E BERLIN, 27. sept. Ekipno svetovno prvenstvo v kegljanju je končano. Svetovni prvak — .Tugf’-B slavi ja! In še več! Jugoslovanska ekipa je dosegla tudi nov svetovni rekord! 5304 kegljev - prejšnji El svetovni rekord 5245. Jugoslovansko ekipo so na svetovnem prvenstvu sestavljali: Smoljaiiovic (Grino-B ščica, Zgb), Starc (Trig. Kr.), Buueta (Radnički, Bgd), Martelanc (Tr. Kr.), Steržaj (Ljutomer) in Grom E (Rakek). Najboljši član jugoslovanske reprezentance je bil Smolja novidič ™pan^ža'. Stokič, Jovanovič, Strelci: Brezigar v 5. ter Oblak tt). minuti za Odred, v 75. nil*u!a Rudič za Proleter. v Osp že dolgo niso videli teikin'*6*11' Oomačini, ki so skozi vso Tekmovanje Pre'rlad'ovali in napadali na atletski dogodek, tako pa je ostalo jigrigg'vo'r® vrata, so morali oditi z le-pri obveznosti. Prav zato pa zaje t. Vajenih “‘av' Zanimivo služijo vse priznanje tekmovalci za šecn ' r, il,ie Odred v času najini j- svoj nastop in dosežene Rezultate, o PnitiKito j v.- , .. ,.;i - Najboljši vtis prvega dne tekmova- nja je napravil Mariborčan Foršna-rič z izredno zmago na 1009 m. Kaj vse se skriva v tem talentiranem mladincu? Težko je reči, vsekakor pa ga moramo uvrstiti v isto vrsto z Naraksom in Ingoličem, ter še prej z Vipotnikom in Hafnerjem, torej najbolj talentiranih slovenskih tekačev. Pri mladincih so se izdvajali z rezultati, cesto pa še bolj z načinom kako š!b te rezultate V težkih pogojih dosegli, še Bos®ar, Gligorič, Gro-milovič in Rojko, Na Splošno so bile mladinke kvalitetno boljše ©d mladincev. Zlasti so ugajale, državna reprezentantka Ga šparu tov a (le 3 desetinke do rekorda). Sila nova in Lešnikova v sprintu (slednja predvsem s finišem) in metalka Tn.kač (le 18cm manj od rekorda). Deloma so razočarali rezultati v skokih, kar je posledica zelo razmočenih naprav. - Rezultati — mladinci; 100 m: Gli-goirič, (CZ) 11,4, Golner (Ki/ 11.6, Ma-rovič (Sp) 11.S, 1000 m; Fošnarič (Br) rokah domačinov. Izenačenje jc viselo v zraku, vendar Babnik se ni dal premagati, V 22. minuti je napravil svojevrsten podvig Oblak. Branilci Odreda so poslali v ogenj Brezigar ja, ta je našel Viranta, dokler se ni žoga znašla pri Oblaku in že je bilo 2:’0. Neverjetno,'toda za igralce Odreda resnično, ki so sli tudi drugi gol priborili s srčnostjo. Dragi gol je že nekoliko bolj zmedel Proleterja, še bolj pa okrepil moralo Od redovih napadalcev in branilcev, ki so šli še bolj korajžno v napad. Pet minut pred koncem polčasa se je spet znašel v neposredni, bližini Oblak, ki je že tretjič premagal nezanesljivega vratarja domačinov. Odredov! igralci so biji nepopisno veseli; kajti tri gole prednosti je zelo veliko! V drugem polčasu se podoba ni bistveno spremenila. Preleterjevi napadalci so poizkušali na ,vse načine rezultat zmanjšati in če že. ne več, doseči vsaj eno točko. Vendar je bil ves njihov trud zaman. Odredov bunker se je vsestransko obnesel. V 75. min uiti pa ie Rudič dosegel edini gol za svoje barve. Ta 27. sept. Tri zmage Kranjčanov v. letošnjem prvenstvu so dale upanje na današnjo zmago. Toda moštvo Branika je dokazalo, da jc le rutiniranejše. Sodniku inž. Skalarju iz Ljubljane gol je bil zares romak deloi tega Proleterjevega napadalca, čemur je tudi občinstvo navdušeno ploskalo. Do konca igre se rezultat ni spremenil in Odred je po' tradiciji spet pobral ves izkupiček na vročih osijeških tleh. J. M. Rezultati današnjih tekem: Odred : Proleter 3:1, Elektrostroj : Split 0:4, Igman : Lokomotiva 3:2, Zagreb : Šibenik 5:1, Željezničnr : Borec 1:2, Varteks : Trešnjevka 2:1. LESTVICA II. ZVEZNE NOGOMETNE LIGE Branik Rudar Triglav Kladi var Maribor Sobota Ljubljana Grafičar Krim Izola Nova Gorica Ilirija 17:5 19:2 12:8 11:10 5:4 10:5 9:13 8:9 2:3 3:15 10:19 1:12 Bo rac Split Proleter Varteks Odred Šibenik Trešnjevka Željezničar Lokomotiva Zagreb Elektrostroj Igman 15:6 12:8 12:8 8:7 9:8 6:7 11:9 9:9 12:12 14:20 4:10 4:11 Državno prvenstvo mlajših mladincev v atletiki nepričakovane dff0nI'iaei”0V d razigranih in in 6’ 1,a s? V P ^ v začetku ■' h0(|bei!ih strelcev. Ze srlo na R le .] ro’'eter navalil z vso >« ^ ze kar na začetku "T—rt Hm ,, 2:30.8, Skreb (Din) 2:39.2, Benuš (RV) 2:39.8, 300 m ovire: Bosna r (Ml) 4f.O, Batič (ASK) 41.8,-Srb (ŽK) 42.4, višina: Kolclič (KI) (65, Krpan (ŽK) 165, daljina: Marold (MO) 6.36, Bijači (Sp) 6.24, Zaletel (PNM) 6.(3, kopje: Kažič (Bud) 48.32, Džurdže-vac (RV) 47.18, kladivo: Gromi lov id (Som) 57.99, Rojko (01) 56.90, Ja-kovse (ŽK) 51.71, troboj: Rapajič (P) 2029, Filep (Voj) 2012, 4 X 109 m: Spartaik 46,2, mladinke: 100 m: Silan (KI) 12.8, Lesnik (Mar) 12.8, Kraift-iiaker (V-oj) 13.3, 600 m: Gašparut (KI) 1:39.6, Hude (P‘NM) 1:41.0, Far- kaš (Voj) 1:41.6, višina; Gere (Voj) 145, Podnar (Ml) 14(5, Urbančič, (KI) im Majic (ASK) 140, krogla: Tukač (Sen) 13.79, Perovič (RV) 13.02, Kačič (Part. Lovrenc) 11.67, 4 X 100 m: klad \ ar 51.8 (v polfinalu 51l3 —slovenski mladinski rekord), Sloboda 53.2, Vojvodina 53.9. Tudi drugi dan vreme ni prizaneslo atletom. Vse naprave so bile tokrat še slabše in temu primerni tudi rezultati. Zato zaslužijo nekateri tekmovalci in tekmovalke seveda še več pohvale, ker so bili nji- (Nadaljevanje ua 8. strani) Državna roprazantanca je dsiro sesiavijena Selektorski triumoirat košarkarske reprezentance, Popovič, Mikolič, Stankovič je izbral košarkaše, ki bodo.nastopali na Mediteranskih igrah v Beirutu. Ljubitelje košarke je precej presenetila vest, da sta v državni reprezentanci samo dva košarkarja Olimpije. Poiskali smo Boro Stankoviča, enega izmed selektorjev državne reprezentance, in ga vprašali, kako so sestavljali reprezentanco. »Ko smo sestavljali ekipo, ki ' bo zastopala jugoslovansko košarko v Beirutu, smo mislili predvsem na to, da bi dosegli čim boljši uspeh in osvojili eno izmed medalj. Popolnoma razumljivo je, da smo mislili tudi na olimpiado o Rimu. Seveda vseh .olimpijcev’ nismo mogli povabiti — tako na primer košarkarje Železničarja iz Karlovca, kot tudi nekaj drugih. Na tekmovanju, kamor bomo odpotovali oktobra, ne moremo prav nič eksperimentirati. Odločili smo se za najboljše moštvo, ki je dokaj uigrano, saj ti košarkarji tekmujejo skupaj že leto dni. Mi nikdar ne mislimo na to, kateremu klubu nek igralec pripada. Na evropskem prvenstvu v Istambu-lu so bili samo trije košarkarji Beograda, ki je bil takrat državni prvak, medtem ko je bilo iz Olimpije (drugo moštvo s tablice) kar pet košarkarjev n državni reprezentanci. Za nas je važna samo forma igralcev in kako se med seboj razumejo. Za Beirut smo imeli eno samo željo, ko smo sestavljali reprezentanco — da bi bilo to moštvo nekaj čvrstega — enotnega.t »In vaše mišljenje o Olimpiji?* »Zelo cenim slovensko košarko, še posebej Olimpijo, vendar sodim, da sta njena napadalca Der-mastia in Jelnikar trenutno o slabi formi. Naknadno smo poklicali še Miillerja, ker je Korač odpovedal sodelovanje v reprezentanci. Tako bo imela Olimpija v državnem moštvu kar 3 igralce in mislim, cla je popolnoma dovolj. Sicer pa, kot sem že . rekel, ni prav nič važno, kateremu klubu reprezentantje pripadajo. Gre samo za prestiž in čim večji mednarodni uspeh jugoslovanske košarke. To je naš edini cilj in mislim, da se nihče ne more pritožiti nad sestavo košarkarske reprezentance,*’ je zakljun čil Bora Stankovič. M. K, Državno prvenstvo starejših mladincev v atletiki ««»a W a " ® H urzavno prvenstvo starejsm miaainc Nasi smučarji v Squaw Vallev? Tiidj y KdrlOVCU Pred nami je vrsta inozemskih športnih revij. Z zanimanjem prehifhmo najndvejše vesti O bodočih zimskih olimpijskih igrah, ki bodo prihodnje leto v Sqhaw Vallev, v Ameriki. Beremo imena udeležencev: vsi Severnjaki, Vzhodni in Zahodni Nemci, Francozi, Italijani, Avstrijci itd. Zapisano je tudi, da se bo teh iger udeležila tudi Jugoslavija. Torej smo pripravljeni? Prav je tako, ker to zahteva tradicija našega smučarskega športa. Sprašujemo pa se že danes, ali bomo res odposlali naše zastopstvo na te igre? Priprave boljše kot prejšnja leta Menda je odveč govoriti, da se mora vsalk vrhunski športmilk, torej tudi smučar, več let načrtno pripravljati, Če hoče 'kaj doseči na olimpijskih igrah ali svetovnih prvenstvih. Vemo iz prakse, da smo v preteklosti večkrat grešili, ker se nismo dovolj zanimali in skrbeli za formo naših vrhunskih tekmovalcev. Tako smo odšli na to ali ono tekmovanje večjega obsega, bolj 'Žii manj nepripravljeni, kajti sama priprava na snegu tik pred odhodom pomeni toliko kot nič. Vse to Sp spoznali tudi naši selektorji državne reprezentance, predvsem pa Strokovnjaki — zvezni kapetani, d® je -potrebno za dosego vrhunske forme krepko garati več let zaporedoma. Tako smo imeli že lami v programu Smučarske zveze Slove-niije in Jugoslavije točno določen E-ačrt priprav in dela ne samo v zimskih, ampak tudi v poletnih mesecih. S to prakso smo nadaljevati tudi letos in moramo priznati, da stmo vendarle krenili z mrtve točite. V pogovoru z znanim smučar-Spim reprezentantom tov. Pavčičem Cvetom, smo zvedeli, da lorma na-giih vrhunskih smučarjev še vedno ui takšna, kot bi si želeli in ki bi prinašala našim smučarjem na pomembnejših mednarodnih nastopih vidnejše uspehe. Čez noč ne moremo doseči tistega, kar imajo pri dingih sosednih državah že več desetletij. Pomanjkljiva kontrola nad kandidtiti dvourno, da že danes z gotovostjo računajo na večji uspeh v Squaw Valleyu. Kaj je z alpinci in skakalci? Trener naših skakalcev tov. Zoran Zalokar nam je že pred tedni razložil načrt dela naših skakalcev. Skozi vso poletno sezono so se pripravljali bodisi individualno, bodisi skupno talko, da je forma skakalcev dokaj zadovoljiva. Seveda brez specialne vadbe na snegu, kar po- Kai-lovae, 27, sept — Na atlet- in diska. Prijetno presenečenje s« skem stadionu karlovškega Željez- priredili tudi sprimterji ŽAK, ki so ničarja se je včeraj in danes odvijalo atletsko prvenstvo Jugoslavije za mladince do 20. let. Kot so pričakovali, je bil odziv tekmovalcev zmagali nad favoriziranimi tekmovalci splitskega ASK. Naraksova zmaga je bila popolnoma jasna in čista, čeprav mladenič iz Celja v zelo dober, čeprav v Karlovae niso Karlovcu ni bil razpoložen za kake prišli vsi tekmovalci, ki so se za to tekmovanje prijaviti. Konkurenca je bila kljub temu zelo dobra, seveda pa je tekmovanje zelo motilo slabo vreme, saj je bilo zelo hladno in deževno. Atletska steza je bila meni brez določenega števila oprav-, popolnoma razmočena in je bila Ijenih skokov, pa forma, kljub dobrim predpripravam ne more biti popolna. V svojem načrtu imajo skakalci logorovanje v Velenju in nato skupni trening na neki skakalnici iz umetne mase. Po besedah tov. Zalokarja smo prepričani, da bo forma naših skakalcev letos bolj podobna močvirju kot pa sta- večje podvige dn je dosegel le rezultat 4:00,2 na progi 1500 m. Tehnični rezultati: 100 m 1. Kovač (ASK) 11,0 sek., 2. Skokov (ASK) 11,5, 3. Ernestini (ŽAK) 11.5 sek., 4. Korošec (ŽAK) 11,7; 110 m ovire: 1. Kovač (ASK) 15,4 sek., 2. Jokič (Voj.) 16,9 sek., 3. Šketa (KI.) 16.9 dioiiiu/ V takih pogojih seveda niso sek., 4. Taks (Žel. Mrh) 17.1; 400 m: bili doseženi kaki izredni rezultati. Kljub temu pa so imeli Karlovčani lepo priložnost gledati zanimiv dvodnevni program, ki ga je izvajalo 80 mladincev iz 20 klubov. •Na tem tekmovanju so nastopali tudi mladi slovenski atleti — člani ljubljanske Olimpije, ŽAK, Svofao-Vpra,Sanje je, kako delajo alpin- de, Kladivarja, mariborskega Žele-z-9 rr—A: i: —-1- ničarja in Branika ter Triglava iz Kranja. Poročila iz Karlovca pravijo, da so bili slovenski tekmovalci dokaj uspešni. Uršič (ŽAK) je že prvi dan kar Kot kaže, so kandidati menda čakali, kdaj jih bo pozvala na skupen trening zveza. Tako so bili na tem tečaju nekateri zadovoljivo, ne-Zupančičcva — edina v Sqauw Val- kateri manj, nekateri pa niti naj- boljša kot prejšnja leta. To jim tudi od srca želimo. ci? Tudi ti so imeli podobno kot tekači in skakalci, določen spored suhega treninga. Sestali so se od 3. do 6. septembra na Bledu, vendar vodja tečaja tov. Jeločnik Marjan s formo kandidatov ni bil zadovoljen, dvakrat slavil zmago. Dosegel je namreč prvo mesto v metu krogle 1. Piligram JŽak) 51.5 sek.. 2. Stanovnik (Slov. Var.) 51.6 sek., 4. Polič (ŽAK) 53,0; 1500 m: 1. Naraks (KI.) 4:00,2, 2. Ivančič (Žel. Mrh.) 4:08,0; višina: 1. Novakov (CZ) 188 cm, 2. Nešic (Br) 175; disk: 1. Uršič (ŽAK) 49,69 m, 2. Legič (ASK) 46,48 m, 3. Kastelic (Olimp.) 45,41; krogla: i. Uršič (ŽAK) 15,17 m, 2. Le-dič (ASK) 14,74 m, 3. Drča (ŽAK) 14,73m; daljina: Ledic (ASK) 6,90m, 2. Preic (Slob. Tuzla) 6,60 m; petoboj: Molk (KI.) 2556 točk, 2. Kočanin (Br) 2135; 4 X 100 m: 1. ŽAK 43,7 sek., 2. ASK 46,0, 3. Sloboda Varaždin ■ 46,3, 4. Kladivar 47,4. ley? vab v nekem, visokogorskem kraju, dvanajsterica najboljših pa bo od? fizične zmogljivosti, zdravniški pregled in podobno. Pa vendar, čeprav hi moral biti ta tečaj izrednega pomena za vsakega -kandidata, ki so ga določili za morebitno sesta vo državne reprezentance, je bil prof. Šturm zelo nejevoljen, ker jih je od 25 povabljencev prišlo nekaj več šla novembra meseca na specialne priprave na Finsko. Ce ima poljska smučarska organizacija takšno kontrolo nad tekmovalci, potem je ne- krivi tudi tisti, ki manj pripravljeni. Temu sami tekmovalci, pa imajo na skrbi kontrolo nad njimi, movalci. Ne oziraje se na to ali bodo naši smučarji odšli v Squaw Vslley ali ne, bi morali še bolj skrbeti za formo naših vrhunskih tekmovalcev, čeprav so bile te priprave boljše kot prejšnja leta. Gre za samostojnost naših vrhunskih smučarjev, kakor tudi za čut. dolžnosti, ki bi morala vsakega kandidata voditi že v predsezoni, ne pa tik pred tekmovanjem. Lipar Marjan Sofija, 27. sept. Včeraj so kole- Kocijan iz Zagreba. Značilno za to sarji, ki tekmujejo na tradicionalni .tekmo je, da so Mariborčanke igra-etapni dirki po Bolgariji, nastopili le neverjetno slabo, tako da jih na najkrajši etapi v dolžini 69 km. skoraj ni bilo prepoznati na igrišču. Jugoslovani so se tudi v tej etapi, Danes dopoldne so Mariborčanke tako kot v vseh doslej, ostro borili nastopile proti ekipi zagrebške in dosegli izredne rezultate. Z zma- Mladosti. Tudi v tej tekmi so osta- govalcem je prevozil na cilj naš Žirovnik, v drugi skupini 9 sekund za tem Levačič, v tretji pa 50 sek. le brez izkupička, saj so jo izgubile z rezultatom 3:1 (9:15, 15:8, 15:8, 15:7). Mariborčanke so spet ponovd- Ze v eni izmed zadnjih številk Polet« smo zapisala, da se pripravljajo tekači, skakalci in alpski smučarji po določenem sporedu bolj ali manj vsak zase. Vemo pa tudii, da so že imeli skupne tečaje, kjer so strokovnjaki skušali ugotoviti fizično pripravljenost vsakega posameznika. Ko govorimo o teh tečajih, pa moramo pripomniti, da (Vendarle ni bilo vse tako kot bi it5v‘l5iJ!i:iOd pa 'počitnicah in jih trovič, ki je tako nesrečno padel, Ngrebškega odbojkarskega sporeda, da so ga morali odpeljati v bolniš- s<> zagrebški študent p; brez pose nico, takoj pa moramo pripomniti, težav premagala /. A K Ljublja- da ni bil nevarneje poškodovan in na. Vsekakor so se Zagrebčani mno-zato se je že pridružil številni ka- go bolj znašli na igrišču, saj jin ni ravani, ki vozi za tekmovalci. motil toliiiko dež im spolzko igrnsce, . - — -------------------------- Po deveti etapi vodi v general- medtem ko Ljubljančani sploh niso sestanku bo prisostvovali tudi mnogo- motno stagnira. V ta namen so izvolili 'nem plasmaju Bolgar Kocev s ča- prišli do prave igre. Mladost : ŽAK Ljubljana 3:0 (15:10, 15:4, 15:10). Mladost: Jankovič G., Lazič, Mar-tinovič, Stanišič, Pucalie, Abduli, Jankovič V., Vukman, Hlobnjlk. ŽAK Ljubljana: Jedretič, Ciber, Meserko, Krevselj, Naglič, Badja, Vi mik. Sivka, Bulc. Sodnik: Strahom ja iz Zagreba, gledalcev 2C0. , , . , , ». . ,. ■ no telovadbo. Cilj sestanka je bil najti vse te probleme in začrtati pot za na- T pvnr it c ts.vzoo ,o o- moralo biti. Tekača so imeli na pn- nma danaSnji po_ M p. Težko je reči, k;e SO vzroki ^ Sda je v vsalcdp menil znaten doprinos k nadaljnjemu -----iu orodne telovadbe v naši repu- Strinjamo se z mnenjem tovariša nik 35;53:02 itd. Med moštvi vodi Bolgarija s 106:05:09 pred Poljsko, Anglijo, Jugoslavija 106;29:54. *a alalbo udeležbo. Morofa SO b*ne- kdor6 gfedTTdruštvih Partean orga“- raov°iu orodne telovadbe v naši'’ repu- gff |P ||i| IA HC^tGn pokllCBO za držami, morda S zacijo, ki naj skrbi le za orodno telo- Strinja mo se z mnenjem^ tovariša IH ^ ml ES v Zagreli n , . . , TkU. naj OUVi. Ml 1C z-ci Mi MVillM 1/C1U— ~ „ \amjlO lil vadbo. Društva Partizan imajo mnogo PečarJa, ki je trdil, da bi morali športni Odre« : Domžale 49:28 (17:«), Peterman 7, Zelnik 4, Čučnik M. 15, Vra-govorimo o Ljubljani, ji moramo MUdfr A ^ bec’ Peterka- dati naivečie nriznanie T inhlian Moste 68:16 (39:5)> aSk 111 • Dinja 38:16 Postojna: Tavčar 10, Markovič 6, Jur-ciat najteeje. priznanje. Ljupljan- (20;l)) odred . Rudar 44;27 (21;U)> aSk i: ca 4, inocente, Lipovž 9, Bajc 4. cani so v jesenskem delu tekmova- AgK ln 60:45 (24.26) in AgK i . odred Ekipa Odreda je dosegla v tem tekmo-njar ■clokazali, da S6 upravičeno po- 55:41 (21:15). Z zmago nad Odredom sl je vanju prvo mesto in si priborila pravico tegujejo ne za mesto na dnu, tem- moštvo Olimpije osvojilo naslov prvaka sodelovanja na kvalifikacijah za vstop v več za mesto pod vrhom* Ker pa ji ljubljanskega okraja. I. zvezno ligo. Pionirsko prvenstvo v košarki Za sfarejšiii vzori barve. Vseeno pa bi bilo prav. da bi v spremstvu bili tudi funkcionarji ali vsaj’ trener, Slovenec, k* dobro pozna slovenske igralce. Zakaj? To skoraj ni potrebno tolmačiti. Človek, ki pozna slabe in dobre lastnosti igralca, bo v slabih trenutkih lahko s pravilnim nasvetom ogromno pomagal. Obratno pa\ tenko samo škoduje. . Naši tekmovalci so imeli v vzhodnih Nemcih velike nasprotnike. samo ena primerjava nam P°J veliko. Mi smo šele pred kratkim dobili 5 trenerjev-amaterjev (L,' kovnik, Glavič, Tomšič, Lukšič 'I Potočnik). Nemci pa imajo že neknJ tet vrsto profesionalnih trenerje^’ ki so jim edina skrb — vrhunski kegljači — Jugoslovani so odšli n tuje igrišče. Nemci so igrali dom in koliko pomenijo domači gleda ci, ve vsakdo. .. Pred tekmovanjem smo 1,h o plasmaju naše ekipe in prav *a smo želeli zvedeti, kaj misli ° ‘Vi prezentanci in o vsem tem Likovnik. ^ »Škoda, da se v reprezentanco uvrstil Marinček, no, pa vseeno ^ naše moštvo dobro in upam, da • v Bautzenu šlo vse dobro. Ne' so vsekakor bolje pripravljeni. ,j ker naši tekmovalci in nam '' drugo mesto ne bi bilo v srauio ’r Pri tem je mislil na vse ono, smo že zgoraj napisali. ^ MALO naprej • BALKANSKE IGRE POD DROBNOGLEDOM © STAMEJČIČEVA PRIPOVEDUJE m NENAVADNA POT ŠKRINJARJA ■ - I ■ 1 ■111 Že dve leti zaporedoma smo iz-Subili prvo mesto na Balkanskih 'grah pri moških in drugo pri ženskah. Lani smo poskušali razložiti "aš neuspeh predvsem kot posledico raznih sodniških odločitev in pa administrativne napake naše zveze, ki je pozabila prijaviti del tekmovalcev. Kakšne so ugotovitve letos? Predvsem to, zmaga Romunov je Popolnoma zaslužena. Bili so nesporno boljši. Pri ženskah ne bi niogli istega trditi za Bolgarke, ki so nam ušle zti dve točki. Če že moramo najti nekaj vzrokov za po-raz, potem moramo reči, da je bila za tako dobre Romune vsa naša rer Prezentanca z nekaj izjemami preslabo pripravljena. (Ker vemo, da "°do s tem argumentom poskušali se bolj siliti v ospredje skupne priprave, naj tako mimogrede rečeno, da so bili na teh igrah najboljši '*sti atleti, ki niso bili na skupnih Pripravah). Če ne bi nekateri tekmovalci in tekmovalke odpovedali "a vsej črti, to se pravi tako, da so namesto z medaljami ostali brez '°čk, bi bila razlika lahko tudi mnogo manjša. V nekaj primerih 'udi vodstvo ni imelo najbolj srečne roke pri določitvi reprezentantov. za prvo mesto na Balkanu in morda še kje drugje. Če smo odkritosrčni, moramo samo izraziti bojazen, da se bomo zopet odločili za prvo varianto, predvsem pred evropskim prvenstvom, kajti za zdaj široka akcija še ni stekla, pač pa se orientiramo vedno znova samo na ozek krog atletov. Trenutno nam niti sredstva niti splošno stanje naše telesnovzgojne organizacije ne dajeta možnosti, da bi res uspešno vozili po dveh tirih. Po tistem, ki mu pravimo množična atletika in po drugem, nekakšni reprezentančni atletiki. Če bo Atletska zveza Jugoslavije dopustila, da ji bodo propadale organizacije po terenu, potem bo lahko čez nekaj let tudi zastonj iskala reprezentante za Balkanske igre, evropska prvenstva in druga velika tekmovanja. Pred igrami v en glas: ..ZMAGALI BOMO!" Barometer razpoloženja na igrah je bil takšen, kot je d zadnjih dneh po naših krajih. Pred tekmovanjem je barometer kazal na ustaljeno lepo vreme, ob koncu prvega' dne je tlak padel že na dež in še na slabše. Kaj pravijo o tem očividci? Poiskali smo našo najuspešnejšo tekmovalko na igrah Drago Stamejčič, ki je malo popisala, kako je bilo o Bukarešti. ^Zanimivo, da so pred začetkom tekmovanja bili tako atleti kot funkcionarji popolnoma prepričani v našo zmago. Vsaj tako so govorili, če ni bilo morda to samo dajanje poguma drug drugemu. Po nesrečnem prvem dnevu še vedno niso izgubili vsega optimizma. Računali so, da bomo tretji dan nabrali mnogo točk in da je torej drugi dan odločilen. Po drugem dnevu pa je bilo razpoloženje takorekoč na ničli. Bali smo se že, da bi nas prehiteli Grki. Kako je bilo na koncu že veste, tretji dan so mnogokrat igrali jugoslovansko himno in drugo mesto smo dobili brez težave. Pri ženskah se nismo nadejali drugemu mestu. Samo največji optimisti so menili, da bomo opravile z Bolgarkami. Tako blizu smo jim prišle pravzaprav samo zaradi tega, ker je prišlo o naši reprezentanci do določenih sprememb. Se manj točk bi bilo, če bi na primer jaz nastopila v skoku o daljino in ne o peteroboju. Nasploh so bile letošnje igre boljše pripravljene kot lanske v Sofiji, tudi s sodniki nismo imeli tolikšnih težav. Občinstvo je bilo še dokaj objektivno, seveda pa je želelo povsod zmago svojim in jih temu primerno tudi vzpodbujalo. Čeprav smo na teh igrah t dosegli morda nekoliko manj kot so pričakovali optimisti, so bile tudi za nas veliko tekmovanje, ki si ga je vredno zapomniti.*. Dva nova rekorda Ančke Slamnik (desno) Peta zmaga maratonca Škrinjarja Težko je najti športnika,, ki bi tako nenavadno pričel svojo športno kariero. Do svojega 29. leta namreč sploh ni dobro vedel, kaj je šport. Le tu in tam je prebral v časopisih o podvigih športnikov. Zgodilo pa se je nekega dne, da se je popolnoma slučajno znašel na Številke so neizprosne s*®;®«? tmik Franc Hafner — tokrat tudi odličen borec Po letošnjih Balkanskih igrah 'nora m o razčistiti zelo načelno vpra-sanje. Vemo, koliko je bilo Atletski *vezi Jugoslavije do tega, da zma-faino na igrah. To je bila seveda ra. v.seh> toda mnogi se nismo 'nujali s tem, da moramo zaradi postaviti na glavo vsa načela, v'J'h je sprejela skupščina in vlo-j l' samo v uspeh na Balkanskih £ ?*' zopet prevelik del sredstev, v.nkrat za vselej se moramo odlo-z 1 ~~ ali bomo gledali vedno samo ® eno leto naprej in \sakokrat tčp°^a z občasnim zaletavanjem n-s‘° lahko to spominja na buta-VrnV Slavo ob zid), poskušali poka n' ' zaželeni primat na Bal-struga možnost pa je, da po-si n ,!t° nekoliko delj naprej in da Prvi animo za na'°go, da bomo ua "a “alkanu ne zato, ker bomo atletoIeten način dvigali skupinico naša 'b ampak zato, ker bo Va j ,e''ka v celoti takšna osno-zentan ne 'Jo težko sestaviti repre-Ce> ki se bo lahko potegovala Nekaj številk lepo ilustrira zakaj smo izgubili Balkanske igre. Romuni so pri moških 22-krat dosegli najboljše letošnje rezultate. Bolgarom se je to posrečilo 14-krat, našim pa le 13-krat. Pri ženskah so številke še bolj porazne. Pri Romunkah najdemo 13 najboljših rezultatov, pri Bolgarkah 8, pri naših pa samo 4. Tu je torej že tudi odgovor na vprašanje — zakaj. Če pogledamo še našo ekipo, bomo ugotovili, da smo 37-krat lahko zadovoljni z uspehom naših tekmovalcev in tekmovalk, 19-krat pa ne. Morda bo kdo rekel, da to razmerje še ni tako porazno. Toda pri drugih je bilo boljše. To velja razen za Romune še posebej za Grke. Še ena primerjava je zanimiva. Pred igrami smo objavili precej realno prognozo, ki je dajala Ro-munont minimalno prednost. Sedaj poglejmo, kaj je od te prognoze ostalo. V dveh disciplinah (višina, daljina) smo zaostali za 5 točk. V 4 (800, 1500, 5000. palica) po 2 ali 3, po 1 točko smo zaostalo zopet 4-krat (10.000, 400 m ovire, kopje, deseteroboj). Po prognozi je bil maraton, 400 m in 4X 100 m, po 1 točko več smo pridobili 7-krat (lOOm, 110 m ovire, 3000 m zapreke, tro- skok, krogla, disk, kladivo). Dve točki več je prinesla štafeta 4 X 400 m, tri več pa 20!0 m, vse skupaj 12 točk primanjkljaja na prognozo. Približno prav toliko pa so Romuni prišli nad prognozo in tu je bila njihova dokaj visoka zma-ga. Še beseda o rekordni žetvi. En svetovni, eu evropski, štirinajst balkanskih (3 izenačeni), 4 jugoslovanski (1 izenačen), 7 romunskih, po 4 bolgarski in grški, 1 turški in 3 slovenski rekordi. Priljubljena >zabava«: po velikih tekmovanjih je sestavljanje lestvic najboljših. Tudi mi smo poskusili in razvrstili najboljše atlete takole: 1. Roubanis, 2. Hristov, 3. Lorger, 4. Vamos, 5. Bizim, 6. Slavkov, 7. Brodnik, 8. Grecescu, 9. Papava-sillu, 10. Škrinjar ter atletinje: 1. Balas, 2. Coman, 3. Diti, 4. Manoliu, 5. Teodorova, 6. Petreseu, 7. Stamejčič, 8. Grecescu, 9. Slamnik, 10. Šikovec. In še mešana razvrstitev Jugoslovanov: 1. Lorger, 2. Brodnik, 3. Slamnik, 4. Stamejčič, 5. Šnajder, 6. Škrinjar, 7. Račič, 8. Šikovec, 9. Gere, 10. Hafner. Razvrstili smo samo posameznike, sicer bi tudi štafeta 4 X 400 m in 4 X 100 m ženske sodili v razvrstitev. stadionu Dinama, kjer so trenirali atleti. In od takrat naprej je Franjo Škrinjar skoraj vsak dan ua stadionu v Maksimira. Vsako popoldne ga vidimo, kako s svojo pla-vo torbo hiti proti Maksimira. Franjo Šrinjar je sedaj star 59 let, in niti ne pomisli na to, da bi prenehal s športom. Pred dvema dnevoma se je vrnil :z Bukarešte z zlato medaljo, ki jo je dobil za zmago v najtežji atletski disciplini — v maratonu. O tem svojem uspehu nam je takole pripovedoval: »To je že'moja peta zmaga na Balkanskih igrah. Prvikrat sem slavil tak uspeh v domovini maratona v Grčiji. Prav zato sodijo Atene med moje najdražje spomine.« »Kdaj je bilo najtežje?« »Ni mi treba prav nič razmišljati. Bilo je leta 1953 na Balkanskih igrah v Istambulu. Takrat snu želel zmagati za vsako ceno in sem že od starta naprej začel teči ? vso močjo. Do cilja sem imel le še 5 km in vse svoje nasprotnike sem pustil daleč za seboj. Mislil sem si — zmaga je tu. Naenkrat sein obču- til, da so mi noge težke kot železo. Vsak korak, dolg kot kilometri. Zdelo se mi je, da je premalo zraka. Zbudil sem se v bolnišnici, tožne je so mi povedali, da sem se onesvestil.« .. »Vaša zmaga v Bukarešti je bila zares prepričljiva.« »Da! — Vendar ni bila samo moja, temveč tudi Stojanovičeva. Pri 20 km sva se oddvojila od ostalih tekmecev in sama tekla vse do cilja. Zadnjih 200 m sem imel nekaj več moči — to je bila zmaga. Bil sem še popolnoma svež in zdi se mi, da bi lahko še teke!.« »Boste še nastopili na Balkanskih igrah.« »Mislim — že prihodnje leto!« M. M. Zopet ena fatalna točka — 1 cm ali desetinka sekunde je ločila Brodnika od zlate medalje MEDALJE na XVIII, balkanskih igrah Moški zlate srebrne bronaste Ženske Romunija Jugoslavija Grčija Bolgarija Turčija Romunija Jugoslavija Bolgarija 7 5 4 4 i 3 3 1 8 REZULTATI fretjega dne Stadion Republike v Bukarešti — prizorišče romunskega zmagoslavja 200 m 1. Georgopulos (G) 21.5, 2. Corma-lls (G) 22.0, 3. Enache (R) 22.0, 4. Grujifi (J) 23.9, 5. Snajder (J) 24.3, 6. Savel (R) 24.4, 400 m 1. Snajder (J) 47.0, 2. Sudri-geanu (R) 48.0, 3. SyUis (G) 48.2, 4. Gruji« (J) 48.3, 5. Morayamos (G) 48.3, 6. .Ozguden (T) 49.4, 5000 m 1. Grecescu (R) 14:29.8, 2. Barabas (R) 14:32.8, 3. PapavasUlu (G) 14:33.4, 4. Mugoša (J) 14:34.4, 5. Onel (T) 14:30.0, 6. Fejev (B) 14:36.8, 7. Ivanovi« (J) 14:46.4, 110 m ovire 1. Lorger (Jug) 14.1, 2. Marsellos (G) 14.5, 3. Ardeleanu (R) !4.6, 4. Petrušič (J) 14.7, 5. Urs&e (R) 14.7, Ka-burov (B) 14.9, troskok 1, Gorgušinov (B) 15.55, 2. Toan (R) 15 43 , 3. Patarinski (B) 15.17, 4. Joei« (J) 14,93:, 5. Sfikas (G) 14.71, 6. Maracescu (R) 14.58, 9. Stanlšl« (J) 14.39, palica 1. Roubanis (G) 4.50 (rekord), 2. Hristov (B) 4.50, 3. Hlebarov (B) 4.40. 4. Szabo (R) 4.40, 5. Kuzmanov!« (J) 4.35, 4. Eu-etahiades (G) 4.30. 7. Lešek (J) 4.20, disk L Artarski (B) 54.61 (rekord), 2. Kunadis (G) 53.86, 3. Radoševi« (J) 52.55, 4. Raki« (J) 51.34, 5. Manulescu (R) 48.46, 6. Damjanov (B) 47.54, maraton 1. Škrinjar (Jug) 2:33:16.6, 2. Stojanovi« (J) 2:34:14.4, 3. Volču (R) 2:40:53.8 , 4. Topsakal (T) 2:44:26.0, 5. Kondos (G) 2:49:30.2, 6. Penfiev (Bolg) 2:50:07.0, deseteroboj 1. Slavkov (B) 6955 (rekord), 2. Brodnik (Jug) 6954 (rekord), 3. Cinca (R) 6773 , 4. Kolnik (Jug) 6689, 5. Mesaros (R) 6041, 6. Kuzmanov (B) 5798, 4 X 400 m 1. Jugoslavija (Danilovi«, Kova«, Gruji«, Snajder) 3:13.0, 2, Romunija 3:13.6, 3. Grčija 3:15.0, 4. Turčija 3:18.7, 5. Bolgarija 3:22.4, točke 1. Romunija 151, 2. Jugoslavija 122, 3. Grčija 104, 4. Bolgarija 89, s. Turčija 34. Zenske: 400 m 1. Slamnik (J) 57.4 (rekord), 2. Isajeva (B) 57.6, 3. Grecescu (R) 58.0, 4. Cutui (R) 58.5, 5, Uljeva (B) 58.0., (Nadaljeoanje na 5. strani) 100.000 dijakov BREZ teiojtadnic m 1088 ŠOL BREZ TELOVADNIC ® ŽE PRED 100 LETI ZAKONSKI PRED* PIS O ZIDAVI TELOVADNIC • SAMO ENA POVOJNA ŠOLA V LJUBLJANI S TELOVADNICO Skoraj tragikomičen je vsakokraten refren pri otvoritvi te ali one šole v Sloveniji, ki se konča nekako takole: šola je ena najmodernejših, kar smo jih dobili v zadnjih letih, edina po-mankljivost je v tem, da nima telovadnice. Le-ta bo sezidana v drugem planu ali pa... (potihem namreč premišljujemo, kdaj bo ta drugi plan izpolnjen in največji pesimisti sploh dvomijo v to, da bodo telovadnice sezidane). Zaradi teh razmer smo obiskali nekatere naše vodilne strokovnjake in jih vprašali za mnenja o tem problemu, ki hromi našo telesno vzgojo po šolah. To še toliko bolj, ker je v novem učnem načrtu posvečena telesni vzgoji prav posebna pozornost, za katero pa nimamo niti dovolj strokovnega kadra, niti primernih prostorov. Kaj smo zvedeli o naših šolskih prostorih za telesno vzgojo? Takšna je telovadna ura v osemletki Toneta Tomšiča sod ni tako . . . Vendar žal pov- '1668. LETA ZAKONSKI PREDPIS O TELOVADNICAH Tov. Edi Serpan nam je na Svetu za prosveto povedal, da je že leta 1868. obstajal zakonski predpis, ki je določal, da morajo vse šole imeti tudi telovadnice. Zaradi tega imajo tudi vse naše starejše šole telovadnice, medtem ko se novejše, zlasti one po vojni, »odlikujejo« po tem, da ni pri njih telovadnih prostorov. Tudi povprečna starost naših telovadnic je zaradi tega precej visoka, saj znaša 32 let. Tov. Serpan nam je postregel še z drugimi statističnimi podatki. Seja Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS Manj teorije - več prakse V ponedeljek dopoldne je Komisija za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS pod vodstvom predsednika tov. Mitje Ribičiča razpravljala o seminarju za člane občinskih In okrajnih svetov za telesno vzgojo, o načrtu šolanja teh kadrov In o Zavodu za telesno kulturo. Za konec so se člani pogovorili še o Investicijskem programu za izgradnjo telesnovzgojnih objektov v komunah In športno turističnem središču na Velem polju. V Izčrpni razpravi so člani te komisije sklenili, da bodo organizirali tečaj za člane občinskih in okrajnih svetov za telesno kulturo. Ta tečaj bo trajal tri dni, sodelovalo pa bo 30 tečajnikov. Tov. Mitja Ribičič je tehtno poudaril, da ne smemo preveč teoretizirati, ampak da moramo čimprej pristopiti k praksi. Tako je treba udeležence seminarja usmeriti v probleme telesnovzgojne dejavnosti In ti tečajniki naj bi potem organizirali podobne tečaje po okrajih, kajti ©notno stališče je potrebno prilagoditi različnim pogojem v posameznih komunah. Posebej pa Je treba obdelati problem telesne vzgoje v šolah. Potrebujemo strokovnih kadrov in zato j« naša dolžnost organizirati šole, da bomo dobili v najkrajšem času strokovno usposobljene moči. Komisija predlaga Ustanovitev Visoke šole za telesno kulturo z dvostopenjskim šolanjem. Prva stopnja naj bi obsegala štiri semestre, diplomanti bi dobili naziv predmetnega Učitelja, tisti pa, ki bi diplomirali po osmih semestrih, pa bi dobili naziv profesorja za telesno vzgojo. Ker pa pri- manjkuje na terenu potrebnih učiteljev za telesno vzgojo, bi bilo potrebno organizirati v sklopu visoke šole tudi oddelek za izobraževanje odraslih, ki bi po končanem študiju dobili naziv strokovnega učitelja, imeli pa bi tudi možnost nadaljnje strokovne Izobrazbe. Tovariš Pavličič je bil mnenja, da organiziramo več srednjih šol za telesno vzgojo, predvsem v Mariboru in Kopru. Tu se namreč zanimajo za ustanovitev takšnih šol, potreba je tudi velika, zato je komisija mnenja, da je treba pobudo čimprej uresničiti in že prihodnje leto organizirati oddelek za Izobraževanje odraslih v tistih krajih. Šolanje naj traja dve leti, sistem in kriterij izpitov pa mora biti enoten. O ustanovitvi Zavoda za telesno vzgojo pa je komisija mnenja, da je lahko za- vod v sklopu višje šole, ali pa deluje popolnoma samostojno. Oba ta predloga bo treba podrobno proučiti. NA VELEM POLJU ZIMSKO ŠPORTNO SREDISCE Znano je, da je v zadnjem času precej govorjenja o gradnji novega zimskošportnega in turističnega srediaša v naši državi. Posebna komisija, ki so jo določili v Beogradu, je obiskala vse terene, ki pridejo v poštev za gradnjo takega centra, obiskala Je tudi Velo polje. O gradnji turistično-športnega središča na Velem polju so razpravljali tudi na skupnem sestanku Športne zveze in Partizana Slovenije. In končno pa so razpravljali tudi člani komisije za telesno kulturo Sveta LRS in so vsi soglasni, da naj bo to središče dejansko na Velem polju. To središče ne bi bilo samo za športnike, predvsem bi s tem pospeševali turizem. Zato bi bilo potrebno čim-preje začeti s pripravami za gradnjo objektov na Velem polju. Ko so govorili o investicijskem pro-gramu za prihodnjih pet let, ki znaša skupno dve milijardi, so upoštevali vse potrebe posameznih okrajev in določili prednost za investiranje posameznih objektov. Povsem jasno je, da bodo morale sodelovali tudi pri Investicijskem programu komune in z njimi tudi okraji, republike in zveza. 821 SOL NIMA NOBENEGA PROSTORA ZA TELESNO VZGOJO Od 1947 šol, ki smo jih imeli pred tremi leti v Sloveniji, ima samo 127 šol telovadnice, 346 šol ima primerna igrišča, 781 šol pa uporablja šolska dvorišča za telesno vzgojo. 1088 šol ali 56 odstotkov, nima telovadnic. 821 šol pa sploh nima nobenega primernega prostora za gojitev telesne vzgoje. Na teh šolah je okoli 100.000 učencev in dijaikov, ki tako nimajo nobene možnosti, da bi gojili v šoli telesno vzgojo. Tudi površina naših obstoječih telovadnic je izredno majhna. Povprečno znaša 132 m2, kar znaša komaj polovico normativa male nemške telovadnice, ki je določen na 288 m2. ZA IN PROTI TELOVADNICAM Zvedeli smo, da v revizijski komisiji pri Gospodarskem svetu, ki odobrava načrte za zidavo telovadnic, obstajajo tudi zagovorniki, ki so proti zidavi šolskih telovadnic. Njihovo glavno načelo je, naj se mladina giblje na svežem zraku in zato telovadi na prostem. Seveda smo o tem mnenju vprašali tudi naše strokovnjake za telesno vzgojo, kaj menijo o takšnih principih telesne vzgoje, češ, da se Švedi za to še posebej navdušujejo. »Švedi so šli na prosto,« nam je pripovedoval tov. Franc Borko, »ker so se v svojem telovadnem sistemu preveč zaprli v telovadne prostore. Toda to še ni vse. Telovadba na prostem v našem šolskem obdobju, ki traja od septembra do maja, zahteva v prvi vrsti primerno opremo telovadcev, dalje zdravstveno kontrolo dijakov, ki naj bi ugotovila reakcijo takega vežbanja in končno tudi ves sistem vzgoje naših kadrov, ki bi se moral v tej smeri še posebej prilagoditi. In končno bi morali tudi v šolskih prostorih imeti primerne kopalnice, da bi se otroci po opravljeni uri, kjer bi se morali v zimskem času na prostem krepko oznojiti, umiti.« POLOVICO ŠOLSKIH DNI DEŽEVNIH V naših iskanjih za in proti telovadnim prostorom smo »vrtali« še dalje. Zanimalo nais je namreč, kakšne so klimatske razmere pri nas v šolskem obdobju, kajti od le-teh je nemalo odvisno, kako bomo vadili na prostem. Na meteorološkem zavodu so nam dali podatk* o padavinskih dnevih v šolskih mesecih: september 12.3, oktober 15.6, november 17.1, december 15.2, januar 13.4, februar 11, marec 13.5, april 15 in maj 18.1. Skupaj znaša to 131 padavinskih dni, kar je več kot polovico vseh šolskih dni. Prav gotovo, da v takih okoliščinah, kjer vsak drugi šolski dan dežuje ali sneži, šolska telesna vzgoja na prostem ni mogoča ali pa vsaj močno ovirana v svojem rednem delovanju. VOULCI NA SVOJIH ZBORIH ZAHTEVAJO TELOVADNICE Naša redna praksa, da se otvar-jajo šole brez telovadnic, je pri' vedla do tega, da se je že naša širša javnost pričela najresneje zanimati za ta problem. Prav je na primer, da so v Šiški na zboru volil-cev spraševali, zakaj se v novi šoli ni istočasno gradila tudi telovadnica in zahtevali, naj se takoj k temu pristopi. Tudi v Savskem naselju nova šola nima telovadnice niti igrišča. Zato so prebivalci tega naselja pričeli sami urejati igrišče ob šoli, da bi imeli otroci vsaj nekaj PREKMURSKI CIK-CAK m MLADINA SE ZBIRA V PARTIZANU & BREZ TUJIH NOGOMETAŠEV prostora, kjer bi se lahko razgibab-Edina po vojni zgrajena šola Ljubljani, ki ima telovadnico, J0 šola heroja Toneta Tomšiča. Še ta pa je bila postavljena le na zahtevo tov. Vide Tomšičeve, ki si je solo pred otvoritvijo ogledala in k° je ugotovila, da ni telovadnice, j0 zahtevala, da se zgradi. Zaradi tega ■ ’ " ’ večja dvorana v šot* je bila neka preurejena v telovadnico. Ob našem obisku po Prekmurju nas je zanimalo tudi delo Partizana v teh krajih. V Lendavi so nam na primer povedali, da imajo že star telovadni dom, vendar so se razmere uredile pred dvemi leti, ko je prijel za delo tov. Orešnik. Od tedaj dalje imajo redno delo v vseh skupinah. Ker je Lendava majhen kraj, večina šolske mladine odhaja zaradi nadaljnjega šolanja v druge kraje. To pa je povzročilo težave pri vaditeljskem kadru. Ko so v vaditeljske tečaje pritegnili tudi vajensko mladino, ki ne zapušča Lendave, so se razmere precej izbolj- poti. Odslovili so vse tuje igralce in začeli z domačimi. Z načrtnim delom so uspeli pridobiti večje število igralcev, tako da jih je danes na treningih tudi po 50! Imajo več moštev, ki tekmujejo v raznih ligah, mnenja pa so, da pionirska tekmovanja niso najbolje organizirana. Potovanja so predolga in pametno bi bilo urediti, da bi mladina tekmovala v ožjem krogu. Posebnega pomena za Lendavo bo novo 33-metrsko betonsko kopališče. Znano je, da za kopanje nimajo primernega kraja, zato bo ta plavalni objekt toliko pomembnej-port, ampak sploh za osvežitev v poletnih dneh. Mislijo tudi na zimski bazen, saj da se za nogomet zanimajo predvsem nekoliko starejši, kar pa je razumljivo, ker ima nogomet lepe tradicije v tekmovanju. Mlajši rod pa se seveda zanima tudi za osMp panoge kot za atletiko, rokomet, hokej na travi, kolesarstvo in podoD-no. S tem pa ni rečeno, da med pionirji ni zanimanja za nogomet. Navdušujejo se tudi v najbližjih krajih TUDI TELOVADNICA • JE UČILNICA Kljub modernim šolam, ki J$f danes gradimo, so nam nekateri strokovnjaki povedali, da prema10 izrabljamo prostore. Pri pregledu neke najmodernejše šole v Zagreb11 so ugotovili, da je večji del proatot rov med poukom nezaseden, kaj11 dijaki so bili v vseh mogočih etrab' skih učilnicah kot v risalnicl, uri' kalni dvorani, telovadnici itd.,®6?' tem ko so bili njihovi »matačni razredi prazni. Povedali so nam. j^ iuvi.1 v rw«jiXA razruui prazni, rvcvuiu a-u ^ j« to popularno panogo. V Vauči danes grade moderne šole tako, Univerzalno čisfilno sredstvo Zlahka čisti posodo, staklo, por-catan, kovinska predmete, preproge In tekstil. Skratka vso opremo v gospodln/sfvu Proizvod tovarne Zlatorog Maribor Sporlnikil uporabljajte so se razmere precej šale. Kot posebno zanimivost pa ve- ši ne samo za plavalni šport, Ija omeniti, da so starejši člani, ki —1~,- —------!1—------‘ so delali že pred vojno, spet začeli z delom. Povabili so jih s seboj na zlet v Beograd in s tem znova vzbudili pri njih zanimanje za telesno vzgojo. Toliko bolj je zlet v Beogradu pomemben za Lendavo, ker so ga znali izkoristiti tudi v propagandne namene. Podpora oblastvenih forumov je precejšnja. Skrbijo za razvoj telesne vzgoje tudi v okolici. Tako so lani ustanovili novo društvo v Veliki Polani. KAJ JE Z LENDAVSKO NAFTO? Kdor je spremljal nogometno življenje po osvoboditvi, se še gotovo spominja, da je bila Nafta iz Lendave slovensko moštvo, ki je nastopalo v prvi zvezni ligi. V Lendavi so mnenja, da so bile zahteve prevelike in da je bil prav to vzrok, da nogomet dolgo ni mogel na zeleno vejo. Pred dvemi leti so krenili po novi vasi in v Pušči jim je uspelo sestaviti celo ciganski pionirski moštvi, ki tekmujejo v ligi. Kaže, da je v Prekmurju športna dejavnost precej pestra. Seveda športniki ne tekmujejo v najvišjih med šolskim poukom ni noben Pr^ štor prazen in da dijaki PJ8-^ . prav nimajo svojega »matičnega razreda. Vedno krožijo iz eIie£ prostora v drugi in tako res rad _ nalno izkoriščajo celotno stavbo, takim načinom bi tudi pri M® ia ne leiismujejo v —.-..j - ....... ..a ...... o.ouj tekmovanjih vendar razumejo, kak- .a^lul ui .uvu j... —- . ogrevanje ne bi bilo preveč drago, šno poslanstvo opravljata šport in ko mnogo prihranili in tako bi osj.^ ker imajo dovolj zemeljskega plina, telesna vzgoja med doraščajočo mla- 10 tudi tistih nekaj milijonov, ki L V Murski Soboti so nam povedali, dino. pri vsaki šoli zmanjka za gra telovadnice. Sicer pa se nam že P1® posebno zdi čudno, da se Pn "u, telovadnice ne upoštevajo kot Jic niče. Ka jti drugače se nam ne zdi m ^ goče, da bi zidali šole brez }a,e, učilnic in bi prav tako čudno i?S , dalo. kot bi zidali šole brez fi® jj nih, kemijskih dvoran, risalni sličnih prostorov. nWn<> Mislimo, da bi bilo treba od ^ ugotoviti, ali bomo zidali šole lovadnicami ali brez njih. odločimo za prvo, potem ne h , jjjl — ne d%i. V E S 0 H 0 L ot/e arer sončenie In I 9 i( 9 L 0 II kremo — čil purpose • Veledrogerija Ljubljana Mestni trg 22 gradnje, lali tudi ne li začeti nobene že vzporedno zidali^ co. Ce pa se odločimo skrajnost, potem moramo napisati in temu primerno reS<>r« standard naših dijakov m Pt0, jev telesne vzgoje. ,H5 Do konca še 2 koli ■ LJUBLJANA PREMAGALA ZASTAVO, OLIMPIJA PODLEG- prvenstveni lestvici. V naših anke-LA BEOGRADU ■ STANJE NA LESTVICI NESPREMENJENO tah smo celo trdili da je kandidat za izpad iz lige. Kolikšna zmotal Komentatorji zvezne košarkarske lige so zapisali, da je bilo Danes j c Železničar na drugem me-XVI. kolo borbeno. S tem komentarjem se povsem strinjamo, le stu s točko več kot Crveim zvezda s pripombo, da je bilo povrhu vsega, vsaj za novega državnega ms 3 točkami manj, kot vodeča Okm--—i-- i— ------------ -\t —.1—i „4: —......pija. Mar m to naravnost presenet- ljiva bilanca? Odpravili so Loko- prvaka Olimpijo, prestižnega pomena. V podrobnosti posameznih tekem se ne bi spuščali, saj poznamo bolj ali manj kvaliteto posameznih moštev in vemo, kaj zmorejo igralci od prvega pa do zadnjega na lestvici. PREMALO ZA DRŽAVNEGA PRVAKA o^eli smo srečo. Res da nismo mo-in' s' eR’ti potezam in igri bivšega novega državnega prvaka Beo-p a(la in Olimpije iz oči v oči, zato h! na® ie priskočila na pomoč ^grajska RTV, ki jo spravila vseh In v1?ut igre na televizijski ekran. smo videli? Borba za prestitž bn nla P'° sv<>je lepa, zanimiva in j, jkena. Toda, če nam ob tej tekmi sr*. 9 Pred oči prizori ostalih pf6'j?nj Olimpije, zlasti na primer 1 anLmariiZarnUk P°tem Z iffr° ? , ^n študentov ne moremo ruti ^(iovoljni. Odpovedal je Jelnikar, ^ m moral po mnenju vseh stro-v JnjaR'ov svoje znanje prikazati (ujepši luči. gkoda, ker ni mogel 2 *azati selektorjem državne repre-tauce, ki sO‘ ga izločili pri sesta- 1 držav '' " inotivo v Zagrebu dovolj prepreč-Ijivo, ki daje slovo zvezni ligi. Crvena zvezda je v Beogradu Ijana prehitela na lestvici Frole- premagala Proleterja. Nič posebne-terja, ki je izgubil srečanje s Črve- ga, kajneda? Pa vendar lahko za-no zvezdo, vendar z minimalno pišemo, da je bila med njima tako razliko v koših. Naj bo tako ali ostra borba, kot je že zlepa ne pom-drugače, Ljubljana je potrdila naše ni jo. To pove tudi rezultat, saj so trditve ob začetku jesenskega dela Beograjčani odnesli celo kožo le z tekmovanja, da je še vedno spo- eno samo točko. Proleter, kot kaže, sobna pripraviti svojim privržencem ss je šele v zadnjih kolih razživel prijetna presenečenja, predvsem pa sposobnost ostati v družbi najboljših. Nihče ni napovedal karlovškemu Železničarju vidnejšega mesta na ter “'''aviie reprezentance za Medi- StorT 6 ^re v_Bejrutli. da 50 mu wUl krivic' P^mtakem krivico. Zmaga Beograda je ___ zaslužena in pomeni ga Vsf; Padce v preteklosti letošnje-t>rvenstvenega tekmovanja veli-®oralno podporo. toni- ]jana je sprejela v goste jega na lestvici — Zastavo. V v v ' ie na splošno presenečenje Xeirs.tah Ljubljane precej škripalo. dvanicn' ''edja je moral zamenjati i® s ?tandardna igralca z mlajšima, ga 0 e P°tem je stroj stekel. Zma-tivj,; j J. koši razlike pomeni v nega-dar j “'tanei znaten doprinos, ven-e vedno ne toliko, da bi Ljub- »Letošnje boksarsko prvenstvo Jugoslavije z,a posameznike,« je začel tov. Mirkovič, »je pokazalo, da imamo mlade boksarje, ki se bodo že v bližnji bodočnosti razvili že v prave mojstre. Pokazali so visoko kvaliteto in starejši bodo morali pridno trenirati, če bodo hoteli obdržati stare položaje. Na bodočem sestanku bomo govorili o programu dela BSJ. Pogovoriti se bo treba o organizaciji ®vnik Tomaž — tajnik Partizana Slovenije pripoveduje Še vedno primanjkuje STROKOVNIH MOČI ta So n% so končane. Šolska vra- redno vadbo. Seveda, treba je misli-se je s° odprla na stežaj in začelo ti tudi na one vaditelje, ki bodo UČez novo učno leto, ki bo dvignilo skrbeli za posebne panoge. In tako kl]aj. se mladino za stopnjo više. smo prav to leto vzgojili nekaj takle j ,na Pa. s* ,ne ame izobraževati šnih vaditeljev za smučanje, plava-tcles"13’ mora na okrepitev nje in rokomet. Dolžnost okrajne b0 :a’ sa.i hočemo imeti človeka, ki zveze in občin pa je še vedno ista SU zdrav dull V "zdraAmrn 4olo_ sa telesnovzgojna organizacija zdravem tele- — skrbeti za redne prednjaške ure _ . ± i - jjj društvene tečaje. Kolikokrat premišljujemo, kakšna bi bila najbolj idealna nodoba v nekem društvu, da hi bila vadba vzorna. Vemo, da bi 8 takšnih vodnikov morda le zadostovalo za vzorno vzgojo telesne vzgoje v partizanskih društvih. Vprašanje: Zanima nas program dela. So morda kakšne spremembe, ali miorda novi prijemi v načinu vadbe? Odgovor: Delali bomo tako kot prejšnje leto. Dolžni smo namreč izvajati program Partizana Jugoslavije in Slovenije. Vprašanje: Letos smo imeli zvezni zlet v Beogradu. Za ta zlet se je moralo članstvo preteklo zimo vestno pripravljati. Ali ima Partizan Slovenije v prihodnjem letu kakšen važnejši republiški ali medrepubliški nastop, za katerega bo treba pričeti z delom že sedaj? Odgovor: Večjih tekmovanj ali republiških nastopov v prihodnjem letu no bo. Pač pa je predvidela Okrajna zveza Novo mesto VII. zlot Bratstva in Edinosti, na katerem sodelujejo obrobne republike in okraji: Sisak, Bihač, Banja Luka, Ogu-lin, Karlovac in Novo mesto. Ker bo večina - ---- ta zlet prvič v naši republiki, bodo pomaga. £lP,a^ vedn? ,>:inizanskih d™- ^er se ■“^austva. in a^' Pj1 tegf zleta že sedaj nekaj prire- Zar. Začel<> ,T.z ^nse v telovad- ditev, kakor pohod čez Julijce, da-tajn n®111 Proštom J° rec'n(> vadbo v Ije obisk Roga, pozimi pa bodo ime-Savnu Parfci/-.smjt se obrnili na li pohod na Gorjance s sankami, y “a atov eni j e ---------------------------• tov. smučmi, pa tudi peš. Vsa ta tekmo- ^7« Ra nekai •T’naiV>d' yania se Rodo končala junija pri- 6 Ie naši n-J? asanj. Tov. Sav- hodnjega leta z glavnim nastopom VPrav . Prosnji takoj odzval, v Novem mestu. ,‘oviln'iem Polet !i'i,lla,,aas-'-,cle s.mo .T Vprašanje: Eno izmed perečih ^aloff Vodnikov ki i jgollb dovolj problemov naše republiške partizanka^1 v posamemtok°f sbe organizacije je orodna telovad- ili "lle namreč n i v drUsfv,?L 'j0- V Prejšn ji številki Poleta je naš stroj?” se vedno odllLI osnovn;h državni prvak Miro Cerar tožil, da rikov"ega kadra 1 premalo zveza premalo skrbi za napredek s^govoT: T k ’ orodne telovadbe. Ali to drži? I •8e1 T 0,dg-ovorj Mislim, da ta trditev ni Vvaih trudi vzgojiti xlm zanviz ]uta povsem točna, sicer bi pa o tem vpa-Ol£rog ^^kov^ Letorj C/lrM7 1šaniu1kaj vcS Povedal tov. Grilc, s 400 vodnikov in dotib ki vodi odbor za orodno telovadbo niKov m vodnic za pri Partizanu Slovenije. in bo nedvomno v preostalih dveh srečanjih, še mešal štrene. Zabeleženo naj ostane še srečanje med Zadrom in Partizanom, v katerem so Zadrčani dosegli stotico. Intervju s predsednikom BZJ Branko Mirkovičem Afirmacija mladih boksarjev Dobili smo nove prvake v boksu. Kdo so ti tekmovalci? Kako so se pripravljali in kakšne so njihove perspektive za_ bodočnost? Obrnili smo se na predsednika Boksarske zveze Jugoslavije tov. Branka Mirkoviča, z željo, naj pove svoje mnenje o razvoju boksarskega športa v naši državi. strokovnih seminarjev za sodnike im trenerje, posebno v onih republikah, kjer ni tega kadra. Dosedanje delo Zveze ni bilo najboljše. Bilo je premalo povezanosti z nadrejenimi forumi, posebno pa z Zvezo športov Jugoslavije.« V nadaljevanju razgovora je predsednik BSJ poudaril, da ne moremo dvigniti kvaliteto in množičnost brez pravega načrta tekmovanja. Če ne bomo načrtno delali z mladino, ne bomo rešili krize v nekaterih boksarskih kategorijah kot v muhi, welter, poltežki in težki. To bodo osnovne naloge vseh boksarskih organizacij in temu problemu bomo morali posvetiti največjo pozornost. Kakor je znano, je bilo precej govora prav o sistemu tekr movanja. Merodajni so predložili organiziranje boksarske lige, ki pa ni doživela rojstva zaradi novih smernic, ki jih je prinesel kongres za telesno kulturo. Na vprašanje, kako je s šolami za mlade boksarje im kakšne uspehe smo dosegli na tem področju, smo dobili tale odgovor: »Sola je delovala v Beogradu, kjer je bilo precej mladih začetnikov. Mislili smo tudi na šolo v Novem Sadu in v Zagrebu, do tega pa ni prišlo, ker je Zveza športov Jugoslavije menila, da je treba takšne šole organizirati po klnbih.« »Kaj pa strokovni kadri?« smo se zanimali. »Teh kadrov imamo največ v Srbiji. V drugih krajih pa je veliko pomanjkanje strokovnih moči. Da si bomo vzgojili dovolj trenerjev, bomo temu morali posvetiti vse sile. Problem kadrov je največji v Sloveniji, Črni gori in Makedoniji. Brez teh moči se boks ne bo razvil pa čeprav se je stanje od pred vojne izboljšalo za okrog 200 odstotkov.« Za razvoj boksa so potrebne tudi dvorane. Predsednik tov. Mirkovič je mnenja, da brez sodelovanja z Zvezo športov tega problema ne bo mogoče rešiti. Klubi nimajo sredstev, zato dvoran ni. Na vprašanje, kateri problem je v našem boksu največji, smo zvedeli naslednje: »Določene težave so v profesio-naliiizmu,« je pribil tov. Mirkovič. »Proti temu se bomo morali ostro boriti. Problem je tudi v materialnem stanju. Nekateri so mnenja, da boks lahko živi samostojno, vendar razen nekaterih izjem v Beogradu, to ne drži. Nimamo tudi dovolj rekvizitov, naši pa so dragi in nekvalitetni. Do olimpijskih iger je preostalo še nekaj mesecev. Ker se bomo udeležili teh iger, moramo že danes misliti na pripravo. Pripravljali se bodo po klubih, imeli bodo tudi mnoge tekme in za zaključek bomo skušali organizirati skupne priprave. Na olimpijskih igrah se moramo pojaviti z mladimi boksarji. Prihodnje leto bomo imeli nekaj mednarodnih dvobojev, ki bodo pokazali pravo vrednost naših kandidatov na splošno,« je končal predsednik tov. Mirkovič.« Košarkarsko prvenstvo se bliža konen, borbe pod koši so vedno ostrejše Splitski Jadran ZMAGOVALEC JUGO-CUPA V Splitu so se zbrali finalisti tekmovanja za jugoslovanski pokal im sicer oba splitska kluba Jadran in Mornar iz južne skupine ter Primorje in Mladost iz severne. Dvodnevno tekmovanje, ki je zbralo večji del najboljših jugoslovanskih plavalcev sicer ni dalo nekih izrednih rezultatov, kljub temu pa je bilo zanimivo, predvsem zaradi tega, ker bo v prihodnji sezoni približno v taki obliki tudi moštveno državno prvenstvo'. Že predtekmovanja so nudii-la zanimivo sliko moči posameznih klubov, saj se v finale n. pr. nista uvrstili prvi dve ekipi z letošnjega državnega prvenstva. Tako Hercegovljani, ki so leto® osvojili državno prvenstvo izključno le z žensko ekipo, kakor tudi Kranjčani, katerih glavno orožje na državnem prvenstvu so bili moški tekmovalci, v takem moštvenem tekmovanju niso uspeli. la Primorje in Mladost, vendar sta jih oba splitska kluba prehitela. Najbolj je seveda presenetil Mornar, ki je v Kranju končal šele, na 8. mestu, tu pa je zasedel drugo. Gostom v opravičilo je treba povedati, da so nastopili nekompletni, kar je- seveda tudi vplivalo na končno razvrstitev. Boljše rezultate so dosegli: moški: 100 m prosto Nardeli (J) 59,2, 400 m prosto Jager (Ml) 4:49,6, Rogošič (J) 4 50,6, 200 m prsno Alujevič (Mo) 2:50,8,. Jamnioki (Ml) 2:51,0, 200 m metuljček Sabolič (P) 2:44,8, 100 m hrbtno Dorčič 1:06,9, Barišič (J) 1:09,0, 4x200 m prosto Jadran 9:06,2, Mornar 9:07,4, 4x100 m mešano Jadran 4:35,0 ženske: 100 m prosto Benkovič (Mo) 1:11,3, Verzi (Ml) 1:12,2, 400 m prosto Benkovič (Mo) 5 58,2, 200 m prsno Maričič (Ml) 3:11,0, 100 m metuljček Pilič (J) 1:29,0, 100 Tekmovanje v Splitu in razvsti- hrbtno Pilič (J) 1:19,9, Benkovič (Mo) tev moštev je pravzaprav presenečenje. Kot glavna favorita sta velja- 1:22,0, 4x100 m prosto Mladost 5:07,3, 4x100 m mešano Mladost 5:40,2, Učitelji v vlogi učencev Se pred nekaj leti smo bili v plavanju učitelji za naše jugoza-padme sosede Italijane. Danes so nam Italijanke v Mostarju in Her-cegnovem dale krepko lekcijo iz pouka plavanja. Da pa bi bila stvar še bolj tragična smo nastopili z okrnjeno eikiipo! Taiko se je ženski plavalni dvoboj med Italijo in Jugoslavijo spremenil v pravo katastrofo za naše plavalke. Že prvi dan v Mostarju so gostje vodile s 37:30, v drugem delu tekmovanja, ki je bilo v Hercegnovem pa smo bili za dve točki boljši s 55:32, tako da se je celotni dvoboj končal s 112:62. Rezultati v Hercegnovem so bili seveda nekoliko boljši — v Mostarju je bila voda namreč zelo hladna — kljub temu pa nismo osvojili niti enega prvega mesta. Najboljši rezultat je dosegla Slovenka Sonja Tominškova, ki je na 200 m prsno v času novega slovenskega rekorda zasedla drugo mesto. Nekoliko boljše izide Rezultati tretjega dne (Nadaljevanje s 3. strani) 6. Rajkova (J) 59.7, 80 m ovire 1. Stamejčič (J) 11.4, 2. Kerkova (B) 11.4, 3. Batoo-vič (J) 11.7, Sirbu (R) 11.8, 5. Kdrilova (B) 12.0, 6. Stanca (R) 12.2, višina 1. Ba-las (R) 184 (rekord), 2. Cere (J) 164, 3. Ru-seva (B) 161, 4. Mayer (R) 158, 5. Jug (J) 154, 6. Komur (T) 150, kopje 1. Diti (R) 51.23, 2, Miklos (R) 46.95. 3. Ivanova (B) 46.30, 4. Baltakova (B) 43.93, 5. Koška (J) 43.00, 6. Perovič (J) 34.03, peteroboj 1. Stamejčič (J) 4353 (rekord), 2. Sirbu (R) 4121, 3. Kirllova (B) 4012, 4. Škrjanec (J) 3929, 5. Knall (R) 3895, 6. Vasujeva (B) 3667, 4 X 100 m 1. Jugoslavija (Sikovec, Simič, Lubej, Babovič) 47.4 (rekord), 2. Bolgarija 47.6, 3. Romunija 48.0, točke 1. Romunija 100, 2. Bolgarija 79, 3. Jugoslavija J7, t. Turčija J, so dosegle še Zeierjeva, Piličeva in Benkovičeva. Rezultati iz Mostarja: 100 m prosto Pacific! (I) 1:06,8, Čamdžič (J) 1:10,0, Saini (I) 1:11,2, Benkovič (J) l:lil,6, 200m prosto Veschi (I) 2:36,3, Martdnelli (I) 2:42,7, Brozičevič (J) 2:57,8, Tiliniko (J) 3:10,1, 200 m prsno Žennaro (I) 3:04,2, Tominšek (J) 3:10,2, Tucci (I) 3:10,4, Matekalo (J), 100 m metuljček Cecchi (I) 1:24,2, Beneck (I) 1:24,4, Golubin (J) 1:29,0, Pilič (J) 1:31,8, 100 m hrbtno Serpil-li (I) 1:19,4, Bajkovič (J) 1:20,8, An-drosini (I) 1:23,4, Tilinko (J) 1:23,8, 4 X 100 m prosto Italija 4:48,0, Jugoslavija 5:02,8, 4 X tOO m mešano Italija 5:27,7. Jugoslavija 5:31,0. Rezultati iz Hercegnovega: 100 m prosto Pacifici (I) 1:09,6, Benkovič (J) 1:09,8, Coniardo (I) 1:11,3, Brozičevič (J) 1:14,4, 400 m prosto Veschi (I) 5:22,4, Saini (I) 5:26,81, Zeier (J) 5:29,4, 200 m prsno Zenna-ro (I) 3:04,2, Tominšek (J) 3:08,3, Andrič (J) 3:12,8, Salvi (I) 3:12,8, 100 m metuljček Beneck (I) 1:23,8, Cecchi (I) 1:24,3, Golubin (J) 1:30,8, 100 m hrbtno Serpilli (I) 1:17,0, Pilič (J) 1:19.0, Bajkovič (J) 1:20,8, 4 X 100 m prosto Italija 4:45,9, Jugoslavija 4:49,9, 4 X 100 m mešano Italija 5:20,0, Jugoslavija 5:35,0. Leto XV. Št. 3i Stran S TRIJE Z VRHA... KAPETAN TREH NAJBOLJŠIH ENAJSTORIC GOVORIJO ZA NAMI SO KOMAJ TRI KOLA SLOVENSKEGA NOGO- la v Strojni tovarni. Sodeč po nje-METNEGA PRVENSTVA, VENDAR JE ŽE SEDAJ ZANIMANJE govih izjavah, so Trboveljčani prav MED PRIJATELJI TE ŠPORTNE IGRE TAKO, KOT BI SLO ŽE odločeni, da bodo krepko p®: H KRAJU. SEDAJ NE MOREMO ŠE PRAV NIC UGIBATI, KDO sWskimi 'U^eSn^mošt^ BO PRVAK, KDO BO ZADNJI, KDO BO SOLIDEN IN KDO BO Takole nam je dejal: SLAB, VENDAR SMO KLJUB TEMU POISKALI ZNANE NOGO- »Najtežja tekma letošnjega prvenstva je bila prav gotovo ona v Ljufo- METASE TREH MOŠTEV, KI SO SE V ZAČETKU TEKMOVA- .. TJ. .. NJA USIDRALA NA VRHU TABELE. VEČKRAT SE JE NAM- jl^dk smTzmagS venda/nrisbrn! REC ZGODILO, DA PRAV START V PRVENSTVU ODLOČA da bo Ilirija še marsikomu popol-O KONČNEM PLASMAJU, IN SE VEČKRAT SE ZGODI, DA JE nc™a nepričakovano ukradla kako SLAB START CELO USODEN. Pravzaprav smo pričakovali, da bomo že v začetku prvenstva srečali enajstorico Branika nekje pri vrhu. In nismo se zmotili. En sam pogled na prvenstveno lestvico nam zadošča, da preberemo njihovo ime na prvem mestu. Zavrteli smo telefonsko številko in poiskali enega najpopularnejših Branikovih nogometašev .Elznerja, ki uči telesno vzgojo na Srednji tehnični šoli_ y Naš dopisnik je Mariboru, prav tja. odšel NI VSE NAJBOLJŠE »Na koncu hodnika, zadnja vrata, levolc me je napotil dijak v poslopju -nove, izredno lepe Srednje tehnične šole v Mariboru. Tam sem v poslopju takoj našel znanega nogometaša Branika Elznerja, ki je izdajal svojim dijakom športne rekvizite, da bi bila šolska ura telesne vzgoje čimbolj pestra. Mimogrede je našel toliko časa, da je povedal nekaj svojih prvih vtisov z letošnjega prvenstva. »Prvič smo nastopili v Novi Gorici s precej »zakrpanim« moštvom. 1*11 Brezar — najpopularnejši nogometaš v Kranju točko. Proti Krimu smo igrali precej slabše, vendar je vzrok v dokaj ostri igri Krimovih nogometašev, proti kateri nismo našli pravega zdravila. O tekmi s Kladivarjem ne bi dosti govoril, saj je rezultat 8:1 dovolj zgovoren. Vse te tekme in rezultati, ki so vsekakor presenetljivi, kažejo, da moštva še niso v stalni formi. Vsi sicer govore, da bo slovenski prvak Branik. Morda bo to res, vendar moramo povedali, da se z istim ciljem tudi mi borimo za točke v slovenski ligi. Morda bomo prvi, morda drugi, vsekakor pa mislim, da bomo pristali nekje pri vrhu. Res pa je, da ima Branik v Mariboru vse drugačne pogoje za trening in tekmovanje kot mi v Trbovljah. Glede kvalitete menim, da je kar precej padla. Zanimanje med gledalci je sicer veliko, vendar se kaj lahko zgodi, da se bodo tribune pričele prazniti, če ne bomo igrali bolje^ in lepše. No, sicer smo šele na začetku in lahko se še marsikaj popravi in izpremeni.t ga mnogi uvrščali prav nekje na Mladi so me prijetno presenetili im rep. Do sedaj niso izgubili niti miisliim, da jih bo treba bolje iizko- ene točke in je njihov uspeh prav-riščati. Nova Gorica je perspektiv- zaprav presenetljiv. Stane Brezar no moštvo in bo še marsikomu zme- nam je o prvih treh kolih slovenilo štrene. Pravzaprav sem bil skega prvenstva povedal tole: presenečen, ko sem izvedel, za nji- »Nasprotniki, s katerimi smo se hov neuspeh proti Triglavu. Naš srečali v prvih treh kolih, so bili drugi nastop v Murski Soboti nam dokaj slabi. To še posebno velja za je prinesel pičlo zmago 2:1. Sobota ljubljanski Krim, ki igra tako slabo, je prav gotovo boljša kot je bila da sem komaj verjel, da igram z takrat, ko smo z njo igrali prijatelj- moštvom, ki je nekoč osvajalo toč-ske tekme pred kvalifikacijami za ko za točko. Za tistega, ki pozna sedanjo igro Krima, ni naša zmaga v Ljubljani prav nobeno presenečenje. Tudi Izola, s katero smo se srečali v Kranju, igra slabše kot lami. Pravzaprav je bila naša zmaga, čeprav ni bila ravno majhna, še vedno prenizka za vse številne priložnosti, ki smo jih imeli. In vendar smo imeli tudi malo športne sreče, če pomislim na težko tekmo SorI _ med najboljšimi pri Rudarju v JNovi Gorici. Goričani nikakor i-ft Kranjc je že sredi priprav Napadalna peterica Odreda letos prav gotovo bolje opravlja svoje delo kot lani. V treh tekmah so dosegli 6 golov, kar je vsekakor dokaj zadovoljiva bilanca. Kljub temu pa mnogi gledalci na Odredovih tekmah jadikujejo, češ kako bi šele bilo, če bi o Odredovem napadu zaigral tudi Kranjc. Prav gotovo je res, da bi Kranjc s svojimi odličnimi sposobnostmi in dobrim nogometnim znanjem lahko marsikaj pripomogel k učinkovitosti Odredo-vega napada. Vemo, da se je Kran jc šele pred nedavnim vrnil iz Lovrana, kjer so ga operirali na meniskusu. Za zdaj je popularni Odredov nogometaš, ki je nosil dres s štev. 9 na hrbtu, samo gledalec na prvenstvenih tekmah. In tako smo ga tudi minulo nedeljo srečali med gledalci med tekmo Odred : Že-Ijezničar. Mimogrede smo ga vprašali, kako je z njegovo nog0 in smeje nam je odvrnil: iMoram reči, da sem prav r.S' dovoljen. Redno treniram, lahko se gibljem in tečem in tudi žog0 brcam kolikor me je volja.t >Kako pa gre? Ali vas boli?1 tPrav nič! Igram lahke z obema nogama, čeprav se mi seveda še pozna, da je bila ena operirana in mimo tega še precej časO tudi o mavcu.t »In kdaj vas bomo videli ^ nogometnem igrišču?* »Zal mi je, da sem se tako po1' no odločil za operacijo. Takra\ sem bil precej zbegan. Eni so ^ operacijo svetovali, drugi pa f me odvračali od nje. Ce bi se 0"', ločil kak mesec prej, bi bil sedal že sposoben za igro. Tako pa bolj1 oblekel dres šele novembra d1 upam, da bom lahko storil kal koristnega o napadu našega nio-štoa.t niso slabi nogometaši in skoraj prepričan sem, da bo marsikateri ligaš pustil točke v tem primorskem mestu. Čeprav je kvaliteta na splošno nekoliko slabša kot lani, se mi zdi, da bo le Branik tisti, ki bo spet osvo- jil naslov prvaka. Tudi mi se bomo borili, da bi pristali na kome; i, uu piuriui.1 xxa koncu prven-stva čim više, vendar je za zdaj še PREJ ODLIČNI USPEHI V ZVEZNEM MERILU — SEDAJ SLABI V REPUBLIŠKEM. KAJ NA1^ JE POVEDAL BRUNO THALER, ČLAN UO AOK OLIMPIJA? težko reči, kaj vse se bo zgodilo v dolgi vrsti nedelj, ki jih imamo še pred seboj. Vsekakor se je v Kranju precej povečalo število gledalcev, ki si seveda najbolj žele, da bi tudi Elzner — duša Branikovega moštva Triglav prikazal lep nogomet in osvojil čim več točk. Sploh se mi TT c i, , •* zdi, du se gledalci v vse večiem šte- vstop v II. ligo Sam rezultat priča T;lu 2birajo ob nogometnih igriščih Ha to nQL.-o inrwctco^lnr clnlvco IrniT . . . w . .. Ni še dolgo tega, ko smo bili vajeni samih zmag in dobrih plasmajev raznih ekip odbojkarskega kluba Olimpije. Posebno ženske so se dobro uveljavile v zvezni odbojkarski ligi. V tej ekipi je bila tudi vrsta državnih reprezentantk. Tudi moški so imeli vedno solidue ekipe in pred leti so veljali za odlične odbojkarje, ki so se večkrat potegovali tudi za najvišja mesta. ligi, kar je vsekakor zelo lep uS^ in seveda tudi presenečenje. ^ Najbolj kritičen je položaj .ji ženskah, pa tudi njihovi neuspeh*^ Sedaj pa se je vse precej spreme- da je naše moštvo sedaj slabše kot ; veseljem mor°am tudi reči da Tjil°-JkiPa članic Je Prcd nedavnim dovolj.il, čeprav smo zmagali prot. daj lmJ0 najbt>1? t^erlmentne f ^ Ljubljani s 5:0. Visok rezultat je bil gledalce v Izoli, Murski Soboti in T/ Slafoizgubdaz vrsto Kamni-bolj posledica iznajdljivosti posa- Trbovljah, vendar se ni bati, da bi tl*?V°-JroD°™st0°.clan0?’kl celotnega moštva. ^ I Naše moštvo še ne nastopa v po- ge zanimivejše kot so bila prejšnja, { ™l° rPJt ! predzadnjem Skratka, polni postavi. Menda bomo šele pro- kar bi vsekakor prispevalo k raz- „ ™ razočaranja. Poiskali smo dati koncu prihodnjega meseca igrali vojn nogometne igre pri nas.« .up/^f#a odbo,’,a ./er kompletni in morda bomo takrat nega trenerja in odbojkarskega sod- lahko prikazali tako igro, kot je TUDI V TRBOVLJAH LOV ZA nika Bruna Thalerja, da bi nam po- naše tehnično vodstvo zahteva. Ja- PRVIM MESTOM smo je, da je naš cilj ponovna osvo- r> • i i- * , , . , jitev slovensikga prvenstva in seveda Poiskali smo še kapetana trbo- tudi vstop v II. zvezno ligo. Za ure- yelJ3kc enajstonce tov. Šorla, ki de- je tole: sničitev tega cilja se bo treba pošteno boriti, kajti z istimi nameni IX , i Kovinar v vodstvu »Res se precej gooori in piše o časopisju, da je odbojkarski klub Olimpija o razsulu. Precej je bilo slišati tudi o tem, da kar predajamo tekme brez borbe in podobno. Naj povem, da le ni vse tako hudo in mnogo vzrokov je, da gledalcem ne moremo več postreči s takimi najbolj boleči. Še pred nedaoid^ se borile za najvišje naslove a žavi, sedaj pa večkrat prirede r.^ očaranja. Vendar, tudi pri žen?y j/ je vzrokov dovolj, najvažneje f morda ta, da je cela vrsta '£r. ji prenehala z igranjem. Med teTrtfnpi' Skerbinekova, Mikičeva je PrcSl V la k Ljubljani, Markovičev* gti ukvarja samo s košarko, Mih°rK" Batističeva igrajo samo od časa. Pregljeva je v službi o Z'0fit\ in samo poredko pride na ka vedal, če so odbojkarji Olimpije res. na robu propada, kaj je vzrok, dfi so uspehi tako slabi. Povedal nam ne moremo vec postreči s takimi ■ feo/ Mesče Leskovičev* , uspehi kot pred nekaj leti. Eno samo JRnHeHgp’n„ čas3 ", tekmo smo bili prisiljeni predati brez borbe. To je bilo na Jesenicah, bo je eden izmed naših odbojkarjev zamudil vlak. Kdor je pred leti poznal naše moštvo, se bo zelo začudil, če si bo sedaj prišel ogledat odbojkarje Olimpije. V prvem moštvu igrata samo Čuček in Podlogar od tekmo, trenira pa sploh ne. Sicer pa v klubu ni noben^Jsf starih, osi ostali pa so mladi in se ukvarjajo z odbojko komaj eno le- sebnih problemov in težav. društvo Olimpija nas je Z®** j it preskrbelo s finančnimi sredj^ pr 5 ekip redno tekmuje, (moški -čjifl' vo in drugo moštvo, ženske, 111 ni' so šli v prvenstvo tudi Maribor, Rudar in Sobota. Važna bo vsaka točka in vsak gol. Mislim pa, da nisem neskromen, če pripomnim, da po Po III. kolu prvega razreda mari- mojem le igra Branik najboljši no- borske nogometne podzveze je ostal Nafta gomet v tej konkurenci.« neporažen le Kovinar, ki je obenem Drava tudi favorit tega tekmovanja. Naj- Aluminij PRESENEČENJE MED GLEDALCI večje presenečenje III. kola pomeni Sever Ojstrica 3 1 0 2 7:7 2 Nafta 3 1 0 2 4:4 2 Drava 3 1 0 2 5:6 2 Aluminij 3 1 0 2 5:7 2 Sever 3 0 1 2 1:7 1 V tovarni »Iskra« v Kranju je v F^arja nad Dravo z 2:1. službi najpopularnejši nogometaš Noy,nec Sever se nima dovolj izku- iz"KranjaJ‘Siane^ Brezar." Nje^vo gnj toda fantie ^ go požrtwvalni ^dlaNo" pr^ens?™^™- moštvo je sedai na druarem mestu 1 fe P • veni je v tenisu. Sodeluje 12 moštev. je sedaj na drugem mestu na prvenstveni lestvici, čeprav so Lestvica: Kovinar Fužinar Pohorje Rakičan Korotan 9:1 4:5 3:2 3:2 4:3 V prvem kolu je OLO Maribor premagal Mestno hranilnico z 2:1. V zaključni igri tradicionalnega turnirja za prehodno trofejo »Bela žoga« je mali Grmovšek presenetljivo premagal favorita Eerenčaka s 6:3, 5:7, 6:2, to. Za odbojko jih je navdušil tov. Kosec, saj so vsi gojenci na Tehniški srednji šoli. Bili smo celo prepričani, da bodo izpadli iz republiške lige, saj nimajo nobenih izkušenj niti potrebnega znanja. So pa zelo perspektivni igralci in lahko štejemo za velik uspeh, da so si priborili 6 točk in ostali o republiški ligi. Prihodnje leto bodo že dosegli vse drugačne rezultate. Mimogrede naj povem še to, da so klub zapustili v zadnjem letu brata Megušarja, Penko, Cibar, Krevselj, Logar in Nagode. Ob taki izgubi smo zares morali pričeti popolnoma znova. ci in mladinke) Organizirali di srednješolsko prvenstvo ^ .jod' ne in prvenstvo ljubljanske '' ze. Mimo tega pa smo se - ' tudi več prijateljskih turi^r^art^ klubu je včlanjenih kakih 1 ve> pozimi pa se njih število se / Delo teče torej povsem crjj}^ Razumljivo pa je, da mnog1 Pp t Iji odbojke ne morejo /azU ga, da se sedaj ukoarjaino • mladimi odbojkarji ,n.Vj, lepih uspehov kot so ji‘l ' pred nekaj leti.* Z drugim moštvom je podobno kot s prvim. Sami novi, mladi igralci, večinoma dijaki in študentje. Osvojili bodo prvo mesto v /7, republiški lili 1RRBIG 2 x ZBRISAN Z REKORDNE LISTE , ^ajša športna generacija se verjetno farv01^ malo spominja imena Rudolfa e,. odličnega nemškega tekača na 5ie proge' ki je v letih, tik pred korii'* 1" VO')no postavil dva sivetcrvna re-1'« b na 4K, in 803 m’ s 63301113 4(i>° t11 u'*’6' Ti rekordi so veljali nedosegljivi 'So vrsto let, zlasti še oni na 400 m, 16 kot evropski rekord obhajal letos 8vojo dvajsetletnico. j/^eteklo nedeljo sta dva nemška atleta jj'1 Kaulmann in Paul Schmidt na • ^ tekmovanju dokončno odvzela Har-tadnje rekorde. Na meddržavnem j kem mitingu Nemčija : Poljska sta liaS™11 rekorcil dosegla tudi letošnje ^'^oljše rezultate na svetu. Prvi dan tilg^ "leta nowski (P) 4,40, krogla Sosgornik (P) 17,43, Kwiatkowskl (P) 17,36, Wegmana (N) 17,21, Llngnau (N) 17,20, disk Piat-kovvski (P) 56,31, kopje Sidlo ,(P) 81,76, Eadziwonowicz (P) 77,65, Salomon 77,12, kladivo Rut (P) 65,57, Cieply (P) 64,12, 4 X 100 m Nemčija 39,8, Poljska 40,0 (rekord), 4 X 400 m Nemčija 3:07,9, Poljska 3:10,6. - Mihojlov za Lauerjem Ig-- Uspešen Kaufmann na 400 m s ča-i 45>8, drugi dan pa Schmidt na 300 m V Groznem je sovjetski atlet Anatol , ,-*«*,* ««** _________________- Mihajlov dosegel nov državni rekord v k ^hltatom 1:46,2. Zlasti tek na 800 m teku na 110 m ovire s časom 13,7. Mihaj-kar tri najboljše letošnje izide ria lov je bil letos edini tekač, ki je na ®r°gi in istočasno dva nacionalna re- ovirah premagal svetovnega rekorderja fcij a’ ^ končnem izidu, kjer je Nem-«talifremagala Poljsko s 111:101 pa pred- »ie, ta rezultat nemajhno preseneee- jf. Eaj so po slabem štartu nemške re-goj stance v Moskvi veljali Poljaki za favorite. Na tekmovanju je bila ^težena §s vrsta odličnih rezultatov od ]^ritl objavljamo naslednje: (fj.™31 Germar (N) 10,4, 200 m Germar Im 2o-9. Polk (P) 21,0, Kaufmann (N) id' ‘“m Kaufmann (N) 45,8 (rekord), Sch^r.. 46.7. Kowalski (P) 47,0, 800 m nraidt (N) 1:46,2 (rekord), L,ewandowski Nemca Lauerja. Na Sparlakiadi v Pekingu je Liu Ceng dosegla nov kitajski rekord v teku na 80m ovire s časom 10,9. S. tem rekordom se je ta kitajska atletinja uvrstila med najboljše letošnje rezultate na ovirah v letošnji sezoni. Finslii atleti so znani kot sle,bi šprin-terji. Pretekli teden pa je na mitingu v Helsinkih uspelo Pentti Rekoll, da Je 100 m pretekel v času 10,5, kar je nov finski rekord. Guy Husson je na atletskem mitingu v Parizu dosegel nov francoski rekord v metu kladiva z rezultatom 62,80. Nemci tudi pri ženskah' in juniorjih boljši Nemški atleti so preteklo nedeljo slavili trojno zmago v borbah s poljskimi atleti. Največjo senzacijo je seveda izzvala zmaga moške' ekipe. Poleg njih pa je zmagala tudi ženska in mladinska reprezentanca. Zenske so se srečale v Frankfurtu ter so zmagale s 111:94. Zmagovalke v posameznih disciplinah so bile: 100 m Bibrova (P) 11,8, 200 m Bir-kenmeyer (N) 24,2, 800 m Zbikovvska (P) 2:09,8, 80 m ovire Birkenmeyer (N) 10,9,: višina Jozwiakowska (P) 1,66, daljina Paluszkiewlcz (N) 6,19, krogla Liittge (N) 16,13, disk Rikowska (P) 51,89, kopje Schwalbe (N) 51,65 , 4 X 100 m Poljska 46,3. V Stettinu pa so se srečali mladinski moštvi obeh držav. Tudi tu. so bili uspešni Nemci, ki so odločili srečanje v svojo korist s 110:91. Najboljši rezultat je dosegel Quantz (N) v teku na 400 m s časom 47,7. V Stockholmu je Richard Dahi premagal najboljšega švedskega skakalca v višino S. Paterssona. Dahi je preskočil 205 cm, .medtem ko je Patersson zaostal za celih 5 cm. Sim«46,5 ^kord), Adam (N) 1:47,5, 5000 m l8^y-(p) 13:59,5, Jcchman (P) 14:04,6, ' •Zimr>y (p> Hiieer (N) 29:23,6, Hoger (N) Konrad (N) 29:52,0, 110 m ovire ovir r (N> i3,6, Pensberger (N) 14,4, 400 m j£>nz (N) 51,6, Lauer (N) 51,7, 3000 m (h)'ke KrzyskowIak (P) 8:46,4, Muller Mdlr ’4’ flaljina Steibach (N) 7,75, Kro-tr (p) 7.66, Molzberger (N) 7,62, (P) ‘j3« Schmidt (P) 16,19, Moleherczyk ,90> palica Lehnertz (N) 4,46, Gro- 3u& tufiU Mfotndašev m $.&! Italijanska nogometna zveza se zadnja leta vztrajno bori, da bi svoje klubske enajstorice očistila tujih nogometašev. Zadnja leta so namreč italijanski klubi, v želji, da bi dosegli kar najboljše uspehe kupovali nogometaše po vseh drža- stojpil argentinski sorednji napadalec Man-fredini, k Genovi Calvaneze, k Bologni pa Urugvajec de Marco. Zanimivo je, da so bili ti Južnoamerikanci kupljeni poželo hizkih »razprodajnih cenah«, tako da je bila prava senzacija, ko je Samp- vah. To je seveda močno slabilo itali- doria prodala za 100 milijonov lir prist- °9ometna prvenstva evropskih držav ^kblrn Birmingham : Leiceeter 3:4, --•* ; Arsenai 1:1, Blaekpool : Chels rhaillPton 3:1, polton : Fulham 3:2, Held : West Ham 2:4, Everton : Shef-1:l). M edne9day 2:1, Luton : Nottingham S;0i ''■'Jachester City : Machester United haJr, eiv Castle : Burnley 1:3, Totten-Pros'ton 5:1, West Bromwich : 3:0- Po 9. kolu vodi Tottenham 14, 1« ita. “rpton 12, Arsenai 12, Burnley Vienna : Wiener Neustadt 3:1, Alt • Aring : Kremser SC 2:1, Grazer ttV) '2 2l!stria (S) 5:1, Wiener SC : Auetria ivite 'Decker : Admira 6:2, Do«nna-Ac i', "apid 0:2 Linzer ASK : AViener janski nogomet, kajti s tem so bili izpodrinjeni domačini. Vse to se je istočasno odražalo tudi na neuspehih njihove državne reprezentance, v kateri seveda tudi nogometaši, ki so bili najboljši v svojih klubskih ekipah, tukaj niso mogli nastopati. Kljub temu, da se Je število tujcev v Italijanskih klubih močno zmanjšalo, Igra v letošnji sezoni v 36 klubih prve in druge lige že vedno 3® tujih nogometašev. Nekaj teh so Italijani »uvozili« v zadnji sezoni celo iz Južne Amerike, kjer je po mnenju nogometnih strokovnjakov zakladnica nadarjenih nogometašev. K Romi je pit- nega Italijana Sartija Juventusu. Kljub tej čistki tujcev so v vodilnih klubih, še vedno Inozemci udarna sila moštev. Tako se Juventus še vedno najbolj opira na Angleža Johna Charlesa in Argentinca Sivdria. V Romi sta najboljša igralca Urugvajec Ghiggia in Svcd f Selmonsson, Milan se ponaša s svojimi Južnoamerikanei Grillo, Schiaffino ter Švedom Lietholmom. V Fiorentinl je najboljši Argentinec Montuori. Tudi Inter-nazionale Ima kar tri tujce Argentinca AngeMo, Juinoafrikanca Firmania in Šveda Lindeoga. Letalo zakrivilo gol boelertl',143 tabeli je stanje po 4. ko4u W<3, n"e' Vienna 7, Austria (W) 7, Ra-fino „ ASK, Grazer AK in Simme-W 6 *<**■ 3:j ...d 1. kolo: Alesšandria Na tekmi za evropski pokal med nogometnima . moštvoma CDNA Sofija in španskim prvakom FC Barcelona je prišlo do nenavadnega dogodka, ki je povzročil tudi usodni zaključek tekme 2:2. Med tekmo’ je namreč nad štadionom zelo nizko priletelo letalo in španski la' ®arl : Palermo 1:0, Bologna : Lazio vratar Ramallets je za trenutek obrnil ta’ Ihternazionale : Padova 6:3, Juven- °č‘ proti nebu, da bi pogledal letalo. : Lanerossi 4:1, Napoll : Spal 0:3, Prav tlst± °as pa se je žoga naenkrat 4:o,7 : Genoa 1:0, Sampdoria : Atalanta znašla pred vrati Spancev duiese : Fiorentina 0:2. nasprotniki pa bodo poslanci nizozemske narodne skupščine. Belgijski časopisi ugotavljajo, da na igrišču zaradi tega verjetno ne bo potrebna niti prisotnost sodnika niti njegovih pomočnikov. Zelo verjetno je tudi, da se bo tekma, zaradi dobrih diplomatskih odnosov končala neodločeno, hudomušno pripominjajo belgijski časopisi. in bolgarski napadalec je spretno izkoristil nepazljl- i5’ Rennes : Valenciennes 2:1, ..JL, „„ .„ ,B v mreži m tako je *aeo • <7S 4:2, Ly°n • Angers 2.0, Mo- Bo]oari pa so s pomočjo letala dosegli i sssrjar.issffrjss -rr—_ larters K;'invK Cker3 0f£enbach • Stutt-, lrskemu nogomatašu, ki nastopa v Glen-oSnh 4U, Vf?8 J:V, Ba,yeni ^"meraSC 4oran nogometnem klubu. Pravijo pa, da Rintrapv,? ®tuttgart : Karlruhel bo verjetno angažiral prvoligaški an- jl;0' Viktorj.1,Frankfurt 1 Bay(;7! gleški klub Chelsea, morda prav zaradi 2;1. RentttSChaffenDUrg simpatičnosti, ki jo uživa mladi nogo- hpnh : VfR M8en».: Ulm, 0:0’irn hN-frn" metaš na Angleškem, zaradi svojega ° rg : iPBn " .Mannheim 4:2, FC Nurn- m^hbneh ,k!1t'ncben 8:3- Po 5' kolu v0^ v zadnjem kolu bolgarskega državnega it? Stuttgart !j6kayni’ s!ede Nurnberg 8, prvenstva v nogometu se je vseh 6 sre-Emtracht Frankfurt 6 končalo neodločeno. Da bi bil slučaj še bolj zanimiv, se je od. 6 tekem kar 5 končalo z istim rezultatom 1:1, medtem ko je šesta končala brez gola. V Soltaine_1?ovanin za naslov evropskega dr*..,, s* prvaka so bili med tednom tile Rudi: rezultati: Pel (iu!?,Cšti: Penerbach (Istambul) S . Lofl mmta) 3:2 (1:2). Nogomet na najvisjeui nivoju Cse; i?" Lodzu: me. ' — ' ' 'PUkemburm n* G®32 '■ Ersch sur Alzette y Dul) 2:4 (0:1), Francij a% Shamrock Rovers ! Nice V Mi;^ U «:l). '1: ^an : oiimpiakos 3:1 (2:0), V Haagu se pripravljajo na najzanimivejšo tekmo, ki jo imenujejo nogometna tekma na najvišjem nivoju. Na igrišču se bodo ob nogometni žogi namreč zbrali člani belgijskega parlamenta, njihovi doletov nagradni natečaj Odrezek ši. 25 Namiznoteniška zveza Slovenije bo imela v nedeljo, 4. oktobra t. 1. plenarni sestanek v prostorih Direkcije železnic v Fražakovi ulici. Začetek ob 9. url. lati dan bodo imeli sestanek tudi trenerji in sodniki. JADRANSKA TEK Partizan Koper, Okrajna zveza društev za telesno vzgojo in Okrajna športna zveza Koper prirejata v počastitev obletnice priključitve Slovenske Istre k FLRJ. Jadranski tek s' Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel Svet za telesno vzgojo pri OLO Kaper, ki bo v nedeljo, 4. oktobra na cesti Izola—Koper. Jadranski tek sestavljata dve disciplini: štafetni tek Izola—Koper (1390 X 1300 X 1300 X, 1300 X 1000 m) in distančni tek Izola—Koper (6290 m). V vsaki disciplini sta dve kategoriji in sicer kategorija . članov atletskih klubov in kategorija članov društev Partizan. Zmagovalna štafeta v vsaki skupini prejme prehodni pokal, ki postane trajna last zmagovalca, ki bo zmagal trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkih. Zmagovalca distanč-nega teka v vsaki kategoriji prejmeta pokal v trajno last. Predvidena so tudi praktična darila. POLETOV NAGRADNI NATEČAJ Odrezek številka 23 Med 3155 udeleženci nagradnega natečaja z odrezkom številka 23 Ima 11 pravilnih rešitev Polanec Andjelko, Maribor, Aškerčeva ulica 1S/I. Nagrajenec prejme 20.000 din. 1. Kladivar \ Maribor 1 2. Ilirija : Sobota 2 3. Krim : Rudar x 4. Izoja : Grafičar x 5. Nova Gorica : Triglav 2 6. Branik : Ljubljana 1 7. Rijeka : Partizan 2 8. Crvena zvezda : Hajduk 1 9. Radnički : Beograd 1 10. Budučnost : Velež 1 11. Sloboda : Dinamo 2 12. Odred : Zeljezničar 1 . Opomba: 1.—6. slovenska nogometna liga, od 7.—10. zvezna košarkarska liga, od 11.—12. II. zvezna Uga, 13,—15. rezervni pari. ~ -■ ■- -- - -- ŠPORTNI ALBUM Kupon Štev. 24 . Maraton pod nebotičniki. Proga na panaiierlških igrah v Chicagu je velik del jiotekala po asfaltnih cestah tega velc»iesta v senci ogromnih nebotičnikov SPORED XVII. olinijiilskib iger v Rime Te dni je bil dokončno izdelan natančen spored olimpiijskib iger v K im n. Ker smo prepričani, da se bo tudi precej naših športnikov, športnih delavcev in ostalih prijateljev špoirta udeležilo olimpiade v Rimu, smo se odločili, da posredujemo ta spored tudi bralcem »Poleta«. Pripominjamo, da bo Športna zveza Slovenije izdala še posebna navodila v zvezi z vstopnicami, cenaoni prenočišč in drugimi podrobnostmi, ki bodo zvezane s potovanjem v Rim. 25. avguzta bo svečana otvoritev, pričela pa se bodo tudi tekmovanja v boksu. 26. avgusta bo na sporedu košarka, boks, tekmovanja s kanuji, kolesarstvo, nogomet, hokej na travi, rokoborbo, plavanje, moderni peteroboj in watcrpolo. 27. avgusta bo košarka, boks, kanu, kolesarstvo, nogomet, hokej na travi, rokoborba, plavanje, moderni peteroboj, vvaterpolo. 28. avgusta bo .prost dan. 29. avgusta bo košarka, boks, kanu, kolesarstvo, sabljanje, nogomet, hokej na travi, rokoborba, plavanje, moderni peteroboj, vaterpolo in jadranje. 30. avgusta bo veslanje, boks; kolesarstvo, sabljanje, nogomet, hokej na travi, rokoborba, plavanje, moderni peteroboj, vaterpolo, jadranje. 3t. avgusta bo atletika, veslanje, boks, sabljanje, nogomet, hokej na travi, rokoborba, plavanje, moderni peteroboj, vaterpolo, jadranje. f I — t. septembra bo atletika, veslanje, košarka, boks, sabljanje, nogomet, hokej na irarvi, rokoborba, plavanje, vaterpolo, jadranje. 2. septembra bo atletika, veslanje, košarko, boks, sabljanje, hokej na travi, rokoborba, plavanje, vaterpolo. 3. septembra bo atletika, veslanje, košarka, bok«, sabljanje, hokej na travi, rokoborba, plavanje, vaterpolo. 4. septembra bo prost dan. 5. septembra bo atletika, boks, jahanje, sabljanje, nogomet, telovadba, hokej na travi, rokoborba, dviganje uleži, ja dranje, streljanje. 6. septembra bo atletika, jahanje, sab! anjc, nogomet, telovadba, rokoborba, streljanje, jadranje. 7. septembra bo atletika, košarka, jahanje, sabljanje, telovadbo, hokej na travi, moderni peteroboj, streljanje, jadranje. 8. septembra bo atletika, košarka, jahanje, sabljanje, telovadba, dviganje uteži, streljanje. 9. septembra bo košarka, jahanje, sabljanje, nogomet, telovadba, hokej na travi, dviganje uteži, streljanje. 10. septembra bo atletika, košarko, jahanje, sabljanje, nogomet, telovadba, hokej na travi, dviganje uteži, streljanje. 11. septembra bo. jahanje in svečani zaključek. VRNILI SO SE Igralci slovenskega namiznoteniškega prvaka ŽNTK Ljubljana so se pred dnevi vrnili z iO-dnevnega gostovanja po Poljaki. V teli dneh so bili go;stje Polonic iz Varšave, ki je drugoplasirana v poljski namiznoteniški ligi. Gostitelji pa so goste' iz Ljubljane najprej peljali v Gnieivkovo, nato v Plode in jih od tam spet pripeljali v Varšavo. Tu so jih že utrujene premagali s 5:4, čeprav-so Ljubljančani že vodili s 4:0. Najprej je Latcsitcivich premagal Tomažiča, nato Garczynsiky Kerna in potem je bil premagan še Zajc — končno stanje je bilo 5:4. V Gnievvkovu so premagali klub Sportowy Start-Unia z 8:2. Tu služi vojaški rok poljski prvak Kulsitiski. Kern je v igri zaigral blesteče in ga premagal. Tudi v Plečku so igralci Ljubljane slavili zmago s 6:1. Zanimanje za nastop Jugoslovanov je bilo v vseh mestih veliko. Želja vseh poljskih igralcev pa je priti v Jugoslavijo. Ta želja se bo 25. oktobra izpolnila igralcem Polonic. Ljubljančani upajo, da se bodo pddolžili Poljakom za poraz. Atletika na kratko valci sodelovali tudi še na nekaterih mednarodnih tekmovanjih. 4. oktobra bodo v Bariju nastopili Lešek, Mihalič in Bezjak, teden dni kasneje na velikim predolimpijskem mitingu v Rimu isti atleti in še Lorger, ki je že dve leti zapored zmagal na tem tekmovanju. Naš maratonec Mihalič bo 8. novembra nastopil na tradicionalnem tokijskem maratonu, 25. oktobra pa bo v Atenah gostovala skupina 8 atletov. Naši atleti bodo sodelovali tudi na Sredozemskih igrah v Beirutu. H Atletska zveza Jugoslavije je sklenila, da bo poslala na specializacije v inozemstvo nekaj trenerjev. Dragan Petrovič bo odšel v ZDA, Jankovič v SZ, Lang pa na Poljsko. K4Č 69.41 V KOPJU S V sredo je mladinec Kladivarja Florijan Kač dosegel nov slovenski članski ter slovenski in državni mladinski rekord v metu kopja z odlično znamko 69.41 m. Juriš slovenskih metalcev kopja Kača, Kastelica, Kopitarja in Brodnika na 70 m je torej v polnem razmahu. Morda bo ta magična meja za naše metalce še letos premagana. ® Atletske sezone je v precejšnji meri konec. Toda razen manjših domačih tekmovanj, bodo naši tekpo- Leto XV. Stran 7 Št. 39 Slovenska nogometna liga Branik je nezadržen (Nadaljevanje s 1. strani) Nova Gorica: Leban, Merljak, Žibernih, flulin, Nestoroo, Kogoj, Faganel, Blažiča, Kuzmin, Morlič, Černič. Grafičar: Reba, Ficko, Blagovič, Belinger, Smole, Čebular, Mihelič, Čučnik, Podobnik, DrmaS, Hanžič. Pred kakimi 800 gledalci sta se srečala Ha popolnoma z vodo in blatom prekritim igriščem Svobode na Viču stara znanca iz bivše primorsko-ljubljanske lige. Izrazito slabo igrišče je imelo velik vpliv na igro in je onemogočilo vsako tehnično potezo in vse smiselne akcije. Prva- se je znašla Gorica in uprizorila nekoliko medlih akcij v sredini. Uporni Primorci so hoteli na vsak način že takoj v začetku prisiliti Grafičarja k predaji. Toda kmalu je Grafičar prevzel iniciativo in dosegel po Čučniku in Smoletu vodstvo. V drugem polčasu je Gorica preigrala Grafičarja in ga potisnila v obrambo. Pristaši domačega moštva se lahko zahvalijo le izredni nespretnosti napadalcev Gorice in pa razpoloženemu domačemu vratarju, da so dosegli zmago. V začetku drugega polčasa je Podobnik povišal na 3:0, nato pa je §mole centrirano žogo iz kota poslal v lastno mrežo. V 72.' minuti je Podobnik povišal na 4:1, nato pa je v 76. minuti prisebna desna zveza gostov neubranljivo zadela Rebovo mrežo. Čez pet minut je levo krilo Černič postavil končni rezultat 4:3. Dogodkom na igrišču bi odgovarjal neodločen rezultat. Izola: Petrič (Lesjak), Gabrijelčič, Jerkovič, Lukin, Sorgo, Kovačič, Grk, Černe, Karačič, Kren, Tavčar. Sodnik: Božičev, Maribor. Začetek tekme je dal -slutiti, da jih aposotmosti. Igralci Kladivarja so ubrali pravilno taktiko v igri ter z dolgimi predložkl hitreje osvajali igrišže'in ogrožali domača vrata. Domači Igralci so se preveč spuščali v preigravanje ter kratkimi podajanji ovirali sicer dobro Izola ne^ bo resen nasprotnik, ker zamišljene akcije. Zaradi težavnih po-SO domači takoj vsemi močmi na-, gojev tudi sodnik Janžekovič ni opravil valili na vrata Izole. In vendar je, svoje naloge povsem zadovoljivo, bilo treba čakati do 15. minute, da so Trboveljčani prvič premagali Sobota : Ljubljana 5:2 (2:1) vratarja Izole. _ Irt je streljal po Murska Sobota, 27. septembra. Za da-tleli. Vratarju je žoga ušla, Knaus našnje prvenstveno srečanje med Soboto pa je iz bližine zadel mrežo. V 25. in Ljubljano je vladalo -kljub slabemu vremenu ogromno zanimanje. Na igrišču so je zbralo več icot 1200 gledalcev, ki so hoteli ne samo zmage domačega moštva, temveč predvsem videti lepo in koristno Igro. Moštvi sta nastopili takole: LJUBLJANA: Istenič, Trinko, Hristič, Herman, Djukič, Soštar, Stojanovič, Delič, Lukežič, Haneman, Potokar. SOBOTA: Morčič, Sarotar, Kološa, Dozet, Skalar, Norčič, Sečko, Zorec, Maribor : Krim 1:1 (0:1) minuti je Irt z močnim strelom iz kakih 20 m zadel vrata Izole. Že minuto kasneje — v 26. minuti je Jerše podal Oprešniku, ta pa jc močno streljal iz bližine in vratar je bfl brez moči. Y 38. minuti je Majcen dobil lepo žogo od Knausa in povišal rezultat na 4:0. V drugem polčasu so domači igrali slabše, ker so preveč kombinirali Žabkar (Norčič), Maučec, Drvarič, pred nasprotnikovimi vrati — pač ~ ' " ' m je Izola igrala ostreje in bolj torbeno. Kljub temu je Oprešniik že v 48. minuti dosegel rezultat 5:0. V 69. minuti je branilec gostov Gabrijelčič z glavo branil nizko žogo, vendar ni storil drugega, kot da ji je spremenil smer v lastno mrežo. V 86. minuti je Sori streljal z razdalje 30 metrov, branilec Izole pa mu jo je odbil ponovno na nogo. - Maribor, 27. sept. — Stadion ob Trižaškii cesti, Gledalcev 1500. Vreme oblačno, teren spolzek. Sodnik Va-neti iz Trbovelj. Današnje srečanje, ki mu je kljub slabemu vremenu prisostvovalo precejšnje število gledalcev je bilo še dokaj zauiimivo. Maribor je imel terensko premoč, ki pa jo ni znal izkoristili. Veliko napadov pa se jim je ponesrečilo tudi zaradi dobrega vratarja Krima Srevca. Kriniovci so posvetili glavno vlogo obrambi, v Sodnik: Btit&ovee iz Trbovelj. pa je Izola igrala ostreje in bolj Pr’v6 mlllute- so frinesle Ljubljani borbeno. Kljub temu ie Ofcrešniik Ia,Wo terensko premač saj je Ljubljana tekaj uredila svoje vrste. Napadi pa so se kljub temu vrstili na obeh straneh in že. v drugi minuti je Sečko streljal s 25 metrov kazenski strel, vendar ja žoga odletela v kot, .ki pa je ostal nete spremenil smer v lastno mrežo, izkoriščen, v 10. minuti so gledalci toplo V 86. minuti }e Sori strelial z raz- pozdravili vratarja gostov Isteniča, ki je odlično ubranil MauČecov strel. V protinapadu je Ljubljana dosegla vodstvo. Scrl-je še enkrat streljal, tokrat s - uo° Kakill metrov daleč. Knaus pa ji za tem golom so prevzeli pobudo doma- je trenutek zatem še ^spremenil cini. vrstile so se stoodstotne priložnosti amer in tako so nogometaši Rudarja za dosego golov, ki pa so vse ostale ne-dosegli zadnji — sedmi gol na tej izkoriščene. V 3S. minuti je odlični Sečko r_i—, preigral obrambo Ljubljane in dosegel tekmi. Zmaga Rudarja je sicer zaslužena, vendar ni plod dobre igre Rudarja, bolj so zaslužni za ta uspeh Trboveljčanov gostje, ki so danes igrali zelo slabo. napadu pa je bil najboljšii Česen, vic Enako vlogo je opravil pri Mariboru Ra.ininger. Igra je bila na tre- nutke prav dobra in tudi razburljiva, bilo pa je precej prekrškov na obeh straneh. Čeprav so imeli domači teren sko premoč, je po znanju obeh moštev rezultat pravičen. Ilirija : Kladivar 0:3 (0:1) Ljubljana, 27. septembra. Srečanje med Ilirijo la Kladivarjem v borbi za tolike v slovenski conski ligi' se je končalo z zmago Kladivarja 3:0 (1:0). Gole so dosegli v 30. minuti Hribernik, 59. Marinček ter 85. Zajc. Sodil je pred približno izenačenje. Samo dve minuti kasneje pa je Drvarič povišal na 2:1. Pri tem rezultatu je ostalo do konca polčasa. V drugem delu so se prizori s prvegja polčasa ponavljali, glavno besedo pa je imela Sofoota. V 55. minuti je prišlo do neljubega incidenta. Stojanovič je udaril domačina Kološo in seveda sodnik But-kovec mu je upravičeno pokazal pot v slačilnico. Kmalu zatem pa je moral zapustiti igrišče še en igralec Ljubljane. Zaradi poškodbe nekoga v napadu je namreč Ljubljana ostala le s tremi napadalci. Ob tej priložnosti moramo grajati 200 gledalci Janžekovič iz Maribora. c upravo Sobote, ki ni preskrbela dežur- Rudar : Izola 7:0 (4:0) Moštvo Kladivarja je zasluženo osvojilo oibe točki proti sicer borbenim domačinom, ki pa se tudi v današnjem srečanju niso izkazali. Srečanje je oviral močan dež ter razmočeno igrišče, tako da igralci niso mogli pokazati vseh svo- nsga zdravnika, zaradi česar je nastala zmeda. Do konca igre sta bila uspešna še Maučec dvakrat in Sečko enkrat. Zmaga Sobote je popolnoma zaslužena, čeprav so Ljubljančani odnesli vtis dobrih in discipliniranih nogometašev. B. Trbovlje, 27. sept. Pred kakimi tisoč gledalci sta se danes v Trbovljah v izredno slabem in deževnem vremenu srečali enajstorici Izole in Rudarja, ki sta nastopili v nasled- Republiška rokometna liga njih postavah: Run, ar:. Hauptman, Lukančič, Gradišek, Pristav, Šorl, Mrežar, Irt, Majcen, Knaus, Jerše, Oprešnik. Današnja nedelja je bila v znamenju dežja, kar se kaže tudi na rezultatih, ki so bili doseženi na tekmah republiške roikomeljie lige. Zanimivo pa je tudi, da je bilo tokrat več uspeha za gostujoča moštva, saj so kar na treh od petih tekem zmagale gostujoče vrste. Pri ženskah so Drava, Svoboda in Slovan še vedno brez poraza, v vodstvu pa je vrsta Drave. Novinec Mladost, je po treh odigranih tekmah še vedno praznih rok. Rezultati moške rokometne lige Ajdovščina : Rudar 10:14 (5:8) Kovinar : Branik 15:22 (9:14) Mladost : Slovan 16:10 (7:7) Krim : Koper 14:10 (6:4) Svoboda : Odred 11:15 (5:8) Mladost 3 1 1 1 62:52 3 Krim 3 1 1 1 47:49 3 Kovinar 3 1 0 2 58:67 2 Kaper 3 0 1 2 54:55 1 Sloboda 3 0 1 2 48:58 1 Ajdovščina 3 0 1 2 43:52 1 LESTVICA ŽENSKE ROKOMETNE LIGE Drava 3 3 0 0 29:10 6 Svoboda 2 2 0 0 22:9 4 Slovan 2 1 1 0 21:13 3 Črnomelj 2 1 0 i tO:I8 2 Koper 4 1 0 3 27:38 2 Piran 2 0 1 1 8:16 1 Mladost 3 0 0 3 15:28 0 ANGLEŠKA NOGOMETNA LIGA Zenska republiška rokometna liga: Koper : Svoboda 6:10 (4:7) Drava : Mladost 12:3 Piran : Slo\^an 4:4 LESTVICA MOŠKE ROKOMETNE LIGE Odred Branik Rudar Slovan 3 3 0 0 68:52 6 3210 35:46 5 3 2 0 1 52:44 4 3201 51:49 4 (.Nadaljevanje s 1. strani) hovi rezultati mnogo boljši od povprečnih. Kljub slabemu vremenu smo videli celo nekaj rekordov. Najprej so že dopoldne mladinke Kladivarja v polfinale štafede 4 X 69 m dosegle čas 31.0, kar jc nov slovenski in državni mladinski rekord. Mladinci Dinama so se vpisali med rekorderje v štafeti 4 X 309 m, v skoku v daljino pa je kljub blatu na zaletiišeu in v doskočmi jami mladinka Burgerjeva dosegla nov hrvatsld rekord za članice. Za veseli presenečenji sta poskrbela Kranjčan Blenkuš in mladinka Partkana-Lovrenc na Pohorju, Kačičeva z osvojitvijo naslova državnega prvaka. Daleč nad povprečjem je bil tudi danes Fošnarič, čeprav v svojem teku ni imel nevarnih nasprotnikov. V celoti smo lahko s prvenstvom še dokaj zadovoljni, čeprav nam je neprimerno vreme onemogočalo realno oceno sposobnosti naših mladincev m mladink. Vendar pa moramo takoj pristaviti, da kakega posebnega navdušenja po rezultatih državnega prvenstva ne sme biti. Talentov je sicer precej, toda v povprečju smo v mnogih disciplinah že vedno izredno skromni. Organizacija (odbor za atletiko pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo in AK Olimpija) je bila zaradi dežja slabša kot bi bila najbrž sicer. Menda ni potrebno omenjati posameznih večjih ali manjših spodrsljajev, bilo pa jih je kar precej. Slabo so se izkazali sodniki, ne toliko tisti, kj so bili na stadionu, ampak bolj oni, ki so jih organizatorji in atleti zaman pričakovali. 'Rezultati — mladinci — 390 m: B os nar (Ml) 36.4, Srb (ŽK) 37.3, Ga-zafi' (Sp) 57.3, 200 m: Fošnarič (Br) 5:46.0, Benuš (RV) 5:55.4, Sepič (MO) 6:00.’0, 110 m ovire: Kerovac (Ml) 15.5. Milčič (ŽK) 15.6, Bijači (Sp). 16.0, troskok: Bi jači (Sp) 13.85, Radulov (Voj) 12.82, Fajge (Voj) 12.72, palica: Sačič (Voj)' 340, Maroki (MO) 540, Terenčak (B) 310, krogla: Blenkuš (Tr) 15.72, Rapajič (P) 15.64, Bjelo-grlič (Voj) 14.84, disk: Birovljev (Voj) 45.88, Jakovac (ŽK) 42.34, Kekič (Voj) 40.75, 4 X 300 m: Dinamo 2:30.7, Spartak 2:32.5, Kladivar 2:35.6, mladinke — 60 m: Silan (KI) 8.1, K01-mes (SV) 8.2, Lazar (Sp) 8.3, 80 m ovire: Neogradi (Sen) 12.3, Burger (SV) 12.6, Cede (KI) 12.7, Breščak (01) 13.0, daljina: Burger (SV) 5.36, Komes (SV) 5.18, Krauthaker (Voj) 5.00, disk: Perovič (RV) 35.71, Ledinek (Mar) 34.24, Komel (Lj) 35.36, kopje: Kačič (Part. Lovrenc) 37.73, Posavec (SV) 33.86, Ujhazi (Sen) L zvezna nogometna liga DINAMO ostane na vrhu Današnja deževna nedelja ni prizanesla nogometašem, ki se vedno bolj potegujejo za boljša mesta na prvenstveni lestvici. To velja tudi za moštva I. zvezne lige, kjer doživljamo od-nedelje do nedelje presenečenja. Danes se je že petič zasukalo' kolo predvsem v prid domačinom. Pa pojdimo kar po vrstnem redu. Včeraj sta se srečala Beograd in Sobota, torej novinca v letošnjem prvenstvenem tekmovanju. Bratsko sta si segla v roke in si podelila točki. Danes pa je Dinamo v Zagrebu nasul Budučnosti točno pol ducata golov, s čemer si je znatno okrepil svojo pozitivno bilanco in se še bolj utrdil v vodstvu. Takšnega začetka zagrebškemu Dinamu verjetno tudi največji optimisti niso napovedovali, Vojvo-. dina je sprejela v goste Radničkega. IV hudi borbi so Novosadčani vendarle pobrali obe točki. Hajduk je bil še. uspešnejši od Dinama. Sarajevčanom je dobro načel mrežo, kajti 7 golov pomeni za Hajduka odličen prikaz -današnje igre, za Sarajevo pa klavrno bilanco. Beograjski derby med C. zvezdo in Partizanom ni pokazal kakšne posebne igre za oko. Bila je pač tipično prvenstvena borba, v kateri je C. zvezda prisilila svojega nenehnega rivala k popolni predaji. In če dodamo še zmago Veleža nad Rijeko, je podoba V. kola I. zveza© lige popolna. Zapišemo naj le to, da se v sobolj odmikajo boljši kliuibi pri vrhu, medtem ko je na dmu presenetila vse poznavalce nogometne igre prav tista Rijaka, kateri smo pred začetkom pivenstva napovedovali še lepši uspeh od lanskega. se * živela. Tri minute pred koncem tekme V nenadoma znašel pred vrati Ramwich 4:1, Woverhampton : Everton 2:0, Preston : Manchester U. 1:0. ioiraet v pedzveze!) letoa že četrtič ppmerili najboljši 1 Slovenije. Letos je bila udeležb^ j,,- PRIMORSKA PODZVEZA Člani: Primorje (Ajdovščina) : Anhovo 2:0 (1:0), Sidro : Rudar (Idr.) 4:0, Sežana ; Postojna 1:0. dobra, saj je nastopilo 42 članov, ^ji* nic, 16 moških dvojic, 3 mešanih .ti? in 16 veteranov. Bilo je precej P‘ e?-’ čenj,. nastopajoči, pa so pokazali^ ^ znanje ter so bile igre borbene šta = 31.11. 4 X 60 ra: Kladivar (Cede, Sto-žir, Vrečko,,Silan) 31.6, Sloboda Varaždin 31.2, Maribor 32.6, troboj: Tukač (Sen) 2017, Majic (ASK) tolS, Urbančič (Kladivar) MARIBORSKA PODZVEZA Člani: Sobota (M) : Nafta 6:1, Pušča : Rakičan 2:1, Branik (B) : Maribor (B) 6:3, Kovinar r Fužinar 4:1, Korotan : Ojstrica 1:3, Drava : Sever 3:1. Miadinci: Branik : Sobotg, 5:1, Maribor: Kovinar 5:0, Fužinar : Maribor II 5:2. Pionirji: Sobota A : Sobota B 0:1, Fužinar B . Črna 0:1, Korotan : Fužinar 1:2, Maribor : Branik 0:1, Mežica : Ojstrica 0:0, Drava : Sever 5:0. pete. Pri članih posamezno šta finale kvalificirala Lovrec in Od članic pa Lovrec Helena in ^ kova. Zaradi slabega vremena ^ odigrano med tednom v Ljubljani* Še zfidnli rezultati iz ORLOVCA LJUBLJANSKA PODZVEZA Člani: Proletarec : Papirničar 8:1, Litija : Slovan 4:3, Bratstvo (Hr) : Duplica 6:0. Mladinci: Rudar I : Rudar II 6:2. Karlovac, 27. sept. — V nedeljskem delu sporeda mladinskega drž. prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: 400 m ovire: 1. Kovač (ASK Split) 57.4, 2. Polič (ŽAK Lj.) 60.0, 5. Šketa (Kladivar) 1:06.4, kladivo: 1. Buha (Veles) 51.59, 2. Musecki (CZ) 50.72, 3. Sko-rica (Branik) 49.81, troskok: 1. Milosavljevič (CZ) 13.58, 2. Kecman (B. Luka) 13.34, 3. Prcič (Tuzla) 13.26, 809 m: 1. Naraks (KI.) 2:00.0, 2. Rad-manovic (ASK) 2:04.2, 3. Osterman (Br.) 2:03.5, 1500 m steeple-chease: 1. Jovanovič (Part.) 4:39.1, 2. Korek (Mr) 4:42.4, 3, Korač (Br.) 4:54:0, 4 X 400 m: ŽAK (Lj.) 3:40.7, 2. ASK 3:48.9, kopje: 1. Kač (KI.) 56.93, 2. Matužič (Karl.) 34.04, 3990 m: Stoj-čevič (Bgd) 9:05.5, 2. Dujič (Bgd) 9:06.2, palica: 1. Hofman (Karl) 360, 2. Bojič (ASK) 350, 200 m: Kovač (ASK) 23.5, 2. Memliart (Spari.) 23.7.. GORENJSKA PODZVEZA Člani: Mladost : Naklo 3:0, Tržič ; Bohinj 3:0, Mladinci: Mladost : Prešern 1:4, Pionirji: Mladost : Jesenice 1:0. CELJSKA PODZVEZA Pionirji: Litija : Proletarec II 4:0, Proletarec : Rudar (Trb) 0:2, Rudar I (Trb)': Bratstvo (Hr) 4:1. DOLENJSKA PODZVEZA člani: Brežice : Senovo 5:1. Sovjetska zveza i Madžarska 2:0 (2:0)' Moskva, 27, sept. Pred 90.006 gledalci je danes nogometna reprezentanca S-ovjet.Sike zveze premagala izbrano enajsterico Madžarske z 2:0 (2:0). IRGCVSKO PODJElJf Ljubljana,Iryliarie¥a 1 nudi v svoji poslovalnic' ^ ,.Trubarjeva 9", velik0 izb kro|aških In šiviliskih potrebščin Pridite tn oglejte sl veliko zalogo 1 lilils tff^ Utiuju 1 iskuvaJ svet .Rolet« ' - frS j-jj □ iški odbor - Odgovorni uf^,u0 - v Mirtič — Rokopisov ne t,jubI,t<1°ni!»r tiskurne .1'ooeta Tomšiča« *,.M. to*1' Proensioena košarkarska tekma Olimpija : Crvena zvezda je zaradi dežja preložena na ponedeljek, 28. t. m. ob 18. uri! i« « Uredništvo in upravo « Lj,jbl'a I« jeva 1 (pasažo Nebotičnika) - bo0'r0,'i;>: dal 577 - Čekovni račun upra b / _ Telelonit oredništvoi 2l 2SI ' 21 tudi 20 553 in 21-281 - “J, letna naročnina 500 din, P _________sii