Intervju Anke Tominšek, predsednice skupščine občine Šiška, za zagrebški časopis Informator
Več posluha za pobude občanov
Še vedno so prisotni očitki, da je v na-šem samoupravnem sistemu precej odločanja mimo in brez samoupravljalcev. Zanima nas, kako si na občini prizadevate, da k aktivne-mu in zavzetemu sodelovanju pritegnete čim-več neposrednih proizvajalcev in občanov?
Zal moram pritrditi vaši ugotovitvi, da so v našem samoupravnem sistemu še vedno prisotni primeri odločanja mimo in brez sa-moupravljalcev. Posameznih primerov ne smemo posploševatl, temveč bi morali v vseh okoljih in ravneh, kjer jih ugotavljamo, sproti reagirati. Izhajajoč iz dejstva, da so tudi v naši občini bili taki primeri, smo si odgovorni funkcionarji ob prevzemu dolžno-sti zadali nalogo, da tako nesamoupravno ravnanje odpravimo oziroma ga vsaj ome-jimo. Izkušnje dosedanje prakse nam kaže-jo, da se v življenju uspešno uresničuje le tista politika, pri oblikovanjukatere so aktiv-no in ustvarjalno sodelovali delovni ljudje in občani. To ne velja le za odločitve, spre-jete po poti družbenega dogovarjanja in sa-moupravnega Sporazumevanja, temveč tudi za odločitve, sprejete v delegatski skupščini. Neštetokrat smo že poudarili — v različnih dokumentih, da delegatske skupščine niso in ne smejo biti — mesto, kjer se le izglasujejo oziroma potrjujejo odločitve, ki so jih dejan-sko oblikovali drugi. Vsako drugačno ravna-nje negalivno vpliva na odgovoren in u-stvarjalen odnos delegata uresničevanja nje-govih pravic in dolžnosti, tako pri spreje-manju odločitev kot tudi pri njihovem ure-sničevanju. Delegat hoče ustvarjalno sodelo-vati pri oblikovanju odločitev in zato v vse večji meri kritično obravnava primere, kjer gre dejansfco odločanje mimo njega. Prav to je tudi bistvo delegatskega sistema.
V težnji, da bi omogočili čimvečjemu šte-vilu delovnih ljudi in občanov aktivno so-delovanje pri oblikovanju in sprejemanju od-loeitev, smo se tudi v naši občini v pretek-lem obdobju odločili za prostorsko preobrazbo krajevnih skupnosti, stalna naloga pa je nji-hova vsebinska preobrazba. Danes deluje v naši občini 31 krajevnih Skupnosti in s tem 31 temeljnih delegacij za skupščino družbeno-politične skupnosti. V teh temeljnih delegaci-jah deluje 450 delegatov. To je nedvomno veliko število krajanov, ki ima neposredno možnost vplivati na delovanje občinske skup-šeine. Poleg omenjenih delegacij pa je tre-ba upoštevati še številne delegacije za sa-moupravne interesne skupnosti družbenih de-javnosti in SIS materialne proizvodnje, še zlasti tiste, ki sodelujejo v delu občinske skupščine kot četrti zbor. Prav tako mora-mo upoštevati mnoštvo temeljnih delegacij v združenem delu in to za skupščino DPS kot za skupščine SIS. V združenem delu je bilo izvoljenih za skupščino naše DPS 1598 de-legatov v 266 organizacijah in skupnostih, kjer število zaposlenih ne presega 30, pa so vsi delavci v funkciji delegata. Ce upošteva-mo samo število omenjenih delegatov vseh teh delegacij, lahko nedvomno ugotovimo, da sp se bistveno povečale možnosti delovnih Ijudi in občanov na delovanje in odločanje skupščine občine.
Ko govorimo o povečanju vpliva na delo občinske skupščine, pa je mnogo pomembne-je kot samo število delegatov, koliko so de-legati resnično povezani s svojo delegatsko bazo, torej tistimi, ki so jih izvolili v kra-jevni , skupnosti ali v združenem delu. Ta stik tudi v tretjem mandatnem obdobju v vseh sredinah še vedno ni povsem zadovo-ljiv, beležimo pa določen, čeprav skromen napredek. To vprašanje neposrednejšega sti-
ka delegatov z delegatsko bazo, je bilo pred-met že številnih razprav in poavetov v pr-vem in drugem mandatnem obdobju. Se ved-no nismo našli pravih poti in metod, da bi bil ta stiik pristnejši. Menim, da to ni odvi-sno le od vodje delegacije in posameznega delegata, temveč mora biti to skrb tudi or-ganov upravljanja ter subjektivnih sil tako v združenem delu kot tudi v krajevni skup-nosti. Bolj aktivni pa bi morali biti tudi sa-mi krajani in delavci, saj nekateri menijo, da so svojo nalogo opravili že s tem, da so izvolili delegate in da bodo le-ti v celoti no-sili odgovornost za učinkovit razvoj delegat-skega sistema in uspešno delo občinskeh skupščin. Prav od tega, v kolikšni meri bo-mo uspeli še bolj razviti sodelovanje med temeljnimi delegacijami in široko delegat-sko bazo, bo odvisna nadaljnja krepitev vpli-va delovnih Ijudi in krajanov na delo občin-ske skupščine. K boljšemu sodelovanju ne-dvomno lahko prispeva pravočasna, objektiv-na in popolna informiranost. Prav na tem področju si prizadevamo storiti korak na-prej. V mislih nimam samo glasila — Javna tribuna, ki' ga v naši občini brezplačno po-sredujemo vsem družinam, temveč tudi razna interna glasila v delovnih organizacijah, ki naj bi v bodoče še bolj dosledno in sistemat-sko obveščala delavce o vseh dogajanjih in odločitvah v občinski skupščini.
Ze večkrat smo se pogovarjali o vsebin-skem konceptu glasila Javna tribuna. To glasilo naj naše delavce in občane seznanja ne le z aktualnimi dogodki in pojavi, še zla-sti v naši komuni, temveč tudi z delom občin-ske gkupščine ter drugih delegatskih skup-ščin kot tudi delom DPO. Kar zadeva poro-čanje o delu občinske sktfpščine res še ni povsem zadovoljivo. Zavzemamo se, da bi delovne ljudi in občane že vnaprej obvestili o zadevah, ki bodo predmet obravnave in odločanja na seji občinske skupščine. Na ta način bi delavcem in občanom omogočili, da se povežejo z delegacijami oziroma delegati ter jim posredujejo svoja stališča, pobude in predloge.
S takim vnaprejšnjim obveščanjem omo-gočamo tudi delegatom, da določeno vpraša-nje oziroma problem proučijo v svojem de-lovnem ali bivalnem okolju in se tako teme-ljiteje pripravijo za razpravo v delegaciji ter za oblikovanje stališc in pobud. Temeljne de-legacije v krajevnih skupnostih bi se lahko
povezale s krajevno samoupravo ter števil-nimi odbori in komisijami, ki delujejo v kra-jevni skupnosti in se seznanjale z njihovimi I stališči. Tak pristop tudi omogoča delovnim ljudem in občanom, da prek občinskega gla-sila neposredno posredujejo svoje predloge in dajo pobude_ za obravnavanje posameznih perečih zadev. Žal ugotavljamo, da setemož-nasti delovni ljudje in občani vse premalo poslužujejo. Zato smo se odločili, da jih po-novno pozovemo k takšnemu sodelovanju.
Pri tem se zavedamo, da bodo občani ak-tivno sodelovali le tedaj, če bodo njihove po-bude resnično naletele na razumevanje pri-stojnih organov  v  občini.
Ali so delovni Ijudje in občani dovolj se-znanjeni z vlogo in pomenom delegatskih vprašanj" in predlogov, še zlasti z novo ure-ditvijo, po kateri je ta točka uvrščena na za-četek dnevnih redov?
Že lep čas v delu naše občinske skupščine točka »Vprašanja in predlogi delegatov« ni več uvrščena na konec dnevnega reda sej zborov. Ze oktobra 1980 se je tedanje vod-stvo delegatske skupščine odločilo, da to toč-ko uvrsti na začetek dnevnih redov skupnih zasedanj oziroma sej posameznih zborov. Ta odločitev je bila odgovorno sprejeta, pogoje-vali pa so jo številni razlogi. Zaradi preob-sežnih dnevnih redov se je često dogajalo, da je zmanjkalo časa in tudi potrebnega za-nimanja za to zadnjo točko dnevnega reda, ki je zato ostala često brez odziva. Glede na tako stanje so delegati predlagali, da se da tej točki večjo pozornost že s tem, da se u-vrsti na začetek dnevnih redov. S takim pristopom je bila dana tudi rriožnost, da na postavljena delegatska vprašanja po možno-sti da pristojni organ občinske skupščine od-govor že na sami seji, še zlasti tedaj, če so bila vprašanja postavljena na sami seji in so po vsebini taka, da ne zahtevajo posebnega preverjanja ali celo analiziranja. Analiza de-legatskih vprašanj je pokazala, da so bili prek tega instituta prikazani problemi, ki pesti-jo posamezna okolja, kar je še posebej velja-lo za krajevne skupnosti, zato je bilo potreb-no tej točki dati večjo pozornost. Ne nazadnje je treba upoštevati, da so delegatska vpra-šanja v razvoju delegatskega sistema najbolj živa vez med delegatsko bazo in skupščino, zato si prizadevamo, da damo delegatom ozi-roma delegacijam zadovoljive in hitre odgo-vore.
Iz dosedanjih izkušenj bi težko popolno odgovorila na vprašanje, ali so delovni lju-dje in otačani dovolj seznanjeni z vlogo tega instituta - in z novo usmeritvijo obravnave te točke dnevnega reda. Sodeč po številu de-legatskih vprašanj in predlogov, ki smo jžh v tretjem mandatnem obdobju prejeli, oce-njujemo, da se delovni ljudje in občani vse bolj poslužujejo te poti. Doslej smo namreč skupaj prejeli 62 delegatskih vprašanj in predlogov, pri čemer moram poudariti, da prevladujejo delegatska vprašanja, medtem ko so predlogi — pobude še vedno izjema. Največ delegatskih vprašanj so postavile te-iri€ljne delegacije krajevnih skupnosti, kar 32, sledijo temeljne delegacije združenega dela z 29, medtem ko je bilo na družbeno-političnem zboru postavljeno le eno delegat-sko vprašanje. Upoštevajoč vsebino delegat-skih vprašanj ugotavljamo, da so delegacije krajevne skupnosti predvsem opozorile na problematiko urejanja prostora, prometne ureditve, komunalnega gospodarstva, prevo-za, odprave barakarskih naselij, sanacije do-ločenih stanovanjskih sosesk, itd. Delegacije iz združenega dela pa so izpostavile predvsem probleme sanacije nekaterih OZD, zaposlo-vanja mladih, kršitev družbenega dogovora glede razporejanja dohodka in delitve sred-stev za OD kot tudi uresničevanja nekaterih zveznih ukrepov (gorivo, prehod čez mejo). Uresničevanje programa samoprispevka III zaskrbljuje tako krajane kot delovne ljudi, kar je razvidno iz vprašanj, ki so jih postavi-le tako delegacije KS kot iz združenega de-la. Se posebej je razveseljivo dejstvo, da de-lovni ljudje in občani tudi preko delegat-skih vprašanj opozarjajo na še vedno pri-sotne slabosti v delu delegatske skupščine oziroma delegatskega sistema in terjajo nji-hovo hitrejšo odpravo. Tako opozarjajo na preobsežna in premalo razumljiva gradiva, na nespoštovanje rokov, na alternativne re-šitve, itd. Prizadevamo si, da bi te slabosti odpravili, vendar pri tem beležimo le skrom-ne premike. Odločno terjamo od predlagate-ljev, da so obširnejša gradiva delegatom po-sredovana le v povzetkih, medtem ko mora-jo vse delegacije dobiti obširnejše gradivo ' enem izvodu. Pristopili smo tudi k izdelavi povžetkov pomembnejših republiških z^iko-nov gradiv, ki smo jih posebej uvrstili v dnevni red občinske skupščine, upoštevajoč širši interes delovnih ljudi in občanov. Tako smo na primer ravnali pri predlogu za iz-dajo zakona o pokojninskem invalidskem za-varovanju ter zakona o spremembah in do-polnitvah zakona o samoprispevku. Dogovo-rili smo se tudi za nov pristop pri obravna-vi planskih dokumentov ter informacij o u-resničevanju politike na določenem področju. Mnenja smo, da mora biti poudarek na vse-binskem prikazu in da ne kaže delegate o-bremenjevati s pristopom, ki je značilen za
sprejemanje zakonov ali odlokov. Za široko delegatsko bazo in delegate je pomembno, da poznajo vsebino posameznih rešitev, še zlasti takrat, ko morajo o določenih stvareh od-ločati in da je pravno tehnična izvedba po-sameznih rešitev stvar pristojnih organov. Za tak pristop se zavzemamo še zlasti v prvi fa-zi tudi glede družbenih dogovorov in samo-. upravnih sporazumov, katerih podpisnik je občinska skupščina. Menimo, da ni spre-jertiljivo, da je prvo gradivo, ki ga posredu-jemo v javno razpravo, napisano že v členih, namesto da bi poljudno in na kratko prikazalo, kakšne cilje zasledujemo s posa-meznim aktom ter kaj bomo uredili. Pri pri-pravi gradiv za delegacije je treba tudi upo-števati, ali gre res za informiranje delegatov oziroma delovnih ljudi in občanov o uresni-čevanju določene politike oziroma za prikaz stanja na določenem področju ali pa za od-ločanje o določenih stvareh. Predlagatelji gradiv tega izhodišča še vedno v zadostni meri ne upoštevajo.
Ali se delegati sami zavedajo te bistvene spremembe v dnevnih redih občinskih sej ter to izkoriščajo za svoje večje sodelovanje z volivci, da z njihovo aktivno zavzetostjo v večji meri ustrezno usmerjajo in bogatijo vsebino sej, razprav in odločitev na občini?
Na to vprašanje je težko dati povsem za-dovoljiv odgovor, ker o tem vprašanju do-slej še nisem vodila posebne razprave z de-legati. Predvidevamo, da bi v prihodnjem letu v programu dela skupščine uvrstili kot posebno temo prav »vprašanja in predloge delegatov« z namenom, da bi na podlagi kri-tične ocene stanja ugotovili, kaj je potrebno storiti za odpravo še prisotnih slabosti. Tako ugotavljamo, da delegacije še vedno zastav-Ijajo vprašanja občinski skupščini oziroma iz-vršnemu svetu glede tistih zadev, ki sodijo v pristojnost posameznih samoupravnih in-teresnih skupnosti, kar še posebej velja za področje komunalnega gospodarstva. To nas opozarja na to, da delegacije, ki delujejo v KS oziroma združenem delu, ne sodelujejo med seboj oziroma v premajhni meri in da so le-te premalo aktivne.
Iz dosedanjih izkušenj lahko povem, da praviloma na delegatsko vprašanje delega-cija ne prejme odgovora na sami seji, tem-več ga posredujemo pristojnim samouprav-nim skupnostim oziroma organizacijam. Dele-gatska vprašanja in odgovore objavJjamo v delegatskem gradivu. Zaradi pomembnosti ne-katerih vprašanj in odgovorov, ki zadevajo širši krog delovnih ljudi in občanov, smo se odločili, da vprašanja in odgovore objavimo tudi v Javni tribuni. Menimo, da bo tudi tak pristop spodbudil delovne ljudi in občane, da bodo preko temeljnih delegacrj oziroma de-legatov v bodoče v še večji meri sodelovali v delu skupščine.
Ali daje delegat tudi predloge za oboga-titev delovanja in odločanja občinske skup-ščine in njenih zborov? Katere slabosti se pri tem pojavljajo?
V  prvem delu vprašanja gre za dve raz-lični zadevi. Ze iz dosedanjih odgovorov lah-ko   zaključimo,  da   delegati  dajejo  predloge za  obogatitev  delovanja  občinske  skupščine, če pri  tem  mislimo  na  delo   skupščine   kot celoto.  Vse omenjene sugestije delegatov  za izboljšanje dela in delegatskih razmerij lah-ko ocenimo kot njihov prispevek za oboga-titev   delovanja.   Kot   tak   prispevek   lahko ocenimo  tudi  njihove predloge  za  uvrstitev posameznih zadev v program dela, bodisi zbo-rov ali skupščinskih teles, to je odborov in komisij.   Delegati   niso   dajali  predlogov   le ob   sprejemanju   programa,   temveč  tudi   ob obravnavi   posameznih   tem,   ki  so  bile  na sejah posameznih zborov. Seveda pa je tre-ba   te   njihove   predloge   sistematično  anali-zirati in šele nato sprejeti odločitev, ter u-gotoviti, ali gre za zadevo, ki naj bi ji po.sve-tila občinska skupščina  oziroma njena tele-sa posebno pozornost. Ko govorimo o pobu-dah in predlogih  delegatov,  ne smemo pre-zreti dejstva,  da številne delegacije pošilja-jo pismene zapisnike o Svojih sejah pravoča-sno in jih je zato možno upoštevati že na sa-mi seji. Zal pa se še vedno prepogosto dogaja, da dobivamo zapisnike delegacij le nekaj dni pred sejo oziroma celo na sami seji. Seveda v  takih primerih  ni  možno  na  predloge  in pobude pravočasno reagirati. Razlog za tako stanje je delno tudi v tem, da še vedno ne pošiljamo delegatom gradiva v dogovorjenem roku, za kar niso vedno krive naše strokov-ne službe, temveč tudi tiskarna, ki nam tiska delegatsko   gradivo.
Ali lahko sam delegat ali kakšen organ KS oziroma OO ZSS zadrži vprašanje ali predlog volivca za dopolnitev programa de-lovanja občinske skupščine in njenih orga-nov ter jih skratka samovoljno ne posredu-je naprej ter s tem onemogoči delavcem in krajanom, da s svojim aktivnim sodelovanjem prispevajo k izboljšanju vsebine in kvalitete dela in odločanja občinske skupsčine in nje-nih organov?
Odgovor je lahko zelo kratek na tako vprašanje. Povsem razumljivo je, da ni do-pustno, da bi omenjeni o^gan tako ravnal. Ali pa je v naši samoupravni praksi tak pojav prisoten, pa mi iz dosedanjih izkušenj ni zna-no. Ce se bo tak primer pojavil, bpmo ustrez-no ukrepali.
Večino predlogov za dnevni red občinske skupščine in njenih zborov je doslej pred-lagal izvršni svet občinske skupščine. Ali se že zapažajo napori npr. OK SZDL kot front-ne organizacije najširših množic ali pa OSS, da želi spremniti dosedanjo prakso in se tudi na področju dela občinske skupščine in n.je-nih organov pokazati kot pomemben sodela-vec in zastopnik najširših delovnih množic na območju naše občine?
Ugotovitev je za preteklo mandatno ob-dobje točna. V tretjem mandatnem obdobju pa že ugotavljamo tudi premik glede pred-Iagateljev. 2e v programu dela skupščine do konca tega leta je kot predlagatelj nasto-pilo več dejavnikov, pri čeraer imam v mi-slih predvsem posamezne teme, ne pa nor-mativne akte, ki jih je sprejemala skupščina. Tako je v nekaj ' primerih kat predlagatelj nastopil neposredno upravni organ, SIS ter tudi DPO.
V  pripravo programa  za leto  1983  so  se aklivno   vključile   tudi   subjektivne   sile,   še .zlasti glede opredelitve tistih zadev, ki bodo nujno  terjale   vključitev   vseh   dejavnikov   v občini:    uresničevanje    družbeno-ekonomske politike v prihodnjem letu s poudarkom na izvozu;  preskrba  občanov; uresničevanje  u-stavnosti  in  zakonitosti  v  občini;  delovanje delegatskega  sistema.                                     I
Pavle Šegula