Per 211/1908
ILLJUIJ, ? ^ ^
.:orski
g05p0dar
List za povspeševanje kmetijstva v slovenskem Primorju.
Ureduje Anton Štrekelj, ravnatelj
slovenske kmetijske šole v Gorici. Izdaja »Goriško kmetijsko društvo« v Gorici — Korenski trg št. 2. List izhaja v začetku in v polovici vsakega meseca ter stane 3 K na leto. Udje »Goriškega kmetijskega društva« dobivajo list brezplačno.
Jakob Birsa iz Brij p. Rihenberk, prodaja po dogovoru več sto cepljenih, krepko vzrastlih, dobro okoreninjenih vrtnic, raznih barv in velikosti.
Košnja sena in otave se proda. Pridelka je okoli 1500 do 1600 stotov (centov) dobrega. Proda se lahko tudi nekaj parcel senožeti v last. Natančno pogoje se izve pri Vekoslavu Lokar v Ajdovščini št. 28.
Anton Kuštrin v Gorici,	(v
lastni hiši) Gosposka ulica štv.	25, priporoča svojo veliko trgovino	jedilnega blaga po najnižjih cenah.	Postrežba točna. Pošilja po železnici in pošti po naročilih. Za naročila iz dežele zadostuje dopisnica.
M. Paveraj v Gorici na Travniku priporoča svojo izborno trgovino.
Knjigoveznica Ivana Bednarika se je preselila v ulico della Croce štv. 6, (nasproti ..Šolskemu Domu".)
Ivan Kravoa Gorica na Komu. Priporoča svojo sedlarske izdelke za lahko ali pa težko vožnjo.
X
Denar prihrani
kdor kupi izgotovljeno pohištvo pri 3333333333333333
ANTON BKEŠČilK
perica, Gosposka ulica št. 14
3333333 Via Signori 3333333 333333 lastna hiša 333333 kateri ima v zalogi najbogatejšo izbero pohištva vseh slogov, za vsaki stan, priprostega in najfi-nejega izdelka. Različno pohištvo iz železa, podobe na šipe in platno, ogledala, 3333 žime in platno. 3333 Lastna delavnica 00000 za tapecirano pohištvo.
Blago iz prve roke. Cene brez konkurence. Daje se tudi na obroke.
p Goriško kmetijsko
Korenjski trg,
ima v svoji zalogi in razprodaja
potrebščine
Žveplo ventilirano 8%5 fino vrečah od 50 kg po 18 K q;
Žveplo I. vrste 6%6 fino vrečah od 50 kg po 15 K q;
Žveplo pomešano s 3"/0 zmlete modre galice (za prvo in drugo žveplanje) v vrečah od 25 kg po 19 K q;
Modro galico po 63 vin. kg;
»Dendrin0 za pokončevanje mrčesov, po 60 vin. kg;
Kajnit po K 6 — q;
Kalijevo sol 40% po 15 K q;
Čilski soliter po 32 K q;
Klajno vapno po 28 vin. kg, cela vreča 50 kg po 24 vin. kg;
Fattingerjevo mesno pičo za perotnino 1 kg 42 vin ;
I>ruštvo liaročuje nadalje vse
po najnižjih
društvo v Gorici
Attemsova palača
svojim članom sledeče kmetijske in gnojila:
Fattingerjevo mesno pičo za piščance [1 kg 42 vin.;
Fattingerjevo krvno pičo Luhulus 1 /«/24 vin.
Najfinejše gumijeve trakce za cepljenje 1 dkg 24 vin.;
Rafijo za vezanje po 1 K kg;
Škropilnice za trte in za drevje, žveplalnike;
Ročne okopalnike za okopavati, pleti, grabiti, sejati, osipavati itd od K 13 50 do K 72;
Okopalnike za polje za enega konja posebno pripravne za razna dela po 65'50 K;
Železne pluge' za polje in vinograde od 36 K naprej;
Travniške brane od 70 K do 80 K;
Trosilne torbe za umetna gnojila, razpršil-nike za gnojnico in sesalke za gnojnico.
druge kmetijske potrebščine cenali.
Umefne ognje,
kal; or: rakete, bengalične luči, rimske sveče, kolesa tudi po posebnih načrtih izdeluje tvrdka
Ferd. Makuc
tovarna umetnih ognjev
Gorica.
Povsod koder je prepovedano v resnici nevarno streljanje z železnimi možnarji se danes rabijo paj irnati <o-piči in sicer zato ker so oblastva dovolila vporabo teh, ker je'spoznala da niso nevarni.
j Zvedel sem da je na Kranjskem razširjeno mnenje da je vsako streljanje prepovedano. To pa je napačno. Prepovedano je samo streljanje z železnimi možnarji. Priporočam toraj slav. županstvom in cerkvenim predstojnikom, da ob raznih slavnostih streljajo edino le z papirnatimi topičf, katere razpošiljam v zabojih, po: 50 komadov, za 20 Iron, 1C0 ktmadov za 40 kri n.
Stavbarji pozor!
Zaloga cementa tvrclke
Konjedic & Zajec pri
g. Maks Ličen Rihenberg
ugodnost našim odjemalcem na Krasu in rilienberški okolici Sveže in ceno blago!
V	cvetličar v Gorici, sedaj v novi trgovin
v hiši g. Seculina Corso Gius. Verdi št. 39 nasproti Medvedu priporoča svojo bogato zalogo raznega semena za vrte polja in travnike, kakor tudi razno grmičje za olepšavanje domov, veliko izbero vrtnic itd Nadalje se priporoča za izdelovanje svežih šopkov in vencev za vse slučaje
L Stolfa
N
Primorski Gospodar
iiist za povspeševarcje kmetijstva v slovenskem primorju.
Ureduje Anton Strekelj, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo1''.
gte». 7. I (gorici, dne 15. maja 1908. feeaj jI.
Vabilo
OBČNEMU ZBORU
„Goriškega kmetijskega društva1,
ki se bode vršil dne 29. maja 1908 ob 10. uri pred-poludne v hotelu „Pri zlatem jelenu" v Gorici.
Dnevni red:
1. Odobritev zapisnika zadnjega obč. zbora; 2. Poročilo o društvenem delovanju; 3. Pretresovanje in odobritev letnih računov in bilance za 1. 1907; 4. Volitev osrednjega odbora; 5. Volitev dveh pregledovalcev računov; 6. Slučajnosti.
Opomba. Pristop k občnemu zboru imajo le oni gg. člani, ki so plačali udnino za 1. 1908; kdor nima slučajno izkaznice seboj jo dobi v društvenem uradu. Lahko se plača tudi pi ed občnim zborom.
Anton Jakončič	Fran Kocjančič
predsednik.	tajnik.
Žveplajte!
Poleg peronospore je grozdna plesen v naših vinogradik najhujše zlo. Osobito v gorkih in mokrotnih letih napravlja nam mnogo sitnosti in skrbij. Tudi letos vtegne biti vreme tej bolezni jako ugodno, zato pa moramo obrniti vso pozornost, da sprejmemo sovražnika kakor treba. Gotovo vstrežemo večini naših čitateljev, če podamo tudi tu, kar smo pisali pred leti v „Narodnem gospodarju" o grozdni plesni.
Učeni ljudje ji pravijo oidium Tuckeri. Ta bolezen je neka pravemu plesnivcu podobna gliva, ki prepreže s svojim, tanki volni podobnim telesom mlade trtne dele, posebno rada pa še grozdje. Iz volnastega telesa (myce!a), ki se oprima vrhu kožice, pošilja gliva v trtne celice sesalke (haustorije), ki mozgajo iz njih tri ni sok. Posledica je ta, da celice zamrjejo, plesen se pa vedno bolj razvija. Razun sesalk ima gliva še posebne plodonosce (konidije). ki napravljajo in trosijo kali in bolezen.
Ta bolezen se je zanesla pred petdesetimi leti, kakor pozneje trtna uš in s rupena rosa, iz Amerike. Sprva je vničila, posebno na Francoskem, kjer se je najprej pokazala, skoraj ves vinski pridelek ali kmalu so našli v žveplu jako dober pripomoček proti plesni. V čem obstoji vničevalna moč žvepla se prav za prav še sedaj ne vfe natanko, misli pa se, da se napravlja na zraku iz žvepla žveplena sokislina, ki je vsem glivam hud strup.
Žveplo zaleže tem bolj, čim bolj drobno je zmleto in čim boljše in enakomerniše ga potresemo po trtnih delih. Ker se nahaja gliva vrhu rastline in ne v njej, zadostovalo bi, da vničimo glivo, kedar se pokaže prvi njen sled. Vendar ni to popolna resnica, kajti jako težko je napadeno grozdje spet ozdraviti. Tudi ni mogoče bolezni, ki se je že vkoreničila in razširila, popolnoma zatreti in ubraniti ji nadaljno kvarjenje. Zato se priporoča, da se žveplajo trte še predno se pokažejo na njih znamenja bolezni, tedaj v prvem času rašče, ko je mladje še kakih 10 cm dolgo. Trta je sedaj še majhna in delo zato lahko in pa gotovo. Prvo žveplanje vniči kali, in bolezen se v takih vinogradih bolj redko pokaže. Če pa čakamo, da se bolezen prej prikaže,, se trta v tem času močno razraste in delo postane težavniše. Tudi je treba potem več žvepla.
Tej bolezni niso vse trte enako podvržene. Nekatere so manj,
druge bolj. To se ravna navadno po debelosti jagodne kožice. Izmed trt, ki se za naše kraje sedaj priporočajo, so posebno podvržene tej bolezni: muškat, laški rizling, portugalka, volovnik itd. manj žlahtnina, burgundec, karmenet, modfrankinja.
Žveplanje se vrši navadno z žveplalnim mehom (žveplalnikom). Prvo žveplanje se pa opravlja v vinogradih z nizkimi trtami boljše z žveplalnim čopom ; ta je kositarjeva posodica z lukničastim dnom, ob katerem je pritrjeno, čopu podobno, nekoliko bombaževih koncev ali nitij. Ta priprava je jako priprosta in za prvo žveplanje, kakor sem rekel, najboljša. V novejšem času se napravlja tudi žveplalnik, ki se nosi na hrbtu in dela prav dobro. Če bi nastopil kmalu za prvim žveplanjem dež, treba je delo brž ponoviti, drugače pa šele po 2 ali 3 tednih.
V tretje naj se žvepla, če se je pokazala bolezen. Žveplati je treba tolikokrat, dokler ne vničimo popolnoma bolezni. Nekatera leta in v nekaterih krajih je treba tudi deset in večkrat žveplati. Seveda se žvepla sedaj samo obolelo grozdje.
Kadar se žvepla naj se trosi žveplo enakomerno po trtnih delih. Bolje je žveplati večkrat in po malem, nego malokrat in mnogo, ker ker se žveplo, posebno v deževnem vremenu, rado izgubi.
Opomnim, naj še, da je najboljši čas za žvepljanje ob mirnem in lepem vremenu. Če je trta še rosna, se žveplo rajdo sprime in ne zaleže mnogo. Zato naj se v takem času ne žvepla. Nekateri naših kmetovalcev mislijo, da se o poldanski vročini ne sme žveplati, ker bi to trtam škodilo. To mnenje je pa krivo. Izmislili so ga naj-brže oni, kojim se ne ljubi delati v vročini. Ravno vročina spreminja žveplo v žvepleno sokislino in zato izda tako žveplanje še več. V hudi vročini pa ne smemo staviti na trste preveč žvepla; znamenje zadostuje.
Da nam ne gre žveplo v oči, rabimo lahko naočnike iz navadnega stekla, okoli katerih je vdelano usnasto zagrinjalo, ki brani žveplu pod naočnike. Taki naočniki stanejo prilično 30 krajcarjev in ž njimi si prihranimo mnogo trpljenja, ki nam ga napravlja žveplo v očeh.	,
— 100 — 0 shrbooanju tm\\\lm.
Ze po zimi ali v zgodnji spomladi naj se strebi nepotrebno grmičje in kamenje s travnikov, ker to ovira le rast trave.
0	pravem času naj se napravijo ali popravijo jarki in marsikateri travnik bi dajal več sladke krme ter ne bi bilo maha in bičj', ko bi se nepotrebna voda odvaljala v jarkih. Popraviti je treba mostove in obrežja potokov že po zimi, kajti v spomladi in poleti je dovolj drugega nujnega dela. Če travnik ni premoker, naj se pobrana že februarja ali marca s travniško brano za mah. S tem se zemlja odpre, da toplota in zrak lažje prodreta v njo, tudi gnojenje s kajnitom (ali 40"/0 kalijevo soljo) in Tomasovo žlindro bode učinkovalo tem bolje. Prazni prostori na travnikih ali pašnikih naj se posejejo že v začetku aprila. Za to je potrebno kupiti dobra in za dotični kraj primerna semena. Tako-zvani „seneni drobir-1 ima le dosti plevela in je za nič. Krti novce je treba pograbljati, da se varujejo kose pri kositvi in se olajša delo strojem za kositev in pri grabljanju. Gnojimo travnike s kompostom, če ga imamo dosti in dobrega. Gnojenje s hlevskim gnojem je za travnike predrago. Če nam pa komposta primanjkuje, pomagajmo si s kajnitom (600-700 kg na
1	kektar = l3/4 orala) ali namesto kajnita s 40% kalijevo gnojno soljo (200—250 kg na 1 h.) in s Tomasovo žlindro (700-800 kg na 1 ha) ; nikdar pa naj se ne gnoji samo s Tomasovo žlindro. Kompostove gruče naj se po mrazu zdrobijo z brano, katera naj se oplete s trnjem in obteži s kamenjem. Za to delo je tudi travniška brana za mah zelo porabna. Njiv in vinogradov ne smemo v mokroti obdelovati, ravno tako tudi ne travnikov. Hitro ko opaziš, da se maže orodje pri delu, prenehaj s tem, ker delo tedaj več škoduje, ko koristi. Trava ne sme postati prestara; ampak kosi naj se, ko je večina trav v polnem cvetu. Kdor s kositvijo dolgo čaka, ima sicer večjo množino krme, vendar slabše kakovosti in manjše hranilne vrednosti. Pomniti je vedno, da potrebujejo travniki ravno tako, kakor polje in vinogradi pravega in skrbnega obdelovanja, kakor tudi zdatno gnojenje. Razloček med gnojenim in negaojenim travnikom je pač zelo velik, česar nikdo ne more tajiti.
Zapisnik
seje osr. odbora dne 7. maja 190S ob 10. predpoldne.
Dnevni red:
1.	Potrditev zapisnika zadnje seje.
2.	Poročilo o društvenem delovanju.
3.	Pretresovanje in odobritev let. računov in bilance za 1. 1907.
4.	Določitev prihodnjega obč. zbora in dnevni red istemu.
5.	Vsprejem novih udov.
6.	Slučajnosti.
Navzoči:
Predsednik Anton Jakončič, dvor. svetnik grof Attems, podpr. dr. Al. Franko, odb. Štrekelj Anton, Obljubek Franc, Kozem Anton, Mervic Josip, Saimik Ivan, Gorkič Vincenc, Kovač Ignac, Klančič Anton, Fiegel Rudolf, Ukinar Maks, tajnik Kocjančič Franc; podpr. grof Žiga Attems se pismeno opraviči.
Preds. konstatira sklepčnost, pozdravi navzoče, predstavi c. kr. okrajnega glavarja kot zastopnika c. kr. namestništva, gosp. Klančič Ant. kot zastopnika dež. odbora in otvori sejo.
1.	Čitanje zapisnika se opusti, ker je bil isti v društvenem glasilu objavljen.
2.	Tajnik prečita poročilo o društvenem delovanju od 28. novembra 1907 do 7. maja 1908, ki se glasi:
Na zadnjem obč. zboru spremenjena pravila je c. k. namest-ništvo potrdilo; vsled tega je bila dana priložnost društvu oziroma predsedstvu, da lahko tudi bolj samostojno in živahnejše deluje kot dosedaj.
Predsedništvo se je v sedmih sejah bavilo z rešitvijo raznih bolj navadnih zadev, lotilo se je posredno tudi dveh važnih načrtov.
Z razpisom vis. c. k. namest. z dne 25. januarja t. 1. se nam je dovolila vladna podpora Kr. 10.000. — kot rešitev naših prošenj z dne 4. XII. 1907 in sicer za povzdigo živinoreje, kokošjereje, pre-šičjereje, čebelarstva in za podelitev nagrad za uzorne hleve in gnojišča.
Predsedstvo je na nasvet tozadevnih odsekov predložilo neposredno vis c. k. namestništvu načrt, kako naj se ta podpora uporabi in predlagalo:
za nakup in porazdelitev mrjascev in presic naj se vporabi K 2500
za kokošjerejo se je določilo............K 400
Ta svota se je z ozirom na vgodni čas valenja stavila gosp. Ant. Štre-kelj, rav. slov kmet. šole koj na razpolago. G. Štrekelj je nabavil va-lilni stroj ter nakupil jajca plemenitih pasem kokošij Italijank in Wy-andottes. Odraščena piščeta se bodo razdeljevala posestnikom na deželi.
Za povzdigo čebelarstva t. j. za nakup najpotrebnejšega orodja K 400 . Za nakup bikov določilo se je K 3700-—, ki se porazdele v ta namen revnejšim občinam v obliki manjših podpor.
Za porazdelitev nagrad za uzorne hleve in gnojišča pa K 3000, s kojo svoto se ustanovi 5 nagrad po 200 K, 10 po 100 K in 20 po 50 K. Sklenilo se je za enak znesek v to svrho zaprositi dež. zbor.
Še važnejši korak se je storilo s tem, da se je sklenilo skupno s c. k. kmet. družbo in s sodelovanjem dež. odbora prirediti v letošnjem jubilejnem letu kmetijsko razstavo. Izvolil se je razstavni odsek i menovanih in drugih v to poklicanih korporacij, ki se je vže pridno lotil dela. Razstava se otvori septembra t 1. Podrobnejše poročilo o razstavi sledi med točko 6. slučajnosti.
Predsednik se je sam potrudil do c. kr. namestništva v Trst, da zaprosi za ugodno in brzo rešitev raznih prošenj in je dobil ugodne obljube in zagotovila.
Iz predsedstva se je s posvetovanjem nabavnega odseka naročalo razno kmetijsko blago in orodje tako, da je društvena zaloga z vsem potrebnim blagom najbolje preskrbljena.
Da se priskoči našim članom v boju proti ,,peronospori" na pomoč, je na tozadevno prošnjo društva vis. c k. ministerstvo za poljedelstvo podelilo K 2000 podpore.
Razne prošnje posameznikov in podružnic so došle na društvo posebno za brezplačno podelitev najvažnejšega kmet. orodja za poskus, kot so moderni plugi, travniške brane i. dr.; žal pa društvo nima sredstev na razpolago, da bi zamoglo v vspodbudo kmetovalcev v tem oziru delovati. Druge prošnje, kot je prošnja podružnice Sv. Križa za ustanovitev uzorne kmetije za tamošnji okraj in podružnice v Lokavcu za ustanovitev eksportne zadruge za sadje, bodo še pre-tresovali dotični odseki predno bode mogoče storiti prve korake v uresničenje teh želj. Na zunaj ni društvo s shodi nastopalo od zadnje seje sem radi volilnega boja; s pismenim podukom t. j. z izdanjem našega glasila „Prim. Gospodar" smo imeli tudi velike zamude, ker
•je naš urednik g. Ant. Štrekelj spremenil svojo službo in radi preo-bilega drugega dela zaostajal z gradivom za list.
Premenila se je v tem času tudi pomožna moč v uradu, ker se upa na ta način ceneje izhajati in sicer stopila je v službo na mesto g. Jos. Kenda, gč. Marija Furlani s 15. aprilom.
Stanje društva je povoljno. Članov šteje danes društvo 2021., naročnikov pa 517. Denarni promet je znašal v 1. 1907 po računskem zaključku, ki se danes osrednjemu odboru v potrditev predloži K 833.215-90, blagovni promet nad 165.000-— K.
Iz teh podatkov se razvidi, da se društvo kaj lepo razvija in da prav lahko upa na prav lepo bodočnost, posebno ker nas je, kar je treba posebno pripoznati, vis. vlada začela v vsakem oziru vpo-števati in nas tudi dejansko podpirati.
Ako nam ohrani tudi si. dež, zbor dosedanjo naklonjenost, smemo se nadejati lepe prihodnjosti našega društva in našega kmetijstva.
Poročilo se sprejme brez opazke na znanje.
3.	Tajnik prečita letne račune in bilanco za 1 1907 ter dotično poročilo. Potrdijo se prejemki v znesku K 166.607 90 in v istem znesku izdatki brez opazk.
K poročilu bilance se oglasi dr. Franko ki je mnenja, da se mu ne zdi bilanca preveč ugodna in da bi bilo dobro tirjatve čim več omejiti; pravi, da nas sicer vis. vlada in si. dež. zbor podpirata, ali naloga društva mora biti, da se samo na lastne noge postavi, ter predlaga, da se vse one ude in naročnike, ki ne plačujejo po določilih pravil pristopnine, udnine, oziroma naročnine izbriše iz društva; naj se blago le proti gotovini prodaja, oziroma proti menicam za kratek čas in naj se naroči uradu, da stare zastanke brezobzirno iztirja.
Predsednik pojasni, da se zastale udnine in naročnine že iztir-jujejo, da druge tirjatve tudi niso slabe, ter da se je vpoštevaje eventuelne zgube odpisalo vže K 2940-35. Tajnik dostavi, da je vže finančni odsek imel take pomisleke, da se je pa isti na podlagi knjig prepričal o resničnem stanju društva in bilanco kot danes predloženo odobril.
Predlog Dr. Franko se sprejme in bilanca se potrdi, z imetjem in dolgovi po Kr. 56.885.96 in čistim premoženjem Kr. 3.255"48.
4.	Sklene se sklicati občni zbor dne 29 t. m. ob 10 predp. v prostorih, ki naj jih določi predsednik s sledečim dnevnim redom :
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo o društvenem delovanju.
Denarni promet „Gor.
si o	Prejemki	K	v
1	Gotovina 1. januarja 1907 ............	5947	30
2	Vplačane pristopnine..............	238	—
3	,, udiiine................	3273	—
4	Plačani diplomi................	4	—
5	Plačane naročnine...............	454	60
6	Dvignjene naložbe...............	132	50
7	Prejeta izposojila................	73826	55>
8	Prejeto za kmet. potrebščine.........	76926	87
9	„ inserate...............	126	40
10	Prejeta deželna podpora.............	5000	—
11	Razni dohodki.................	678	68
		166607	90
Bilanca ..Gor. kmet.
bi O P<	Imetje	K	v
1	Gotovina 31. decembra 1907 ..........	7486	44
2	Zaostale udninc in pristopnino..........	4439	—
3	„ naročnine.............. .	1627	80
4	Zaostala plačila za inserate...........	1297	60
5	,, .. ,. kmet. potreb.........	15019	14
6	Zaloga kmetijskih potrebščin ..........	24378	86
7	Inventar in knjige po 100/o odbitku.......	1212	12
8	Nevzdignjena podpora za list..........	1200	—
9	Predplačane najemnine.............	225	
		56885	96 :
Gorica, dno 31. decembra 1907.
flnton Jakončič 1. r.
predsednik.
Franc Kocjančič 1. r.
tajnik.
kine!, društva" za 1. 1007.
Ui o
Izdatki
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10
11 12 13
.Nagrade in plačo................
Pisarniške potrebščine.............
Poštnine in koleki...............
Najemščine, kurjava in svečava.........
Inventar in knjige...............
Časopisi....................
Vrnjena izposojila...............
Nakupljene kmet. potrebščine..........
Špedicijski stroški...............
Društveno glasilo:
uredniška plača .... 1200' —
tisk, poštnine in dr. . . 4165'58
Odpis dvakrat zaračunjenih gnojil........
Razni stroški..................
Gotovina 31. decembra 1907 ..........
Iv	v
3705	12
420	95
341	96
1344	04
179	17
132	04
52738	59
S8106	>6
3488	85
5365	08
1621	73
1677	07
7486	44
166607	90
društva za leto 1907.
ti o P-i	Dolgovi	K	v
i	Ustanovnine:..................	1050	—
2	Preplačane udnine in pristopnine........	266	—
3	,, naročnine..............	3-29	65
4	kmetijske Dotrebščine ........	376	94
5	Neplačani računi kmetijskih potrebščin......	5404	07
6	Izposojila...................	40087	96
7	Zaostalo najemščine..............	348	—
8	obresti posojil.............	2567	91
9	20% proviz. od inkasa za inserate .......	259	60
10	Dubijozne lerjatve...............	2940	35
11	Premoženje 31. decembra 1/07.........	3255	48
		56885	96
Pričujoči račun so ujema z sklepi finančnega odseka kateri so bili sprejeti pri pregledovanju denarnega stanja v seji z dne 16. aprila 1 COS.
V Gorici dne 29. aprila 190S.
Ivan Pirjevec 1. r.
načelnik finančnega odseka.
3.	Pretresovanje in odobritev let. rač. in bilance za 1. 1907.
4.	Volitev osr. odbora.
5.	Volitev dveh pregledovalcev računov.
6.	Slučajnosti.
5. Preds. poroča o načinu kako se je sprožila misel o prireditvi jubilejne kmetijske razstave in poroča na kratko, v kakšnem stanju se to vprašanje nahaja.
Tajnik prečita svoje tozadevno poročilo, ki pojasnuje, da so v pretresovanju razstavne komisije dva načrta, in sicer eden od dež. odbora oziroma dež. kmet. urada in eden izdelan skupno od tajnika društva in tajnika c. k. kmet. družbe, ter da je odločitev za sprejetje enega ali drugega načrta prepustila razstavna komisija osr. odborom obeh društev in dež. odboru. Oba načrta soglašata le v tem, da se priredi razstava konec septembra t. 1. na drž. in dež. stroške ter naj obsega rastava: vino, sadje, prešiče, perotnino, vrtnarstvo, cvetličarstvo, poljedelstvo, mlekarstvo, ribarstvo, čebelo-, kunčjo- in kozjerejo ; o priliki razstave naj se vrši konferenca radi pelagre.
Po načrtu dež. kmet urada naj bi se vršila razstava s tekmova-vanjem vseh posestnikov v deželi, ki bi poljubno rastavljali svoje lepše pridelke ; za panoge, ki so pa pri nas manj razvite, naj bi se v poučne svrhe pritegnilo razstavljance tudi izven dežele.
Značaj rastave naj bi bil svečan, da se dostojno proslavi cesarjev jubilej: Po tem načrtu bi stala cela prireditev Kr. 78-600'—.
Načrt kmetijskih društev pa se ozira na naše zaostalo kmetijstvo, na pomanjkanje časa, vsled katerega ni bilo možno posestnikom se za časa pripraviti, ter dopušča le tekmovanje oziroma razstavljanje posestnikom le v nekaterih panogah: vinarstvo in sadjarstvo.
V glavnem naj se izvrši razstava od razstavne komisije, ki naj na podučen način od vsake panoge razstavi le ono, kar je potrebno, da se razvidi napredek, ki se je drugod dosegel in ki bi se dal pri nas doseči.
Taka razstava bi stala pri Kr. 28.000; Kr. 20.000 — pa naj bi se določilo za nagrade, ki bi se podeljevale še le v 2—3 letih onim posestnikom, ki so si na podlagi na razstavi črpanega poduka svoj obrat v eni ali drugi panogi zboljšali.
O načrtih se je vnela živahna debata : Ant. Štrekelj predlaga naj se uzorni hlevi, ker stanejo mnogo, ne napravijo le provizorično, ■ da se jih po razstavi zopet razdere, ampak naj se isti sezidajo za
trajno, mogoče na slov. kmet. šoli, ker je v to tudi od dež. odbora določen potreben znesek v prih. proračun.
Kovač Ignacij je mnenja, da so postavke prenizko določene za stavbo uzornih hlevov, da pa vpoštevaje dejstvo, da se za prodani materjal po zvršeni razstavi dobi še lep denar, je za to, da se ta načrt sprejeme posebno, ker je isti praktičen in vzlic pomanjkanju časa izpeljiv.
Dvorni svetnik grof Attems je mnenja, da bode razstava po tem načrtu preobširna in radi pomanjkanju časa neizvedljiva in da bi bilo dobro se z rastavljanjem omejiti.
Tajnik pojasnjuje, da po načrtu kmet. društev se ravno rastav-ljanje omeji, ker rastavite družbi le najpotrebnejše za poduk v vsakej panogi in da se le za vino in sadje ter deloma vrtnarstvo pusti bolj prosto tekmovanje.
Na to se je sprejel načrt Kocjančič-Hugues in pooblastilo se je člane društva, ki so dosedaj v razstavni komisiji, da v imenu društva v tem odboru naprej delujejo in sicer gg. Jakončič Ant., Attems g. Žiga, Kocjančič Fr., Dominko Viljem.
Potrdi se na to imenik 33 sotrudnikov oziroma zaupnikov za sodelovanje pri razstavi in sicer gg. Attems grof Žiga, Jakončič Anton, Kocjančič Fr., Cotič Alojz, Abram Leopold, Vodopivec Janko, Vrč Alojzij, Klavžar Ernest, Furlani Franjo, Fonzari Ivan, Hrast Simon, Mervic Josip, Lutman Andrej, Savnik Ivan, Orel Josip, Merljak Andrej, Gerbec Anton, Krševan Peter, Vrtovec And., Fiegel Rudolf, Kocjan Janez, Stanič Valentin, Leban Peter Pavel, Martelanc Franc, Dominko Viljem, Sorčič Vincenc, Zega Miha, Muha Anton, Bizjak Jože, Zuc-chiatti Anton, Edmund Konjedic, Štrekelj Lud., Abram Anton.
6. Določi se nagrada tajniku za 1. 1908 na Kr. 1600' in plača blagajniku na Kr. 100'— messčno od 1. maja naprej. Ker se nikdo ne oglasi za besedo zaključi preds. sejo ob 121/,, zahvalivši se gg. za vdeležbo.
Vlažno leto - peronospora preti. Hvala Bogu tudi letos kaže vinska trta dobro. Do trgatve pa je še daleč in bati se je, da nam ena ali druga nesreča naše upanje odnese. Proti toči
GOSPODARSKE DROBTINICE.
se ne moremo sicer zdatno braniti, pač pa se lahko branimo' proti raznim mrčesom in boleznim, ki nam hočejo ukrasti sad našega truda. Posebno peronospora zna biti letos huda, ker je vreme bolj vlažno. Peronospora je namreč neka gliva (gobica), ki se razvija najbolj v rosi in v dežju. Če je trtno listje vedno suho, ne morejo kaliti peronosporini trosi (seme), zato se v suhem letu ne pokaže peronospora. Tudi v takih krajih, kjer se ne napravlja ponočna rosa ali pa jo veter hitro posuši, ni mnogo te bolezni. Letos imamo precej dežja in zemlja je tudi dovolj vlažna. Zato moramo pričakovati hudo pero no s-p o r o. Opozarjamo na to vse naše vinogradnike in jim priporočamo, naj začasa škropijo! V prvo je škropiti, ko je pognala trta za pedenj dolgo mladje; v drugo naj se škropi 8 do 14 dni pozneje, v tretje naj se škropi pred cvetom ali koj po cvetu.
V	presledkih 14 dni škropi naj se potem še v četrto in v peto.
V	vlažnih legah škropiti je bolj pogostoma, pa tudi z močnejšo raztopino, v suhih, zračnih legah manjkrat in s tanjšo raztopino. Pomniti moramo, da so nižave in zapadne lege najbolj podvržene peronospori, ker traja tu rosa zjutraj dlje časa na trti. Posebno v teh legah bodimo toraj letos oprezni.
Koliko galice vzemimo za prvo škropljenje? Ker osta ne galica, ki jo potrosimo meseca maja ali junija več časa na trtnem listju, nego ona ki jo rabimo avgusta ali septembra, zato mora biti bolj močna. Za nižave priporočam na 100 l vode iy2 /••// galice, za višave in sploh za take ege, kjer je le malo jutranje rose pa 1 kg. Približno toliko je potreba živega vapna. Natančno se določi množino vapnene vode, katero je priliti h galici, s pomočjo rudečega lakmusovega papirja, ki se ga kupi za par novčičev v lekarni. Dolevati je vapneno vodo toliko časa, da postane rudeč lakmusov papir moder.
V varstvo ptičev. Sedaj je v naših gozdih, logih in pa vrlih vse živo. Ptički gnezdijo in se vesele spomladi, vesele se svoje družinice in dajejo duška svojemu veselju s prijetnim petjem.
Vže radi petja samega zaslužijo te živalice, da jih negujemo in jih pustimo pri miru, tem večja važnost pa je za nas korist, ki nam jo doprinesejo s pokončevanjein škodljivega mrčesa.
Ta golazen se vsled nebrižnosti naših kmetovalcev od
leta do leta širi in povzroči ogromno škodo posebno na sadnem drevju. Razni pripomočki, ki nam so v boju proti mrčesom na razpolago, niso popolni, radi tega bodimo veseli in skažimo se hvaležnih našim prijateljem malim ptičkom, ki so naši najboljši zavezniki proti škodljivim žuželkam.
Posebno sedaj, ko se izvali mladi ptičji naraščaj bode pela huda raznim gosenicam, hroščem in črvičkom.
Poživljamo zatoraj vse kmetovalce in javne organe, da pazijo na to, da ne pobira poredna mladina ptičjih gnezd in da se pazi na to, da se ptički pri valjenju ne motijo; večkrat se pripeti, da hodijo otroci posebno iz same radovednosti ogle-davat gnezdo, katero so slučajno iztaknili. Vsakdo, ki bi pa odnašal gnezda oziroma mladiče naj se kaznuje.
Čč. dukovščina, gg. učitelji in drugi inteligeuli naj pa s podukom delujejo med ljudstvom za varstvo ptičev.
Ko okopavamo krompir, ne zabimo potrositi po polju nekoliko solitra, ki jako močno povspešuje raščo in napravo gomolja. Soliter se dobi v kmetijskem društvu. Kdor ne more zlahka v Gorico, ta naj polije mesto solitra nekoliko gnojnice med krompir. Šele potem, ko se je dalo krompirju nekoliko enega ali drugega teh gnojil, naj se ta prisuje. Na 1 oral treba 80 kg solitra.
Živinska pesa. To krmsko rastlino smo v našem listu že večkrat priporočali. Ne moremo si kaj, da bi ne vnovič opozorili na njo naših kmetovalcev. Pesa nadomesti nam pozimi mnogo druge krme in ker je v nji mnogo rastlinske vode, vpliva ta jako ugodno osobito na prebavljanje in na mlečnost. Na majhnem prostoru pridela se lahko mnogo pese Osobito dobro vspeva pesa po rusi ali inkarnatni detelji. Globoko oranje ji de jako dobro. Tudi gnojenje s kalijevo soljo in superfosfatom (prve 1 q, drugega 2 q na 1 njivo), ji jako ugaja. Sedaj je seveda večinoma prepozno za setev pese, treba jo je toraj presajati. Sadike raznih izbornih pesinih vrst kakor je mammut, oberndorfska, eckendorfska, se dob'jo po nizki ceni v slovenski kmetijski šoli v Gorici.
Kobilice. Tudi letos so se pokazale po Krasu kobilice v velikanskih množinah. Kakor se sliši pretijo vničiti, kakor ,lani, travo po pašnikih in travnikih. Lani so napravile tudi na mladih
trtah, ki so rastle blizu travnikov, mnogo škode. Proti tem škoci-ljivkam priporočamo v prvi vrsti perutnino. Posebno pičle ali purani jih radi love in žrejo. Kdor hoče imeti toraj mnogo trave in v jeseni mastno pečenko, ta naj goni past po svojih travnikih perutnino. Mlade pičle se dobe navadno najbolj po ceni v Červinjanu.
Rjavih hrošeev ali kebrov je letos vse polno. Edino sredstvo proti tem požeruhom obstoji v tem, da jih rano zjutraj tresemo z drevja v razprostrte rjuhe. Hrošče je najbolje deti nato v kako vrečo in jih v krušni peči zamoriti in posušiti. Zmleti; posušeni hrošči so pozimi izvrstna piča za perutnino. Kdor hoče imeti po zimi dosti jajc, ta naj stresa sedaj čvrsto razno drevje. Rujavi hrošč ne škodi samo s tem, da žre listje po drevju, marveč napravlja še mnogo več škode kot ličinka ali ogerc, kateri se živi 3 do 4 leta od rastlinskih korenin. Malo listja bi mu še privoščili ali škode, ki jo dela na koreninah, ne smemo trpeti. Zato lovite in zatirajte hrošča, dokler je še čas! Ž njegovo pogubo rešite marsikatero rastlino smrti.
Kako kaže letina? Sadno drevje cvelo je letos po vsem Goriškem jako bujno in večinoma je tudi povoljno odcvelo. Povsod se pričakuje zato obila sadna letina. Tudi v vinogradih se ne moremo do sedaj pritoževati. Poganki so jako krepki in tudi zarod je obilen. Še lepše kaže kot lansko leto. Vsled primernega deževja in gorkega vremena se tudi poljščina dobro razvija. Žito, kar ga še pridelujemo, je gosto in čvrsto, krompir se je pričel v goriški okolici že okopavati, detelja pa kositi. S tem se je storilo konec velikemu pomanjkanju sena prošlo zimo. Tudi travniki nam obetajo obilo košnjo. Bog daj, da bi se naše upanje od dne do dne večalo. Žal pa ga je toča ponekod že precej skrčila. Dne 7. t. m. padala je v Gorici, Vrtojbi, Biljah, Št. Ferjairu, Kojskem, po Vipavskem, na Banjšicah in še po mnogo drugih krajih. Ker je pa prišla z dežjem, ni napravila toliko škode, kakor se je s početka mislilo. Upanje je povsod še vedno lepo.
POROČILU.
Pouk o cepljenju trt v zeleno. Ravnatelj slov. odd. dež kmet. šole A. Štrekelj bo poučeval cepljenje trt v zeleno v sledečih krajih : 26. maja predpoludne ob 9. v Št. Ferjanu (šola), pop. ob 2. uri v Kojskem (šola); 27. maja predp. ob 9. v Ve-drijanu, pop. ob 2. v Višnjeviku; 29. maja ob 8. predp. na slov. kmetijski šoli v Gorici; 30. maja predp. ob 8. v Avčah, (šola), pop ob 2. v Kanalu (vinograd sadjarskega in vinarskega društva) ; 1. junija predp. ob 9. v Grgarju (pri šoli), pop. ob 2. na Ravnici (pri šoli); 2. junija predp. ob 9. na Vrhu nad Rubijam (pri šoli) ob 2. pop. v Dolu (pri šoli,). Kdor se hoče izuriti v zelenem cepljenju trt, naj pride ob določenem času na označeno mesto. Obenem se bo dajalo tudi druga pojasnila, ki se tičejo kmetijstva.
Državna podpora. Visoko c. k. ministerstvo za poljedelstvo je podelilo „Goriškemu kmetijskemu društvu" v Gorici K 1000, da se uporabi za povzdigo sadjarstva v slov. delu dežele.
Vinska pokušnja in vinski semenj v Tomaju. Kakor smo že poročali, priredi kraško vinarsko društvo v Tomaju dnč 17 do 19. t. m. vinsko pokušnjo z vinskim semenjem. Dne 17. maja se bo vršil tudi vinogradniški shod s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Kake vrsti trt naj sadimo in cepimo po Krasu, poroča g. Anton Štrekelj, vodja dež. kmet. šole v Gorici. 3. O zboljžanju kletarstva na Krasu, poroča Josip Štrekelj, deželni poslanec Komen. 4. Kako pospešiti prodajo terana, poroča g. Franc Gombač, vinarski komisar v Ljubljani. 5. Slučajnosti.
Vinska pokušnja in semenj: Dne 16. maja ob 3. uri pop. sestane se posebna za to ustanovljena komisija za odlikovanje vin. Dne 17. maja v nedeljo ob 1. uri pop. se otvori vinska' pokušnja z vinskim semnjem, ki traja do 7. ure zvečer. Dne 18. in 19. maja nadaljuje se ista od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer.
Čebelarski shod. V nedeljo, 3. t. m, je bil ua Grahovem čebelarski shod. Zbralo se je precej čebelarjev iz Baške doline, iz Nemškega ruta, Št. Viškogorske planote, iz Sv. Lucije in Tolmina, celo iz oddaljeuega Kobarida in Cerknega so se udeležili nekaterniki. Ko je pozdravil zborovalce domači nadučitelj, g. Josip Prijatelj, je predaval znani čebelar-strokovnjak, g. nadučitelj in občinski svetnik Anton Likozar iz Ljubljane. Govoril je prav poljudno skoro dve uri o slovenski čebeli, umnem čebelarstvu, o čebelnili boleznih in o kupčiji.
s čebelami in medom. Vsi navzoči so prav pazno sledili poljudnemu predavanju in so se naučili marsičesa koristnega.
Na predlog g. nadučitelja Kašce iz Tolmina je pristopilo mnogo čebelarjev Čebelarskemu društvu, na kar se je ustanovila podružnica za sodiški okraj tolminski in cerkljanski s sedežem na Grahovem V novi odbor so bili izvoljeni: Za predsednika Fr. Kokošar z Grahovega, za podpredsednika Fr. Kokole, nadučitelj iz Podbrda, za tajnika Jos. Prijatelj, nadučitelj z Grahovega, za blagajnika Fr. Kašca, nadučitelj iz Tolmina, in za odbornika Anton Kranjc s Ponikev in Ivan Leban s Kneže.
Naravnost sijajna udeležba je pokazala, da je naše ljudstvo dovzetno za pouk ter si želi kmetijskih predavanj. Želeti bi bilo zato, da pridejo tudi v naše gore večkrat strokovnjaki, ki bi predavali o o raznih panogah kmetijstva. S knjigami in kmetijskimi listi se doseže sicer mnogo, toda črka je vendarle mrtva, in le živa beseda izda kaj.
»Kmetijska družba za Trst in okolico bo imela svoj redni občni zbor v nedeljo dne 24. t. m. ob 9. uri predpoldne v Sokolovi dvorani (v poslopju narodnega doma v Trstu). Poleg navadnega dnevnega reda bo pri tej priliki tudi predavanje poljedelskega učitelja g. Lah-a. Vabljeni so k temu shodu udje in netidje, ki se za poljedelstvo zanimajo".
Vivite. Razne tvrdke in agenti priporočajo to sredstvo, ki služi neki proti peronospori, grozdni plesnobi, raznim žuželkam in drugim boleznim, na kratko rečeno proti vsemu. Taka splošna sredstva so navadno malo vredna in med te bodemo morali najbrže prišteli tudi sredstvo „vivite". Zato opozarjamo naše vinogradnike, naj ne zaupajo preveč. Najboljše in najbolj ceno sredstvo proti peronospori je in ostane modra galica.
Prilogi: Današnji številki priložili smo nemško brošuro : ,,Srbska trgovinska pogodba — zmaga agrarcev", (Der serbische Handels-vertray — ein sieg der Agrarier) je poslalo v razdelitev c. kr. kmetijsko ministerstvo in ,,Vozni red" veljaven od 1. maja do 1. oktobra 1908.
»
J. Kopač svečar Gorica, ulica sv. Antona 7. priporoča voščene sveče, med najboljših vrst; zajamčeno pravi pitanec za čebele. Cene tako nizke, da izklučujejo vsako konkureuco.
Ivan Betlnarik v Gorici, via della CroceG, priporoča svojo knjigove nico.
Jajca za valenje od pripoznano najboljših jajčaric belili „Italijank ' ter velikih belih „Kohinkima" razpošilja ducat po -i K Fr. Leban, učitelj na Trnovem pri Gorici.
Peter Cotič čevljarsk mojster V Gorici Raštel št. 32 in Gosposka ulica štv. 1. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti dostavljajo.
A. Primožič;
slovenski optikar Gorica na Kornju
priporoča slav. občinstva svojo veliko zalogo optičnih Izdelkov in vicer vsake vrste očal. barometre, toplomerje, daljnoglede, povečevalna stekla, tehtnice za mošt, mleko itd Sprejemu naroČila in poprave in pošilja na dom.
tvornice gospodarskih iu vinarskih strojev na Dunaju, II. Taborstrasse 71 Nagrajeni v vseh državah z več ko 600 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ilustrovani ceniki in mnogobrojne pohvale v'dokaz.
Preprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer še nismo zastopani.
Ph. Mayfarth-ove in dr.
so naše stiskalnice ,,ErcoIe", najnovejšega in izvrstnega sestava s strojem za dvostroki in trajni pritisk; jamčimo da se sok popolnoma iztisne-bolj ko pri vseh drugih stiska'nicah. Hidravliške brizgalnice „Syphouia" so najboljše. Delujejo same. — Posode za grozdje, sadje, plugi za vinograde, sušilnice za sadje, ročne stiskalnice za seno, mlatilnice za seno, mlatilnice za pšenico, čistilnice
za žito, rezalni stroji za krmo in ročni malni za žito, razne velikosti, in še razni drugi gospodarski stroji. — Izdelujejo in prodajajo z jamstvom kot posebnost najnovejše, iz borne, priznano in odlikovane
Jajca za valjenje od čistokrvnih grahastih Slymouth-Rocks kokoši, najboljših zimskih jajčaric, samo od tacih ki znesejo od 150 do 200 jajc na leto, vsled kontrole po zaklopnih gnezdah, prodaja L. Ševar na Rakeku. Jamčim za 80% oplovitbe. Ducat stane 4 krone brez zavoja.
Valilni stroj za 60 jajc skoraj nov po nizki ceni je na prodaj. Kdor si ga misli nabaviti naj se obrne do g. Josipa Grilane posestnik v Salež št. 15 pošta Prosek na Krasu, kjer dobi poduk o porabi in ravnanju z istem.
Deset zapovedi za kmetovalca	S
pismeno in poštnine prosto pod naslovom: Ubald pl. Trnkoezy, lekarnar, Ljubljana na Kranjskem, Avstrija.
Pri gnojenju trositi je poleg Tomasova žlindre ali superfosfata tudi
40 odsfofne kalijevo sol.
To gnojilo je za polovico ceneje, nego žveplenokisli kali.
Glavno zastopstvo za Primorsko:
ARA & VIZZKN V TRSTU.
Zaloga pri:
Goriškem kmetijskem društvu ter Alpi & Co. v Gorici.
Knjižice o umetnih gnojilih brezplačno.
NARDINI & W0LF
izključno zastopništvo tovarne „ETEKKIT" za celo Primorsko cementne asbestove plošče za pokrivanje streh
Gorica m Murini št. 11

Najboljši krov sedanjosti Eternit-Skrilj, lahek, čvrst, varen proti burji, nevihti in ognju.
■£JtWIT-501lLF£FV
PATENT HAISCML^'



Originalne francoske priprave svetovne trgovine so najboljše in dobro znane vsem vinogradnikom.
Posebno se priporočajo: škropilnica „Eelair" proti peronospori; — žveplalnik „Torpille" proti grozdni plesnobi; vbrizgainica „Ex-eelsior" proti trtni uši; acetilenska svetilka ,,Me-dusa" proti kiseljaku. Kot nadomestilo navadni ras-topini modre galice in vapna je rastopina „Eelair-Vermorel", ki se takoj
\
fo T. DoswaId, Trsi Piazza
Ulr
napravi je pripravna, jako vspešna, se prime lista itd. itd. Nadomestni deli za vse priprave ========
Ceniki in vpis prosto poštnine in brezplačno ako za zahteva pri edinem zastopniku za dvstrijsko-Ogersko

št. G. £

Prosiva zahtevati listke!!
®
T3
oj
Sn 60 rt S
O C o
M
o a m
s* o
N O OLl
Največja trgovina z železjem
KonjediG 2 Zajec v Gorici
pred nadškofijo št. 11.
Največja zaloga vseh stavbnih potrebščin, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja, pečij, štedilnikov po brezprimerno nizkih cenah.
Edina zaloga stavbenih nositeljev v Gorici. Pocinkana žica za vinograde po znižanih cenah!
Pozor!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je vkupil pri naju za 100 K blaga.
13
o
N O
M
IV ►fl o a o
3 P «J ►S S» P. ffi
Prosiva
zahtevali
listke!!
da kupiš najbolje obleke za se in ofroke, klobuke in čevlje pri znani fvrdki
J. Medved
GORICA
(Fe straši se velikih šip, postrežba domača).
Tiska .Narodna Tiskarna* v Gorici. (Odgov. L. Lukežič).