AMERišk/t Domovi na ‘ ■apr ; :'r •' ' 1 * . ' ^ i AMERICAN IN SPIRfir IN UtNOUAOE OHlf NO. 115 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 14, 1965 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LXIII — VOL. LXIII Penise topni v Senata 200 milijonov manjfa Senat je predlog pomoči tujini zmanjšal za 200 milijonov s 40:35 glasovom, še večje zmanjšanje se je podpornikom vlade posrečilo zavrniti. WASHINGTON, D.C. — Pomoč tujini izgublja vedno bolj podporo tako v Kongresu kot v javnosti. Le tako je mogoče razumeti prvi večji poraz predsednika Johnsona v Senatu pretekli petek. Na prizadevanje demokratskega senatorja Morse-a iz Oregona je Senat s 40:35 glasovom zmanjšal pomoč tujini za 200 milijonov ikar povprek. Morse je hotel pomoč zmanjšati kar za 443 milijonov, pa se je posrečilo podpornikom vlade njegov predlog poraziti. Sen. Morse je označil pomoč tujini za “smrdečo zmešnjavo” in nekoristno razmetavanje javnega denarja. Predlog pomoči v Senatu je bil ves čas v nekaki zagati, ker se načelnik zunanjepolitičnega odbora Fulbright ni strinjal s predlogom administracije. Namesto razprav predlogu kot celoti se je on zavzemal za razpravo o pomoči vsaki posamezni državi ali celo programu. Kljub vsem težavam in precej močni opoziciji upajo podporniki zakonskega predloga, da bo v novi zmanjšani obliki jutri le izglasovan. To je šele odobritveni z.akonski predlog, nakazilni bo prišel na vrsto kasneje. g@i za atasii drailles v iavamti še ul kmmt WASHINGTON, D.C. — Zagovorniki načrta, da narodna o-bramba postavi atomski drobilec v Ravenni, so doživeli prvo Veliko presenečenje. V tajništvu Za narodno obrambo so zvedeli, da z načrtom v Ravenni ne bo nič, ker je dotični prostor pri Ravenni namenjen za drugo rabo. Niso pa obupali, že pretekli leden , so napravili načrt, kako bodo pritisnili na narodno o-brambo, naj spremeni svoje stališče. V tej akciji bodo sodelovali solidarno demokratska senatorja, vsi kongresniki brez izjeme, republikanski guverner, demokratski in republikanski župani itd. Sodelovali bodo na-1'avno tudi vsi gospodarski krogi in delavske unije. Njihova akcija se bo začela že danes. Senator Lausche bo peljal sedemčlansko delegacijo kar naravnost k podtajniku za na-I'odno obrambo Vance-ju. Ako 1° ne bo pomagalo, se bo obrnil naravnost na Johnsona. Že pre-l^klo soboto so se pa sestali vsi °hajski kongresniki, demokrat-ski in republikanski, in napravil načrt za svojo akcijo. Seveda je pa tudi par politikov, ki bi ^adi kovali železo za svojo ko-Vst. Izbrali so si za tarče tiste aktivne politike, ki se baje do Sedaj niso dosti brigali za to vprašanje. Atomski razbijalec bo torej drobil in združeval vse obenem. V remenski prerok pravi: Sončno in hladnejše. Najvišja etnperatura 70. Novi grobovi Joseph Potpan V soboto je umrl 60 let stari Joseph Potpan (Popetan) z 11907 Granger Rd. na Garfield Hghts., Ohio, preje z E. 61 St., rojen v Mali Bukovici pri Ilirski Bistrici v Sloveniji. Zapustil je ženo Mary, roj. Hošta, sinove Josepha, Richarda in Johna, mater Frances Milavec (v Sloveniji) in brata Franceta (v Slov.). Pokojnik je bil član Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ. Pogreb bo jutri ob 8.30 dopoldne iz Ferrara pogreb, zavoda na 12200 Granger Rd. v cerkev sv. Terezije na Granger in E. 105 St. ob devetih, nato na Kalvarijo. Anton Živko Po dolgi bolezni je umrl na svojem domu na 15623 Pythias Ave. 74 let stari Anton Živko, rojen na Hrvaškem, mož pok. Caroline, roj. Vulinec, oče Lillian Verb, Violete Ford in Daniela Živko, 12-krat stari oče, praoče, brat Thomasa v Clevelandu ter Dore Rušan, Tereze Rogaš, Ciiike Zalar in pok. Štefana (vsi v Jugoslaviji). Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri popoldne ob enih na Highland Park pokopališče. ------c-----— Dominikanska junta zopet potrebuje dolarje SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Naša administracija je za mesec maj dala dominikanski javni upravi, ki jo vodi vojaška junta, okoli $10 milijonov za kritje najnujnejših osebnih in režijskih izdatkov. Sedaj so pa juntine blagajne znova prazne in načelnik junte general Im-bert zopet prosi OAD, to je A-meriko, za dolarje. OAD je sprejela njegovo prošnjo, ni pa še dala odgovora, ker ne ve, koliko denarja bo dobila v Washingtonu. Dokler ne bo rešeno to vprašanje, se tudi problem nove dominikanske vlade ne bo premaknil z mrtve točke. j —-----o----- Kitajski komunisti poročali o poletu Gemini PEIPING, Kit. — Kitajski komunisti vendarle niso mogli popolnoma zamolčati uspeh poleta Gemini IV. Njihovo glavno glasilo Ljudski dnevnik je v dveh stavkih povedalo najbi-stvenejše podatke iz poleta Gemini IV, ni pa dodalo ne hvale ne kritike. Besarabsko vprašanje za Bomunljo še m rešen® BUKAREŠTA, Rom. — Besarabija je sporno ozemlje med Rusijo in Romunijo, ki ga usoda vrže sedaj eni sedaj drugi državi v naročje. Pod carskim režimom je bila Besarabija ruska provinca, toda njeno prebivalstvo je bilo romunsko. Po' oktobrski revoluciji 1. 1917 je dežela prišla pod Romunijo, tekom druge svetovne vojne je pa zopet padla pod Moskvo in je sedaj del moldavske republike. Romunija je morala to stanje priznati pod ruskim pritiskom, zadovoljna pa z njim ni. Trdi, da ji Besarabija pripada po načelu samoodločbe narodov, kajti v Besarabiji pripada ruskemu narodu le manjšina. V Moskvi to dobro vedo, zato so začeli že pred leti na tihem izseljevati besarabske Romune proti Volgi in Sibiriji. Izseljevanje ne gre hitro in lahko od rok, ker je besarabskih Romunov okoli 3 milijone. V Bukarešti je nova raznarodovalna ruska politika rodila pravo burjo, seveda samo za kulisami. Na zunaj pa skuša romunska vlada zmeraj bolj poudarjati romunski narodni značaj Besarabije, obenem pa tudi zmeraj bolj registrirati dejstva preseljevanja. Besarabija je torej verjetno glavni nagib, zakaj Romunija tako unorno zasleduje politiko neodvisnosti od Moskve prav na vseh področjih. Sv. oče na italijanskem evharističnem kongresu v Piši PIŠA, It. — Italijani so imeli svoj naroden evharističen kongres v Piši. Za nekaj ur se ga je udeležil tudi papež Pavel VI. Priletel je iz Rima z letalom, se odpeljal z avtom na kraj glavne slovesnosti, imel tam govor in se potem po isti poti vrnil v Rim. Razume se, da je bila Piša za tiste ure središče Italije in ne Rim. Bilo je petič, da je sv. oče zapustil Vatikan tekom svojega i'ežima. Kongresa se je u-deležilo okoli milijon ljudi, med njimi niso bili samo verniki, ampak tudi dosti turistov. Največ zanimanja je bilo naravno za papežev nagovor, ki bo najbrže postal znamenit po tem, da je govornik pohvalno o-menil Galileja Galilei, ki je odkril nekaj zakonov v fiziki, ki še danes veljajo. Zakoni pa niso bili všeč nekaterim vatikan skim krogom, posledice je pa čutil Galilei na lastni koži. Ta epizoda je samo ponoven dokaz, kako zelo se svet spreminja tudi v Vatikanu. Ohajski republikanski teden je lepo potekel CLEVELAND, O. — Ohajski republikanci so lahko kar zadovoljni s svojim republikanskim tednom. Na 8 večerjah, ki se jih je udeležilo okoli 11,000 pristašev, so nabrali za strankino blagajno nad milijon dolarjev. V ta znesek je treba vnesti tudi nekaj prostovoljnih darov in pa tiste vstopnice po $100, ki jih lastniki niso izrabili. Najbrže se jim ni hotelo priti jest večerjo za $3. Najboljša je bila seveda udeležba v Clevelandu, kjer je bilo nabranega polovico vsega denarja. Denarni uspieh je torej kar zadovoljiv. Škoda je le, da se ne da dognati, koliko novih pristašev je stranka pridobila s svojo akcijo. — Površina kopnega je preračunana na 52 milijonov kvadratnih milj. ¥ iasit ss prišli še m hot mm glasovanja AKRA, Gana. — Znani levičarski ganski diktator Nkrumah je razpisal volitve za parlament. Postavil je tudi vseh 198 kandidatov, kolikor bi jih bilo treba izvoliti. Ko pa je prišel dan volitev, je dal oklicati, da volitev ne bo, ker je za vsako mesto postavljen le po en kandidat. Vplivne komisije so samo oklicale kandidate kot izvoljene poslance in šle domov. Ganske “volitve” niso napravile dobrega vtisa niti v Afriki. To se je jasno pokazalo na konferenci zunanjih ministrov OAE v Lagosu. Na konferenci, ki naj bi se je moralo udeležiti 36 afriških držav, so zastopniki 11 bivših francoskih kolonij, sedaj pa samostojnih afriških republik izjavili, da se njihove vlade ne bodo udeležile septembrskega sestanka afriških državnih poglavarjev, ako bo sestanek sklican v gansko prestolico Akro. Nočejo pač imeti nobenega o-pravka z Nkrumahom, ki ga dolžijo, da se udeležuje vseh podtalnih akcij v posameznih AMERIŠKI PADALCI BILI POSLANI BLjZJE BOJIŠČU Bataljon ameriških napadalcev je bil z Bien Hoa poslan včeraj v bližino Dong Xoai, kjer so preteklj teden rdeči vladne čete hudo stisnili. Te so v štirih dneh bojev izgubile preko 900 mož. Ameriški bataljon je v pripravljenosti na nekem letališču 20 milj od Dong Hoai. Če pridejo vladne čete znova v stisko, bo verjetno poslan v boj. SAJGON, J. Viet. — Rdeča ofenziva proti vladnim postojankam se nadaljuje. Koncem tedno so rdeči znova pritisnili na Dong Hoai, okrožno mesto 60 milj severno od tu, ki so ga rdeči koncem tedna imeli okoli 20 ur v svoji oblasti, pa se morali nato umakniti iz njega. Vladni bataljon, ki je v okolici mesta pobiral mrtve in ranjene iz prejšnjih spopadov, je bil od rdečih napaden z vso silo in se je moral z velikimi izgubami umakniti proti mestu. Rdeči so v bojih za Dong Hoai razbili in skoraj uničili tri bataljone izbranih vladnih čet in še za nekako en bataljon vojaške milice, ki je tvorila prvotno posadko v mestu. Boj za Dong Hoai je bil eden afriških državah, ki bi rade or- šele danes, ko se bodo predsed- najhujših v vsej vojni proti rdečim in za vladno stran najbolj poguben v številu mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Vladne čete imajo mesto v oblasti, toda s kako zmago se ob izgubah, ki so jih imele, ne morejo hvaliti. Boj so dejansko odločila v korist vladnih čet vedno znova letala, ki so z vsemi razpoložljivimi sredstvi tolkla položaje rdečih napadalcev. Vojaški triumvirat Vlada predsednika Quata je morala zaradi nepopustljivega nasprotovanja katoličanov, ki so jo obdolžili nagibanja k nevtralnosti in pomiritvi z rdečimi, odstopiti. Odstopil je tudi predsednik republike Suu. Vodstvo republike je prevzel vojaški triumvirat, ki ga sestavljajo generali Van Thieu, dosedanji vojni minister, Cao Ky, poveljnik južno vietnamskega vojnega letalstva, in Huu 'Co, poveljnik področja 2. armadnega zbora. Thieu je načelnik odbora trojice, Cao Ky bo nadziral posebni izvršni odbor, ki bo skrbel za redno upravo dežele, Huu Co pa bo imel odgovornost za vse oborožene sile. Gen. Thieu, 43 let star katolik, ki uživa podporo Združenih držav. Nova ureditev vodstva države je bila včeraj sicer objavljena, stopila bo pa v veljavo za vodstvo republike, pogovorili z ameriškim poslanikom M. Taylor jem. Ta se je danes po enem tednu posvetov v Washingtonu vrnil sem. Jugoslovanski konzul Klarič obstreljen blizu Monakovega MONAKOVO, Bav. — Andri-ja Klarič, 35-letni jugoslovanski konzul, najbrže Hrvat, je bil na obali nekega jezera blizu Monakovega napaden in obstreljen. Oba napadalca sta ušla. Priča dogodku je bila Dara Rogič, ki pa nemški policiji ni hotela dati podatkov o poteku atentata. Konzula so takoj prepeljali v bolnico. Na prvi pogled so bile njegove rane zelo nevarne, pozneje se je pa menda njegovo zdravstveno stanje nekaj zboljšalo. Policija misli, da je bil atentat posledica političnih obračunov med jugoslovanskimi komunisti in njihovimi nasprotniki, ki živijo kot begunci na Bavarskem. Atentat bo samo poslabšal odnose med zahodno Nemčijo in Jugoslavijo. Policija se je vrgla z vso silo na podrobno preiskavo atentata. ganizirale upore in revolucije. S to skupino drži tudi nekaj afriških republik, ki so bile preje angleške kolonije. nik dosedanje vlade Quat, odsto-pivši predsednik republike Suu in vodniki oboroženih sil, ki so odločeni prevzeti odgovornost Rdeči dezerterji ne razumejo politike sajgonske vlade SAJGON, J. Viet. — temu, da uživajo partizani v vietnamski javnosti in politiki velik ugled in simpatije domačega prebivalstva, se vendarle še dobi v njihovih vrstah mladina, ki zbeži na stran saj genskih čet. So to navadni dezerterji, ki so se komunizma najedli. So pa že toliko prepojeni s komunizmom, da se jim jezik razveže šele po več mesecih njihovega ujetništva na sajgon-ski strani. Šele po nekaj mesecih začno odkrito pripovedovati, kakšno je življenje pod partizanskim režimom. Se hočejo najpreje prepričati, da jih njihove izjave ne bodo spravile v nove težave in nevarnosti. Kar pa potem pripovedujejo, je sila zanimivo in se zelo razlikuje od tega, kar misli sajgonska javnost. Dezerterji najpreje priznajo, da imajo vsi skupaj, partizani in Vkljub ljudje, velik strah pred bombnimi napadi in pred ameriškim o-rožjem. Priznajo, da so partizani veliko slabše oboroženi. Čudijo se pa, zakaj sajgonske čete ne pokažejo več veselja do ofenzive. Sajgonskih patrol ni nikjer, posebno ponoči je ne stakneš. Zato se pa partizanski oddelki tako brezskrbno premikajo od mraka do zore. Podnevi pa zelo pazijo na bombnike. Kakor hitro jih začutijo, se takoj poskrijejo, kamor se le da. Spopadi med partizani in saj-gonskimi četami pa razkrajajo tudi partizanske vrste. Po vsakem, napadu se zopet zberejo, toda to traja več dni, večkrat tudi cele tedne. Dezerterji mislijo, da bi sajgonske čete s pomočjo ameriškega orožja lahko dosegle veliko večje uspehe. Le prevečkrat odbijejo partizane, potem jih pa ne zasledujejo, kar partizanom omogoča novo koncentracijo čet, ako nimajo telkom boja preveč zgub na mo- štvu. Kadar imajo partizanski oddelki velike zgube, jih potegnejo s fronte tudi za več mesecev. Med partizani vlada praviloma dobra morala, toda ni stanovitna. Kadarkoli se partizani morajo neprenehoma bati sovražnih letal in helikopterjev, njihova morala hitro popušča. Dezerterji so tudi povedali, da v njihovih vrstah prevladuje strah, da sajgonske čete mučijo, potem pa ubijejo vsakega rdečega dezerterja. Komunisti širijo ta strah sistematično. Preje je bilo to mučenje in ubijanje res na dnevnem redu, sedaj ga ni, toda partizani ne verjamejo, da bo sedanje stanje dolgo trajalo. Partizanov nihče ne zalaga s hrano. Si jo morajo preskrbeti sami pri domačem prebivalstvu. Zato mu pa morajo pomagati pri poljskih delih. Vsak partizan, ki ni udeležen v vojaških operacijah, mora stalno biti zaposlen v vaseh in pomagati ljudem s svojim delom. Tudi preskrba z orožjem in municijo velikokrat ni v redu. Največ preglavic pa delajo partizanom bombardiranja. Morajo zmeraj biti pripravljeni na-nja. Kadar bombe zadenejo utrjene postojanke, nikoli ne vedo, ali so bombe zadele svoj cilj slučajno ali po načrtu. Iz previdnosti morajo take postojanke zapustiti in ustvariti nove. Pozneje se pa pokaže, da so bombe zadele svoje cilje čisto slučajno.! Vse to pripovedujejo dezerterji. Kot se vidi, tudi na partizanski strani ni zmeraj vse v redu. Tudi rdeči poveljniki delajo napake, ki bi se dale izkoristiti. Zanikrnost, površnost in naveličanost sajgonskih poveljnikov vsega tega ne zna izkoristiti. A-meriško poveljstvo to dobro ve, pa si ne zna pomagati. Naša javnost se pa žal za take “malenkosti” ne meni. Guevara v nemilosti? LIAVANA, Kuba. — Ernesto Guevara je bil pretekli teden izločen iz Castrove vlade, kjer je vodil ministrstvo za industrijo in bil nekaj časa vodnik vsega gospodarstva. Njegovo mesto je prevzel njegov namestnik A. Guzman. Guevara je odsoten nad en mesec. Vladni krogi niso dali o spremembi nobenega pojasnila. Indus trijsko ministrstvo je dejansko vodil Guzman že od preteklega decembra, ko je Guevara šel na pot v Afriko in na Kitajsko, kjer ga imajo precej v časteh. Guevara je po rodu iz Argentine, pa se je kmalu od začetka pridružil Castru v boju proti Batisti. Napisal je priročnik o gverilski vojni v deželah Latinske Amerike, ki ga razširjajo največ kitajski komunisti. Ali je Guevara prišel sedaj pri Castru v kako zamero ali je v ozadju spremembe v vladi kak drug vzrok, še ni jasno. Od 4. do 10. julija bo AD na počitnicah V prvem tednu julija bosta urad AD in tiskarna zaprta zaradi počitnic o-sobja. Vse, ki žele v AD kako objavo ali tiskovine, so prošeni, da to čim preje sporoče. Iz Clevelanda in okolice Dobrodošli— V sredo, dne 9. junija so prišli za stalno v Cleveland člani družine Zgoznik. Oče Anton je 29 let star steklarski delavec, dojen v Brezju pri Mariboru, mati Elza, rojena Debenjak, iz Kozane pri Gorici in otroci Marij, Sandi in Robert, ki je potoval preko morja šele 26 dni star. Prišli so iz Rima, taborišča Latina, kjer so preživeli zadnje mesece. Vselitev jim je posredovala Liga KSA, sponzor jim. je pa bil Jakob Žakelj. Začasno stanujejo v Baragovem domu. Pozdravljamo jih in jim želimo, da bi bili kar moč srečni med nami. Službe na pošti— Poštni mojster v Clevelandu N. E. Sundermeier sporoča, da sprejema pošta prošnje za pomožne uradnike in raznašalce pošte za Cleveland." Prošnje bodo sprejemali do 30. junija. Začetna plača je $2.48 na uro. Za službo ni nobenih posebnih pogojev, vendar mora prosilec napraviti neko skušnjo. Oni, ki se za te službe zanimajo, dobe formularje za prošnje v sobi 4240 Main Post Office Building. Izpolnjene morajo prav tam vrniti na naslov: Board of U. S. Service Examiners. Rojstni dan— Frank Kaluža z 22901 Ivan Avenue je pretekli teden dopolnil 71 let. Čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih let! Vetrinjske tragedije so se spominjali— Vabilu ZDSPB “Tabor” se je odzvalo veliko slovenskih ljudi iz Clevelanda in drugod iz naše dežele in Kanade ter so prišli v soboto zvečer in včeraj na Slovensko pristavo, da se dostojno spomnijo svojih bratov, ki so pred 20 leti bili od rdečih krvnikov neusmiljeno pomorjeni, ker so zavračali komunistično nasilje. Pristava je bila zh to priložnost lepo urejena in svečano pripravljena. Spominski program v soboto zvečer je bil prav lepo obiskan. Tudi v nedeljo se je zbralo ob 10.30 dopoldne kar veliko ljudi k sv. maši, ki jo je opravil č. g. Gaber. Še precej večja je bila udeležba pri popoldanskem slavnostnem zborovanju, ki ga je vodil g. Pavle Borštnik, glavni govornik pa je bil predsednik ZDSPB “Tabor” g. France Grum. Pozdrav zborovalcem so med drugimi poslali guverner Ohia J. Rhodes, predsednik clevelandskega mestnega sveta Stanton, župan Clevelanda Ralph S. Locher in nekdanji republikanski podpredsednik ZDA Richard Nixon. Seja— Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih. Asesment bodo pobirale od 6. ure dalje. -------o------ Tudi gorski šport zahteva hude žrtve MONAKOVO, Bavar. — Bavarska vlada poroča, da se je lani zgodilo 63 smrtnih nesreč v gorskem športu: plezanju, smučanju in v plazovih. L. 1963 jih je bilo samo 39. Vlada bi rada tudi s predpisi omejila nevarnosti in nesreče v gorah, pa ne najde pravega načina. Tudi strokovnjaki ji še niso dali pravih nasvetov. — Rdeča reka teče iz Minnesote skozi N. Dakoto v jezero Winnipeg. " , AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 14, 1965 & i Aiiic&iSiu BdiWvim 'sS&mSba 6117 St.tllair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: c-a. Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Z*. Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14 00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 115 Mon., June 14, 1965 K pripombam sen. Douglasa o DeGauilovi politiki Demokratski senator Paul Douglas iz Illinoisa je po prepričanju zelo liberalen in ima zato njegovo mnenje v krogih liberalne inteligence precej veljave. Ko je zadnjič spregovoril o zunanji politiki Združenih držav, svojo pozornost ni posvetil toliko Vietnamu in Dominikanski republiki kot ameriškim odnosom do Francije, oziroma De-Gaullovemu odnosu do Združenih držav. Senator je dejal: “Moramo priznati, da je De Gaulle v temelju proti-ameriški in izgleda odločen oslabiti Združene države in jih potegniti z njihovega sedanjega položaja v svetu ... De Gaulle ni samo obdržal večji del francoskih oboroženih sil izven NATO . •. ni priznal samo rdeče Kitajske in Severnega Vietnama, ampak tudi pospešuje trgovino s tema deželama ... svojo moč stalno uporablja proti naši politiki v Karibju ... z Rusijo sabotira razvoj policijske sile ZjN ... General se dejansko obnaša, kot da bi prišel do zaključka, da bomo mi brezupno zapleteni v jugovzhodni Aziji in možno tudi v Latinski Ameriki ter bo on tako lahko nastopil z našimi sovražniki za naše uničenje.” Po tem prikazu DeGaullove politike do Združenih držav je sen. Douglas opozoril Francoze, da so “ZDA storile za rešitev Francije izpod Hitlerja več kot Francozje sami”, zavezniki so pustili mali francoski vojaški sili, da je prva vkorakala v osvobojeni Pariz, Združene države so nato dale za obnovo Francije 2.5 bilijona dolarjev, De Gaulle se pa ob 20-letnici izkrcanja v Franciji letos za to niti zmenil ni in črpa naše zlate zaloge ... Senator predlaga, naj Združene države odgovore De Gaullu z gospodarskimi ukrepi, ki bodo spremenili plačilno bilanco, nato pa zahtevajo od Francije zlato, predložil je tudi, naj bi zahtevali od Francije plačilo dolga iz prve svetovne vojne, vendar le glavnice ne tudi obresti. Sen. P. Douglas je visoko izobražen in razgledan mož, katerega beseda v ameriški javnosti, posebno v njenem liberalnem delu, precej zaleže. Zato je prav, če pri njegovih pripombah k DeGauilovi politiki do Amerike malo obstanemo in jih pretehtamo. To posebej še zaradi tega, ker je nejevoljo do kake države ali naroda veliko lažje ustvariti kot pa jo odstraniti ali pa celo spremeniti v naklonjenost- Ugotoviti moramo najprej, da je Francija najstarejša zaveznica Združenih držav Amerike, da jim je ona pomagala v boju z Veliko Britanijo do neodvisnosti, ki je bila Združenim državam priznana z mirom v Parizu 1. 1783. Vse od tedaj so Združene države živele s Francijo, kraljevsko, republiško in cesarsko, v glavnem v prijateljskih odnosih. Ti so bili nekaj zategnjeni le, ko je cesar Napoleon 111. skušal v času državljanske vojne v Združenih državah utrdili francoski vpliv v Mehiki- Da bi bil De Gaulle “v temelju proti-ameriški”. je pretirana trditev. On je “v temelju profrancoski”. Če pri svojih naporih za utrditev francoskega ugleda in moči v svetu zadeva ob ameriško korist in prizadeva Združenim državam škodo, ne moremo še reči, da je “proti-ameriški v temelju”. Francija se je po končani alžirski vojni ustalila, gospodarsko in politično utrdila in si sedaj hoče priboriti svoje mesto v družbi narodov. De Gaullu se zdi, da so Združene države Francijo premalo upoštevale, da jo še vedno premalo upoštevajo in hoče sedaj pokazati Washing tonu, da mora s Francijo le računati. Pri tem se poslužuje sredstev, ki se mu zde učinkovita, pa če tudi so Washing tonu neljuba. Pravi državnik in diplomat mora biti sposoben gledat! in presojati vsako vprašanje od vseh strani, svoje in nasprotnikove. Washington v vseh povojnih letih ni te sposobnosti kaj prida kazal, če jo je že imel. Do prijateljev je bil prenekaterikrat preveč oblasten in samozavesten, če ne naravnost ohol, do nasprotnikov pa preveč popustljiv. Prav po nepotrebnem si je na ta način ustvaril vrsto nasprotnikov, pa si pridobil malo prijateljev. Francozi so ^ponosni ljudje, De Gaulle še prav posebej, zato so tudi občutljivi glede svoje narodne časti. De Gaulle je leta 1959 s predlogom o ameriško-britanskem-francoskem direktoratu za vodstvo svobodnega sveta zahteval za dejansko Iranco--sko moč preveč, vendar bi se bil Washington lahko o tem mirno in vljudno razgovarjal, namesto da je Francoza gladko zavrnil. Predsednik Kennedy je napravil v Parizu odličen vtis in kazalo je, da bo morda le dosegel nek način sodelovanja z DeGaullovo Francijo. V kubanski krizi je bil De Gaulle prvi, ki je kratko in jasno odgovoril, da bo Francija stala ob Združenih državah, pa naj pride karkoli. Ko je prišel De Gaulle na Kennedyjev pogreb, so ga pustili čakati na sprejem pri novem predsedniku pol ure baje v odgovor na vprašanje De Gaulla podpredsedniku Johnsonu, ko je prišel ta k njemu na obisk, po kaj je prišel. Podpredsednik ZDA sam ne pomeni veliko, čemu naj bi se torej De Gaulle z njim razgovarjal! De Gaulle ima drugačne poglede na svetovni položaj kot Johnson in njegova okolica, zato ima tudi druge poglede na NATO, na rdečo Kitajsko, na Vietnam, na ZN, na Dominikansko republiko, V prijateljskem ozračju bi bilo z dobro voljo kljub temu mogoče doseči sodelovanje v “temeljnem” cilju, v obrambi svobode, ki je enako draga Ameriki kot Franciji. Javni medsebojni napadi in zbadanja ne koristijo nikomur, zato pa hudo škodujejo ustvarjanju dobre volje, brez katere ni mogoče računati na uspešne razgovore o sodelovanju. Washington se mora na take razgovore pripraviti, ker nima nobenih jamstev, da bo Francija “po De Gaullu” v zunanji politiki hodila kako drugo njemu bolj prijetno pot. uar^miiuuiiiiiauuuimiuuiiuiuuimuuuiimmmmmiuiuiuimiiuiiiiiuumuuiiuiimuiuuimmmmiuuumuujimii Pennsylvanski prepihi (Poroča Majk) HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiniuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiii Pittsburgh, Pa. — Volitve v jeklarski industriji, ki so se vršile še pred meseci, so šele zdaj potrjene in da je v njih zmagal za predsedništvo Mr. Abel, dosedanji tajnik-blagajnik Unije jeklarskih delavcev z večino 10,142 glasov nad dosedanjim predsednikom Mr. McDonaldom. Abel je ostal tajnik-blagajnik do 1. junija, nakar je prevzel položaj predsednika Unije. Mr. McDonald s porazom seveda ni zadovoljen in je takoj po objavi, do je nad njim zmagal Abel, naglašal, da se bo pritožil na najvišje sodišče, da volitve so se vršile krivično, da so zlasti po Indiani njegove glasove kradli ter da so marsikje goljufali pri zbiranju in štetju glasovnic. Toda večtedenski pregled je ugotovil, da je dobil večino Abel. McDonald se je s tem sprijaznil. Kot izkušenega vodT-telja delavcev ga bodo lahko tudi kje drugje zaposlili, kajti skušnje, ki jih ima, bodo dobro služile jeklarski uniji. Koncem koncev taki spori vedno je- odklanjajo radi barve in polti, itd. Tedaj se pritožujejo na urade zvez, kot “Racial Equality Bureaus” itd. Teh sitnosti je zadnje čase več in več. Prodajalci hiš in zemljišč pravijo, da je včasih kar nevarno se pečati s tem in voditi take kupce o-krog. V vsakem slučaju je zamera na eni in drugi strani. Ti problemi, kakor izgleda, bodo postali še bolj ostri vsepovsod. Takih, ki bi znali ustreči vsem takim v takih slučajih in zadovoljiti vse, pa najbrže še nikjer na tem puklastem svetu ne delajo. * SITNOSTI PO VSEM O-KROGLEM SVETU. — še večje sitnosti, kakor jih imamo mi Amerikanci doma, so sitnosti drugod po svetu, katere tudi nam povzročajo nemirne noči in dneve. Dobro je le, da je nam Bog naklonil v zadnjih volitvah takega predsednika, da ne govori preveč, ampak najprvo odredi, kaj se ima v kakem slučaju napraviti in v take sitne kraje pošlje na hitro “ena, dve, tri” par bataljonov naših krepkih vlaku se je vozil nek star gozdar, ki so mu noge silno smrdele. Naenkrat si sezuje škorenj in si začne drgniti nogo. “Kaj pa vam je?” ga vpraša sopotnik. “Nič, samo noga mi je zaspala.” “Meni se pa zdi, da vam je tudi že odmrla,” se razjezi sopotnik. — Nerodna zadeva. — A: “Kaj si danes tako žalosten?” B: “Kaj bi ne bil! Veš, včeraj sem nabil na stene moje trgovine tablice z napisi: “Kar lahko danes storiš, ne odlašaj na jutri.” A: “No, in kaj se ti je zgodilo?” B: “Najprvo se je tega poziva držal knjigovodja in zahteval povišanje plače, nato mi jo je blagajnik pobrisal z denarjem in na koncu mi je šofer odvedel še ženo.” — Naj bo zaenkrat dovolj, pa še drugič kaj. Vse lepo pozdravlja Stari Majk njajo tako, da nekako vsak pri- marinov, ki znajo rJ n rl cirm’orfo Irrvri r> n • nco in crcemo b-vnf vsake vrste do do svojega konca klobase in če to, vse dobro izpade in rokujejo se med seboj po starem načinu. Saj je najbolje tako, kdo naj bi pa vedno hodil s kislim obrazom po svetu. * GIBANJE, DA SE POŽIVI premogarsko industrijo, je v teku. Slednja je zadnja leta malo pešala. Družbe, ki jih lastujejo in obratujejo, tožijo, da razna bremena, kot visoke mezde pre-mogarjem, dražitev oprem in strojev, vse to stane toliko, da ne ostane za izboljšave, za rezerve skladov za prihodnjost malo ali nič. Države, po katerih obratujejo premogokope, tudi bolj forsirajo večje sanitarno proizvajanje, to je, da ne dovoljujejo več nekontrolirane izlive iz rovov v reke, potoke in jezera, ker to povzroča vedno večjo okužitev vode, ki postane v rekah in jezerih nezdrava za kopalce in druge namene. Zdaj predpisujejo za take izlive bolj in bolj posebne kotline, v katerih take okužene in umazane izlive razkužujejo. Vse to seveda ustvarja za družbe izdatke, trdijo. Nekateri so mnenja, da bi morala nositi finančna bremena deloma tudi država, okraji in mesta, ker od tega, da imajo vsi koristi. Ti pa zopet odgovarjajo, če tako, potem bi morali obdavčiti vaša posestva, kar pa zopet prvim ni prav. Vsi so za red v teh ozirih, toda kdo naj nosi težo vzdržanja, to pa žuli vse. Upajmo, da bodo to uredili, da bo za vse prav. * KAKOR PO DRUGIH KRAJIH, tako nastajajo sitnosti tudi pri nas in marsikje po naših okolicah radi prodajanja in na- ose in sršene krotiti, potem pa se L. B. Johnson prikaže na televiziji, pove zakaj jih je v kak tak kraj poslal, potem pa s “palico” čaka na odgovor. Drugi predsedniki pred njim niso znali tako ravnati in postopati, zato je pa šla Kuba pod komunistično kapo kosmatega Castra. V Dominikanski republiki je komunistom spodletelo radi Johnsonove spretnosti, katero mu mora vsak priznati. Kaj bi čakal, da bi kdo drugi začel frcati vanj! Stopiti je treba krepko pred take nergače, udariti s peto ob tla, potem pa povabilo objaviti: Zdaj pa povej, kaj hočeš in če ne boš priden in tak, da boš sposoben in sprejemljiv med poštene ljudi, te bom stresel za ušesa, da boš zvezde videl! To je edini jezik, ki ga komunisti dobro razumejo in pred take vrste šibo imajo rešpekt, seveda na tihem pa škripljejo z zobmi... * SMRT JE POBRALA gori v Kane v severnem delu naše Penne v McKean okraju rojaka Johna Celin, s katerim sem se prejšnja leta par krat srečal. Umrl je še pred Veliko nočjo, zvedel sem pa šele pred kratkim. Bil je dober mož, škoda ga je. Tako gredo naše stare korenine. Gori v Kane je živel tudi pok. Jože Roštan, ki je bil poročen s sestro pok. bridgevilllske-ga župnika č. g. Modra. Roštan je bil organist, ki je svojčas kot tak pomagal pok. župniku Modru, ko je župnikoval še v Springfieldu, IH. Od tam pa se je pozneje preselil v Bridgeville pri Pittsburghu. Roštan je ne- jemnin hiš in stanovanj ljudem kaj časa vodil tudi gostilno v raznih barv in plemen. V Mt. Lebanonu opisujejo že dalj časa, da imajo zamorci težave pri kupovanju hiš in pri nabavljanju stanovanj. Seveda ni krivda samo na eni strani. Vsaka sitnost ima najmanj dve strani, nekatere pa še več! Tisti, ki kupujejo, bi radi vse najboljše, naj- La Sallu, lil. Stari spomini na stare korenine. * ZA DOBRO MERO PAR O-KROGLIH: — Med potomci. — Miha Klo-muštra se je oženil z vdovo. Oba sta privedla v zakon otroke iz prvega zakona. Pa tudi novi zakon je bil kmalu deležen lepše. Ko jih pa tisti, ki proda- obilnega otroškega blagoslova, jajo, ali pa tisti pri katerih išče-1 Nekega dne je nastal v kuhinji jo posojilo za kupčije, povpraša- jo o možnostih odplačevanja in če jim prodaje ali posojila odklonijo, ker nimajo dovolj dobrih zajamčenih služb in dohodkov, potem pa krivijo vse, da jih velik ropot. Klobuštra v sobi se je jezno zadrl: “Kaj pa je?” Žena pa mu odgovori: “Tvoji in moji otroci pretepajo najine otroke ...” — Krepka ugotovitev. — V Lefssa st¥@rit@w Slifiiski prisiawe Cleveland, O. — V nedeljo, 20. junija, bo uradna otvoritev Slovenske pristave za leto 1965. Vabimo vse clevelandske slovenske rojake, prijatelje in znance, da se udeleže te veselice, ki bo prva v tem letu na Slovenski pristavi. Obiskovalci bodo lahko videli, koliko je zopet v tem času napredovala Slovenska pristava. Poleg zgradb, smučarske skakalnice, spominske kapelice bodo obiskovalci lahko videli tudi moderno urejeno kopališče, ki je že pripravljeno za kopalce. Za prijetno razpoloženje bodo igrali “Veseli Slovenci” polke in valčke, počasne in poskočne in pa tudi po želji. Zato pridi, obišči ta dan Slovensko pristavo, vesel boš, ko po dolgem času zopet srečaš prijatelja in znanca. Slovenska pristava pa je tudi sedaj v tem zelenju čudovita — omamljen boš od te krasote narave. Pridi, prijatelj, Slovenska pristava Te vabi! Upravni odbor SP iis Sf©¥@šisk@ii §p«i!* stal imm Z11SIPI ¥ Otaalata Toronto, Ont. — Dvajset let je od nerazumljivega preloma v življenju malega slovenskega naroda. Iz mirne vsakdanjosti je bil vržen v valove orkana, ki je divjal čez Evropo. Topli krovi domačij niso več nudili varnega zavetja, gozdovi so skrivali zahrbtno smrt in tovori človeških bitij, slovenskih bitij, so po železnicah romali v taborišča smrti. Kot v žrelu nenasitne zveri so ugašala življenja, stara in mlada, komaj ukresana. Vrstila in množila so se imena talcev in borcev, vidnih mož in skromnih žena, preprostih kmetov in svetih duhovnikov. V tisoče je šlo število, katerim se je pridružilo še drugih 12,000 prodanih slovenskih vojakov. Smrt je objela naš narod v svoj koščeni objem. Potoki solza so bili preliti takrat in srčne žile široko razprte, da je v curkih odtekala slovenska kri. Po dvajsetih letih se vračamo v ono strašno dobo. V spominu iščemo obraze, ki smo jih poznali, ki pa so danes le še lobanje, Bog ve kje pokopane. V majskih in junijskih dneh nam da sem se jih lahko pridružil ob njihovem Slovenskem Spominskem dnevu. Z naj lepšimi vtisi sem odhajal nazaj v Toronto in ne morem, da ne bi clevelandskim rojakom zapisal nekaj besedi v priznanje. Ves program žalnih slovesnosti je potekal s tisto iskreno prisrčnostjo, ki seže človeku globoko v srce. Zastonj se upira ganotju. Pobožna zbranost množice, molitve in petje, ki vre res iz srca, glas orgelj, ki to pobožnost še povzdigujejo in jo delajo veličastno, vse to pa prepletajo kot stobarvni cvetovi lepe narodne noše. Človek, ki ob vsem tem ničesar ne čuti, mora imeti prazno srce. Slep mora biti za lepoto in gluh za harmonijo človeških src. Kot bi iz grobov vstali naši pobiti in pomorjeni, tako tesno vez sem čutil med navzočimi in njimi. Pred kipom Lurške Marije so bili eno mrtvi in živi. Preč. g. Jože Cvelbar, ki je daroval sv. mašo, jih je v svoji pridigi živo priklical v spomin. O njihovem trpljenju je govoril, o njihovih žrtvah in smrti, o odrešenju, ki nam ga je Kristus na Križu zaslužil. Lepo je g. Cvelbar govoril. Med sv. mašo so ljudje prepevali lepe domače nabožne pesmi pod vodstvom g. Janeza Riglerja, na orgijah pa je spremljal petje g. Rudi Knez. Po maši je preč. g. Cvelbar opravil še molitve za mrtve ob asistenci g. Riglerja, slovenski fant v narodni noši pa je položil venec pod vznožje lurške Matere božje. S tem se je jutranji del Slovenskega Spominskega dne zaključil. Veliko ljudi se je udeležilo te sv. maše in veličastno vzdušje obredov je našlo pot v marsikatero srce. Med gosti so bili tudi g. dr. Valentin Meršol, častni predsednik Slovenskega Spominskega dne, g. dr. Miha Krek, predsednik NO za Slovenijo, g. general Prezelj in še nekateri drugi, katerih pa ne poznam. Priprava na nedeljske svečanosti se je pričela že v soboto, 29. maja, zvečer v Baragovem domu, kjer se je vršila žalna seja. Na tej seji sta nam govorila g. pisatelj Karel Mauser in g. dr. Miha Krek. Oba govornika sta žrtve našega naroda za svobodo lepo prikazala in oba poudarjala, da ne smemo obstati zgolj na spominu na naše mučence, temveč tudi ob ideji, za katero so bili naši bratje pripravljeni umreti. Govora sta bila lepa duhovna priprava za cerkveni del sporeda drugi dan. Pred proslavo v dvorani so bile v cerkvi sv. Vida pete litanije Matere božje, katere je o-pravil preč. g. Slapšak skupaj s pevci. Velika cerkev je bila polna slovenskih vernikov. Tudi pri tej pobožnosti je vladala tista svečana pobožnost kot zjutraj pri sv. maši. Po litanijah so se ljudje podali v prostorno dvorano, kjer jih je pozdravil predsednik krajevnega Društva SPB g. Mihael Vrenko. Posebej je pozdravil g. dr. Valentina Meršola, predsednika KSKJ g. J. Nemaniča, glavnega carinika v Clevelandu g. Johna Kovačiča, g. dr. Miha Kreka, g. generala Prezlja, preč. gg. Cvelbarja in Vargo ter predsednika torontske krajevne organizacije SPB g. Cirila Prežlja in njegovega tajnika. Pozdravil je tudi predsednika Zveze DSPB g. Karla Mauserja, ki je imel ob tej priliki tudi glavni govor. Tajnik Zveze DSPB g. Melaher je navzočim prebral nekaj pozdravnih pisem in telegramov, ijem in še več v spominu živečih slik. Nekaj lepih slik pokojnega škofa Rožmana, ko vodi pobožnosti pri Lurški votlini na Chardon Rd., ter monsignorja Škerbca ista tam, smo videli. Za uvod k tem slikam pa je g. Franček Kolarič občuteno recitiral odlomek, ki ga je sam napisal. Za izvedbo programa na odru je on skrbel. V skromni obliki, pa vendar s tako globoko občutenim podajanjem posameznih točk je vsem v dvorani segel globoko v srce. Zlasti s sliko “Mati piše pismo belo . ..” in z občuteno zapeto pesmijo “Nebo žari”, katero so pevci zapeli pod vodstvom dirigenta g. Košnika. Ves program Slovenskega Spominskega dneva je lepo u-spel. Zahvala gre vsem, ki so se trudili in organizirali ter zares lepo obudili spomin na naše mučence. Hvala vam za res lepe trenutke na vašem Spominskem dnevu! Otmar Mauser /Z NAŠIH VRST je vse to bližje in jasneje kot druge dni in zato prihajamo i ki jih je Zveza DSPB prejela za skupaj, da obnovimo tragične spomine na one, ki jih ni več in da se ob njihovem duhu utrjujemo v ideji, za katero so oni izkrvaveb. _____—— ^ / Tako so skupaj prišli cleve- landski Slovenci v nedeljo, ; 30. [maja, k lurški Materi božji na Chardon Rd., da se pri sv. maši spomnijo vseh onih naših iju-jdi, ki so v trpljenju umirali za jsvoj narod, resnično svobodo in krščanska načela. Vesel sem bil, priliko Slovenskega Spominskega dne iz različnih delov sveta, med njimi tudi telegram senatorja Franka Lauscheta. G. Anton Jeglič nam je pokazal nekaj izbranih slik, med njimi nekaj krajev, značilnih iz bojev revolucije, Vetrinjsko polje, samostan in cerkev z obnovljenimi barvastimi Okni, za katere so tudi clevelandski Slovenci prispevali. Videli smo zijamenje pred Vetrinjskim po- Gardena, Calif. — Spoštovano uredništvo! Najlepša hvala za Vaše obvestilo. Res, čas nas tako prehiteva, da človek kar verjeti ne more, da je že zopet leto naokoli. Tem. vrsticam prilagam ček za celoletno naročnino. Brez tega slovenskega lista bi ne mogla biti, saj nam vedno prinese toliko zanimivega branja in pa še kakšne novice iz naše prelepe Slovenije. Naj omenim, da zelo rada či-tam članke od Toneta s hriba in Jakoba Resnika. Nedavno se je oglasila v listu Mary C. Hribar iz Redondo Beach, Calif. Njene vrstice so mi bile zelo všeč. Pod zaglavjem Beseda iz naroda je vedno kaj zanimivega. Dalje mi ugaja Ženska košarica, saj prinese toliko lepega in poučnega za vsakdanje življenje, kot tudi članki o Zdravju. Naj Bog o-hrani vse te dopisnike še mnogo let, da bodo lahko pisali in nam nudili zanimivo branje. Moram Vam napisati še to, da so moji starši iz Slovenije tukaj na obisku in šo presrečni, da imamo mi naročen slovenski list, kateri jim krajša čas, ko smo mi odsotni in v službi. V prostem času pa se popeljemo na vse strani, da si ogledata to lepo, cvetočo in sončno Kalifornijo. Ne moreta se načuditi le poti Amerike. Tem potom želim poslati naj'* lepše pozdrave cenjenemu uredništvu in vsem bralcem tega lepega slovenskega lista. Gabriela in Friderik Pressler Southgate, Mich. — Draga A-meriška Domovina, dragi slovenski narod! Zopet se Vam o-glašam in pošiljam naročnino za meni tako dragi list. V naši hiši sem edini, ki zna slovensko čitati. Pa zato čitam s tem več-jim veseljem. Zanimajo me slovenske novice, vesti o naših ljudeh, narodne zadeve in sporočila in dobri humor stare slovenske dežele. Res, globoko cenim Vaš list. Z najlepšimi pozdravi in spoštovanjem! Charles Koblar Geneva, O. — Spoštovano u-redništvo! Tukaj Vam pošiljam ček za enoletno naročnino. čas res tako beži in kar naenkrat je leto naokoli. Težko je plačati naročnino, posebno takim, kot sem jaz, a brez lista bi bilo preveč dolgčas. Ga zelo rada berem. Bodite prav lepo pozdravljeni. Zbogom ! Ursula Chucb Pueblo, Colo. — Drago u-redništvo! V tem pismu pošiljam naročnino za celo leto. Ameriško Domovino zelo rada berem in jo tudi redno dobivam. Želim Vam obilo uspeha pri Vašem delu in Vas najlepše pozdravljam! Frances Bartol UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah Med groznim kričanjem in in delal tako dolgo, in čutil je hujskanjem je sedel trebuša- tisto moč, ki visi nad narodom SW gospod v kočijo, uporniki Pa so mu splašili konje in leteli z njimi dalje po cesti, hokler se ni kočija prevrnila gospod je padel v jarek ob cesti. Tega se je ljudstvo ustrašilo, letelo je nazaj v vas kričalo: “Zadosti ima. Bo vedel drugič prodajati upornikom hiše.” Fantje so spustili biriča, ki so ga v zasmeh na “kolcah” Prepeljavali, in rekli: “Zdaj Pa pojdi po cesti. Nisi vreden, ha bi te peljali. Tu je pa boben,” in vrgli so mu razrezan boben pred noge . . . “To boste drago plačali,” Pretil je birič, ko je odšel po cesti. Pri Andrej ku in Pisiku pa le bil jok. Vse vaščanke so se 2brale in kazale svoje sočutje s tem, da so pomagale jokati, ■tako je kmečko žensko srce: vidi solze, pa joka. Poberin je izginil brez sle-hu. Vas se ni mogla pomiriti. b-Ui so se jezili nad tistimi, ki s° napadli sodnijske gospode, Pa nihče ni hotel biti kriv. ^sak je rekel, da niti ne ve, kaj se je zgodilo. Sicer pa se Piso bali. “Bodo še nam prodali baj-te,” govorili so tisti, ki so bili bolj boječi. Ljudje pa so stiskali pesti lf> vpili: ‘‘Zadnjič in prvič so Paredili to; bomo videli, če je kje pravica.” Po svojem gozdu nad vasjo l6 hodil med tem Andrejko. ^bstal je zdajpazdaj in pridrževal sapo, da bi slišal, kaj. Se godi v vasi. Naslonil se je Pu puško in poslušal. Tih pom-t^danski veter je vel po dre-VJU. Ta gozd je bil dozdaj Pjegov. Bog ve, kateri njego-dedov je že ponosno sto-Pul po njem, in zdaj pride v hruge roke, v tuje roke . . . Po vasi se je čul boben in krik množice. To ni več bojni krik navdušenih upornikov, to krik ljudstva, ki prodaja Pjegov domači krov. Vse je h°igrano, vse je končano . . . ''es boj je bil zaman, ves trud, skrbi, solze, vse zastonj. Niti eilkrat si ni zaradi tega kmet Prosto oddahnil. In vse se je ,ako lepo kazalo v sanjah, vse bilo tako srečno, dosegel je Vs00000()<=>0 H. RIDER HAGGARD: Jutranja zvezda o^r^ooo<=r^0i^=>oo<^>o()o Sedaj pojdi in vzemi svoje strahove s seboj, zakaj ta črna zarotnica Meritra čaka v moji sobi, da me sleče in me uspava s svojimi prijetnimi šalami in s svojim čebljanjem.” “Faraon je govoril in jaz grem,” je rekla Asti s svojim mirnim in odločnim glasom. “Naj bi faraon sladko počival in se srečno zbudil.” Tua to noč ni mogla spati. Kadar je zatisnila oči, so se ji v duhu pojavljale prikazni, strašne, blodne prikazni, in v vseh je imel ta debeli in ostudni Abi svojo vlogo. Tako je zopet videla oni prizor pri usodni pojedini, ki jo je oče bil priredil princu iz Keša, ko je Asti s svojo umetnostjo dosegla, da je prišla iz glumače- vega vrča podoba opice. Samo da se je sedaj dvignil iz vrča Abi, strahotni Abi, z rdečim mečem v roki in s faraonovo krono na glavi. Skočil je z ustja vrča, jo požiral s svojimi poželjivimi očmi in z jeklenimi koraki stopal proti njej, da jo pograbi, ona pa se ni mogla ganiti, nekaj jo je nepremično držalo na prestolu. Nič več ni mogla tega prenašati — odprla je oči in strmela v temo; iz teme pa so prihajali glasovi, ki so govorili o smrti in, vojski. Zamašila si je ušesa in se trudila, da bi CHICAGO, ILL. MALE HELP CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE ST. JOE, MICHIGAN—BY OWNER New 8 rm. home in. town on 17,424 sq. ft. of beach. Lake Mich. 28’ parlor Steel cone. bsmt. Furn., eqpt., boats incl. Priced for immed. sale $75,000. Write R. Welborn, 810 Lake Lane, St. Joe, Mich., or PH. 983-6888. (118) REAL ESTATE MICHIGAN 6 ROOM BRICK BUNGALOW 3 Bedrooms, $13,700. Also 2 rooms in basement. Reasonable. Call ALL-CITY REAL ESTATE Phone 277-1349 (115) 2 FLAT BRICK. Clean, 4 room each. Clear woodwork. Attic, gar. Vic. Drake near 26th St. $14,000. Call ALL-CITY REAL ESTATE PHONE 277-1349 (115) MALE HELP FOUR-SLIDE SET-UP MAN Must be experienced on Baird and Nielsens. Top wages. Good working conditions. Overtime. AVON SPRING & WIRE, INC. 6000 Northwest Hwy., NE 1-5330 (115) Experienced Siitiing Operator Minimum 3 years experience. No age limit. Top wages. Excellent fringe benefits. Write: CTC/608, Slovenian Daily, 54 W. Randolph St. | V ! S (116) Experienced iacfiimsl Second Glass Minimum 3 years experience. No age limit. Top wages. Excellent fringe benefits. Write: CTC/608, Slovenian Daily, 54 W. Randolph St. (116) EXPERIENCED MOLDERS AND COREMAKERS FOR GRAY IRON FOUNDRY TOP SCALE WAGES HOLIDAYS, VACATIONS AND PENSION PLAN 40 MILES WEST OF CHICAGO WIRE, WRITE, APPLY OR CALL COLLECT 312-TR 9-1559 C. W. SHUMWAY & SONS Batavia, 111. (115) Experienced Rolf Forming Operator Minimum 3 years experience. No age limit. Top wages. Excellent fringe benefits. Write: CTC/608, Slovenian Daily, 54 W. Randolph St. (116) Experienced Tube Mill Operators Minimum 3 years experience. No age limit. Top wages. Excellent fringe benefits. Write: CTC/608, Slovenian Daily, 54 W. Randolph St. § (116) MALE HELP Olin’s New Corrugated Container Plant Opening soon in the Wheeling Industrial District. Applications now being accepted at 1175 Wheeling Rd. in Wheeling, Monday thru Friday of each week from 8:30 to 5 p.m. MALE — MECHANICS — SHIPPING CLERK Hourly personnel. Sales Representatives. For infor. please call Mrs. Turner, Pers. Manager, Wheeling 537-6700 or Chicago BI 2-3730. Packaging Division of Clin Maihieson Chemical Oorp. (115) FEMALE HELP NURSES, REGISTERED Hinsdale Sanitarium & Hospital Interviewing now for immediate positions in intensive care and orthopedic units, as well as other areas. Improved salaries and liberal benefit program. Excellent commuting to Highland Station. — Call or write PERSONNEL DIRECTOR or DIRECTOR OF NURSING SERVICE FAculty 3-2100, Ext. 201 Or 281 I 120 N. Oak Street, Hinsdale, Illinois zbrala svoje misli pri Ramesu, žarkookem, lahkonogem ljubljencu svojem, ki ga je tako zelo želela zopet videti, brez katerega je bila tako sama in brez pomoči. Kje je Rames? se je vpraševala. Kakšna usoda ga je doletela? Zdelo se ji je, da nekaj v njej odgovarja: smrt. O, če je Rames mrtev, kaj naj stori? Kaj ji pomaga, da je kraljica Egipta, prva ženska na svetu, če je Rames mrtev? Samotnost, neznosna samotnost se je je polaščala. Smuknila je s postelje in skozi vrata svoje male sobe v stolpu. Bila je na ozkem stopnišču in pred njo je bila ona druga soba, kjer je spala Asti. Nekdo je govoril z njo! Morda je bil Mermes z ženo, in če je bilo tako, tedaj ni smela vstopiti. Ne, to je bil Astin glas, in ko je prisluhnila, je zaslišala mrmrajoče prošnje in slovesne rotitve. Odprla je vrata in vstopila. V sobi je gorela majhna svetilka in pri slabotni luči je videla, da je stala tamkaj Asti v beli obleki in z razpuščenimi lasmi, z dvignjenimi očmi in proti nebu iztegnjenimi rokami. Tedaj je Asti tudi njo opazila, toda le nejasno, ker je stala v temni senci, tako da je ni spoznala. “Stopi bližč, o duh, in govori, zakaj še nikoli nismo tvoje pomoči bolj potrebovali,” je rekla. ‘‘To ni duh, to sem jaz,” je odgovorila Tua. “Kaj imaš v tej pozni nočni uri z duhovi /v -v -a.-/v r-i fl 1910 NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki žalosti, pa vdani v voljo božjo, naznanjamo, da je dne 14. maja 1965 v Gospodu preminula naša ljubljena soproga, mama, hčerka, sestra, nečakinja in sestrična Jennie Spilar Pokojna je bila rojena 1. septembra 1910 v Barberton, O. Pokopali smo jo 17. maja 1965 na pokopališču Kalvarija. Iz Želetovega pogrebnega zavoda na 152. cesti smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., po opravljenih cerkvenih pogrebnih slovesnostih pa od tam na pokopališče. Slovesno pogrebno sveto mašo je daroval in vodil pogreb, cerkvene obrede častiti gospod Raymond Hobart, ki je pokojno spremil do groba in tam molil za večno srečo njene duše. Iskreno hvaležni smo vsem, ki so nam ob tej boleči izgubi kakorkoli izkazali svojo dobrotljivo naklonjenost in sočustvovanje. Predvsem naj prejme našo teplo zahvalo Rev. Raymond Hobart za sveto daritev in duhovno tolažbo. Zahvaljujemo se društvu sv. Jožefa KSKJ št. 169 za počastitev pokojne kot članice, zlasti predsedniku Joe Ferra za ganljive poslovilne besede. Prisrčna hvala dobrim sosedom, ki so dali v sklad za skupni venec, za svete maše in druge dobre namene, zlasti še Mrs. Sophia Nypaver, ki je zbirala. Želetovemu pogrebnemu zavodu najlepša hvala za skrbno ureditev vseh pogrebnih priprav in odlično vodstvo pogrebnega sprevoda. Naj dobri Bog poplača vsem, ki so darovali za sv. maše in druge dobre namene, vsem, ki so poklonili cvetje in vence ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Prisrčna hvala vsem, ki so prišli kropit, vsem, ki so bili pri pogrebni sv. maši in vsem, ki so našo ljubljeno pokojno spremili do groba. Hvala za vse osebne in pismene izraze sožalja, za vse, kar je kdo storil v počastitev pokojne ali nam v pomoč v urah najhujše žalosti. Daj, Gospod, ji večni pokoj in večna luč naj ji sveti! opraviti, Asti? Ali ni dovolj groze okrog nas, da kličeš še duhove povrhu?” “Kličem jih, da nas rešijo groze, kraljica, zakaj tudi jaz mislim, da smo v najtežjih nevarnostih. Ta noč je polna čarovnije; voham jo v zraku in se trudim, da bi pregnala čar s čarom. Pa zakaj ne spiš?” ‘‘Ne morem, Asti, ne morem. Strah se me je polastil. O, da, bi ne bili nikoli prišli v to zo-perno Memfido, da bi ne bili nikoli videli nje nesrečnega gospoda, tega grdega človeka, ki me hoče dobiti za ženo.” “Ne boj se, gospa,” je rekla Asti in je objela nežno in trepetajočo Tuino postavo. “Jutri zjutraj odrinemo; to vem od faraona in straža se že pripravlja, ta prekleti Abi pa je v ječi.” “Ni ječe, ki bi ga mogla zadržati, Asti, razen groba. O, zakaj ni moj oče ukazal, naj ga pobijejo, kakor bi bila jaz storila? Potem bi ga saj bili rešeni in nikoii bi me ne mogel več poročiti.” “Ker je bilo drugače usojeno, o Neter-Tua, in faraon mora izvršiti svojo in našo usodo in nihče ga ne more pregovoriti, čeprav je dobrotljiv.” Ko je govorila te besede, se je od nekod spodaj oglasil krik, glas človeka v strahu ali bolečini, in nato so se zaslišali koraki na stopnišču. “Kaj se godi?” je rekla Asti in je planila k vratom. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v “Amer. Domovini’ V miru božjem sladko snivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj. Ti, o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri, Ti dobrotno sc je usmili, raj nebeški ji odpri. Žalujoči: soprog FRANK; hči DOLORES; sin RICHARD; mati JENNIE BELCICH, Barberton, O.; sestra VERNA PETRICH; bratje FRANK, JOHN in ANTHONY BELCICH; strica JAKOB KRANC, Hillside, IH., in TONY KRANC, Barberton, O.; sestrični MRS. PETER TURK in MRS. JOHN TURK, Frewsburg, N. Y. s člani naših družin in ostali sorodniki. Cleveland, Ohio, 14. junija 1985. _____ ....■.'//'•.Tja,,;-' . m V blag spomin OB ENAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRLA NAŠA NEPOZABNA SOPROGA, MATI IN STARA MATI Leopoldina Terpin (roj. D URN) ki je umrla 14. junija 1954. Smrt nemila je odvzela cvet življenja za svoj plen; hladna zemlja pa objela je srce v večni sen. Njeno dušo pa je srečno spremljal božji angel zlat ter z gorečo luč je večno vodil jo do rajskih vrat. Prišla šele ob enajstih je v Gospodov vinograd, v spremstvu večnih zborov rajskih, ker jo Bog imel je rad. Žalujoči: ERNEST — soprog ALEXANDER — sin VERA — snaha DONALD, LINDA in ROBERT — vnuki Cleveland, O., 14. junija 1965. fflaznanilo in ^ah-Vaia Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo sorodnikom in prijateljem, da je nenadoma umrl naš ljubljeni soprog in brat JOHN SPECH Zatisnil je svoje mile oči dne 21. maja 1985. Fcgreb se je vršil iz Zakrajškovega pogreb, zaveda 24. maja 1965 v cerkev sv. \ ida, od tam pa po sv. maši zadušnici in pogrebnih obredih na Kalvarija pokopališče, kjer smo dragega pokojnika položili k večnemu počitku. Blagopokojnik je bil rojen 10. julija 1906 v Clevelandu. V dolžnost si štejemo, da se iskreno zahvalimo Rt. Rev. Msgr. Louis Bazniku, ki je daroval sveto mašo, molil rožni venec v pogrebnem zavodu in spremljal pokojnika na zadnji poti na pokopališče. Srčna hvala Rev. Victor Cimpermanu in Rev. Anthony Muzic, ki sta asistirala pri pogrebni sv. maši. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki sc darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj njegove duše. Dalje se želimo zahvaliti vsem, ki so položili ob njegovi krsti tako krasne vence cvetja. Najlepša hvala vsem, ki so dali na razpolago brezplačno avtomobile za spremstvo na pokopališče. Hvala društvom Kristus Kralj KSKJ st. 226, Katoliški Borštnarji in Sv. Imena pri Sv. Vidu za lepo slovo od umrlega ter članom društva, ki so nosili njegovo krsto. Iskreno se zahvalimo vsem, ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoči. Hvala osebju pogreb, zavoda Anton Zak za vzorno urejen pogreb in za vsestransko postrežbo. Razposlali smo zahvalne kartice vsem, ki so darovali ali prispevali. Ako kdo take kartice ni sprejel, naj nam oprosti in naj s tem sprejme našo iskreno zahvalo. Dragi soprog in brat! Tako nenadoma si nas zapustil, da kar verjeti ne moremo. Mi se Te bomo spominjali z ljubeznijo v molitvi, dokler se ne snidemo nad zvezdami. Počivaj v miru, sladko spavaj! Žalujoči ostali: JOSEPHINE — soproga JOSEPH, WILLIAM in DR. ANTHONY — bratje MARY, JEAN ZADELE in SOPHIE KR AL IK — sestre in DRUGO SORODSTVO. Cleveland, Ohio, 14. junija 1965. ^: 'V1'"--" ':'T - - AL ^ Ž A- ,A'' JZ RAZVALIN SE DVIGA — Slika kaže obnovo stavbe v Skoplju v Macedoniji, ki jo je uničil potres v juliju 1963. Pri tej obnovi so veliko pomagale tudi Združene države uradno, njihovi prebivalci jugoslovanskega porekla pa še posebej.