala v majhno vas. Na koncu va6i je stala revna koča. Na pragu je sedela mlada mati. ki je marliivo predla Vmes pa je c žalostnim glosom pela uspavanko otroku, ki je ležal v zibki poleg nje. V trenutku, ko je otrok hotel zaspati, je izza ogla prištorkljal sključen starec. Dve veliki posodi mleka je nosil na hrbtu. Ko je počasi prišel do mlade matere, ji ie potožil: »Star sem in slaboten, komaj še premikam noge. Ne morem dalje. Bog se me usmilil« Žena ni odgovorila besedice. Odložila je kode-Ijo, ki jo je bila pravkar začela presti in si naprtila obe posodi 7 mlekom na rame. »Pojdiva!« je rekla starcu. In sta šla. Otrok v zibki je odprl oči in ko je videl, da matere ni. je milo zajokal. i Sv. Peter se je razsrdil: »Nespametna ženal Zaradi enega samega človeka, ki zaide semkaj, ti zapusti hišo, otroka in delo 2en4\e so res nespametna bitja.« Jezu6 pa se je zadovoljno nasmehnil in rekel: »Sirota je pomagala človeku, ki je še bolj reven od nje — moj blagoslov zasluži!« To rekoč je sedel h kolovratu in začel presti. Vmes je z zvonkim glasom zapel isto uspavanko, ki jo je bila prei pela mlada mati. Otrok je kmalu sladko zaspal. Čez nekaj časa je mlada mati vsa zasopla in zaskrbljena prihitela iz gozda Jezus in sv. Peter 6ta izginila. Lahko si mislite, kako presenečena je bila žena, ko je našla kodeljo lepo spredeno do kraja in je videla, kako se otrok v sanjah blaženo smehlja. Dolgo je premišljevala in se čudila — a nikoli ni izvedela, kdo ie bil neznancc, ki je tako poplačal njeno dobro delo. Otrokova modrost Mogočni car se je sprehajal po prestolnem mestu. Srečal je otroka. Za šalo ga je vprašal: >Kam greš, otrok?« Malček je bil slabe volje in je odrezavo odgovoril: »Ne vem.« Car je bil užaljen. Ukazal je služabnikom, naj otroka ujamejo in ga zapro. Služabniki so otroka ujeli in zaprli. Čez dva, tri dni je bilo carju žal, da je otroka zaprl. Sel je k njemu v ječo in ga vprašal: »Zakaj si mi takrat odgovoril, da ne veš, kam greš — in še tako neprijazno povrhu?« Otrok je odgovoril: »Zdaj vidiš, da res nisem vedel. Kako sem mogel vedeti, da grem naravnost v ječo?« Car se je nasmehnil otrokovi modrosti in ga bogato obdaril. Krompir jim ni teknil... Dandanes si gospodinje, ki ne bi imela v svoji shrambi tudi krompirja, kar ne moremo misliti. Saj je krompir polee kruha ena izmed tistih redkih jedi. ki se je zlepa ne prenajemo. Radi ga imajo otroci in odrasli. Pred nekaj stoletji pa krompirja v Evropi še niso poznali. Šele leta 1565. so ga angleški in španski mornarji prinesli iz Čile in Peruja, kjer je prvotna domovina krompirja, v Italijo. Dva moža — \Valter Raleigh in Francis Drake — pa sta se zaman trudila, da bi razširila ta okusni sadež po deželi. Posebno v Nemčiji se kmetje kar niso mogli spoprijazniti ? tem novim poljskim pridelkom. S^Je po sedemletni vojni, ko je v Nemčiji začelo primanjkovati žita, in kmetje še zmerom niso Kako fe čevljar postal slikar. čevljar Šctina je imel sredi vasi majhno hišo. V njej je marljivo vlekel dreto in udarjal po kopitu, da se je kar kadilo. Pa ni znal samo drete vleči in žebljev zabijati v podplate, znal je tudi zanimivo prijtovedovali. Lojzek je bil pri njem kuhan in pečen. Vsak dan ga je nadlegoval s prošnjami, naj mu pove kaj s svojega potovanja po svetu. Nekega dne je Lojzek spet pritekel k čevljarju z raztrganim čevljem. Ko sta se dogovorila, kdaj bo čevelj popravljen, je Lojzek sedel na stol in zaprosil: »Mojster, povejte mi kaj I« Setina je bil ta dan posebno dobre volje, zato se mu je jezik kaj hitro razvezal. Prodirljivo je pogledal Lojzka izza velikih naočnikov, se obliznil okoli ust in začel: »Ko sem jo popihal iz Carigrada, ker se z mojstrom nisva razumela, sem se nekaj časa brez dela potikal po deželi. Ljudje so svoje čižme delali kar sami. Imeli pa so usmiljenje z menoj in dali so mi jesti, da mi ni bilo treba stradati. Napotil sem se proti Damasku, pa sem najbrž zgrešil pot, ker sem se kar na lepem znašel v kraju, kjer živijo Kurdi. To so umazani, neprijazni ljudje, ki v svoji deželi ne morejo trpeti tujca. Zcrabili so tudi mene in postal sem njdiov suženj. Ko so videli, da mi nobeno drusro delo ne gre tako izpod rok kot čevljarstvo, so me odvedli na trg, da bi me prodali dalje. To je bila moja sreča. Ko sem stal na trgu, je prišel mimo hišnik nekega paše, ki je nekoč obiskal Evrojio, in se je navduševal za vse, kar je tam videl. Hišniku se je takoj posvetilo v glavi, da bi se paši še bolj priljubil, če bi mu pripeljal evropskega sužnja. In imel je prav: za pašo je pomenil evropski suženj pravo dragocenost. Dve leti sem živel pri paši in kar dobro se mi je godilo. Izdeloval sem čevlje za pašev dvor, turške in evropske, kakor so pač zahtevali od mene. Jesti so mi dali kolikor in kar sem hotel. To so bili lepi časil Le škoda, da so tako hitro minili. Nekega dne je namreč prišel k meni sam paša. Strašno se je dolgočasil, čeprav je imel v svojem haremu okoli dvajset žena. Domislil si je, kako imenitno bi bilo, če bi bila njegova palača poslikana tako, kakor so poslikane palače v Evropi. Hotel je pač zmerom nekaj posebnega. No, in ker drugega Evropca ni bilo v bližini, je ukazal meni, naj poslikam palačo. Odgovoril sem mu, da znam samo čevlje krpati, on pa me je zavrnil, da znajo Evropci tudi slikati. Navrh mi je še zagrozil, da mi bo dal glavo odsekati, če se pri priči ne lotim slikanja. Kaj sem hotel? Glave takrat ne bi bil rad izgubil, zato sem pač ugriznil v kislo grozdje in šel na delo. K sreči sem svoj čas potoval po deželi z nekim slikarjem in se od njega naučil toliko, da sem vedel, kako se rabi čopič in kako mešajo barve. Naslikal sem na stene s pisanimi barvami pašo in njegovo spremstvo na konjih, karavane in še mnogokaj — vse v naravni velikosti. Ob pogledu na svojo packarijo pa mi ni bilo nič kaj prijetno pri srcu. Včasih se mi je zdelo, da že čutim ostro rezilo meča na vratu, zakaj paša ni poznal milosti, če se mu je kdo zameril. Ko sem svoje delo dokončal, je prišel paša, da bi si slikarijo ogledal in izrekel svojo sodbo. Pripravljen sem bil na najhujše. Tembolj sem bil zato presenečen, ko sem videl, da je pašev obraz kar zažarel od ponosa in zadovoljstva, ko si je ogledal moje zmazke. »Krščanski pes je trdil, da ne zna slikati. Poglejte, ali mi ni poslikal palače natančno tako, kot so poslikane v Evropi? Podarim ti prostost, pojdi, kamor te žene srcel« je svečano rekel. Tega si nisem pustil dvakrat reči. Bal sem se, da bi se paša utegnil premisliti, zato sem ročno pobral šila in kopita in jo odkuril. Tako vidiš, Lojzek, lahko postaneš iz čevljarja slikar, kadar ti gre za glavo!« je čevljar končal svoje pripovedovanje. Lojzek se je lepo zahvalil za zanimivo storijo, se poslovil in odšel. Že je bil daleč od hiše, ko je čevljar skozi okno zakričal za njim: »Ampak zapomni si, fant: nisem ti tega pripovedoval zato, da bi jo zdaj še ti popihal v svet in kolovratil okoli kot jaz! Lepa je tujina, stokrat lepši pa je domači kraj!« MLADA NJIVA Zima V zakurjeni sobi sedi stari ded; mraz trka na duri, na oknih je led. »I^e kdaj te bo konec, mraz volčji?« renči med kašljanjem dedek, grdo se drži. A tamkaj na mlaki se led kar iskri: vse živo otrok je, veselih očL Naj mraz kar pritiska, naj škriplje drevo — src mladih v zapeček napodil ne bo! Branko Virant, Dev. Mar. v Polju. hoteli saditi krompirja, je kralj Friderik Wil-helm I. izdal stroge ukrepe. Vsak kmet je dobil ukaz. da mora del svojega polja zasaditi s krompirjem. Takrat se je zgodila tale smešna, a resnična zgodbica: Nekega dne je kralj potoval skozi neko nemško vas. Pred trumo kmetov je obstal in jih prijazno vprašal: »No. kako je s krompirjem? Ali ste ga vsadili?« Kmetje so pokimali in ga čemerno gledali. »Tako je prav!« jih je pohvalil kralj. »Kajne, da vam imenitno tekne?« Eden izmed kmetov se je ohrabril in za-^od rnjal: »Gospod kralj, ta zelenjava ima tako grenak okus, da je vsem postalo slabo, ko smo jo hoteli jesti!« Namesto zorečih sadežev v zemlji, so kmetje jedli zgornji del krompirja — zelenjavo... Kralj se je na vsa usta zasmejal in z njim tudi kmetje, ko so spoznali svojo zmoto. Drugo leto se je kralj spet vrnil v tiste kraje. A tokrat je videl povsod same hvaležne in do-brovoljne obraze. Krompir je kmetom imenitno j teknil in je kmalu postal njihova najljubša hrana, kakor je še danes. Ruska narodna Nekoč zdavnaj je v revni koči živel drvar s svojo ženo. Nekega dne sta se oba bridko pritoževala nad svojo usodo in naprtila vso krivdo na rame Adamu in Evi, ki sta s svojo nejio-slušnostjo razsrdila Boga, da ju je izgnal iz raja in s' tem kaznoval vse ljudi. »Ce bi bila midva Adam in Eva, ne bi bila tako radovedna in neposlušna!« je rekla žena. Prav v tem času se ie približal drvarjevi koči kralj tiste dežele. Slišal je tarnanje moža in žene, stopil je čez prag in rekel: »Smilita se mi. Pojdita v mojo palačo! Tam bosta živela lepo in brez skrbi kot jaz. Jedla bosta lahko vsako jed, ki jo bodo služabniki prinesli na mizo, samo jedi, ki bo v lončeni posodi, se ne bosta smela dotakniti. Ce se ne bosta ravnala po mojih besedah, vaju bom zapodil iz palače.« Drvar in njegova žena sta se vsa srečna zahvalila dobremu kralju in odšla za njim. V palači so jima kraljevi služabniki prinesli dragocena oblačila in dobro hrano. Nekega dne je žena vprašala drvarja: »Bog ve, kaj je v tej posodi?« »To naju nič ne briga!« je odgovoril mož. »To je res.« je pritrdila žena. »Saj nisem tako strašno radovedna, a vendarle bi rada vedela, kaj tiči v posodi. Ootovo je v njej kakšna posebno imenitna jod.« . »Morda.« je rekel drvar in skornizg-n« z ramo. »Ali ne vidiš, da je pokrov privezan k posodi? Ce ga dvigneš, se bo vrvica pretrgala in takoj bodo opazili, kaj si storila.« »Bog varuj!« je prestrašeno vzkliknila žena. Ponoči je imela drvarjeva žena čudovito lepe, sanje. Sanjalo se ji je, da se je pokrov kar sam od sebe dvignil s fiosode in iz nje je zadišala neznansko dobra jed. Na notranji strani pokrova pa je bilo zapisano: Kdor použije to jed, postane stokrat bogatejši kot kralj! Ko se je žena prebudila, je hitro povedala možu, kaj se ji je sanjalo. Mož jo je posvaril: »Preveč misliš na to posodo, zato se ti pa še ponoči sanja o njej!« Ko sta zajtrkovala, je ženo obšla skušnjava in rekla je: »Kaj če bi vendarle dvignila pokrov?« »Ce že na noben način ne moreš krotiti svoje radovednosti, pa ga dvigni, ampak samo malo!« je nejevoljno odgovoril mož. In žena je res dvignila pokrov. A kaj se je tedaj zgodilo? Iz posode sta skočili dve miški iti jo ucvrli skozi okno ... Takoj nato je v dvorano stopil kralj, ki je drvarja in njegovo ženo naskrivaj opazoval. Ves jezen je vzkliknil: »Obsojala sta Adama in Evo zaradi neposlušnosti in radovednosti, sama sta pa še stokrat slabša! Niti en dan nista mogla živeti po moji zapovedi. Pri priči mi izginila izpred oči!« Drvar in njegova žena sta se vrnila v svojo kočo in živela tam v pomanjkanju in revščini do svoje smrti. Iz srca v srce Pastir planinski, hvala ti za vso naklonjenost, dobroto! Naj dobri Bog poplača ti, kar storil si zame, siroto. Ko sama v bedi sem klonila, nihče pogledal ni name, le ti si sončnih žarkov trosil v to mlado, žalostno srce... Pastir planinski, hvala ti! Ne bom nikdar te pozabila, tako kot ti bom tudi jaz tolažbo žalostnim delila. Olga Kuretova, Belgrad. Zimska noč Na nebu zvezdice gorijo, prijazno svetu se smejijo; pokriva jih meglen zastor. Rad stopil k njim bi, k njim navzgor! Povprašal bi jih: Kaj strmite, Ko gledate tja dol na nas? Mar k nam na zemljo hrepenite? — Nikar! Pri nas je zima, mraz... Božidar Žnidarič, dijak. .................................................................................... Vozim zmeraj sem in tja se, zimske in poletne čase, ako hočeš v hišo priti, skozi mene moraš iti. Sončni žarki sijejo, v tiho izbo lijejo, skozi mene pridejo, skozi spet uidejo. Močna sem tako: v6z potegnem sto; kar naprej bežim, za menoj gre dim. Deščice tanke le brž na noge, po bregu kot sanke hitijo, juhe! (•®1BJA) (•ou^o) (•n.\ijomo-5joq) (•ijnurg) Božidar Žnidarič, dijak. Skrivalnica Belgrad, Zagreb me imala rada, le Ljubljana noče me imeti; Mariboru dvakrat sem potreben, v Celju, Ptuju nimam kaj početi. Kdo sem? (•j t^j?) Polde Kukovica, Ljubljana. Bogastvo, ki ga ni mogoče ukrasti Neki vojskovodja je zavzel in razdejal grško mesto Megaru. Njegovi vojaki so oplenili vse hiše in pokradli vse imetje meščanov. Vojskovodja je zvedel, da je eden izmed meščanov velik modrijan, ki ga vsi spoštujejo. Zaželel je, da bi ga videl. Poklical ga je k sebi in vprašal, ali so tudi njemu vojaki kaj odnesli. Obljubil mu je, da mu bo povrnil vse. »Ne, ne,« je odgovoril modrijan, »meni niso vzeli ničesar, laz imam samo eno bogastvo — dušo. a te mi ne more nihče vzeti!« Basen o sebičnosti Velik pes je skočil v jasli, ki so bile polne sena. Udobno se je zleknil po senu in začel dremati. Kmalu nato se je vrnil v hlev domači vol, ki je vet dan vozil težek tovor. Bil je hudo truden in lačen. Približal se je jaslim, da bi si potolažil glad. Ko ga je pes zagledal, je skočil pokonci in začel lajati. Vol se je umaknil, čez nekaj časa pa se je spef približal jaslim in hotel jesti seno. Pes je iztegnil dolgi vrat in pokazal ostre zobe. Prav gotovo bi bil vola ugriznil, če vol ne bi hitro odskočil. Vol ga mirno vpraša: »Zakaj ne pustiš, da bi jedel svoje seno? Tebi itak nič ne koristi, ker ne ješ sena.« »To je vseeno,« je zalajal p^s. »Če ga ne smem jesti jaz, ga tudi drugim ni treba jesti!« Največja sebičnost na svetu je, če kdo nekaj prepove svojemu bližnjemu, česar sam ne more uživati. Črna pošast Nekega dne je zajec priskakljal iz gozda na polje, kjer je sijalo svetlo sonce. Nenadoma je opazil zraven sebe senco svojih dolgih ušes. Bil je prepričan, da se je priplazila k njemu rogata zver, ki bo vsak hip planila nanj in ga požrla. V divjem strahu je začel bežati, kolikor so ga nesle noge. Pa ni vse skupaj nič pomagalo. Nevarna zver je drvela z njim in je ni mogel prehiteti. Dolgo uro je tako begal okoli in hotel zbežati pred svojo senco. Nazadnje se je ves upehan zgrudil v senci nekega drevesa na tla. Tedaj je ves radosten opazil, da ga nihče več ne preganja. Zahvalil se je Bogu za svojo rešitev, rekoč: »Če mi Bog ne bi dal tako urnih nog, bi me črna pošast gotovo ujela in požrla!« Usoda Živel je drvar, ki je imel hčerko Stanko. Stanka je bila ljubka deklica. Imela je dolge rumene kodre in čudovito nežen glas. Kadar je pela, so prihiteli k njej ptički, ji sedali na rame in veselo prepevali z njo. Nekega dne je bila Stanka sama doma. Oče je odšel globoko v gozd sekat drva. Tedaj je prišla mimo koče žena Usoda. Potrkala je r.a vrata in vstopila. Stanka jo je prijazno vprašala, kaj bi rada in kako se kaj godi po svetu. Usoda je rekla: »Usojeno ti je, da boš čez dva dni nevesta našega mladega kralja!« To rekoč, je odšla. Stanka je bila na vso moč presenečena. Ni mogla verjeti, da bi se izpolnilo prerokovanje žene Usode. Ko je prišel oče domov, mu je hilro povedala, kaj je doživela. Oče pa jo je, pobožal po zlatih laseh in se nasmehnil: »Prismodica, sanjalo se ti je!« Drugi dan so šle mlade deklice na polje žet. Ta čas je prijahal čez polje kraljevič. Ko je zaslišal petje žanjic, je skočil s konja in povprašal dekleta: »Katera izmed vas zna najlepše peli?« Vse so pokazale Stanko. Kraljevič je stopil k njej in ji rekel: »Ti boš moja nevesta!« Posadil jo je na konja in zdirjala sta proti gradu. Tako so se izpolnile besede ki jih je izrekla žena Usoda. Stanka je pravično vladala ob strani ljubljenega moža in skrbela za reveže da so jo vsi radi imeli. Tudi meni je dala zlat cekin, s tem cekinom sem si kupila črnilo, papir in pe-resnik — in napisala to zgodbico. Če komu ni všeč, naj mi ne zameri! Zmanjkalo mi je črnila in papirja... Marija Pire, uS. I. razr. gimn. pri Uršulinkah v Ljubljani. Iz torbe KotUkovega strička M. J. — S pcsmico »Oče, kje si?«, ki si jo zložila pokojnemu voditelju slovenskega naroda dr. Antonu Korošcu v spomin, si imela dober namen — in to je že nekaj. A samo dober namen še ne vdihne pesmi dušo in življenje. Imeti moraš tudi pesniško žilico in poznati moraš nekoliko tudi stiho-tvorstvo. Brez tega — dobre pesmi ni! To, kar si spesnila, ni poezija, ampak v nerodne kitice zgnetena — proza. In še ta proza nič novega ne pove. Pobožno izmoli nad grobem velikega pokojnika oče-našek, pa bo ta očenašek vreden več kakor slaba pesem. Vsi ljudje na svetu pač ne morejo biti pesniki — to naj Ti bo v tolažbo. Brez zamere! V. P., uč. 1L razr. mš., Maribor. — Tudi Tvoja pesem — ni pesem. To je šolska naloga v nerodnih verzih, motiv pa je že star, kakor je stara naša zemlja. Ali bi se svet smejal Tvojemu »odkritju« v tretji kitici, kjer praviš: ' Deca pa na breg hiti z (I) smučmi in sanmi zato, ker dol hitro drči... Ljubček moj, tako znanih stvari pač ni treba ▼ verze tlačiti. Ali misliš, da ljudje še zmerom ne vedo, zakaj hitijo s smučmi in sankami na breg? Pogrevati tako vobče znanih stvari v pesmih, je kaj neplodno in nekoristno delo. Poišči najprej v sebi pesniško žilico in če jo najdeš, bom jaz prvi, ki Ti bom čestital in Ti priporočil: Nadaljuj! Dotlej pa mi bodi lepo pozdravljeni Risbe za »Kako pravimo« morajo biti narejene s črnilom ali s tušem, drugače najdejo žalosten konec ▼ — košu. Toliko v vednost vsem, ki še zmerom pošiljajo risbe, narejene z navadnim svininikom. Torej pozor, da ne bo jeze, uža-ljenosti in razočaranja! v Ženska v pisarni Ce starši dandanes premišljajo o poklicu svoje hčere, tedaj se upravičeno izprašujejo: Katere službe niso v teh časih že prenapolnjene in kateri so taki poklici, da bi človek tudi Je v prihodnosti lahko kaj zaslužil? Saj vemo vsi, da le tisti poklic zadovolji človeka, kjer se more človek povsem poglobiti in z veseljem služiti. Poklic za pisarniško moč jo poklic teh časov krize in je dandanes že prenapolnjen. Dobrih in zmožnih moči ni bilo nikdar preveč, zato je pa mnogo neizurjenih ali nezmožnih nastavljencev moškc ji.. in ženskega spola. Vsakdo bo razumel, da je takšno stanje za dalj časa nevzdržno. Zatorej je dolžnost vseh staršev, ki izbirajo za svoje otroke in z njimi vred poklice, du se zavedajo zahtev 1 bovskega poklica in da so si na jasnem, kakšne zmožnosti zahteva tu poklic od mladega človeka. Zato je najprej umestno vprašanje: Ali je vaša hčerka pripravna za pisarniško službo? — Zakaj, ni It to, da si kdo izbere poklic, ampak je tudi važno, da je mladi človek v tem pokiicu tudi zadovoljen, da se mu ta in ta služba tudi prileže. Iz zadovoljnosti v poklicu pa izhajajo tudi zmožnosti v delovanju. Kako more biti delo dobro, če se tista oseba ne počuti dobro v službi in če ni dovolj izobražena za tisti poklic? Kakšne predpogoje mora mlada hčerka v prvi vrsti izpolniti, da je moči reči, da je sposobna za pisarniško moč? Predvsem se mora zavedati svojega poklica in si ne sme misliti, da služi le v zabavo in da bo lažje dočakala možitev ali da bo »vlekla« plačo samo za to, da bo imela kaj drobiža v žepu! Ona mora svoj poklic vzljubiti in ji mora biti lepo v njem. Vseliovati mora tisto vztrajnost, da bo mogla v tem poklicu obstati leta in leta, 6aj, kdo ve, ali 6e bo sploh kdaj omožila? Biti mora tudi nad povprečnostjo inteligentna, brihtna, da ne bo nasilno utonila v množici svojih stanovskih tovarišev in tovarišic. Važno in neobhodno potrebno je znanje tujih jezikov, zakaj brez tega znanja ne bo nikoli napredovala. Manjkati tudi ne sine darovitosti za računstvo, zakaj v mnogih poklicih mora ženska na-meščenka pomagati tudi pri knjigovodstvu, mora preračunati cene blaga, delati statistike in podobno, ne pa da zna le tipkati in stenogralirati. Predvsem pa mora znati ženska pisarniška moč marljivo, čedno in urno delati. Tudi lastnosti značaja so za trgovski poklic važne in odločujoče. NajUj pa je potrebna temeljita strokovna izobrazba Za to imamo dve poti na razpolago: trgovsko strokovno izobrazbo in pa trgovsko akademijo. Prva je praktična izobrazba v kaki trgovini s tozadevnim strokovnim šolskim poukom, drupa pa je samo teoretična v šolskih klopeh. Katero od obeh poti bi bilo najboljše izbrati, je seveda stvar staršev. Odločilo se ne bo samo I a i L Obleke z jopicami in kostumi glede na denarna sredstva, ampak tudi s tega gledišča, ali hoče hčerka šo nadalje hoditi v šolo, ali pa se gre rajši praktično učit. Na vsak način dajo praktični trgovski uk najobsežnejšo podlago za vajo v poklicu in je zato boljši kot zgolj šolski pouk. Hudo narobe pa je, čo opravi hči le kak trgovski (r>?n' na hi I ro, kjer se /. bliskovito naglico vadi v stenografiji in tipkanju in jezikih, zale I tisto učenje ne more biti trdna trgovska podlaga. Pomanjkljivo znanje eo pokaže prej alej. Vsakdo in tudi mlado deklo Ima pravico, da si svobodno izbira in izbere svoj poklic. Navzlic temu ali vprav zato pa naj se ne loti kakega poklica samo zaradi zunanjih vzrokov, ker s tem škoduje sebi in drugim. Menjajoče se potrebe v gospodarstvu zahtevajo veliko od uslužbence-, ta- je posebna prednost odvajalnega jredstva Dar mol Vrhu tega delu|e milo tn ibrez bolečin. Zato uživajo odrasli in otroci radi Dar mol s»s ^SSSEA Če hoče? biti za prihodnje, že toplejše dni čedno oblečena, si pripravi obleko z jopico, s čemer ni rečeno, da bi moral biti to vprav strogi, krojaški kostum. Ce ni blago preveč debelo ali trdo, imaš pod jopico lahko celotno obleko, vendar je bolj praktično, da imaš krilo in biuzo. Prav na levi vidiš na naši risbi eno od prav ohlapnih jopic, ki bodo spomladi jako moderne. To jopico imaš lahko tudi pri krilu, ki je drugačne barve. Druga obleka ima jopico brez re- verjev in pa štiri velike, na vrh prišite žepe. Jako posebna je trelja obleka, ki je kostum z našitki na reverjih in na žepih. — Moderni kroj kimono je uporabljen na četrtem vzorcu. Ta jopica nima ovratnika in je v obliki kozaške jope. — Jako mladostno vpliva peti kostum. Tu se jopica zapenja ob strani in je zvončasto prikrojena in ima pas iz istega blaga, ki se spredaj zaveže v pentljo. — Poslednji vzorec je pravi krojaški kostum, ki zmeraj dobro pristoji in je vedno moderen. ko da je sleherni poedini nameščenec prav v go-riSču to/.adevnegn udejstvovanja. Ker je poklic, pa ne le moških, ampak tudi poklic žensk, zdij brezpogojno spojen s jiojinovanjem krize, se marajo fiosainezne delovne moči povsem prilagoditi danim delovnim prilikam. Vendar se pri tem ne sme podjarmiti osebnosti vsakterega človeka; vprav posamezna osebnost pri človeku naj hi pripomogla, da si sleherni človek prihrani svoje mesto na soncu. Tista mladenka, ki čuti, da je sposobna za poklic pisarniške moči in ki je to tudi v resnici, naj ničesar ne opusti, kar ji prij^omore k temeljiti izobrazbi v poklicu in naj se še zmeraj nadalje izobrazuje. »Mesto na soncu« ni v začetnem znanju trgovskega poklica, marveč je nad visoko frncino, ki jo je treba preplezati z veliko mero moči in vztrajnosti. Le nikar nikoli obstati! Zakaj, samo tista nameščenka je vredna sodelavka v družbi in kulturi, ki se tudi v svojem poklicnem delu bojuje in v boju zmaga. V boju so človek okrepi, povečajo se duhovne in duševne sile in pomagajo, da človek do/.ori in da postane ženska moč v pisarni odlična delavka. — Starši in hčerke, dobro preudarlte pomen poklica in njegove posledice! Prihodnost, usoda vaše hčere vam bo to poplačala! Moško obleko likaš ... tako, da najprej polikaš obe rami, in sicer podložiš blazinico. Likalnik ne sme biti preveč vroč in krpa, po kateri likaš, ne ttne b«ti preveč mokra. N.ito likaš zgornji del rekava in zgornji del hrbta. Rokav je treba pravilno položiti, da je lepo zlikan. Šiv na komolcu tvori rob rokava. Nato so na vrsti deli hrbta in sprednji del. Hrbet likamo od zgoraj navzdol, slednjič polikamo še ovratnik in reverje, kar se tudi najlepše opravi na blazinici. Ali ti fe to ie znano? Stročnice (fižol, grah, leča itd.) ne smeš oso-liti takrat, ko jih pristaviš, ampak šele potem, sicer se nikoli do mehkega ne skuhajo. Stročnice se morajo tudi čez noč namakati. Kislo zelje in ohrovt zgostiš tako, da nastrgaš vanj surov krompir. Da si prihianiš jajce, pomažeš pecivo (pečene štruklje, potico itd.), preden jih daš v peč, z oslad-kanim mlekom. Zimska jabolka, ki so že uvela, lepo olupiš, če jih prej popariš z vrelo vodo. Tedaj se lepo napnejo in se dajo lepo olupiti. Zlogovna križanka Besede pomenijo: Vodoravno: 1. Pojm, o katerem je dejal Cankar: »Ti *i kakor zdravje!« 3. Poljsko orodje. 6. Pokrajina v Palestini. 9 Staro rimsko oblačilo. 10. Tuje moško ime, krstno ime znanega slovenskega umetnika-plesalca. 11. Skupno- ime za številna otočja v Velikem ali Tihem oceanu. 13. Oblika zemeljske površine 15 Slovenska reka. 17. Izraz pri tehtanju (čista težal. 18. Jutranja padavina. 19. Večje časovne enote. 20. Govoriti s kom v drugi osebi ednine, imenovati ga »ti« 22 Odgovor na vprašanje »Kakšna?«. 24. Glasbeni simbol. 26 Nevestina oprema. 28, Besedica, s katero izrazimo možnost, govorico, splošno mnenje. 29. Hrvatski obprevratni politik in rodoljub. 31. Gora v Karavankah, znana po narcisah. 33 »Ljubo . .. kdor ga ima. 35 Boginja pesništva. 36. Nevestina oprema. 37, Kraj in železniška postaja med Trstom in Postojno 39. Znan vinoroden kraj med Savo in Sot-lo. 41 Oblika vode. 43, Izraz, ki pomeni »razume se, jasno«, 45. Planina v Srbiji, znana po lepih smuških terenih. 48. Sladek gozdni sad. 50 Posebne vrste strast, nagnenje vnema. 52. Krušna obrt 55. Otok v Malajskem arhipelu 57. Tesarsko in drvarsko orodje. 60. Poljski pridelek. 62. Prostor v poslopju, 64. Domača, preprosta oblika Jakoba. 66, Del obraza, tudi instrument. 68. Ognjeniški izmeček. 70. Pove krepko, jedko besedo, zadene v živo. 72. Tuja beseda za gospo. 73. Zemeljsko bogastvo, naslovna 06eba Cankarjeve drame. 74. Del pohištva. 75. Smešnice, norčevanje. 77. Kraj, kjer je bil Han-nibal premagan v drugi punski vojni. 79. Zapostavljati, ne upoštevati, zaničevati. 81. Vojaška terenska enota na fronti. 82. Druga beseda za vrtno gredo. 83. Splošen neuspeh, blamaža. 84. Privzgojena, prisvojena lastnost. 85. Pol celote. Navpično: 1. Vrsta psov, pasma. 2. Žlahtna kapljica. 3. Priporočati se Bogu. 4. Domače moško krstno ime. 5. Motiti celoto, kvariti vtis. 7. Ne dosti. 8. Odprt, neporaščen kraj v gozdu. 9. Sloviti psiček iz moderne ameriške pravljice »Čarovnik iz Oza«. 10. Italijansko mesto s poševnim stolpom. 11. Uhojene smeri, prehodi. 12. Skupina ptic. 14 Daljša oblika ljudeke vprašalnice, vzklik. 16. Nastavljena lovska past. 17. Skrbna bolniška vzgoja. 18. Mlinsko morito, dotočni žleb 19. Določna oblika pridevnika, ki pomeni »prijeten na pogled«. 21. Kraj prvega čudeža po svetem pismu. 23 S to besedo izrazimo prve znake življenja pri semenih. 25. Kratko moško krstno ime. 27. Govori neresnico, 28. Temelj, oporišče. 29. Rimski tiran, diktator. 30. Kraj v gledališki ali kinodvorani. 31. Azijska puščava. 32. Druga beseda za cunjo 34. Ljudske množice. 35. Trud, napor (med preprostim ljudstvom rabljena, toda tuja, spakedrana beseda). 36. Italijansko mesto ob Jadranskem morju. 37. Sestanek društvenega odbora. 38. Žensko ime. 39. Sedanji letni čas. 40. Moška navada, ženska razvada. 42. Mlinsko korito (toda drug izraz kot pri št. 18. navp). 44. Del drevesa. 46. Listnato drevo. 47 Skupna oblika predloga in povratno osebnega zaimka. 49. Visoka vzpetina. 51. Skrajšano moško krstno ime (patron otrok). 52. Druga beseda za težo. 53. Vodna žival. 54. Vežbanje, urjenje. 56 Kraj pri Litiji, znan po prazgodovinskih najdbah. 58 Trebušna bolezen. 59. Hranivo. 61. Mesto in železniška postaja pri Belgradu. 62. Pralno čistilno sredstvo. 63. Majhna razpoka, zareza 65. Domača jed. 67. Drugo ime za vinsko trto 69. Posoda za cvetlice. 70. Nadomestek, premenjava. 71. Travnik, senožet. 72. Zelo neprijeten glagol za premožne. 73. Žensko pokrivalo. 74. Domače moško krstno ime. 76. Prijetno na pogled. 78. Materi (skrajšana oblika). 80. Blodi. 81. Najboli razširjeno prevozno sredstvo. 82. Prižnica. Nedeljski listi Danes so vse naše krajine pod snegom. Pod površino te bele enoličnosti vseh reči se skrivajo njih razlike. Glej podobo božjega usmiljenja nad nami! Vse ljudi odeva eno Isto usmiljenje božje. Ce sneži, tedaj sneži za vse. Ce sije sonce, tedaj sije za vse. Za vse enako pod istim nebom. Toda vprašanje je; kako. Kako je deležna tegu daru posamezna stvar? Sneg pade na njivo in ohrani v njej speča semena. Zemlja se spočije pod snegom. Drugod pade sneg na mlado drevje in nalomi nežne veje. Drevo sloka pod težkim snegom. Poglejmo svoje katoliške vrstel Vsi smo krščeni; vsi smo klečali v istih cerkvah; vsi smo poslušali isto boijo besedo; vsem se je delil isti duhovni kruh. Ali pa iina Bog nad nami vsemi isto veselje? To mora odločiti in odgovoriti vsak sam zase. Ali je njegova duša tiha plodna njiva, ali polomljeno drevo. Posamezni duhovni pastirji so nam ob novem letu podali letno poročilo o svoji duhovni občini. _ Toliko desetin je bilo krščenih, toliko stotin je bilo ohhajnnih za velikonočni čas, toliko tisočin je bilo pa obhajanih celo leto. Toda vprašanje je zopet: kako. številke so znane človeku, srca so znana le Bogu. In le srca so mc-rodajnn. Predpostni čas začenjamo. Toda ali nam niso vojne razmere že same prinesle predpostni čas, da, celo postni čas? Mi pa se izprnšuje-mo: Kaj bomo jedli? Kaj bomo pili? S ciin se bomo oblačili? Pn če je potrebno tako izpraševanje za telo. je še bolj potrebno za dušo. Kako misli Bog o naših molitvah, o naših cerkvenih pobožnostih, o naših svetih zakramentih? Kdaj, kje, v koliko je vse to pomanjkljivo? Kdaj, kje in koliko je lo dobro? Kdo med nami bi mogel dobiti božjo nagrado? Veliko so listi v teh zadnjih dneh pisali o smučarskih tekmah v Cortini d'Ampezzo v Italiji. Trinajst narodov je sodelovalo pri tekmah za svetovno prvenstvo v smučanju. Kdaj bodo narodi tako tekmovali v skrbi za svojo dušo? Kadar se to zgodj, potom bo zopet boljše na svetu. Ko bi polovico teh prizadevanj, trudov in naporov, ki jih tekmovalci prenašajo vsak v svojem športu, žrtvovali za dušo, bi vsi dosegli nagrado. DOMAČI KINO t- JL 1 /V /? r V Izreži iz belega papirja, daljšo prngo (1) in jo v sredi pregani. Nato preriši, kot vidiš na št. 2, na oba konca obe vrhnji risbi. Nato strkljaj zgornji del jKjvsem na levo (3). Ce potem papir tako držiš, kakor to vidiš na št 4, in s kakim svinčnikom hitro premikaš strkljani papir na levo in na desno, tedaj bo petelin navidezno naglo zo-bal zrnje, ki je pred njim potreseno. Ce oba petelina še poslikaš, jo videti gibanje še bolj naravno in živo. Poč.ol ne slike si utegneš tudi izmisliti, tako na primer, kakega delavca, ki črpa vodo, ali fanta, ki skače, ali kakega klovna, ki ima zdaj resen zdaj smešen obraz itd. KUHA Makaronijev ragu Imaš pol kilograma makaronov, 30 dkg mesa, šopek zelenjave za v' juho, 3 dkg masti, sol, razrezane kumarice, žličko sardelne mažo in drobtine. Razrezano meso opražiš na masti in s čebulo, priliješ vode in dušlš do mehk,_bn z zelenjavo vred. Potem primešaš skuhane makarone in kumarice in polije5 vse z omako, ki ji dodaš sarde-line maže. Vse daš v posodo, potreseš z drobti-naini in spečeš v pečici. Rešitev nedeljske križanke: Vodoravno: 1. Itaka — 6. Duna — 11. Usoda — 16 Iberijec — 19. Merovingi — 23. Labirint — 26. Gala — 27. Avar — 82 Boter — 30. Škoda — 32. Ralo — 33. Anal — 34. Rok — 35. Saratožan — 37. Anastazij — 39. Nam — 40. Car — 41. Kij — 42. Maj — 44. Šematizem — 50. Maratonec — 56. Čik — 58. Rada — 59. Atik — 60. Sever — 62. Noter — 63. Novo — 64. Učen — 66. Etimolog — 67. Tetoviran — 69. Genovefa — 71. Emona — 72. Aviza — 73. Azana. Navpično: 1. Ibar — 2. Telovadim — 3. Arak — 4. Ki — 5. Ajas — 6. Dren — 7. Nor — 8. Iv — 9. Niš — 10. Anka — 11. Uboj — 12. Si — 13. Oran — 14. Dinamičen — 15. Anam — 16. Ig — 18. Car — 19. Mož — 20. Eta — 21. Gon — 22 Ida — 23. Laz — 24. Ali 25. T. 1. — 28. Racak — 29. Boris — 31. Askar — 32. Rajon — 36. Tat — 38. Tit — 42. Mate — 43. Jamo — 44. Šala — 45. Eto — 46. Mig — 47. Zet — 48. Eve — 49 Meta — 50. Mara — 51. Ata — 52. Ren — 53, Nog — 54. Eve — 55. Cona — 56. Čuva — 57. Kefa — 58. Re — 61. Rov — 62. Niz — 65. Na — 66. b. On — 68. Vi — 70. Oz. Zlogovnica Sestavi iz zlogov: ak, ci, hrt, i, ja, ja, ka, li, li, pa, pir, ri, rja, vam, ve, vost, ta ti, besede sledečega pomena' krvoses, država, ki ji bojna sreča ni posebno naklonjena — vrsta pesništva — posledica prehlada — delovanje, delo — postajati rjav. Prve črke dobljenih besedi ti povedo kraškega pesnika, ki je imel spomenik v Postojni, tretje črke pa bolgarsko reko. Rešitev nedeljske zlogovnice: Kolporter — Ogorek — Redek — Otopel —> Motovilo — Astrahan — Naloga — Desdemona — Indijanec — Jesti — Antika. Prve črke: Koromandij«. Četrte črke: Preporoditl / M. L., Sav, dol.: V pismu ste premalo napisali. Ne morem si prav predstavljati, kako sle prišli do tega zaključka. Ste že poskusili? Samo na ta način ste mogli priti do tega zaključka. Kaj pu se du napraviti iz tega brez preiskave, ne morem povedati. Obrnite se na strokovnjaka za ženske bolezni. Naročnica — Ljubljana: Kar opažate pri hčerki, ni tako redek |>ojov. Mnogo jih je, ki čakajo turli do JO. lela in čez. Je pač bolj slabotna, šibka, pa se le počasi razvija. Vplivati se da, pospešiti hočem reči. Ker ne pišem receptov, stopite do zdravnika, da vam zapiše odgovarjajoče zdravilo. Š. A. O.: 12 let starega sina imate, ki je le/al za vnetjem kostnega mozga 20 mesecev. Bi", je trikrat operiran. Zamavčili so mu noge z»i tri mesece. Vseh 20 mesecev mu je teklo iz obeh nog. V mnju 1040 ste ga pripeljali domov v upanju, da doma ozdravi. Iz leve noge mu še na dveh krajih teče. ■ Obe nogi sta trdi v ko. lenih. Kam bi ga peljali, da ozdravi? Mislite, da je bolezen dobil zaradi prehlajenja. Vnetje kostnega mozga povzročajo kužne kliee, ki prihajajo navadno po krvi v kost. To je dolgotrajna bolezen, ki se vleče skozi leta in leta. Posamezni deli kosti odmirajo, se odluščijo in povzročajo gnojenje. Odmrle koščke kosti je potrebno odstraniti. Rana se potein zaceli. Pojavijo pa se spet na drugih mestih. Ne smete izgubiti |M>trpIjen ja. Fanta peljitc nazaj v bolnišnico, Potrebno bo noge zopet rentgeno-loško pregledati, odluščene kosti pa odstraniti. »Mlada mama«: Če so podatki točni, vam je pričakovati poroda 20. marca. Lahko pa jc nekaj dni prej ali pozneje. A. S. Lj. M.s Na vaše vprašanje sem odgovoril v nedeljo, 2. febr. Kaj niste brali? S. Š. R.: 30 let ste stari, mizar. Vedno vesel. Zadnje čase pa ste se pogreznili v premišljevanje. Tarejo vas različne nadloge. Z določnostjo ne morem trditi, da so bolečine, ki se sprehajajo po vas, revmatičnega izvora. Verjetno pa je. Če vam je zdravnik po ponovnih preiskavah rekel, da ste brez skrbi, verujte in se ne menite več za to. Zaradi ledvic pa si dajte pregledati vodo. Bolečine, ki se pojavljajo v trebuhu, so v zvezi z nerednim iztrebljanjem. L. M. Sv.: Da jte si pregledati srce. Iz enega samega znaka, ki ga navajate, ne morem sklepati na nobeno določeno bolezen. M. R. T.: 10 let starega sina imate. Nemiren je, preden zaspi. Trese ga in privzdiguje. Kadar pa zaspi, ga čuka zdaj v nogah, zdaj v rokah. Vso noč ni pri miru. Pred meseci ga je ugriznil pes. Vprašujete, ali je to samo navada ali bolezen.. Nevšečnosti, ki jih opažate pri otroku, niso samo navada, ainpak bolezen,- ki je živčnega izvora. Obrnite se na strokovnjaka za živčne bolezni. J. Š. 22: Opazujte se vestno vsaj mesec dni. Če boste opazili kaj sumljivega, pojdite takoj k zdravniku. Vzdržnost je potrebna toliko časa, dokler ni po zdravnikovem dognanju izključena vsaka možnost. P. A. Lj. S. o.: Po opisu sklepam, da imate kronični črevesni katar z drisko. Poskusite z jabolčno kuro. Dva dni ne jejte ničesar drugega kakor petkrat na dan po 100—200 g olup-Ijenih, nastrganih jabolk. En teden sc potem hranite, kakor ste opisali, potein pa preidite polagoma na normalno hrano. M. S. Lj. T. c.: 31 let ste stari, samski. Že od nekdaj ste bolj rahlega zdravja. Pljuča so zlasti občutljiva. Večkrat imate temperaturo do 37.6° C. Ponovno ste bili rentgensko pregledani. Dognali vam niso ničesar. Bojite se pa vseeno, da se ne bi razvila kakšna jetika. Prav je, da ste vestni, pozorni na svoje zdravje. Vendar pa zaupajte in verujte zdravnikom. Ne brskajte in ne iščite, česar ni. Kje in kakšna je bulica, si iz vašega opisa ne morem predstavljati. J. J. Lj.: Vodo dajte pregledati. Po opisu sicer ne Iki kaj posebnega. Prav pa je, da izključite vsako možnost. M. K. Lj.: Iztok ima veliko različnih vzrokov. Kateri je pri vas, ne morem brez preiskave povedati. Dostikrat je še s preiskavo težko dognati. Mislim pa, da je v zvezi tudi z vašo konstitucijo. ' Prepogosto izpiranje pa več škoduje kakor koristi. Poskusite, da se boste okrepili. Za svet povprašajte še v ženski posvetovalnici v bolnišnici z u ženske bolezni. Ne vidim pa vzroka, zakaj ne bi mogli postati mati. J. H. G.: Bolezen jc dolgotrajna. Zato ne smete izgubljati že takoj v začetku upanja in potrpljenja. Navadno se da to z operacijo lepo odpraviti. Zdravljenje po operaci ji pa traja dva do tri mesece. B. Č. D. N. n.: Nikakor se ne morem strinjati z vami zaradi vaše žene. To. kar trdite, bi bilo mogoče sprejeti šele takrat, če po vestnih preiskavah ne bi bilo mogoče najti nobene organske napake. Najprej je potrebno izključiti to. II. N. P.: Kaj pride za vas v poštev, ali samo nov izhod iz želodca, ali pa odstranitev želodca, more odločiti operater. Z današnjo tehniko in izvežbanostjo operatorjev dosežemo prav lepe uspehe. Večje nli manjše težave pa iKiste tudi še po operaci ji čutili. Tem se ni mogoče izogniti. Vsem: Kdor se ne podpiše s polnim imenom, ne dobi odgovora. Ločitev ali razpm-oka? Z. St. Lj. Zaradi za-konolomstva z vaše strani z neporočeno žensko bo vaša žena lahko dosegla ločitev zakona le zaradi vaše krivde in ji boste morali plačati svojim dohodkom in stanu primerno preživnino, ki bo v vašem primeru znašala okrog 1500 din mesečno. — Ce so vaše navedbe resnične, da zaradi organske napake pri ženi sploh nista imela nikdar nič skupnega, potem lahko dosežete, da se vaš dosedanji zakon proglasi za neveljavnega. 0 zatrjevanj organski napaki bodo pač zaslišani zdravniki-izvedenci. Ko dosežete tudi pred cerkvenim sodiščem izrek o ničnosti zakona, ne bo nobene ovire, da se znova poročite. — Navodila za postopek lahko dobite pri domačem župniku. Težave druge žene. K. M. Poročili ste vdovca in sedaj ščuvajo že odrasle hčere moža zoper vas in zahtevajo, da moža pustite in da se od njega ločite. — Če vi sami ne daste povoda za ločitev, vas od moža sploh ne morejo ločiti, če to sami nočete. Zato vam svetujemo, da sploh prezrite spletke vaših pastork in se res brigajte za moža, ki je zaradi starosti pač potreben skrbnejše nege. Če bi vas pastorke javno napadale ali žalile, lahko zahtevate zaščito sodišča. Sicer pa bo boljše, tiho vztrajati kot žena in se IkkIo končno pastorke že unesle. Plačilo za delo. A. T. T. Delo morate plačati tisti osebi, kateri ste sa naročili in ki je delo tudi izvršila. Če naročite delo tesarju, ki je samouk in nima spričevala za pomočnika ali mojstra, ste mu kljub temu dolžni plačati ceno, za kolikor ste se pogodili, odnosno, če cena ni hila številčno določena, ste dolžni plačati primerno ceno in bo v sporu primernost cene sodišče določilo po zaslišanju izvedencev. Pričnina. A. I. T. Vsaka priča ima pravico do povračila potrebnih stroškov, povzročenih s potovanjem v kraj zaslišanja, z bivališčem v tem kraju in s povratkom iz njega. Ta zahtevek gre zoper stranko, ki jo je predlagala v dokaz, če pa ima ta siromaško pravico, zoper državno blagajno. Za zamudo časa sme zahtevati odškodnino samo, če je zbog tega občutno oškodovana v dnevnem zaslužku. Če ste zaradi poziva sodišča prišli 220 kin daleč h sodišču kot priča, imate pravico do povračila vseh potrebnih stroškov. Zakup zadružne paše. K. 0. B. Leta 1039 ste oddali za dobo petih let v zakup zadružno pašo za določeno letno plačljivo zakupnino. Čeprav se vam zdi takrat določena zakupnina za današnje razmere prenizka, ne morete zakupne pogodbe enostransko pred potekom petletne dobe niti BDremeniti niti razrušili. Kaj pa v obratnem pri-;*eru, če hi kupna vrednost dinarja narastla? Kljub temu bi vam moral zakupnik plačevati pogojeno zakupnino. Trojne orožne vaje in službeni prejemki. F. K. R — V maju ste bili poklicani na orožne vaje. Tekom orožnih vaj ste bili dvakrat na enomesečnem dopustu. Podjetje vam je izplačalo službene prejemke le za prvih 28 dni, ne pa tudi za drugih in tretjih 28 dni, čeprav ste za časa dopusta zopet delali pri podjetju. Vprašate, ali uslužbencu res ne pripada plača tudi za drugih in tretjih 28 dni orožnih vaj. — Po § 221 obrtnega zakona pripada uslužbencu pravica do njegovih denarnih prejemkov za čas štirih tednov orožnih vaj, ako je njegovo službeno razmerje nepretrgoma trajalo leto dni. V vašem primeru vam pripadaio službeni prejemki nedvomno za štiri tedne. Nastane pa vprašanje, ali ...........................................iii ' 1DREŽITF ......................iiiiiiiiiiiiiihiiiiiiii | odgovarja samo na vprašanja, ka g I terim ie priložen tale odrezek 1 »Slovenec«, O. febr. 1941 | 3 S riimiimiis ciiimiiiiiimim.....i......mniinmmiMHunnnmimmmiimmmimimiiiHMHmmiii^ je smatrati z dopustom prekinjene orožne vaje, ki 6te jih nato zopet nastopili, za ponovne orožne vaje, za katere bi imeli zopet pravico zahtevati službene prejemke. O takem sporu bi bač moralo odločiti sodišče, ker zakon v tem oziru ni popolnoma jasen. Primer, ko je bil uslužbenec v enem in istem lftu dvakrat poklican na orožne vaje in je obakrat zahteval od službodajalca izplačilo službenih prejemkov, vselej za čas Štirih tednov, a jih službodajalec za čas drugih orožnih vaj ni hotel izplačati, je sodišče že obravnavalo. Prvo sodišče je razsodilo tako, da gre uslužbencu za nadaljnje orožne vaje mezda le v onem znesku, ki stoji s štiritedensko mezdo v istem razmerju, kakor službena doba med obema orožnima vajama z enoletno dobo. Prizivno sodišče pa je prvo sodbo spremenilo in priznalo uslužbencu mezdo tudi za vse štiri tedne drugih orožnih vaj. Odbilo pa je od te mezde vrednost hrane, ki jo je uslužbenec dobival pri vojakih, ker mu je bil za časa orožnih vaj prihranjen strošek za prehrano. Kakšno stališče bi pa zavzelo sodišče v vašem primeru, ko gre prav za prav za ene orožne vaje, ki so bile dvakrat z dopustom prekinjene, ni mogoče vedeti, da ste bili dvakrat, odnosno trikrat na orožnih vajah. Če pa bi to res bilo tako, bi morda s svojim zahtevkom, da 6e vam izplača mezda še za dvakrat po 28 dni ob drugih in tretjih orožnih vajah, uspeli, kakor je uspel uslužbenec v gori navedenem primeru, ko je bilo prizivno sodišče mnenja, da bi bilo proti intencijam zakona, če bi zaradi izjemnih razmer, ko država rabi vojno silo, trpel socialno šibkejši, to je službojemalec, ne pa službo-dajalec. Stroški za rcjenca. J. M. R. - Stroške za vzrejo otroka vam je dolžan tisti plačevati, ki vam je dal otroka v oskrbo, torej predvsem nezakonska moti. Nezakonski oče je dolžan plačevati za nezakonskega otroka Preživnino za otroka mora pač izterjati varuh nedoletnega otroka. — Svetujemo vam, do se sporazumele z nezakonsko materjo, da vi prevzamete varuštvo nad otrokom in potem vi s pomočjo varstvenega sodišča vse potrebno ukrenete, da boste čimprej dosegli od nezakonskega očeta redno plačevanje preživnine. Patent. »Loke—Peč«, Na vsa vprašanja, ki ste nam jih poslali o patentu, patentni pravici, o priglasitvi patenta, o zaščiti patenta itd., boste našli odgovor, če preberete zakon o zaščiti industrijske svojine, ki ga najdete v »Uradnem listu« pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 2. junija 1922, št. 58. Če se za stvar resno zanimate, prosite Upravo za zaščito industrijske svojine v Belgradu, da vam pošlje tiskana navodila za priglasitev patenta. V teh navodilih boste našli vse potrebne podatke o tem, kako je treba patent prijaviti in tudi, koliko znašajo takse. Poleg tega je v njem natisnjen tudi seznam zastopnikov, ki se največ bavijo s patentnimi zadevami. Preobširno bi bilo, če bi ta navodila na tem mestu ponatiskovali. Neborec. J. Š. Potrjeni ste k neborski četi in vprašate, ali bi po odslužitvi vojaškega roka lahko prišli v službo k orožnikom, policiji ali k železnici. — Orožnik ne morete postati, ker zahtevajo za sprejem v orožniško službo med drugimi pogoji tudi to, da je prosilec odslužil vojaški rok v glavnih vrstah orožja vojske in mornarice. Neborske trupe se pa štejejo za pomožne vrste vojske. K policiji boste pa lahko prosili, če ste najmanj 170 cm visoki, Za policijskega stražnika se namreč zahteva taka višina Za železniško službo boste tudi lahko prosili Tudi za druge vrste državne službe lahko prosite, če boste zvedeli, da je kje kakšno služi teljsko ah podobno mesto prazno. Odpoved stanovanja. M. R. Stanovanje imate v zelo slabem stanju in je nujno potrebno popravila. Ker pa ob času popravil svojih stvari nimate nikamor dati, ste primorani stranki, ki stanuje v vaši hiši, odpovedati. Ali bo stranka lahko odpovedi ugovaijala? — Najemnik bo uspešno odpovedi ugovarjal ker takega odpovednega razloga, kakor ga vi navajate, uredba a stanovanjski zaščiti ne pozna. Če bi vi najemnikovo stanovanje sami rabili za osebno stanovanje, ali za opravljanje pridobitnega dela, ali za svoje oženjene sinove ali omožene hčere, bi lahko odpovedali. Nr. Oba kluba sta pri polaganju računov za zadnje poslovno leto ugotovila, da se klubsko življenje stalno poživlja in da napreduje. Mcdklubskega tekmovanja se udeležuje Lšk s štirimi moštvi, Centralni š. k. pa s tremi. Vsa ta moštva imajo v svojih skupinah najl>oljše izglede za zmago * V medklubskem tekmovanju za prvenstvo Slovenske šahovske zveze je bilo v mariborski, celjski in ljubljanski skupini odigranih že nekaj tekem V mariborski skupini je š. k. »Vidmar« premagal Železničarski š. k. in Mariborski š. k. ter si že skoraj zagotovil zmago. V celjski skupini je vzbudila pozornost zmaga š. k. »Šoštanj« proti drugemu moštvu Celjskega š. k.-a. V ljubljanski skupini sta bili v 1. razredu odigrani že dve koli. L š. k. 1. je premagal L. š. k. II. z rezultatom ? : I in Centralni š. k. II. z rezultatom 4'A: 2'A (1). Centralni š. k. I. je zmagal v tekmi s Centralnim š k. II. s 6Va: 1 J-ž in s š. k. »Triglav« 7:1, tako da je trenutno v vodstvu. Prvo moštvo Centralnega š. k.-a je letos precej ojačeno in predstavlja zelo resnesa konkurenta državnemu prvaku, L. š. k-u. * Veliko šahovsko prireditev so imeli zadnjo nedeljo v prostorih Beogradskega šah. kluba. Najmočnejši klub Belsrrariu je nastopil istočasno s tremi moštvi proti š. k. Grafičar, reprezentanci Pančevo in proti š. k. »Čigorin«. Beo-gradski š. k. je v vseh tekmah zmagal z rezultati: proti š. k. Grafičar t> : 2, proti reprezentan- ci Pančevo 10 : 0 in proti š. k. »Čigorin« 5K:2K. V borbo je poslal Beogradski š. k. večinoma mlajše igralce., , Tz velike medmestne tekme med Ljeningra-dom in Moskvo v januarju je današnja partija Smislov — Rabinovič 1. e2—e4, e7-e5; 2. Sgl-f3, Sb8-c6; 3. Lfl—b5, a7—a6; 4. Lb5—a4, Sg8—fb; 5. 0-0, Lf8-e7; 6. Tfl-el, b7-b7-b5; 7. La4—b3. d-7—d6; 8. c.2—c3, 0—0 (druga možnost je tukaj Sc6—a5. Lc2 c?—c5 itd.) 9. d2—d4 (nekateri priporočajo na tem mestu pripravljalno potezo h2—h3, kar pa ni potrebno.) Lc8—g4; 10. Let — e3 (najboljše bo na tenf mestu najbrže d4—d5!) TfS—e8 (to je dvomljive vrednosti). Vpoštev je prihajalo e5Xd4, c3Xd4 Sc6—a5, Lb3—c2 Sa5— c4 ali tudi Sf6Xe4, Lb3—d5 1»8—d7, LXe4 rl6—d5 in e5-e4.) 11. Sbl—d2, d6—d5; 12. h2—h". Lg4—h?: 13 g2—g4, Lh5—gb; 14. d4Xe5, SfbX e4; 15. Sd2—fl (črni »dc kmet sedaj pade.) Sc6 —a5; 16. Lb3Xd5, c7—cb; 17. Ld5Xe4, Lg6X e4; 18. DdlXd8, Le7Xd8 (na TXd8 pride seveda Lb6.) 19. Sf3—d2, Le4—d3 (ni šlo t'Xe5 zaradi Id4, tako da iina sedaj beli končnoveljavno kmeta več v dobri poziciji.) 20. Le3—d4, Ld8— g5; 21. Sd2—e4, Lg5—f4; 22. Se-I—c\ Ld3—g6; 23. 1)2— b3, TeS— b8; 24. Sfl-e3, Sa5—b7 (Črni stremi za tem, da bi privedel v pozicijo različne lovce po zamenjavi obeh -skakačev.j 25. Sc5X b7, Lf4Xe3; 26. TetXe3, Tb8Xb7; 27. f2-f4 (črni je v zelo težki poziciji in kljub različnim lovcem nima izgleda na remis.) Ii7—h6; 28. f4 — F5, Lg6—h7; 29. e5-e6. f7Xe6; 30. Te3Xe(>, Taf>—c8; 31. b3-b4. Kg—f7; 32. lat—el. Tcfi— c7: 33. Kgl—f2, ab—u5; 34. a2-a3, a3Xb4; 35. a3Xb4 Tc7—c8; 36 Kf2-g3, Vb7-d7. 37. Kg3-f4, Kf7—f8 (beli nopad je tako silen, da črnemu manjka potez Sedaj sledi hiter koncc.) 88. Ld4 —c5+, KfS-f7; 39. Tc6-e~+, Id7Xe7; 40. Tel Xe7 + , Kf7—f6 (na KgS odloči Ld4.) 41. h3-h4 (grozi g4—g5+ z matom, tako Ha mora dati črni figuro.) Lh7Xf5, 42. g4Xf5 in črni sc je vdal, ker tudi sedaj ne more dolgo branili mata. Smislov, ki je velika nad« ruskega šaha, je odigral partijo zelo zdravo in močno. Najmodernejša angleška pokrivala, podobna čeladam. Zlati rudnik na kolodvoru V shrambi za prtljago na kolodvoru v Lyonu je bila med drugo prtljago tudi vreča, ki je niso mogli nikomur izročiti, ker ni bil lastnik na njej označen. Neki uradnik je vrečo pazljivo pregledal. Videl je, da je malo strgana. Iz radovednosti je segel z roko v odprtino in je na veliko začudenje izvlekel iz nje pest zlatnikov. Zadeve ni prijavil oblastem, temveč nekaterim prijateljem, ki so zlato prodajali. Čeprav so bili zelo previdni, so jih vendar zasledili. Prodali so že 400 zlatnikov, 500 pa jih je bilo še v vreči. Vsebina vreče je bila ocenjena na več milijonov Irankov. Klinika za učence, ki so dobili v šoli »slabo« Pa ne pri nas, ampak v Ameriki. Na vseučilišču v Minneapolisu je ustanovljena klinika, ki si je postavila nalogo, zdraviti dijake v bolezni, ki se imenuje »slabo« ali »nezadostno«. Zdravniki in psihoanalitiki na tej kliniki preiskujejo dijake, zakaj so imeli tako slabe uspehe ter jim predpisujejo potrebna zdravila proti »šolski umrljivosti« ali padanju. Na misel, ustanoviti takšno kliniko so prišli takrat, ko so statistično dognali, da na ameriških srednjih šolah le 5% dijakov redno v osmih letih zdela gimnazijo, vsi drugi pa popadajo ali morajo celo zapustiti šolo. Pravijo, da bo imela ta klinika mnogo dela in mogoče tudi uspeha. V kratkem času se je zateklo po pomoč v novo kliniko 4000 dijakov Kako v Nemčiji pobijajo jetiko V vseh civiliziranih državah je jetika še vedno prava ljudska bolezen. Tako je na Jaf>onskem, kakor v Nemčiji, na Norveškem ali kjer koli. V Nemčiji država najskrbneje pobija to pošast. Ustanovljeni so dispanzerji za zdravljenje, preiskovanje krvi, za rontgenske slike in podobno. Vsak zdravnik mora vsako bolezen prijaviti. Ce ima kdo hripo z visoko temperaturo, vnetje rei»rne mrene, majhno temperaturo, pa toži o stalni utrujenosti, mora takoj na pregled. Na pregled mora tudi njegova bližnja okolica, drugi uradniki v uradu ali delavci v delavnici, starši, zakonski drugi, otroci itd. Pregled se vrši zato, da bi morebitno bole-ira ži v kali utrli. Bolnik »atn grkk v uvod la Nemški in italijanski vojak na straži na nekem letališču ob Rokavu. O možu, ki zbira možgane Na svetu žive ljudje, ki zbirajo vse mogoče reči. Ta se strastno vrže na zbiranje znamk in živi res s srcem samo pri tem poslu, drugi bo neumorno lovil in zbiral metulje, tretji zopet razglednice, četrti serije vseh mogočih cigaret. Toda to je postalo že nekam vsakdanje in razumljivo. Da bi pa kdo strastno zbiral možgane, nak, tega j)a ne. Tega pa še nismo slišali, tudi nam kaj takega nikdar na misel ni prišlo. Pa je vendar res. V Parizu na Sorbonni, znani pariški univerzi, živi profesor A., ki je spremenil nek svoj laboratorij v muzej, kjer ima zbranih in v alkoholu konserviranih že nad sto možganov. S|>ravlja jih v alkohol in v steklenih jK>sodah, na vsaki steklenici je listič v točnimi podatki, čigavi so ti možgani, kako veliki so in koliko tehtajo. Ta učenjak se obrača s prošnjami na razne živeče velike osebnosti s prošnjo, da bi mu zapustili v opo-oki — ne svojo premoženje morda, temveč možgane. Če dobi kake možgane, ootem jih najprej stehta in zmeri. Povprečna teža možgan znaša 1307 gramov. Pri zelo nadarjenih ljudeh je teža možgan često visoko nad to povprečno težo. Tako so tehtali možgani pesnika lorda Byrona 1807 gramov, možgani ruskega pesnika Turgenje-va celo 2012 gramov. Velika teža možganov torej nikakor ni kaka nevarnost za nadarjenost, pa le do določene meje, kajti rekordna teža možganov, ki jih ima profesor A. v svoji zbirki, znaša 2S50 gramov in to so možgani — idiota. Profesor A. je prepričan, da bo v interesu znanosti dobil mnogo možganov zanimivih, nadarjenih ljudi, kakor tudi možgane izrednih vlomilcev, pijancev in podobno, da bo lahko ii.ida!iea pri suhozemskem letalstvu. V drugih državals ki so s strmoglavimi poleti začeli brez izkustev, je bilo seveda tudi mnogo žrtev tega novega načina bojevanja. Za dobro voljo Vratar: »Gospod, kdaj naj vas zjutraj zbudim?« Profesor: »Bom ie zjutraj zvonil in povedal, kdsj me zbudite. « Usoda abesinskega neguša Stara abesinska pripovedka pripoveduje o nekem rasu, ki je moral oditi v puščavo zaradi nezvestobe in izdajstva nekega svojega podrasa. Zadnji zvesti prijatelji, ki jih je še imel, so mu svetovati, na) vzame na pot »djembijeh«, meč in »agasaz«, mulo. Dali so mu sorgeno — nekaj kaše in bronda — surovo meso; bodi srečen drugod, so mu dejali. Ras pa ni hotel slediti temu dobro mišljenemu nasvetu. Osla je sicer vzel, ni pa ga hotel natovoriti s kašo in mesom, marveč ga je preobložil z znaki svojega kraljeskega dostojanstva, na glavo si je dal kraljevska znamenja in je tako šel v pregnanstvo. Kmalu so se mu pridružili hudobni duhovi. Vabili so ga, se mu prilizovali in ga hoteli zapeljati. »Vrzi proč kraljevski senčnik in imel boš vodo, odvrzi kraljevski ščit in imel boš senco, vrzi krono v pesek in imel boš jestil« Kralj pa je ostal stanoviten. Vedel je, da se ne sme odpovedati nobenemu znaku svojega dostojanstva. če ga hoče zopet dobiti nazaj. Tako je hodil okrog m blodil mesece in mesece, trpel je telesne in duševne muke, zli demoni mu niso dali miru, porogljivi duhovi so se mu režali v puščavi, dokler ni stal nekega dne pred vrati velike palače, kjer se nihče ni mogel upreti njegovemu pogledu, ki je šel skozi pekel muk in trpljenja. Ta pravljica je — upravičeno ali neupravičeno — igrala v življenju abesinskega neguša za časa njegovega bivanja v tujini veliko vlogo. Na njo se je lahko spomnil, če so ga mučili spomini ali ga je zadela sramota ali so ga mikale skušnjave. Kajti, četudi je bil Haile Selasie nekoliko bolj praktičen kot bajeslovni kralj in je poleg znakov svojega kraljevskega dostojanstva odnesel v tuiino tudi dobršen del svoje blagajne in zakladov, so ta sredstva vendar komaj zadoščala za stanu primerno življenje v dragi tujini. Največ časa je preživel v mikavnem, popolnoma v srednjeveški sen potopljenem angleškem mestecu Bath. Tu si lahko skoraj vsako jutro srečal pod gotskimi arkadami redko, menihu podobno silhueto bivšega cesarja, ki je resno in v misli zatopljen korakal proti svoji hiši Haile Selasie je upal, da ga bo angleška vlada po njegovem porazu slovesno priznala ter moralno kakor tudi gmotno podprla. Kmalu pa je spoznal, da ga je to lepo upanje razočaralo. Cham-berlain je vodil politiko miru in Haile Selasie je bil »žrtev« te politike. Ko je angleška vlada s »status-quo« pogodbo z Italijo januarja in aprila 1. 1938 ne samo dejansko, ampak tudi pravno priznala italijansko posest v Abesiniji, je Haile Selasie zgubil vsak temelj za kako nadaljnje upanje na angleško pomoč. Njegov zadnji apel na Zvezo narodov maja 1938 je bil »glas vpijočega v puščavi«, brez odmeva. Strmoglavljeni afriški cesar je takrat stal na tribuni in je opominjal in rotil za- stopnike bele rase na osnovne temelj« njihovih pravnih določb. Pa ta klic ni nič zalegel. Dejstva »o pač bila premočna. Zveza narodov je prepustila svojim članicam popolno svobodo, da novo nastalo stanje v Abesiniji priznajo ali ne. To so bili najbolj črni časi za Haile Selasija. Denar mu je poSel. Ker je na veliko podpiral abe-sinske begunce, je sam obubožal. Več izkušenj je prišlo nadenj. Najprej menažerji iz Hol!ywooda s ponudbo za sodelovanje pri filmu, potem lastniki časopisov z bajnimi ponudbami za njegove spomine in končno ljudje, ki so mu nasvetovali, da je najboljše, če se pobota z Italijo, za kar mu je še vedno odprta pot pod pogojem, da opusti misel na svoje suverene pravice in se vrne v Abe-sinijo kot vazalni vladar. Haile Selasie je vse po vrsti odklonil. Prodal je inventar abesinskega društva v Londonu, prodal je na dražbi svoj srebrni pribor, celo najpotrebnejšim predmetom se je odpovedal. le dolgo ni bilo več v angleških listih nobene slike bivšega neguša, ki igra ping-pong, fotografi ga niso nič več zasledovali, da bi ga slikali. Neguš? To je stara »nehspaper story« — stara časopisna zgodba, za katero se nihče več ne zanima. Neguševi prijatelji pravijo, da si jih je s svojo skromnostjo mnogo pridobil, pa niso hoteli mirovati. Okrog abesinskega samostana v Jeruzalemu, v okviru koptske cerkve, so se zbirali abe-sinski emigranti. Od tu so podpirali neguša v Londonu, pošiljali poročila in pomoč rasu Birru v notranjščini in ga nagovarjali k uporom, tam si lahko videl visoko postavo najaktivnejšega abesinskega generala Abeb Aragia, kadar je preoblečen prišel iz Abesinije. Tudi nekaj belih prijateljev je neguš imel. Na njegovi strani je bil francoski pravnik Gasten Jezi, ki je njegovo stvar pred vsemi mednarodnimi ustanovami pravno zastopal, od misterioznega gospoda Ricketta, ki si je svoj čas pridobil abesinske petrolejske koncesije, pa je dobival gmotno podporo. V tako življenje se je vdal neguš in tako bi živel naprej, če se ga ne bi nekega dne spomnili gospodje politiki iz Whitehalla. Zopet so se začela pogajanja med Haile Selasijem in angleškim zunanjim ministrstvom. Pogajanja niso šla gladko in hitro izpod rok, ker so Angleži zahtevali od njega marsikatere koncesije, ki jih je težko dovolil. Končno, ne vemo kdaj in na kakšni podlagi — so se zedinili. Nekaj tednov je že Haile Selasie na meji Abesinije, od koder poziva svoje rojake na odpor. Seveda njegova bodočnost in sreča, ki se mu je trenutno nasmehnila, ne zavisi samo od krajevnih zmag v Abesiniji in Afriki, temveč bo dokončno urejena šele takrat, ko se bodo končno-veljavno urejale razmere po končanem sedanjem evropskem sporu. pobijanje tuberkuloze, kjer ga brezplačno zdravijo. V Nemčiji je navada, da bolnikova rodbina naknadno plača stroške za zdravljenje. Zdravljenje jetike pa je brezplačno. Neozdravljive bolnike pošljejo v posebne bolnišnice. Tudi jx>tem, ko pride bolnik iz zavoda, je še vedno pod oskrbo dis-anzerja. Bolniki dobivajo tudi boljšo in izdatnejšo rano. Willkie — »i je najprej kupil protiplinsko masko in čelado Ovire iz hlodov, ki so postavljene pred vhode ▼ nemška pristanišča. Ameriške radijske postaje so v obliki reportaže prenašale prihod Willkiea v London. Najzanimivejši je tisti del, ko je odšel Willkie takoj po prihodu v London s svojim spremstvom v n^ko trgovino in si kupil plinsko masko ter šleiu. Kupil je tri maske in šest jeklenih šlemov. Bivši komunistični poslanec je kopičil živila Iz Francije poročajo, da so oblasti zaprle bivšega komunističnega poslanca Leona Boserdona zaradi nedovoljenega kopičenja življenjskih potrebščin. Oblasti so dobile prijavo, da se nahaja v njegovem stanovanju velika količina živil. Uvedle so preiskavo, pa niso ničesar našle. Odslej so na možakarja bolj pazili. Pred sedanjo vojno je bil komunistični poslanec svojega okraja in je v vsej okolici organiziral mnogo komunističnih celic. Sploh je bil znan kot komunistični gorečnež. Nekega dne so opazili, kako se vozi po njegovem dvorišču sem in tja voz sena. To je bilo dovolj, da ; so voz preiskali. In res so našli pod senom vreče j moke, krompirja in drugega živeža. Mož je moral j priznati, da je vsebina njegova. Pri naknadni preiskavi so našli v njegovi hiši celo skladišče živil, ' ki jih v trgovini že več mesecev sploh ni mogoče dobiti. Sodilo ga bo sodišče po zelo strogi uredbi, ki predvideva silno visoke kazni. Rim je dobil bolnišnico za ranjene nemške letalske oficirje V neki moderni rimski zgradbi so ustanovili bolnišnico za ranjene nemške letalske oficirje, ki se bore na italijanskih frontah. Nahajala se bo jx>d upravo nemškega letalskega jxweljstva v Italiji. — Tudi bolniško osebje bolnišnice bo nemško {60 ljudi). Dragoceno darilo Aga Khan, verski poglavar indijskih muslimanov, bo praznoval 1. 1945 diamantni jubilej. Za zlati jubilej v letu 1929 je dobil po starem muslimanskem izročilu od svojih pristašev dar v obliki velike kepe zlata, ki je bila tako težka, da je znašala točno njegovo dvojno telesno težo. Za leto 1945 pa so sklenili njegovi verniki, da mu bodo položili pred noge zbirko diamantov, tako težko, kolikor znaša njegova telesna teža. Sestavili so že tudi seznam, koliko morajo posamezni stanovi prispevati. Ker ima Aga Khan 275 angleških funtov, bo morala imeti zbirka 623 000 karatov. V denarni vrednosti je to nad poldrugo milijardo dinarjev. To pa seveda le, če bo častitljivi poglavar muslimanov do takrat ohranil isto težo. Po pisemskih znamleah spoznajo pisca Iz Prage jioročajo: Da bi poštne znamke kdaj mogle anonimne pisce izdati, so nam pač še pred nekaj leti ne bi niti sanjalo. Kdor pa dandanašnji s pisalnim strojem napiše ža'jivo pismo in se ne podpiše, je vendarle v nevarnosti, da ga izsledijo. Nova dognanja na področju raziskavanja raznih krvnih skupin nuja jo možnost, da je moči tudi v drugih telesnih tekočinah, kakor n. pr. v slini, želodčnem soku in v solzah dognati snovi iz posameznih krvnih skupin. Majcena količina sline, ki je fiotrebna za nalepljenje kake znamke, ostane in more izdati pisca, če jo dobi kak moderni sodnijski izvedenec drugo, lepljivo stran znamke pod svoj drobnogled. In zares so nedavno izsledili nekega anonimnega pisca s pomočjo raziskavanja krvnih skupin. Nepsiko letalo Slaka Ju 8? je pripravljeno za odlefc V imenu mehiškega episkopata je nadškof Luis Martinez podal izjavo, v kateri izraža v imenu cerkvene hierarhije upanje, da bosta še naprej ostali v veljavi načeli o svobodi verskega izpove-danja in verski mir. Cerkev na hierarhije upa, da se bo to delo nadaljevalo tudi pod novim predsednikom republike generalom Camacho. Izjava pravi še naprej, da so se med zadnjimi volitvami novega predsednika vsi škofje strogo vzdržali vsakega političnega delovanja, kajti škofje se ne vmešavajo v strankarske zadeve, prav tako pa vedo, da so mehiški katoličani v raznih političnih strankah. Ko pa so sedaj volitve mimo, lahko navedemo nekatera načela krščanskega patriotizma; ta načela so potrebna, prav tako pa sem pooblaščen, pravi nadškof v svoji izjavi, da podam tak navodil v imenu vsega mehiškega episkopata. Prepričan sem, da bo za bližnjo bodočnost Mati božja od Guadalupe ohranila mehiškemu narodu vso njegovo življenjsko silo za splošni blagor domovine. Sedaj ko so volitve mimo, naj vsi Mehikanci pozabijo na razprtije in naj z združenimi silami delaj za dobro domovino. Tako delovanje naj prav nič ne ovira razmaha posameznih strank, ampak naj zedini vse ljudi dobre volje za pozitivno delo. Ko je bil predsednik Cardenas na vladi, je zelo napredoval verski mir in javno opravljanje cerkvenih opravil se je zopet zelo razmahnilo. Izjave novega predsednika generala Camacha nas opravičujejo v veri, da se bo ta ugodni razmah ie pospeševal. Izjavljam namreč, da je general Camacho po dolgih letih prvi predsednik Mehike, ki javno odkrito izjavlja, da je katolik. Prav tako je poudaril, da mora mehiški narod poleg tega, da zagovarja svoje materialne in socialne zahteve, skrbeti tudi za svoj duhovni in moralni napredek, vse to pa je mogoče doseči samo v okviru verskega mini. Javno izjavljam, da nimam nobenega razloga, da ne bi verjel v iskrenost izjav generala in predsednika Camacha. O nasprotjih med delom in kapitalom se moramo točno držati navodil, ki jih je izdal že papež Leon XIII. Njegova navodila je izpopolnil papež Pij XI.« Ta izjava nadškofa Martineza dokazuje, da se je položaj katoliške Cerkve v Mehiki nekoliko zboljšal v zadnjih letih in da gleda episkopat z najlepšimi nadami v bodočnost. •mv ji / ■ j u .J. J. StraH 12. »SLOVENEC« nedelja 9. februarju '1041'. Bt«r. W. ŠPORT Mihceve čudovite dogodivščine Borbe v Cortini se nadaljujejo Cortina, 5. febr. Danes j« bil veliki dan borbe v stadionu. Ob mrzlem vetrovnem, a vendar sončnem vremenu, je nastopilo 94 tekmovalcev za tek na 18 km in od teli 30 za kombinacijo. Takoj početkoma je bilo slutiti luido borbo, kar je sedmim odvzelo pogum za start. Proga je potekala tako lepo okoli stadiona, da je bilo mogoče tekmovalce iz neposredne bližine stadiona zasledovati na skoraj polovici proge. Švedi, Finci iti Italijani so imeli glavno besedo, na splošno presenečenje Nemci skoraj niso mogli blizu, da o ostalih niti ne govorim V stadionu je vladalo veliko zanimanje, ki se je povečalo še s tem, da so skoraj vsi kationi startali v drugi polovici, ker so bili izžrebani z višjimi številkami. Med prvimi jc privezi! Sved Mat« bo v cilj, takoj za njim Finec Lauronnen, zasedla sta 8. odn. 10. mesto. Kmalu se je prikazal Sved lljukstrocm, ki se je mogel uvrstiti šele na 24. mesto, Kasebacher, prej Italijan, sedaj . Nemec, velika nada Nemčije, se je uvrstil šele na 4Z mesto, nemški kombinatorec Lahr na 64. mesto; ko se je pojavila št. 40 Šved Pahlin, ki je zasedel b. mesto, je bilo jasno, da je Berauer zaostal in rešil Nemčiji satiro 9. mesto. Mali Kurikkala je imel startno št. 47 in je dolgo časa držal najboljši čas, dokler se tii nepričakovano pojavila v stadionu št. 77 Šved Dahlquist s časom, ki je bil za 2 min. in 10 sek. boljši od Kurikkala in ki je dal Švedom svetovno prvenstvo. Ne dolgo za njim se je pojavilo silno klicanje ob progi, št. 92 Com-pagnoni Ar. se je vrinil kot najboljši Srednje-evropejec na 4. mesto z razliko 2 min. in 5 sek. za zmagovalcem. Končni rezultat je bil ta, da se je na prvih 25 mest mo<'lo vriniti le 7 Srednje-evropejcev, od tega 5 Italijanov in 2 Nemca. Ge-rardi je na 11. mestu, 4 minute za prvim, Demetz na 13. mestu 4 min. in 2 sek. za prvim, Italija se je placirala na 19. mesto z Jammaronom in na 20. mesto s Compagnoni Sever ter 21. s Perennijem. 25. je naš znanec Leupold, 7 minut za prvim. Prvi Švicar je na 31. mestu, Gamma, Slovak Michalak na 54. mestu in prvi Madžar na 75. mestu. Tekma pomenja za Italijo velik uspeli in dokaz, kaj zmore sistematično delo, ki ga nad tekači že peto leto opravlja Finec Saares. Ker je tekma veljala tudi za kombinacijo, je v tej Berauer prvi, Gstreta drugi, Gamma, Švica, tretji in Finec Salonnen četrti. Zanimivo je, da so prišli vsi tekmovalci za kombinacijo na cilj, čeprav n. pr. med njimi Šved Selanger-Iirikson šele kot 71. V celem je biLa krasna borba vredna svetovnega prvenstva. Včerajšnja alpska kombinacija še vedno ni polegla razburjenja. Obveljalo je, da si delita prvo mesto v slalomu Chieroni in Pfeifer. Najhitrejši čas dneva je dosegel Lantschner z 59.3 v prvem smuku, dočim je imel Chierroni 59.8. Simpatična Italijanka Seghi je na mah osvojila vse in postala s svojo zmago nad Cranzovo silno popularna. — Jutri bodo skoki v kombinaciji, popoldne pa žrebanje vojaških patrol in — definitivna postava naše patrole: Majnarič sicer poskuša smučati, ali manjka mu moči; Pogačnik pa tudi ni na višini, prehladi! se je in je gotovo oslabljen; sestava dela naši vrsti precejšnje skrbi, osobito, če ne bodo dosegli, da se dovoli v nadomestilo start Jazbecu, ki je trenutno med vsemi v prav odlični formi, je pa ovira njegov čin. Upajmo, da se vse dobro reši po znanem: Bog čuva Jugoslavijo I Joso Goreč. Prvenstvo v umetnem drsanju na Iliriji Danes dopoldne ob 8 prično tekmovati najboljši slovenski drsalci in drsalke v obveznih likih, ob pol enajstih pa nadaljujejo s prostim drsanjem na drsališču SK Ilirije pod Celrinovim gradom. Kdor hoče videti prave umetnike na ledu, naj ne zamudi zadnje prilike v tej sezoni. Opozarjamo gledalce na sedežih (ncliai sedežev je na razpolago), da vzamejo s seboj primerno odejo, vse pa, da se dobro obujejo. Dr. Korošcev spotninski veleslalom na Črnem vrhu »Akademski športni klub« sporoča, da bodo velike medklubske smuške prireditve za prvenstvo dam in gospodov v veleslalomu na Črnem vrhu 23. februarja, ker gredo 16. februarja glavni predstavniki našega zimskega športa v Ga-Pa. Opozarjamo V6e tekmovalce in klube, da čim častneje zastopajo svoje barve na teh tekmah, ki jih bo vsako leto prirejal ASK ter s tem počastil spomin velikega pokojnika in podpiratelja slovenske športne mladine. Prosimo vse tekmovalce in tekmovalke, da si ta dan rezervirajo, da bodo tako v tekmovalnem tempu za krasne pokale ge. dr. Natlačenove in naslednika dr Korošca dr. Kulovca — pele »dilce« naš«h najvičjih mojstrov snežnih poljan, Kolesarsko društvo »Sava« je polagalo račune Kolesarsko društvo »Sava« v Ljubljani j« imelo pred kratkim svoj XVI. red« letni občni zbor, katerega se je članstvo polnoštevilno udeležilo. Občni zbor je pričel podpredsednik tov. Rozina, ki »e je uvodoma spominjal v preteklem letu umrlega tov. Franca Batjela, s katero smrtjo je društvo izgubilo svojega ustanovitelja, katerega bo zelo težko nadomestiti. Nadalje je pozdravil prisotne zastopnike, ta sicer za Slov. kol. zvezo predsednika g. Vospemika, za podzvez« g šlibarja, za »Zarjo« g. Plankarja, ca »Edinost« g. Sancina, ea kol. sekcijo »Herthesa« g. Mavra. Ostala poročila odbom&ov so at veela n« znanje ter je bil soglasno izvoljen za predsednika tov. Ferdo Lazar, ki s« je v svojem prevzemnem govoru zahvalil na izvolitvi in Izjavil, da se bo potrudil, da bo društvo delovalo s podvojeno silo v procvit kolesarskega športa. Tudi zgoraj imenovani zastopniki so se v lepih besedah spomnili velezaslužnega pokojnika Batjela. novemu picdsedniku pa na izvolitvi čestitali in želeli še večji procvit kolesarskemu društvu »Sava«. Vesti športnih zvez, klubov tn društev SK Planina. Sestanek vseh težkoatletov bo y ponedeljek ob četrt 8 v telovadnici na I. realni gimnaziji, Vegova ulica. Obvezno za vse člane. — Vabljeni so tudi oni, ki se zanimajo za ta šport. Vadi se rokoborba in dviganje uteži, — Načelnik. ZFO II. del smučarskega prvenstva ZFO Dokončni in podrobni program norveškega prvenstva ZFO ln tekmovanja štafet ter tekmovanja mladcev. Prvenstvo bo izvedeno nepreklicno 15. in 16. februarja, in sic. smuški teki v Radovljici, skoki v Kropi. SPORED: Sobota, 15. februarja: Ob 13 v Društvenem domu v Radovljici Ire-banjo startnih številk za tek članov obeh tekmovalnih razredov. Ob 15 zbor članov-tekmovalcev pred Društvenim domom, nato pričetek nastopanja k smuškem teku na 15 km. Proga ima 275 m višinske razlike. Nedelja, 16. februarja: Ob G tjutraj sv. maša v župni cerkvi m vse sodelujoče. Ob 8 pred Društvenim domom nastop smuških štafet 4 krat 10 km. Ob pol 9 pričetek teka mladcev na 5 km. Ob triietrt na 11 odhod tekmovalcev in udeležencev z vlakom do Otoč in skupen pohod čez Dobravo v Kropo na skakalne tekme. Ob 12 odvoz preostalih štafetnih tekačev x avtobusom v Kropo. V Kropit Popoldne ob pol S dopolnitev nordijske kombinacije s skoki. Ob 18 v Društvenem domu v Kropi zaključna slovesnost z razglasitvijo uspehov in razdelitvijo daril. . Tekmuje se: a) Za prvenstvo ZFO v kombinaciji nastopijo štiričlanske podzvezne vrste. b) Za prvenstvo v posameznih disciplinah tekmujejo člani posamezno. Priznajo se jim pa prav tako uspehi v skupni oceni. c) Štafetna moštva, sestoječa iz po štirih članov, morejo postaviti okrožja, pa tudi odseki samostojno, le podzvezne štafete so izključene. d) Mladci nastopijo v kratkem teku in pri skokih. Prvenstva se jim bodo priznala ločeno po disciplinah. e) Člani - tekmovalci I. In II. razreda tekmujejo na enotni progi za tek in na isti skakalnici. Pogoji: 1. Pravico udeležbe imajo samo Slami in mladci odsekov ZFO. 2. Vsakdo tekmuje na lastno odgovornost. 3. Prijave se morajo odposlati do 12. t. m. na ZFO v Ljubljani. 4. Tekmovanje bo izvedeno v smislu pravilnikov JZŠZ. Nagrade: a) Zmagovalna podzvezna vrsta bo prejela prehodni pokal. (279) Ponoči pa se aplazl Mihec potihem proti rovom, v katerih so spali mali ujetniki. Vsakega posebej zbudi in mu namigne, naj gre za njim. Tiho hi previdno se vse krdelo nagnete k izhodu. (280) Z velikim Trudom jih »pravi Mihec po stopnicah, ki vodijo iz žrela. Bili so namreč zelo oslabeli, stopnice pa strme in visoke. Globoko so si oddahnili, ko so prišli vrh gore, še bolj pa, ko so se spustili z nje v ravnino. b) Zmagovalni štafeti bo izročeno znamenito prehodilo darilo »simbolična smučarska palica«, ki jo je v ta namen podaril ljubljanski župan gospod dr. J. Adlešič. Druga in tretja štafeta prejmeta lične plakete. c) Prvak v kombinaciji I. razreda (posameznik) dobi prehodni pokal, prav tako darilo ljubljanskega župana dr. Adlešiča, to diplomo. t d) Ostali tekmovalci I. razreda bodo nagrajeni J za drugo in tretje mesto v kombinaciji ta za prva tri mesta v disoiplinah s častnimi darili. Prav tako bodo nagrajena prva tri mesta v kombinaciji in obeh disciplinah II. razreda s častnimi darili. e) Mladci prejmejo za prvi dve mesti v teku in za prvi dve mesti v skokih plakete ali častna darila, za tretji mesti diplome. Dodatek: Ce bi se snežne prilike nenadno poslabšale, se tekmovanje Časovno ne bo preložilo, temveč bo izpeljano v istem času ta obsegu s to spremembo, da bo 15 km tek in štafetno tekmovanje na Jelovici, skoki pa istotako v Kropi. Ako bo potrebna ta sprememba, bo to pravočasno javljeno v »Slovencu«. Zaradi tega in tudi sicer se opozarja članstvo in mladina, da pazno zasleduje navodila v dnevnem časopisju prihodnjih dni. Orodno prvenstvo ZFO Letošnje tekmovanje za orodno prvenstvo ZFO bo 29. in 39. marca na Jesenicah v dvorani Krekovega doma. Tekme za letošnje prvenstvo bodo zelo težke, kajte obvezne vaje na drogu, bradlji, konju in krogih eo na olimpijski višini ter vsebujejo nekaj prvin, ki delajo še 6edaj nekaterim tekmovalcem precej tež»ce: 33 Zagonetna grofica (Roman 1* londonskega življenja.) Lizy pa je nasprotno bila globoko prepričana, da ga že davno ljubi. Našel jo bo tukaj, o tem ni dvomila. Toda, če mu pa vendarle ne bo uspelo? ... Globoko je vzdilinila, privila svetiljko, se naslonila z rokami na okensko polico in se zagledala v temo. Nekje na drugi strani hišo je moral vzhajati mesec, zakaj videla je bledo svetlobo, ki je vedno bolj srebrila temne predmete. Hipoma začuje naglo korake spodaj v veži; hitro stojii k mi/.i in zopet privije luč. Vrata se odpro in doktor vstopi; toda ni bil pijan; obraz mu je bil upndel in ves je drgetal. »Hitro ven!« je kriknil in jo potegnil niz stopnic v vežo. »Vi pa pojdite brž gor in ugasnite luč!« reče nekomu v temi. Starka ee pojavi v temi in odhiti gor. »Kaj se jo zgodilo, doktor? ... Ali je kaj...« »Hodite mirni!« je sikal Tappatt. »Ste ugasnili luč?« je vprašal zopet ono žensko. »Da, sem,« odvrne zlovoljen glas s stopnic. »A česa se bojite? Vi ste pijani, pa se vam je kaj sanjalo.« „ . , »Razbil vam bom betico, ce še enkrat kaj takega rečete,« odvrne doktor brez vsakega razburjenja. »Videl sem neki avto. kako je pripeljal som čez grič. Ustavil so je ravno pred hišo. Kaj mislite, da sem slep? Kar pojdite v mojo sobo, pa boste videli luči... Nekdo je izstopil iz avta in se začel plaziti ob zidu. Potem ga nisem več videl.« . Loisino srce Je tako divje razbijalo, da se je skoral zadušila. ... >a ujo jo »HnI?« Je vprašala ženska. »Jezik za zobe.« Nastopil je dolg ln strašen molk, ki ga je prekinjalo le oddaljeno lajanje psov. »Zdaj je za hišo.« Doktor je še vedno držal Lolao za roko in Jo nalahno tresel. »Ce boste kričali ali jokali ali sploh kaj napravili, vam bom prerezal grlo. Vedite, da bom izvršil, kar vam pravim, ste razumeli?« »Zakaj pa je niste pustili gor?« je godla do-ktorjeva dekla. »Ker hočem, da je poleg mene. Prinesite ml iz sobe moj svilen robček. Prinesite mi tudi verižico... biti hočem siguren.« Ženska odide iz sobe in se kmalu spet vrrte. Naenkrat začuti Ix>isa, kako ji jo Tappatt porinil vozel robca v usta in ji ga trdno zvezal na za-tilnlku. »Ne poskušajte se braniti, ker se vam ne bo ničesar zgodilo... razen, če boste kričali. Dajte mi verižicol« »Tukaj jel« reče starka. Prijel je Lolso za zapestja In JI dal roke na hrbet. Minuto pozneje je bila zvezana. »Sedite tukajle!« je rekel in jo potisnil na neki stol. Potem je poskusil, če vozel dobro drži ter »mrmral: »siišitel Trkal« Tap, tap, tap! Brez šuma sta doktor ln ženska odSla na mračno dvorišče. »Kdo je?« vpraša ženska glasno. Tedaj zasliši Loisa glas, zaradi katerega «e Je zdrznila: »Ali bi lahko govoril z lastnikom te hiše?« Je zaklical Mihael Dom. XXVI. Na nesrefo Je Mihael Dorn prejel po svojem pomočniku obvestilo, iz katerega je bilo razvidno, da sta z dveh letališč blizu London« zgodaj zjutraj odletela dva aeroplana. Se slabša je bila vest iz Cambridgea. Telefonsko se z vodstvom letališča nikakor ni mogel sporazumeli, zato je osebno odšel tja; zvedel je, da jn potnik bil nek študent, ki so ga bili brzojavno pozvali domov zaradi težke bolezni njegove sestre. Odletel je v 6meri proti Cornvvallu. »Zal sem bil odsoten, ko ste vi telefonirali,« reče upravitelj letališča. »Sicer bi vas takoj obvestil o vsem.« »Škoda,« reče Mihael, »a zdaj se ne da nič spremeniti.« Vrnil se je nazaj v avto in začel proučevati zemljevid. Od VVhitcomba je bil oddaljen sto milj, ceste pa, po katerih bi moral voziti, niso bile ravno najboljše. Poleg tega jo imel po prvih dvajset miljah defekt na kolesu. S popravljanjem je izgubil skoraj celo uro dnevne svetlobe. Najslabši del poti je še ležal pred njim, poleg lega pa niti ni bilo gotovo, ali bo prišel en sam korak bliže sledi, ki jo je iskal, četudi doseže svoj cilj. Medtem ko je čakal v Market Sibyju, da so mu izmenjali kolo na avtomobilu, je študiral majhno časovno križanko, ki si jo je bil sestavil. Ob osmih je Chesney žo brzojavil iz Pariza. Ako je odletel s kakega privatnega letališča v bližini Londona, je preteklo vsaj dve uri, preden je dosegel glavno mesto Francije. Moral je odleteti okrog pete ure zjutraj. Nepoznana Chesneyjova avtomobilska vožnja je bila torej napravljena med drugo in poto uro. Loisa je morala torej biti odpeljana na neki kraj, ki je poldrugo uro ali dve uri oddaljen od Londona. Ako je Dornovo mišljenje, kar se tiče acroplana, pravilno, potem je dekle skrito na nekom kraju, ki nI oddaljen od letališča ves ko dvajsot milj, če se je Chesnoy Praye poslužil avtomobila, in nasprotno šest ali sedem milj, če je potoval z vozom ali če je šel peš. Letališče v Cambridgeu Je najboljše odgovarjalo njegovim ugotovitvam, hkratu pa le zelo prihajal v poštev tudi Whltromb. Prispel je na ta aerodrom rsvno v Času ko se je direktor pripravljal, da odide domov. Predstavil se je in stopil z direktorjem v urad. »Gospod, ki Jc odletel danes zjutraj, se je Elsal Stone. Snoči nam jo pozno v noč javil lz ondona, naj pripravimo zanj letalo, s katerim se bo odpeljal v Pariz, in danes je prišel zgodaj zjutraj sem.« In opisal je potnika tako natančno, da se je Mihaelu zdelo, da vidi pred seboj samega Che-neyja Prayeja. »Da, to je človek, ki ga iščem,« Je rekel. »Kako pa je prišel semkaj? Ali je imel avto?« »No... pripeljal se je v majhnem w>zu do meje letališča, ostali del pota pa je prehodil peš.« »Ali je bil v voz vprežen konj? In kdo je kočiral?« »Tega vam ne morem povedati. Razdalja Je bila prevelika, da bi lahko videl voznika. Pa tudi ljudi v okolici slabo poznam.« Dorn se zamisli za trenutek. »Mogočo bi mi lahko pokazali mesto, kjer je stopil z voza.« Hipoma pa mu pado na misel nekaj drugega. »Ali imate zemljevid tega kraja?« Direktor mu prinese zemljevid in točno pokaže mesto, kjer je potnik stopil z voza. Mihael je vlekel s prstom po cesti in 2ačel iskati neko posestvo. »To jo jioletno bivališče lorda Kelversa... slučajno ga poznam ... bil sem že tamkaj. Tukaj je hiša njegovega odvetnika.« Mihael pokaže drugo mesto. »Od tukaj gre cesta v vas Ilfey; tu-le pa je gostilna »Pri rdečem levu«. Od tu je mogoče prišel. A takoj je zavrgel možnost, da bi ee Chesney zadržal v taki bližini. »Kaj je to tukaj?« je vprašal ln pokazal na neko mesto. Upravitelj je odkimal. »Ne morem se spomniti imena; mogoče bo kateri od mojih mehanikov vedel, kako se imenuje ta kraj.« Stopil ie ven in se vrnil z nekim uslužbencem, ki se Je nagnil nad karto. »To je Gnllovvs-farina !< Je . rekel takoj. »Zelo stara pristava. Obstaja že več stoletij. Toda ne morem vam povedati, kako se Imenuje sedanji lastnik, kf se prav za prav ne bnvl s kmetovanjem. Vsaj nikoli še nisem videl, da bi kdo gnal živino na delo.i oglasi V atolih oglatih velja vaaka besedo 1 din; tenltovonjslrt oglati t din. Debelo tiskan« naslovna beseda *a računajo dvojno. Najmanjil rnesok za mali ogla« 15 dla — Mali oglasi «e plačujejo takoj prt naroČilu. — Pri oglasih reklamnega moiaja «e računa enokolontka, J mm visoka petltne vrstica po I din. — Za pismena odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamka 1 Stiižte B J&tdOt Absolventka trg. tečaja išče primerne zaposlitve. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1837. (a Absolventka dri. dvorazredne tole z znanjem nemščine, želi primerne namestitve. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Začetnica« It 1816. Mlad organist odllčnjak, vnet prosvetni delavec, želi premenltl službo. Ponudbe V upravo »Slovenca« pod »Organist« St. 1768. (a Gospodična sposobna samostojnega vodstva trgovine, želi na-stopitt službo a 15. febr. ali 1. marcem. Gre tudi v boljšo mlekarno ali kaj sllčnega. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod St. 1826. (a Trgovska pomočnica mlajša, z večletno prakso v trgovini meš. blaga -pridna ln poštena, prost namestitve kjer koli. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1770. (a Iščem mesta žagovodje alt manlpulanta. - Imam dolgoletno prakso - ter sem vešč vseh pisarniških poslov, kakor tudi vse manipulacije trdega ln mehkega lesa. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Žagovodja« St. 1662 20-letno dekle pridna ln poštena, ISCe stalno zaposlitev v tovarni ali kje drugje v kakršnem koli podjetju. — Kdor ml preskrbi službo, dobi 300 din nagrade. — Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1668. (a 26-letni fant umski, vojaščino »talno prost zmožen vsakega dola, lSče takojšnje zaposlitve kjer koli. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Odličen pevec« St. 1688. Izobraženo dekle vajeno samostojnega gospodinjstva, gre k manj čl družini — najraje v Ljubljani; nastop 15. le bruarja. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Ljubljana 311«. 20 let star fant ISČe službo hlapca. Vajen vsoga kmečkega dela ln konj. Najraje kje na Go renjskem. Pangrlč Jože, grajska pristava, Bled. Pletilja lzučena, poštena ln zanesljiva, Išče službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pletilja« št. 1981. Obč. tajnik in organist zelo zmožen, Išče službe. Gre tudi začasno kot pomoč. Zmožen večje kav-vlje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tajnik« Radio »Orion« skoraj nov, poceni prodam - ali zamenjam za harmoniko aH drugo bla Bo. Ponudbe upravi »SI.« pod »Harmonika« št. 1719 Zastopnike sprejme Llndlč, Ljublja na, predal 245. Za vsak okraj samo enega I — Znamko za odgovor. Lepo priložnost zaslužka z novim, sodobnim po slom nudi sposobnim ln marljivim osebam banka Obširne ponudbe z dvema fotografijama pošljite na Interreklam, Zagreb, Ma sarykova 28 pod »Gra djevlnskl krediti P-6478« Čitaite »Slovenca« IVINIMI ii Brivskega vajenca marljivega ln vestnega, sprejmem. Brivski salon žarko Zaje, Ljubljana, TyrSeva cesta St. 12. Mizarskega vajenca sprejmem. Svetek, Kob-larjeva 7. (v B Sliižte | Dobe: Dva urarska pomočnika sprejme takoj A. Janko, urar, Maribor. Tedenska plača 400—600 din. Krojaškega vajenca sprejmem takoj. — Ivan Kae, Gledališka 7-1. (v Strugarskega vajenca sprejme Strojno podjetje v LJubljani, Sv. Jerneja cesta 18. (v Vajenca za fino mehaniko, ■ malo maturo, sprejmem. — Baraga, nebotičnik. Mizarskega vajenca (brez oskrbe) sprejme mizarstvo Senk na Korošci JI - Dravlje. (v Želim spremeniti mesto učenke — zaradi rodbinskih razmer. Stara sem 17 let. Imam 8 meščanske šole. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1741. (v 16 let stara deklica prosi za mesto učenke v kakrSnl koli trgovini. Naslov v podružnici »Slov.« na Jesenicah. Vajenca sprejmem po dogovoru. Babnlk Frana, mizarstvo v Litiji. (v Vajenca zdravega, motnega, starega 14—1( let, ako mogoče ■ meščansko izobrazbo, poštenih krščanskih staršev, sprejmem v trgovino toloznlno ln stekla. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Polten« St. 1111. Vajenka lSCs mesto v kakrSnl koli trgovini. Učila se je te 10. mesecev v trgovini z meSanlm blagom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1824. (v Vajenca la poltene družine — tn pomočnika, ki bi imel lahko stalno zaposlitev pri meni, sprejmem takoj KoroSec Ivan, splošno mizarstvo - Begunje pri Cerknici. (v 16-letna deklica bi se rada Izučila v meš. trgovini v večjem kraju na Dolenjskem. Ponudbe na upravo »Slovenca« -pod »Pridna in spretna« št. 1955. Pcuk Akademik uspeSno poučuje matematiko ln ostale predmete. -Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1690. (u italijanščina!' Pouk v konverzlcljl tn v slovnici. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Italijanščina« St. 1882. (u Akademik poučuje vse predmete posebno matematiko. — Ponudbe na upravo »SI.« pod »17« St. 1976. Inštrukcije Dijak srednje glasbene Sole poučuje teorijo ln violino. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1973 V privatno gimnazijo se sprejme one, ki se želijo pripraviti za privatni ali razredni Izpit - do 15. t. m. Informacije •— Zrlnjskega cesta 7-II. (u Oblastv. Konoeslontrana šoferska šola za poklicno Šoferje ln amaterje I. Gabersček bivši komisar za Sofor sks lepite Kolodvorska ulica it, 41 Telefon 11-11. Hlapca h konjem sprejmemo. Plača 350 din. Graščina Thurn, Velenje. Strojnika-veščaka poltenega, gospodarsko sposobnega, sprejmem. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Zmožen« 1788. Mesarskega pomočnika ln vajenca, ki se je že eno ali dve leti učil — sprejme mesar v podeželskem mestu. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod Stalno« St 1844. Gospodinjo ki ma dobro kuhatt in bi opravljala vsa hišna dela, sprejmem. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Poštena« -št. 95. (b Zastopnike zavarovalne stroke sprejemamo. Prednost Imajo taki, ki so že delali v stroki aH hranllništvu. • Delo lahko, zaslužek velik. Ponudbe na Publlcl-tas, Zagreb, pod številko 58087. (b Z zakonom zaščiteno ime ,,Emona" in gornji žig nam jamčita za kvaliteto našega zdravega, resnično pravega „Emona" cvetličnega čaja, ki ruskega (kitajskega) v vsakem pogledu nadkriljuje. Dekle za pomoč v trgovin! in gostilni sprejme Olnkole, Lakenc, p. SkoclJan pri Mokronpgu. (b Modistinjo lSčem. Sedej-Strnad, Prc šernova 32. (b 2 prvovrstni modistinji ter vajenko sprejme takoj »Salon Julčl Klopčlč« — Resljeva cesta 8. (b Postrežnico mlajšo sprejmem za ves dan. Slomškova ulica 16, I. nadstropje desno. (b Hlapca Modistinjo prodajalko a dobrim nastopom. sprejme za stalno salon Chlc, Ljubljana, Wolfova 8. (b Damski krojaški mojstri in pomočniki, popolnoma lzvežbanl, samo za prvovrstno damsko krojaško delo, dobe stalno zaposlitev. - Predstaviti se od srede naprej pri »EilltU, Zanesljiv mlinar dobi stalno službo. Valjčni mlin Skerjanc, poŠta Radomlje. (b Ključavničarje sposobne za samostojno izdelavo kovinskih ln ba-kelltnih del, iščemo. Mesto stalno. Zaslužek zelo dober. Ponudbe v upravo »Slov.« pod St. 1785. Uradnico dobro računarlco, ki ma perfektno nemško ln je posla zmožna, sprejmem. Ponudbe z zahtevo plače upravi »Slovenca« pod »Lahko takoj« št. 1765. Kuharico-gospodinjo srednjih let, sprejmemo v župnllče. Kuhinja v redu, posestvo majhno. — Nastop ln plača po dogo-voru. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1693. Oskrbnika veščega v kmetijstvu ln vinogradništvu — takoj sprejmem. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Novem mestu pod značko »Oskrbnik« St. 1724. ikovritno Kmečko služkinjo ki zna molztl, išče za posestvo »Mlrln dvor«, lekarnar mr. Ivo Tončič, Celje, Glavni trg 1. (b Kuharico-gospodinjo ne pod 80 let, lSčem. Plača dobra. Nastop 1. marca. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Varčna ln zmožna« št. 1912. (b Dekle pridno tn pošteno. ki je zmožna samostojne kuhe, sprejme v dobro službo boljša rodbina treh odraslih oseb v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 1957. V železninski stroki Izučeno moč potrebujemo takoj za svojo razpošl ljalnlco. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »železnlnar 817«. Hišnika za oskrbovanje sadnega ln zelenjadnega vrta — sprejmem na hlSo, oddaljeno 26 minut od poŠto. Vrtnar ali sadjar Ima prednost biti more pošten ln priden. Ponudbe s navedbo vsega dosedanjega službovanja upravi »Slovenca« pod »Rožna dolina« It 1S71. MIzaril pozor! Najugodneje si nabavite vezane plošče in panele „UKOD" pri tvorničnem zastopstvu „FUHNIR" Frančiškanska 4. Tel.32-49 Zahtevajte ponudbe. Telico 5 mesecev brejo, prodam. Babnlk, Ljubljana, Vodnikova 123 (Zg. Slška). iITm Posojilo 60—80 tisoč din - proti vknjižbi na prvo mesto -Iščem. Dam dobro obresti. Sigurnost sto odstotna. Ponudbe upravi »SI.« pod »Posojilo« št. 1711. Kupuje — prodaja Hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah Bančno kom. zavod Maribor Posojilo Mlinar starojM in nooienjsn, »® sprejme na navaden — kmečki mlin - v laškem okraju. Ponudbo na: Masa PSenlčnik, Beograd -Kosovska 18-IV. - vrata St. 11. Viničarja oženjenega, poltenega - marljivega, ki se spozna na sadjarstvo ln ostalo gospodarstvo - sprejme posestvo, oral ln pol veliko, v neposredni bližini Zagreba, za takoj ali po dogovoru. Ponudbe na: Publlcltas, Zagreb, pod Br. 68109. Služkinjo do 8« let staro, velčo kuho ln navadnih gospodinjskih del, sprejme s 1. marcem polkovnik Pe-trlnlč,_ Jurklošter pri Laškem. 1 do 2 perfektna šerarja sprejme usnjarna. Samostojnega vodstva pri tpnu zmožni imajo prednost. -Reflektantl z neomadeže-vano preteklostjo naj stavijo ponudbo z navedbo dosedanjega službovanja ln zahtevo plače na upr. »Slovenca« pod »Usnjar« St 1937. Monterja lsvetbanega za prosto-vode ln Instalacijo ter monterja za popravilo -električnih strojev (na-vljalca) - sprejme večje elektrotehnično podjetje. Ponudbo upravi »Slov.« Maribor pod »Sposoben elektromonter 42-41 kr.« Zahtevajte proapekta la brezobvezen obisk inženirja I JUG0ŠK0DA a. d. ZAGREB. BOSKOVIČEVA 32/1. Tel. 67-51 ima serijske izdelke kot so elektromotorji, Dieslovi in plinski motorji, črpalni in razsvetljevalni agregati, kolesa za ozkotirne železnice, matični ključi, nako» vala, precizno orodje, posnemalniki itd. ¥ stalni zalogi. 45.600 din potrebujem. Vknjižba na prvo mesto, visoke obresti. - Dopise upravi »Slovenca« Maribor pod »Večkratno kri tje 312«. (d SREBRO - PLATINO BRILJflNTE 4MRRRCDE tSFIR JI RUBINE 1ISERE I.T.D STRRIHIKC HRKITE TER UHETHINE PO NR3VlSj|H CF.MBH ' • st«nn tvrok« v. 3os EBERLE ;UUBUANH TYBSEVA V- Drevesno škropilnico kupim. Ponudbo z opisom na: A. Gorjanc, Ljubljana, Mencingerjeva 46. Stare pletenine volnene, kupim ln pla^ čam najvišje. Gllha Josipina, LJubljana, Kav-i škova 26, filška. Večjo količino opeke, rabljene, kupim, prevzamem tudi staro hišo za podreti v Ljubljani. Ponudbo na upravo »Slov.« pod »Stara opeka« Stev. 19-19. staro Halo, zlolo zobovje In srebrne Krone kupujem po najvišjih eenab A. RAJFF.2 vgovlna i arami in listala« precizna delavntos sa popravila vsakovrstnih ar Ljubljane. Miklošičeve 14 Kupujem vse vrste stare ln novo krojaške odpadke, staro volneno žemperje ln vso vrste pletene, stare ln nove volnene odpadke po najvišji dnevni ceni. — LJubljana, Zvonarska 2. Hranilne knjižica vrednostne papirje kupujemo stalno po najvišjih cenah ln proti takojšnjemu plačilu Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka 12. Kupim vložno knjižico z vlogo 10.000 din, Kmetske posojilnice ali Posojilnice kmetsklh občin v LJubljani. Ponudbe : Jerman Pavla, Ljubljana -Sv. Petra c. 53 a. stanovanjem oddam v najem v Radežu St. 16, p. Loka pri Zid. mOBtu, kjer se dobijo nadaljnja pojasnila. (p Kupim hišico z 2 stanovanji na periferiji LJubljane. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Do 100.000 din« St. 1909. Jttcto: V najem vzamemo večje, suho ln zračno skladišče, v velikosti ca. 200 m1, v severovzhodnem delu mesta. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Suho skladišče« št. 1813. (n Oddalo: 2 parni pekarni oddamo v LJubljani v najem. Vprašati pri »Teh-na«, Mestni trg Stev. 26. Dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom oddam 1. maja. Mesečna najemnina 500 din. Zg. Šiška, Tugomlrjeva 2^. (n SCHMEIPER ZAGPEB. NIKOLIČEVA tO Enosobno stanovanje oddam v novi hisl — v bližini Ljubljane. Prednost upokojenci. Polzve se v upravi »Slovenca« pod St. 1797. (č Trisobno stanovanje b kopalnico ln toplo vodo, skupno 8 prostorov v novi hiši, poccnt oddam b 1. marcem. Ižanska ce. sta 94 a. (č Enonadstropna hiša z gostilno na zelo prometni točki, četrt ure od toplic ln železn. postaje, elektrika, vodovod, zele-njadnl ln gostilniški vrt. terasa, ugodno naprodaj. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju št. 1764. Posestvo okolt 10 oralov, zidana htša ln gospodarska poslopja, zaradi smrtnega primera takoj naprodaj. Leži ob glavni cesti, 20 minut od trga In kolodvora Rogatec. Naslov: Gostilna Krlsper, Rogatec. (P Dvostanovanjska hiša naprodaj; sposobna za vsako obrt, zidana ln krita z opeko; elektrika, vrt, sadovnjak. 2000 m*. poleg postaje Pragersko, ob banovtnskl cesti. — Cena 200.000 din. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« St. 1722. (p Zamenjam hišo novo, enodružinsko z 1 tom, vodovodom, elektriko. v St Vidu prt Ljub ljanl — za večjo parcelo v severnem delu LJubljane. Ponudbe v upravi »Slovenca« pod »200.000« št. 1836. (P Parno pekarno v Rožni dolini, Cesta II. št. 14, oddam pod ugodnimi pogoji v najem, (n Gostilno na zelo prometnem kraju na deželi oddam zakoncema na račun. Pogoj: dobra kuharica. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod značko »Dobroidoča« St. 1831. (n Prijazno hišico z velikim vrtom, v Sv. Juriju pri Celju, blizu cerkve, oddamo stranki, že leznlčarju za hišna dela. Pojasnila v gostilni Sa vell-černovšek. (n Skladišče za les aH kurivo lep obsežen ograjen prostor v mestu oddam v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodno« St 1883. (n Trgovino z meš. blagom v Ljubljani, Izredno do-broldočo, zaradi »elitve oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1903. Posestvo prodam na lepem kraju - zraven banovinske ceste. — Na posestvu se lahko redi 6 do 7 glav goveje živine, hiša novo zidana, gospodarsko poslopje je v dobrem stanju, z vodovodom. Vinograd na novo urejen ln lep sadni vrt. Posestvo leži blizu Radeč pri Zidanem mostu Cena 150.000 din. Informacije : Frano Juvančtč, Zidani most. Skladišče ▼ bližini glavnega kolodvora, v bivši fiiškatovl tovarni parketov, oddamo takoj v najem. Informacije se dobijo : Krekov trg 11-1. (n fl*tanovanja| Oddalo: Dvosobno stanovanje lepo, s kabinetom, kopalnico ln vsemi pritiklinami, v novi vili med policijo ln remlzo — oddam mirni stranki ■ 1. mar cem. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »750« St 1792. (č Vsem, ki ste sa poznali, naznanjamo, da je preminul naš dobri oče, stari oče in stric, gospod Janko Globočnik notar v p. Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 10. februarja 1941 ob 4 popoldne iz Zal, kapelice sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožaljal Ljubljana, 8. februarja 1941. lnl.Stojan, sin; Marta roj. Drenovec, snaha; Rlanka, Selma. Lea. vnukinje in ostalo sorodstvo. Brezplačno stanovanje dam mirni Btranki, ki bi pomagala gospodinji. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Predmestje« Stev. 1959. r Dvosobno stanovanje kuhinjo, kabinetom -kopalnico ln pritiklinami. oddam tnkoj v St. Vidu nad LJubljano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1963. Pohištvo Mreže za postelje izdeluje In sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovte, Gregorčičeva ulica S t. 5 (pri Gradišču). Sveža jajca in cvetje vedno na zalogi po naj-ntžjlh cenah pri Baioh -Kolodvorska ulica 11 — telefon It-S«. Železni štedilnik dobro ohranjen, prodam. Grablovčeva 11. (1 Dvovprežne sani prodam. Porenta — Za-voglje 6, Dobrunje. (1 Zaradi smrti prodam dobro ohranjeno ključavničarsko ln kleparsko orodje ■ stroji. Courier«, dober, p"rodam. Pojasnila daje Prodajna ZrlnjakeKa ullca 17. zadruga na /rhnlkl — I Pisalni stroj Cankarjev trg X. (str Modroce patentna posteljno mreže, otomane, moderne kauče io fotelje nudi solidno in po nizki cent Rudolf Radovan tapetnih LJubljana. Mestni trg 13 Spalnico mehko, prodam po zelo nizki ceni. Mušlč Frane, MengeS. Dospela je zadnja pošiljka zimskih jabolk Na zalogi tudi krompir. TrgovBka poslovalnica KMETIJSKE DRUŽBE, Ljubljana. Poročne prstane ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo , ugodno prt Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkve. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva it. S. J&lclo: Stanovanje 2 sob, kopalnice, lSče zakonski par brez otrok za maroc, april ali maj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Center« 1900. I Sebe 1 Jite|o: Prazno sobo alt manjše stanovanje v mirni hiši, Išče za takoj starejši samski gospod. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 1906. (s Mirna gospodična lSče eobo za takoj. Po nudbe upravi »Slovenca« pod »Točna plačnica« St. 1868. (s Boljši gospod IS8e sobo b posebnim vhodom, najraje v bližlnt kavarne »Evropa«. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Točen plačnik« št. 1938. Oddalo: Sobo s klavirjem oddam s 1. marcem. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1928. (n Oddam zelo čisto, sončno, opremljeno sobo, popolnoma separlrano, zajtrkom ev. tudi hrano boljši osebi v vili tik postaje cestne železnice v Vodmatu, Krekova St. 18 IŽciUltej 27 letni mladenič trgovsko naobražen, z gotovino, poroči gospodično alt vdovo (24—35 let) s posestvom aH trgovino. Diskretne ponudbe s sliko upravi »Slovenca« pod »Neomadeževan« 1780. Spalnico šperano, fino lakirano -proda Krže Frano, pohištvo, Vrhnika. Ogleda ee na skladišču v Ljubljani Prečna ulica 6. (S Elegantno spalnico Iz orehovih korenin, prodam. Franjo Sivlc, Brezje. Ogleda se v skladišču, Celovška četa 34 — Ljubljana VII. Sprejemajo se naročila. Kompletno spalnico novo, moderno, lz mehkega lesa, prodam ali pa zamenjam za les aH za kolo. Ponudbe poslati na podr. »Slovenca« Celje -pod »Mizarstvo« St. 89. (S Več spalnic orehova korenina, naraven hrast, imitacija oreha, In kuhinje — poceni naprodaj tik postaje Jarše Prodam kredenco, kopalno banjo, rute za narodno nošo ln dve postelji. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1838. (1 Visokopritlično hišo z gostilno ln vsem inven tarjem ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1818. (p Tovarna likerjev dolgoletna, odlično vpeljana In E dobrim, zanesljivim krog -n odjemalcev ter dobro eksistenco za dve družini, naprodaj event. a stanovanjskim in skladiščnim poslopjem zaradi lastnikove visoke starosti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod it. 1631 Fige za žganjekuho po na) nižji ceni oddaja tvrdka Ivan Jelačln, LJubljana, telefon JS-01. Najugodnejši nakup vsakovrstnih rolet — in parket nudi Simnle, že-leznlkarjeva 0-I.t Ljubljana. (1 Med - Pagrena 6 kg 186 din, poštnina plačana, pošilja Dauter-m*nn Filip, trgovec, Cr-venka, Bačka. Seno nad 1000 kg prodam. — Zaje Vinko, Zg. Gameljne St. 48. (1 Žago - venecijanko a transmtBlJo ln s celo opremo prodam. Polzve se pri Drol Frano, Vošče, Radovljica. (i Črni gaber ve8 vagonov debel, pro dam. Ponudbe s ceno. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 1872. (1 Otroški voziček skoraj nov, moderen, globok, poceni naprodaj. Na ogled od 12.30 do 1.46 opoldne. Kocjančlč, Voš-njakova 4, IV. nadstr. Stare žlebove odtočne cevi in nekaj železa naprodaj. Vprašati : Uprava ljubljanskega velesejma. (1 | Šivalni stroji J Gospodinje, pozor! Šivalni stroj dobite v posojilo proti mali mesečni odškodnini pri »Promet«, nasproti Krlžanske cerkve. tel. 43-90. Istotam so tudi poceni naproda. Šivalni stroj z ravnim čolnlčkom, prav dobro ohranjen, poceni naprodaj. - Kolodvorska 36-1. desno. (1 Anker šivalni stroji so znani kot najboljši za. šivilje, krojače, gospodinje, tudi clkcak za entla-nje z dvema Iglama. Na zalogi več rabljenih b okroglim fiolničkom od 300 din prodaja Triglav,-Resljeva 16. Še je čas, da naročite življenjepis dr. Antona Korošca v Mladinski založbi, Stari trg 30. (1 Kupujem in prodajam umetnine. Demšar, Kolodvorska 80. 3 barake 2x3 m prenosljive, pripravne za kokoSl, čebele, prodam. Ponudbe upravi »Sloven- MengoS - St.^61Mavsar. "(i p°d 'Zel° Ug°dn°,' St. 1876. II Poročim dobro gospodinjo od JO do 87 let. Imam 120.000 din vredno' posestvo v trgu, stalno službo, dober katolik. Dota zaželjena za povzdlgo gospodarstva ; vdove brez otrok niso Izključene. Prednost Imajo samo osebe z dežele, krščanskega prepričanja. Ponudbe - po možnosti s sliko, poslati upravi »Slovenca« Maribor pod »Miren 40/41 kr.« Najugodnejši nakup ra o * k I h oblek nudi Presker, Sv. Petra «. 14 Ljubljana Rentabilno podjetje lesne Industrije - dobro vpeljano, ugodno prodam zaradi družlnskh razmer. Ponudbe na upravo »Si « pod »Dolenjsko« št. 1803. Dražba lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v r.Jubljanl. Cesta 29. okt. St. 24/1., bo prodajala na javni dražbi dne 26. februarja '941 ca 4300 plm bukove hlodovine na panju v območju svoje Sumske uprave v Kočevju. Pojasnila, pogoji in tiskovine so na razpolago prt gornji upravi v Ljubljani In Sumski upravi razlaščnth gozdov v Kočevju. Zahvala Ob prebridki izgubi naše ljubljene matere, stare in prastare mame, gospe Helene Praprotnik roj. Cukjati se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekli ustno ali pismeno sožalje, darovali vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo častiti domači duhovščini za spremstvo in večkratne obiske. — Zahvaljujemo se tudi gosp. dr. Ločniškarju za njogovo večletno zdravljenje naše murne. Ljubljana, dne 8. februarja 1/i, 900—18, 42x9. Zračnice: 32x6'/t, 34x7, 36x8, 40x8, 1.200—20, 1200x22, 600x18, vsake dimenzije po več komadov. Daljo: Ford 6-tonskl z vsemi gumami najnovejša tipa, Zilndapp 4 ell„ klasično motorno kolo, gume dim. 400—19, nove. DKW 98 ccm, novo motorno kolo za vsakogar ln času primerno. Ugodno kupite samo pri Jugopromet, Celje. Telefon 273. (f Avto FIAT-Topollno dvoscdetnl, dobro ohranjen, najnovejši tip, kupim. Brezovica 105, pri Ljubljani. (f Avto »Ford amerikan« 4-sedežnl, malo rabljen, prodam alt zamenjam za poltovornega novejše tipe, nosilnosti do 600 kg. Borošak, Tyrševa 47. (I Kupim prikolico v dobrem stanju, b alt brez gume. Ponudbe na Kolšek Franjo, Šmartno ob Pakl. (f Prodam avto 6 sedežni »Amerlkanec« v nujni potrebi gotovine za vsako ceno. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Ohranjen avto« 8t. 1836. Streli Lesna industrija pozor! Trostranskl skobelnl stroj za Izdelovanje ladijskega poda je dospel iz Nemčije še po ugodni ceni. -Ludvik Ileršlfi, Ljubljana, Cesta 29. oktobra St. 18 -telefon 87-64. Čitajte »Slovenca« Se po starih tovarniških cenah so dospele: stružnice (Prazlslons-Dreh-b&uke) 100X1000 do 1600 mm z norton prestavami ln vdelanimi elektromotorji ter vrtalni stroj, ki vrta do 80 mm, ■ vdelanim elektromotorjem. — Ludvik Ilertlfi. LJubljana, Cesta 29. oktobra St. 18 -telefon St. 87-64. Vrtalni stroj kupim. Ponudbe je poslati na tvrdko Josip Oto-rcpec, Ljubljana — Za Gradom 9. (str Valjčni stroj za mlin v popolnoma dobrem stanju prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Malo rabljen« štev. 1832. (stroji Prodamo Diesel motor »Junkers«, stoječ, stabilen, 13 KS, pogon na nafto, ln bencinski motor, ležeč, 8 KS, oba dobro ohranjena. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1843. Stroj za entlanji prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod 8t. 1819. Dvodelni valjčni stroj dolžine 80—35 cm, kupim. Dvoršok, Slovenj Gradec. Mizarski stroj poravnalni ln skobelnl - kombiniran ali vsak zase kupim. Kočar Ludvik — Rova, p. Radomlje, (str Stroj za izdelovanje cementnih strešnikov — Gaspary - s 800 komadi plošč, nov, najnovejšega modola, prodam po po-voljnl ceni. - Wottowa -Zagreb, Bauerova ul. 11. Razne stroje eksplozivne, električne, poljedelske ln sploh vse tudi močno defektne, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Plačam takoj« št. 1877. Drobtinica za kamen I ■Luzzatto« 400 KS na Dlesel-motor, s sortnim rešetom, a 1 parom no- vjh ln 1 parom rezervnih še ne rabljenih čeljusti ln vsemi drugimi deli — ln tovorni avto »Faun-Dlesel« 90 KS 3.6 tonski, z dobrimi gumami — vse v Jako dobrem stanju -naprodaj. - Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Lepa priložnost 318«. Elektro-motor 220x880, 900 obratov, ca 1 ks, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ohranjen« St. 1820. (k UPRAVI f^llpliitair jr^i 1 dipL tehni 1 dipl. tetini Kandidati, kateri reflektiraj'o za sprejem, morajo najkasneje do 25. februarja 1941 predložiti zavodu: taksirano prošnjo, diplomo in nravstveno Bpričevalo. T Br. 2018/41. Miline sti itcbnlcne stt Marljive in poštene krajevne zastopnike išče dobro vpeljana zavarovalnica v naslednjih krajih odnosno v njih okolici: Juršinci, Sv. Barbara v Halozah, Št. Ilj nad Mariborom, Sv. Lovrenc na Pohorju, Brezno, Ribnica. Dravograd, Slov. Bistrica, Šmartno v Tuhinju, Cerklje, Kranjska gora, Jesenice, Škofja Loka, Železniki, Poljane, I*o«atec. Begunje pri Cerknicj, Stari tr« pri Ložu, Šmarje Sap, Velike Lašče, Sodražica, Višnja gora, Zagradec, Žužemberk, Trebnje, Raka, Leskovec, St. Jernej, Novo mesto, Črnomelj, Gradac pri Črnomlju, Dragatuš, Mozelj pri Kočevju, Sv. Križ pri Litiji, Moravče, Domžale, Bizeljsko, Podčetrtek, Rogatec. Temeljita strokovna izobrazba zajamčena. Vse tozadevne stroške nosi družba. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Uspeh zasiguran«. 1916. ZAHVALA. Ob smrti mojega ljubljenega moža, gospoda Henrika Vrunča urarja v Slovenjem Gradcu sem prejela od mnogih njegovih prijateljev in znancev ustne in pismene izraze sožalja in sočustvovanja. Vsem tem in onim, ki so dragega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti, se prav toplo zahvaljujem. Zahvaljujem se častiti duhovščini: duhovnemu svetniku in mestnemu župniku g. Sokliču za prelep govor ob odprtem grobu, g. župniku in kaplanu starolrškemu za pogrebno asistenco in pevskemu zboru pod vodstvom g. Kranjca za ganljivo petje. Posebno se zahvaljujem gg. zdravnikom za večletno zdravniško pomoč: upravniku mariborske splošne bolnišnice g. dr. Radšlu, primariju g. dr. Simonitiju in primariju g. dr. Strnadu, ki je pokojniku do zadnjih dni lajšal njegovo trpljenje. Slovenji Gradec, 6. febr. 1941. Beta Vrnnč Ali ste i« naročeni na Slovenca Vsak naročnik zavarovan Novo harmoniko klavirsko, enamke Bauer. 34 tipk, 70 basov, prodam Tovarniška ulica 16-1., Mosta. Razsut Dobro ohranjene ln uporabne predmete, katere želite prodati, ponudite vedno najprej pr) tvttkl »ABC«, Ljubljana. Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Slšlta}. (k Potrti globoke Žalosti naznanjamo, da nas je zapustila naša ljuba sestra in tetka, gospodična Hanika Filipic Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 10. februarja 1- L na farno pokopališče v Ljutomeru. Ljutomer, Maribor, Baden bel Wlen dne 8. februarja 1941. Žalujoči ostali Zahvala Vsem in vsakemu, ki »o ob smrti naše dobre in nepozabne soproge, mame, stare mame itd. gospe Marije Sever roj. Obfak z nami sočustvovali in ji nudili zadnjo pomoč in tolažbo, ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in darovali krasne vence, naša prisrčna zahvala. Vič, 8. februarja 1941. Žalujoči ostali Zahvala ,Vsem, ki so z nami sočustvovali v neizmeri fugi oh prežnlosfni izgubi ljubljenega sina, brata in svaka Jožefa vsem, ki so s prekrasnim cvetjem in tolažilnimi besedami lajšali našo bol, čč. duhovščini, bratu Vrečku za ganljiv govor ob odprtem grobu, predstavnikom društev in korporacij, g. Panti Živanoviču, postajenačelniku v Rudovcih, g. Vojislavu Simiču, obč. tajniku v Rudovcih in g. Geršaku Stanku, vodji pogrebnega zavoda v Celju, za velikodušno pomoč in prevoz, ter vsem, ki so kakor koli pove-ličali njegov spomin, prisrčna hvala! y Celju, dne 9. februarja 1941, Rodbina Sparhaklova „ZEFIR" - VARČEVALEC ZAK. ZAŠČITEN Palček po velikosti, velikan po zmolnoatL 1. zniža porabo goriva lončenih peči M 60JJ 2. daje toploto takoj, ko zakuriš 8. nobene spremembe na lončenih počoh niao 1 potrebne j 4. brez veštaka ga lahko vsakdo namesti in odstrani (pripraven za vratca z notranjo moro 20X20 cm) Cena 230*— din Za pošiljatev t državi je treba sa pottnino plačati še 20 din Pošiljamo samo, če je vsota poravnana vnaprej Čekovni račun Poštne hranilnic« št B0.684 Na zalogi v vseh boljših trgovinah z železnino „ZEFIR" d. d. TOVARNA PEČI in štedilnikov BEOGRAD, Višnjička nI. 74 V naši podružnici na Miklošičevi cesti lahko plačate naročnino nt »Slovenca«, »Domoljuba« In »Bogotjnba«, naročat« lnscrato ia dobite razne informacije. — Poslovne are od pol 8 zjutraj do . pol 1 pop. In od S do i pop. Telefonska Številka 30-30 ZAHTEVAJTE.ŽIMO/SAMO,Z^AŠClTNO PLOMBO o ^sTERiLlzlRANa^ ZADRU2NATOVARNA ZIME DD NflŠfl ŽIMA JE HIGIJENSK0 OČIŠČENA IN STERILIZIRANA Nfl PARI 115°C,NE DIŠI, JE BREZ MAŠČOBE IN FERMENTOV, PO CENI. Vsakdo, M HSe odpočitka na morju ali na planfnaTy poma lepi občutek okrepitve in a tem združeno povečanj® delovne moči. Kot vidni znak pravilno izrabljenega od-mora boste b ponosom kazali na rjavo barvo svoje kože. Ker pa nam je sonce komaj 100 dni v letu na razpolago, smo preveč prikrajšani v uživanju sončnega obsevanja, ki je tolikanj potrebno za življenje. Z Izumom »višinskega sonca« — original Hanau« — je uspelo tudi tu najti odpomoč in s tem nadomestiti važne sončne energije. Zato premestite svoje sončne kopeli ▼ sobo. Ce Imate »višinsko sonce« — original Hanau — ste neodvisni od vremenske spremembe in se lahko sončite vse leto. Obsevanje traja samo S—5 minut. Cena kompletnih aparatov od din 1800.— naprej. Zahtevajte še danes brezplačno ilustrovano brošuro 8t. 848/7 na 40 straneh od a. Beograd,, Kralja Aleksandra 8 EagTeb, Bogovtčeva ul. S t. 1 Ljubljana, Tyr3eva cesta St. 1 a lafNknrsRiln 1M, Beograd, Brankova nt R. Ml AEG Union, J ugoela vensko d.d. Zagreb, Karadžldeva ul. St. V Ljubljana, Livarska ulica It, 8 Zahtevajte ponudbe In plačilne pogoje. t t ZANATSKA BANKA KRALJ. JUGOSLAVIJE A. D. DAnDI I| a II |Q| IIIM B podeljuje obrtnikom, obrtnim podjetfcm in obrtnim zadrugam vseh vrst ugodna posojila in kredite ▼ tekočem rvUKUANIvA « LJUDLIMHI računu do najvišjega zneska Din 300.000—. Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Elektromotorji in diname vseh velikosti na zalogi mfmM »... v • : i;,.-. Elektro A. VERBAJS Ljubljana, GosposvetsKa c. 10 (poleg Slamlia) VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE v dravski banovini išče za svoje obrate INZENJERJA gradbene stroke s prakso in s starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop. Banska oblast banovine Hrvatske v Zagrebu išče za svoje rudnike, raziskovalna in geološka dela s čim prejšnjim nastopom službe: 4 rudarske inženirie 2 strojna inženirja 4 geologe (filozofe) in 10 rudankih predstojnikov (nadzornikov) z dovršeno nižjo rudarsko šolo. Glede pogojev namestitve naj se interesent! obrnejo na Bansko oblast - oddelek za rudarstvo. Zagreb. DjordjKeva 31. pozivom na St. 1066/41 VI. Najprisrčnejša zahvala za veliko pozornost Vam vsem, ki ste jo izkazovali pokojni Tereziji Vurnik roj. Ažman ob priliki njene smrti s poslednjimi obiski, z molitvijo in s svojo obilno udeležbo ob njenem pogrebu. Posebno zahvalo g. dekanu Faturju in prav posebno gospej Zinki Resmanovi. — Sporočeno na dan njenega pokopa, dne 2. februarja 1941. Radovljici. Umrla mi je po dolgi mučni bolezni moja ljubljena žena Ana Čepimo roj. Cvitter PogTeb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 9. februarja 1941 ob 4.30 popoldne iz hiše žalosti, Dr. Rožkova št. 34, na Novomeško pokopališče. Novo mesto, Ljubljana, Brežice, Trst, Bovec, dne 9. 2. 1941. Žalujoči soprog čepirno Ivan in ostalo sorodstvo Dotrpela je po daljši, mučni bolezni, gospa Terezija Tičar roj. Dolinar soproga posestnika Bla«opokojnico bomo spremili na zadnji poti iz hiše žalosti v Vasici St. 6, na farno pokopališče v Cerkljah, v ponedeljek, dne 10. februarja 1941, ob 8 zjutraj. - Blag ji spomin! Cerklje na Gorenjskem, 8. februarja 1941 Žalujoče družine: Tičar, Remi« in Dolinar. Pokvarjeno moko razen koruzne, kupim za lepilo pri izdelovanju copat. - Pridem na dom. Sporočite na naslov: FRANC BAJT, Srednjavaa, Šenčur pri Kranja Ponudbe z lastnoročno pisanim curriculum vitae je poslati brez originalnih spričeval pod šifro •GRADBENI 1N2ENJER« na upravo lista. K M E TO VALC1) V interesu vsakega gospodarju je, da si Čimprej naliavl svoj domač mlin. I'redno se odloČite in odSte-Jete svoj teiko prisiužeili denar za nakup mlina, naj vnok dobro premisli, da je že nad imi gospodarjev ki meljejo na ..TURKAN" mlinih. Zato je koristna 7.a vsakega, da se pred nakupom mlina prepriča pri mojih Številnih odjemalcih, kako leno moko 7.a kruh in kuho ter 7,droh, jeSprenj in kašo izdeluje -TURFAN mlin. Edino tako boste lhhko spoznali, da Je lo „TUKFAN" mlin listi, ki odgovarja zahtevam in meRavi naSega kmeta. Naslovi mojih odjemalcev so vsakemu vsak čas na razpolago. ŠTEFAN TURNŠKK, Ljubljana, Medvedova 14 Razpis Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje oddajo pleskarskih in soboslikarskih del, nadalje dobavo in polaganje linoleja za novogradnjo stanovanjskih hiš na vogalu Nunske in Muzejske ulice v Ljubljani. Ponudbe je vložiti do dne 22. februarja 1941. Vsi razpisani podatki so interesentom na razpolago, vpogled in nakup v gradbeni pisarni na stavbišču od dne 12. t. m. dalje. V Ljubljani, dne 9. februarja 1941. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Znam „SALVAT Čaj- proti iol&nlm kaprnenčkom la boleM-um ioltofe* mehurja «• dobiva pri*" castopn Umi A po- 1 teka St. tvaua. Zagreb, Kaptol 17. Proapekt. • MravUenJn pošiljamo »astonj ' O. a 8. br. S7870-18M Ea. SOI BOLNIŠKE ODEJE Posebep oddelek: Banovinske Sarajevske tkalnice preprog, Zagreb, Gunduličeva 3 Zahtevajte ponudbe IGLE kakor tudi vsi nadomestni deli za domače in industrijske stroje stalno na skladišču VIKTOR BABI6, ZAGREB Hartičera ulica 4 — Telefon 58-21 KOVINASTE krste kupite najceneje pri izdelovatelju MAKSU USSAR-ju MARIBOR, Gregorčičeva ulica 17 stil Vdani v voljo božjo sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je draga nam sorodnica, gospodična Frančiška Vidic upokojenka tobačne tovarne umrla v petek, dne 7. februarja 1941, večkrat previdena s sv. zakramenti. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 9. februarja ob 4 popoldne z Žal, iz kapelice sv. Petra. Sv. maša zaduš-nica bo darovana v torek, 11. februarja ob 8 zjutraj v župni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, 8. februarja 1941. Žalujoči sorodniki. VEČJE INDUSTRIJSKO PODJETJE v dravski banovini išče za svoje obrate inženjerja strojne ali elektrotehnične stroke s prakso in s starostjo ne preko 35 let za takojšnji ali čimprejšnji nastop. Ponudbe z lastnoročno pisanim curriculum vitae je poslati brez originalnih spričeval pod šifro »STROJNI IN2ENJER« na upravo lista. Grgovcit Mesarji! Predno se odločite za nakup avtomatske tehtnice, oglejte si na vsak način pred nakupom naše tehtnice, ki so v pogledu izdelave in trpežnosti najpopolnejše, kar jih je bilo do danes na trgu. Na zahtevo pošljemo našega zastopnika Tovarna kovinskih izdelkov PONTOS CENTRALA Družba z o. s. Maribor, Neljska cesta St. 55 in 55 a Nabava železniških pragov iz hrastovega in bukovega lesa Državni železnici je potrebna večja količina pragov iz hrastovega in bukovega lesa v sledeči velikosti: 2,60 — 16/26 — 16 2,50 — 15/25 — 16 2,30 — 14/22 — 14 1,60—14/20 — 14 1,40—13/18 — 14 Poleg tega 15.000 komadov hrastovih pragov v velikosti 1,70 — 15/25 — 16 Ponudbe za vsako količino se lahko dostavijo vsak delavnik Ekonomskemu oddelenju generalne direkcije državnih železnic ali Gradbenemu oddelenju direkcij državnih železnic v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevtl, taksirana z 10 din. Pravtam se tudi dobijo tehnični pogoji za pragove G. d. št. 53.382/40. Ponudba mora vsebovati točne količine in cene po dimenzijah. kakor tudi to, da bodo pragovi ustrezali in dostavljeni v roku po pogojih G. d št. 53.382/40 ter da je ponudnik pripravljen položiti kot začasno kavcijo 5% od ponudbene vsote, če bo njegova ponudba sprejeta. Za to nabavo veljajo vsi predpisi Zakona o drž. računovodstvu. Iz Ekonomskega oddelenja generalne direkcije drZ. železnic G. d. št. 7.067/41. ZAHVALA. Za vse dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih ob nenadomestljivi izgubi naše predobre sestre, tetke in svakinje, gospodične ANICE SVETINA prejeli, kakor tudi za poklonjene vence in cvetje, se vsem in vsakemu najtopleje zahvaljujemo. Iskreno zahvalo izrekamo preč. gg. pp. farne cerkve na Viču, preč. g. Benjaminu za večkraten obisk in tolažilne besede, pevcem »Edinosti« ter gosp. dr. Igorju Tavčarju in g. dr. Vinku Igličarju za ves trud in skrb pri lajšanju bolečin za časa njene težke bolezni. Prisrčna hvala ge. Tončki Justin iz Rožne doline za njeno požrtvovalno postrežbo za časa njene bolezni. — Posebno zahvalo izrekamo vsem prijateljem in znancem, ki so jo v času njene bolezni v tako velikem številu obiskali in ji lajšali njeno trpljenje ter jo v tako častnem številu spremili k zadnjemu počitku. V Ljubljani, dne 9. februarja 1941. Rodbina Lnnder-Svctina, bratje in sestre Umrla nam je po daljšem trpljenju naša plemenita, dobra in skrbna sestra oziroma svakinja in teta, gospa Matilda Trenz roj. Trenz vdova štabnega zdravnika Položili smo jo k večnemu počitku na domačem pokopališču v Št. Jerneju v sredo, dne 5. februarja 1941. Vsem, ki so dragi pokojnici lajšali trpljenje in jo spremili na zadnji poti — iskrena hvala! Draškovec, 5. februarja 1941 Marijana Treni, Elizabeta Luschin roj. Tren«, sestri; dr. Ferdo Treni, zdravnik, ing. Gustav Treni, brata; Vida Tren« roj. Pleiler, Felicita Trem roj. Amon, svakinji; Hugo Luschin, svetnik, in vsi nečaki in nečakinje. Sil Za Jugoslovanske tiskarne v Litiblian!: Jože Kramar!! Izdajatelj: !nl Jože Sodja Urednik: Viktor Cenili