cena 8 dinarjev Števdka 35(649) glasilo socialistične zveze delovnega Ijudstva Titovo Velenje, 2. septernbra 1982 Šmiklavž pri Slovenj Gradcu 6. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte Prihodnjo nedeljo, 12. septembraspričetkomob 10. uri bo v Šmiklavžu pri Slo-vcnj Gradcu. pred tamkaj.š-njo osnovno šolo, že tradici-onalno 6. srečanje aktivistov Osvobodilne fronte Šale.ško — mislinjskega okrožja OF. Organizira ga okrožni odbor aktivistov OF Saleško — mislinjskega okrožja v so-delovanju z občinskima konferencama SZDL Slo-venj Gradec in Velenje ter občinskima odboroma ZZB NOV Slovenj Gradec in Velenje. Organizatorji so se odlo-čili pripraviti srečanje v Šmiklavžu. v kraju v bližini Podgorja. predvsem zato, ker so tamkajšnji prebivalci prizadevno in v velikem številu delali v osvobodilni fronti in narodnoosvobodil-ncm gibanju. Srečanje. na katerega vabijo organizato-rji borce in aktiviste OF. dclovne Ijudi in občane iz Šaleške in Mislinjske doline. bo nova priložnost za ob-ujanjc spominov na čase. ko so borce in aktiviste zraven iskrenega tovarištva pove-zovali tudi enotni cilji. želje in hotenja.Topasovrline.ki jih moramo negovati tudi danes. N a srečanje v Šmiklavž bo vozij tudi posebni avtohus. Iz Šmartnega ob Paki bo odpeljal v nedeljo. 12. sep-tcmbra ob 8. uri in 30 minut. i/ Šoštanja ob 8. uri in 55 minut iz Titovega Velenja (avtobusne postaje) ob 9. uri in 10 minut. Predsedstvo OK SZDL Velenje Občinski statut, imenovanja Predsedstvo občinske konfe-renceSZDLVelenjejenasvoji 40. seji. ki je bila 26. avgusta, med razpravo o osnutku novega sta-tuta občine Velenje sklenilo. da morakomisijazapripravostatuta, upoštevaje že oblikovana stališča in pripombe predsedstva OK SZDL terdruge pripombe in sta-li.šča. pripraviti nov osnutek sta-tuta občine Velenje. Le-tega bi zatem predložili v obravnavo de-legutom zborov skup.ščine Vele-nje. nato pa v javno razpravo v vsa temeljna samoupravna okolja v Šalešići dolini. V nadaljevanju seje seje pred-sedstvo seznanilo s pripravami na problemsko konferenco o kulturi. ki bo 22. septembra v Titovem Velenju in z njenimi temeljnimi vsebinskimi usmeritvami. Skle-nilo je, da bo poslej deloval na-mesto koprdinacijskih odborov za planiranje in stabilizacijo nov koordinacijski odbor za sprem-Ijanje planiranja in ekonomsko stabilizacijo. ki mu bo predsedo-val Vili Jelen. Predsednica sveta za vprašanja družbenopolitične aktivnosti žensk je postala Ma-rjana Koren. Novi predsednik koordinacijskeea odbora za družbeno izobraževanje pa je Romun Jurič. PredsedstvoOK SZDL Velenje je nu četrtkovi seji opravilo še nekutera druga imenovanja ter poslušalo informucijo o trenutnih aktivnostih. Novo šolsko leto Se naprej prostorska stiska Vzgojno izobraževalno delo v vzgojno izobraževalnem zavodu Velcnje bo v letošnjem šolskem le-(u potekalo na 19 šolah v 204 od-delkih, vanj pa bo vključeno po zadnjih podatkih 5244 učencev od prvega do osmega razreda. Od navedenih 19 šol so tri samostojne, brez podružničnih šol, 6 je central-nih šol in 10 podružničnih šol. Na samostojnih šolah bo pouk obiskovalo 1110 učencev v 50 oddelkih, na centralnih šolah bo-mo imeli 3744 učencev v 130 od-dclkih, na podružničnih šolah pa 389 učencev v 24 oddelkih. Med samostojnimi in centralnimi šolami bodo tri šole delale v eni izmeni in pol, tri šole v eni izmeni in tri šole kot cclodnevne osnovne šole. Na eni podružnični šoli bo pouk pote-kal v dveh izmenah, v eni izmeni p;i v sedmih podružničnih šolah. Dve podružnični šoli bosta imeli cclodnevno organizacijo dela. Na celodnevnih osnovnih šolah bo obiskovalo pouk 1796 učencev, kar je 34,26 odstotkov vseh učen-ccv v občini. Primcrjava podatkov za vse os-novnc šolc s podatki za lansko leto kaže, da bo letos na osnovnih šo- lah 251 učencev ali 5,03 odstotka več kot lani. Povečalo pa se je tudi štcvilo oddelkov in sicer za 8. Povečalo se je tudi število učencev v cclodnevni osnovni šoli in sicer za 60 učencev kar je 9,8 odstotka, obenem pa so to le trije novi od-delki. Prav podatki med številom novih učencev in novih oddelkov na osnovnih šolah kaže, da je pomanjkanjc prostora tudi letos vcliko. Delno se bo stanje i^boljša-lo, ko bo dokončana nadzidava šole Anton Aškerc. Vendar pa bo to problematiko uspešneje razreši-la lahko le izgradnja nove šole. Seja medobčinskih svetov ZKS in ZSS Celje Vso skrb izvozu in večji To sta bila temeljna po-ndarka četrtkove seje v go-spodarskih gibanjih v regiji, ki jc bila v Celju, ki sta se je udcležila tudi predsednik slovenske skupščine in član predsedstva CK ZKS Vinko Hafner ter sekretar slovenskih sindikatov Zdravko Krvina. Sejo je vodil Emil Rojc, se-kretar medobčinskega sveta ZKS. Vinko Hafner je poudaril, da bomo le z večjim izvozom lahko uspešneje razreševali Mozirje Vefika cvetlična povorka Konec tedna bodo v Mozirju slovesno proslavili 650-letnico Irga Mozirje. Ob tej priložnosti pripravljajo vrsto zelo zanimivih prireditev. V soboto dopoldne bodo v domu Partizana odprli razstavo ptic. ob 9. uri pa etno-grafsko razstavo v kmečki hiši in kovačiji v Savinjskem gaju. Po športnem delu v soboto popol-dne bo na ribniku ob gaju koncert pevskih zborov in tam-burašev. vsemu skupaj pa bo' seveda sledil dmžabni večer. Osrednja prireditev bo ne-dvomno cvetfični sprevod v ne-deljo ob 10. uri, na kateri se bodo predstavili vsi slovenski vrtnarji in vrtnarske organizacije. Po povorki bodo ob ribiškem domu odkrili še spomenik VOS Osvo-bodilne fronte. Pozabiti ne sme-mo. da bo v soboto ves dan na voljo vol na ražnju. v soboto popoldne in v oedeljo ves dan pu se bodo obiskovalci lahko poslu-žili »konjeniškega taksija«. okrepčali se bodo lahko s pristni-mi domačimi jedmi. ki jih bodo pripravljale žene zadružnice, v kmečki hiši in kovačiji pa bodo prireditelji poskrbeli za prikaz kovaških opravil. predenja volne in tkanja platna in vse skupaj popestrili z igranjem na citre. O zabavi s plesom. glasbo in petjem v nedeljo popoldne seveda ni treba poscbej govoriti. Sindikat o gospodarjenju Na popoldanski seji bodo člani predsedstva občinskega sveta ZSS Velenje ocenili razprave o rezul-tatih gospodarjenja v prvem pol-letju v občini Velenje. Spregovorili bodo tudi o pripravah na 9. kon-gres ZSJ in 10. kongres ZSS, na dnevnem redu pa imajo še neka- tera druga aktualna vprašanja. : Ve/eb/agovnica Titovo Ve/enje likvidnostne probleme ter po-ravnali devizne obveznosti, ki bodo še nekaj let zelo velike. Ker uvoza zaradi potreb go-spodarstva bistveno ne more-mo zmanjšati, moramo težiti h kar največjemu izvozu ter k pokritju uvozne bilance. Za-radi splošnega blagostanja in zahtevnih nalog na področju izvoza ne smemo dopustiti, da bi st* zmanjševal flzični obseg proizvodnje. To težavo bi, kot je dejal Zdravko Krvina, lažje premagovali s tesnejšim do-hodkovnim in proizvodnim povezovanjem tako pri zago- tavljanju reprodukcijskih ma-terialov kakor tudi pri izdelavi proizvodov. Naslednje pomembno vpra-šanje je bila pretirana delitev osebnih dohodkov. Ugoto-vljeno je bilo, da kršiteljev ni malo, da so v marsikaterih delovnih okoljih namenili za osebne dohodke precej več od dogovorjenega, da pa zamr-znitev ne bi bila zaželjena, najbrž pa tudi ne ustrezen ukrep. Potrebno bi bilo dogo-varjanje, kršitelje pa bi morala dosledneje doleteti kazen. To pa je odgovomost izvršnih proizvodnji svetov, da realno in brezkom-promisno ocenijo kje in kdo dcli več kot ustvarja. Na seji so spregovorili tudi o izgubah. Med osmimi obči-nami v regiji, je imela ponovno odločujoč vpliv na gibanje iz-^nbe občina Velenje, na kate-,o je odpadlo 83 odstotkov vseh izgub v leto.šnjem prvem polletju. Izgube so bile v naši občini predvsem v TGO Go-renje, Flektrogospodarstvu in rudarstvu. Prisotni so menili, da bi bilo potrebno hitreje od-praviti vzroke izgub in da bi morali, tam kjer zaradi posa- meznih gospodarskih neskla-dij organizacije združenega dela nimajo bistvenega vpliva na njihovo zmanjšanje, hitreje ukrepati republiški organi. Eno od opozoril na seji, je bilo tudi, da je med subjekti-vnimi vzroki za manj uspešno gospodarjenje, premalo po-zomosti namenjeno varovanju družbene lastnine. Gospodar-ski in klasični kriminal pa v zadnjem času tudi v regiji precej narašča. B. Z. Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Velenje Potrebne še nove oblike in metode dela Poročali smo že. da je predsed-stvo občitiskega komiteja ZKS Velenje na zadnji seji 25. avgusta obravnavalo predlog ocene idej-ne in akcijske usposobljenosti občinske organizacije ZKS'Vele-nje. Oceno je obravnaval na seji v torek. 31. avgusta tudi občinski komite ZKS. Prizadevanja za okrepitev idejne in akcijske uspo-sobljenosti ZK so tudi v Šaleški dolini nudvse pomembna. saj bo mogoče le na ta način kar najbolj odločno in dosledno uresničevati resolucije zadnjih kongresov ZK Slovenije in ZK Jugoslavije. sklepe programsko volilne konfe-rence občinske organizacije ZKS Velenje ter cilje politike dolgo-ročne gospodurske ustalitve. O oceni bodo razpravljali tudi na bližnjem seminarju za vodstvo osnovnih organizacij ZK iz Šale-ške doline. Iz predloga ocene. ki ga je pripravila komisija za organizira-nost. razvoj in kudrovsko politiko predsedstva OK ZKS. med dru- gim. izhaja. da osnovne organi-zaeije ZK oblike in metode delovanja še niso v zadostni meri prilagodile političnemu sistemu socialističnega samoupravljanja. Na sestankih osnovnih organiza-cij premalo razpravjujo o samou-pravnem položaju delavcev. torej o tem. v kolikšni meri so delavci dejansko subjekti odločanja. Pre-malo poglobljeno obravnavajo OO ZK tudi vprašanja družbe-noekonomskih odnosov. Zato bo treba pospešeno razvijati vsebino dela osnovnih organizacij ZK. da bodo odpravljale slabosti in uve-Ijavljale samoupravni položaj delaveev. Dodati pa velja. da je Ntudi v občini Velenje vse več-osnovnih organizacij ZK. kjer postajajo sestanki ena od oblik idejnopolitičnega usposabljanja komunistov: tovrstno prakso bo treba v prihodnje samo še krepi-ti. Dejstvo tudi je. da vsi komuni-sti šc niso pripravljeni oziroma usposobljeni za akcijsko delova-nje in spreminjanje razmer. Ne- katere osnovne organizacije ZK ne reagirajo na slabosti. ki Jih delavci vidijo in slutijo. Nasploh pa v 00 ZK premalo razmišljajo o novih oblikah in metodah dela. ki bi ustrezale delovanju komu-nistov znotraj političnega siste-nut. V Šaleški dolini nadalje ugota-vjjajo. da so se problemske konference in zbori komunistov že uveljavili kot dobra in potreb-na oblika delovanja komunistov. Dejstvo je. da brez idejnega pocnotenja komunistov v organi-zacijah združenega dela ni mogo-če razrešiti posameznih vprašanj oziroma problemov. Vendar pa ni mogoče pričakovati. da bo mogoče samo s sprejetjem skle-pov odpraviti težave; dogovorje-ne aklivnosti na problemskih konfercneah in zborih komuni-slov jc treba prenašati v OO ZK. samoupravne in druge organe. med dclavcc. Ker tega po.vsod ne uvcljavljajo. stališča in sklepe prohleaiskc konference in zbo-rov kifiiunistov uveljavljajo po-časneje. kot bi bilo pričakovati. Občinski komite ZKS Velenje je v zadnjem času obravnaval vsa vprašanja družbenega razvoja. vendar je mogoče na osnovi razprav na sejah ugotavljati pre-majhen idejnopolitični pristop pri obravnavi problematike. Prcdsedstvo občinskega komiteja ZKS pa želi z raznimi oblikami delovanja krepiti kolektivno od-govornost članov predsedstva. tudi za delo'OO ZK. Učinkovi-tost dela prcdsedstva pa je odvis-na prav tako od oblik in metod dela. zato vztrajno iščejo nove oblike dela. med drugim tudi za zagotovitev kar največje poveza-nosti s komunisti v OO ZK. lesncjša vcz pa bo potrebna poslej tudi nied komisijami in prcdsedstvom OK ZK Vclcnje. da bi uvcljavili konkretno dogo-varjanje za naloge. ki naj bi jih uresničevale komisije. 2. stran ★ nSS CSS REKLAME Titovo Velenje ★ 2. septembra 1 982 DO INŽENIRING p. o., TITOVO VELENJE, Prežihova 1 Splošno-pravni samoupravni sektor Po sklepu komisije za delovna razmerja delavcev DO Inženiring OGLAŠAMO prosta dela oz. naloge — SAMOSTOJNI PROJEKTANT — za nedoločen ča« Za opravljanje prostih del oziroma nalog se zahteva: — končana visoka izobrazba tehnične smeri, — 2 leti delovnih izkušenj, — znanje enega tujega jezika in — opravljen strokovni izpit, ali — končana višja izobrazba tehnične smeri, — 4 leta delovnih izkušenj, — znanje enega tujega jezika in — opravljen strokovni izpit. Pri obeh pogojih je poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva objave oglasa na naslov: DO INŽENIRING, Titovo Velenje, Prežihova 1. pod c) — nagrada 5.000,00 — nagrada 3.000,00 — nagrada 2.000,00 pod d) — nagrada 5.000,00 — nagrada 3.000,00 ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBĆINSKI SVET VELENJE Odbor za inventivno dejavnost in OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE Odbor za inventivno dejavnost RAZPISUJETA NAGRADNI NATEČAJ 1982 za najuspešnejše inovacije v občini Velenje s področja: a) raziskovalno-razvojne dejavnosti b) množične inventivne dejavnosti v OZD c) ustvarjalnosti mladih d) ustvarjalnost društev (LT, DIT) in posameznikov izven OZD e) najbolj uspešna TOZD na področju množične inventi-vne, dejavnosti NagradnTsklad sestavljajo: pod a) — nagrada 15.000,00 — nagrada 10.000,00 — nagrada 8.000,00 pod b) — nagrada 10.000,00 — dve nagradi po 7.000,00 — dve nagradi po 5.000,00 — pet pismenih priznanj pod e) pismeno priznanje Vsi nagrajenci denarnih nagrad prejmejo tudi pismena priznanja Pravico do sodelovanja nanatečaju imajo delavci OZD, skupnosti in dijaki centra srednjih šol, študentje, društva ter posamezniki izven OZD, katerih rešitve so v letu 1981 oz. 1982 prispevale k: — povečanju produktivnosti dela, —• porastu dohodka, — povečanju varnosti pri delu, — izboljšanju organizacije dela, — varstvu okolja, — ustvarjalnosti na tehničnem in naravoslovnem področju TOZD oz. enovite DO, v katerih na področju množične inventivne dejavnosti dosegaje zelo dobre rezultate. Inovacije predlagajo: pod a) Raziskovalno-razvojne službe oz. sektorji, ki v okviru OZD opravijo izbor (maksimalno 2) pod b) komisije za inovacije iz OZD oz. DS OZD, ki predhodno opravijo ožji izbor. med možnimi inovacijami (maksimalno 3) pod c) predavatelji in mentorji pod d) upravni odbori društev in posameznik pod e) delavski sveti ali konference OOZS na nivoju DO, ki predhodno opravijo izbor (maksimalno 1 TOZD). Ob prijavi predlagatelji dostavijo naslednja podatke oz. dokumen- tacijo: — osebne in splošne podatke (ime, priimek avtorja in morebitnih sodelavcev, izobrazbo, opis del in nalog, ki jih opravlja oz. jih je opravljal v času predlaganja inovacije, TOZD, oz. DSSS, kjer je zaposleh). — kratek opis in skico inovacije z naslednjimi podatki: a) izvirnost — inventivnost predloga: opisati stopnjo izvirnosti predloga — tehnična novost in patentibilnost RR dosežka b) dohodek, letno ustvarjena gospodarska korist, navesti prihranek preračunan na enoto proizvoda (izdelka) c) varnosti p'ri delu in izboljšanje delovnih pogojev (preprečevanje ali zmanjšanje nezgod na strojih in napravah, fizično lažje delo, čistejši zrak, boljša osvetljenost, zmanjšanje oz. odprava hrupa ter prepiha itd.). d) organizacija dela, uvedena inovacija je prispevala k boljši in sodobnejši organizaciji dela ter s tem k boljšim rezultatom poslo-vanja. e) pojasnilo, da je inovacijo že obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali delavski svet v OZD oz. mnenje šole aNJJO društva. Posamezniki izven OZD ali skupnosti morajo prijavi priložiti še poročilo uporabnika inovacije o uporabnosti. Odbora ne bosta upoštevala predlogov, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev. Nagrade in priznanja bodo podeljena v okviru praznovanja dneva inovatorjev Jugoslavije 1 2.oktobra 1982 in praznikaobčine Velenje. Odbora bosta obravnavala vse predloge, ki bodo prispeli na Ob-činski svet ZSS Velenje do 19. septembra 1982 in bodo ustrezala razpisnim pogojem. Titovo Velenje, dne 25. 8.1982 gorenjeugo Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje Delavski svet TOZD Plastika, n. sol. o., fitovo Velenje' razpisuje prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJA TOZD PLASTIKA Za vodjo TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje: — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, — da je moralno in politično neoporočen, — da njegovo dosedanje delo zagotavlja, da bodo doseženi sprejeti cilji TOZD kot celote ob načelu solidarnosti in vzajemnosti, — da ima srednjo ali višjo izobrazbo, — da ima 5 let delovnih izkušenj navodstvenih — odgovornih delih in nalogah. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: GO-RENJE TGO, Kadrovski sektor, 63320 TITOVO VELENJE, z oznako »Razpis del in nalog vodje TOŽD Plastika«. O izidu imenovanja bodo kandidati obveščeni v roku 45 dni po zaključku roka za prijavo. gorenjeug© Tovarna gospodinjske opreme, n. sol. o., Titovo Velenje KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA DSSS, n. sol. o., Titovo Velenje oglaša prosta dela in naloge GLAVNI KONTROLOR ZSP za področje AUDIOprograma v sektorju kakovosti Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. srednja šola ali poklicna šola elektro šibki tok, 2. najmanj 2 leti delovnih izkušenj, od tega vsaj 1 leto na področju kontrole kakovosti za kandidate s srednjo šolo in najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na področju kontrole kakovosti za kandidate s poklicno šolo, 3. pasivno znanje enega tujega jezika 4. poskusno delo v trajanju 60 delovnih dni za kandidate s srednjo izobrazbo oz. 45 delovnih dni za kandidate s poklicno šolo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: GORENJE TGO TITOVO VELENJE, Kadrovski sektor, Celjska 5/a, 63320 Titovo Velenje. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. S prodajo deviz banki do zanimivih posojil in vrste ugodnosti Občan, ki na svojem deviznem računu oziroma devizni hranilni knjižici razpolaga s prihranki v konvertibiini tuji valuti, si s prodajo teh deviz banki zagotovi: dinarsko posojilo v gotovini, stanovanjsko posojilo, med drugim tudi za nakup starega stanovanja ali stanovanjske hiše, posojilo za razširitev in posodobitev zasebne gospodarske dejavnosti, kredit za začetek, obnovo in razvoj kmetijske ali ribiške dejavnosti, posojilo za popravilo avtomobila in kmetijskih strojev, kredit za nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah, posojilo za nakup ali gradnjo garaže, oprostitev plačila temeljnega prometnega davka pri nakupu vrste izdelkov in dobrin trajnejše vrednosti, niz namenskih posojil po novih pravilnikih in vrsto drugih posebnih ugodnosti. Podrobne informacije pri enotah naših temeljnih bank in po telefonu 061 /216 422, vsak delavnik razen sobote od 9. do 11. ure. ,,NAŠ ČAS", glasiio Socialistične zveze delovnega (judstva, izdaja Cenler za in-formiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS" je bil ustanov-Ijen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinaist-dnevnik „Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja „Naščas" od 1. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zako-šek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativnl eenterVelenje. Cena posameznega izvoda je 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za izozemstvo 720 dinarjev). Letna naročnina za Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbnopoli-tične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, šte-vilka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture. tisk in odprema: ČGP Večeir. Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vrafamo. Za ,,NAŠ CAS" se po mnenju sekretariata za informacgo iz-vršnega sveta Skupščine S3R Slovenije števUka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plaćujie temeljni davek od prometa proizvodov. \ 2. septembra 1982 ★ Titovo Velenje VSREDISCU P0Z0RN0STI _ nas cas*stran3 Izvršni svet SO Velenje Osebne dohodke uskladiti Prekoračitelje družbenih dogovorov o izplačilu osebnih dohodkov in skupni porabi v preteklem letu je izvršni svet velenjske občinske skupščine že obravnaval. Delovne organizacije pa so poslale dodatne obrazložitve. Tako so na zadnji seji člani iz-vršnega sveta ugotovili, da so v preteklem letu preveč izplačali osebne dohodke samo v tozdih materialne proizvodnje Rudarske-ga šolskega centra. Ti morajo pre-več izplačane dohodke poračunati v letošnji masi. Obravnavali pa so tudi poročilo o izplačevanju osebnih dohodkov v letošnjih prvih šestih mesecih. Ugotovili so, da delovne or-ganizacije še vedno ne upoštevajo resolucijskih določil, saj so nekatere v letošnjem prvem pollet-ju povišale osebne dohodke tudi do 61 odstotkov. Seveda člani izvršnega sveta vztrajajo, o tem bodo kršitelje tudi obvestili, da maso osebnih dohodkov uskladijo na dogovorjeno višino, še v letošnjem letu, sicer bo potrebno zavzeti drugačne ukrepe. Med prekoračitelji v letošnjem prvem polletju so med drugim Avtoprevozništvo in servisi, Sipak, RLV, Gradbeno obrtna zadruga in DO Inženiring. Spet o Golteh Člani velenjskega izvršnega sve-ta so na zadnji seji obvestili, da so pred dnevi na medobčinski ravni obravnavali sklep o konzervaciji Rekreacijsko turističnega centra Golte nad Mozirjem. Imenovan je bil tudi konzorcij, ki ga sestavljajo predstavniki medobčinskih družbenopolitičnih organizacij celjske regije, Pake iz Titovega Velenja in Celjskega Meraa. Izoblikovali so predlog, da bi izgubo za preteklo leto krili tako kot je že bilo dogovorjeno ob sprejetju sklepa o konzervaciji. Izgubo v letošnjem letu pa naj bi krili iz republiških sredstev sklada skupnih rezerv. Merx iz Celja naj bi takoj najel kredit za začasno kritje letošnje izgube. S temi sredstvi bi lahko tozd Turizem in rekreacija opravil nujna vzdrževalna dela na žičničnetn sistemu Golt in tako usposobil center še do te zimske sezone. Rekreacijsko turistični center Golte bi ostal še naprej v upravljanju tega tozda, s tem, da bi vzel gostinske objekte tega cen-tra v najem Merx iz Celja. Naloga konzorcija je, da stori vse, da bi bil center pripravljen do te zimske sezone, pripravil pa naj bi tudi dolgoročen sanacijski program, v katerem bi seveda morale sodelovati občine Celje, Zalec, Mozirje in Velenje. Skupnost za cene V letu 1982 se je skupnost za cene velenjske občine ukvarjala prete-žno z osnovno dejavnostjo, to je oblikovanjem predlogov politike cen ter ugotavljanjem upraviče-nosti posameznih zahtevkov v okvi-Tu njihove pristojnosti. Skupnost je obravnavala zahtev-ke in potrjevala povišanje v skladu s programom, ki ga je sprejel tudi izvršni svet. Tega okvira gibanja cen niso prekoračili. Ugotavljajo, da so cene v primerjavi z drugimi občinami relativno nizke, še pose-bej na stanovanjsko komunalnem področju ter cene obrtnih in gostin-skih storitev. Erika Veršec, predsednica skupnosti za cene občine Velenje je na zadnji seji izvršnega sveta pou-darila tudi, da možnosti obliko-vanja politike cen niso povsem v skladu z našimi razvojnimi načrti. Družbeni dogovor o oblikovanju cen v SRS ter odlok o določitvi najvišje ravni cen so in določajo okvire občinske politike. Občinska politika je bila oblikovanjfeako, da so se cene lahko povečale globalno do zgornje meje, dogovorjene v republiki, s tem, da so povečanja večja na področju deficitarnih obrtnih dejavnosti, stanarinah in nekaterih komunalnih storitvah. V letošnjem letu so pristopili k intenzivnejšemu usklajevanju poli-tike posameznih cen ter obiiko-vanju enotnih metodologij za spremljanje v SR Sloveniji tudi na področju cen, ki so v občinski pristojnosti. Odlok o oblikovanju najvišjih cen je v veienjski občini prizadel predvsem gostinstvu, saj so se nabavne cene dvignile znatno bolj kot je bilo dogovorjeno. Težave pa so tudi pri cenah toplotne energije, zato so že v začetku leta predvideli možnost kompenzacije s sredstvi namenjenimi za reprodukcijo. Letos 337 stanovanj Vso pozornost so člani izvršnega sveta velenjske^občinske skupščine na zadnji seji posvetili tudi problematiki stanovanjske in komunalne izgradnje v občini Velenje. V program za letošnje le-to smo si zapisali, da bo dograje-nih 328 stanovanj. Vse kaže da bomo to tudi 'dosegli, saj sta v Titovem Velenju že vseljena dva stanovanjska bloka, eden je tik pred vselitvijo, drugi pa mora biti predan 15. decembra. Pričeli naj bi tudi z gradnjo 288 stanovanj. Dejansko je v gradnji že objekt A 3 v soseski Šalek II, 33. stanovanj-ski stolpič v Šoštanju, 12. stanovanjski stolpič ob Tomšičevi cesti v Titovem Velenju, blok v Smartnem ob Paki, še vedno pa niso pričeli z gradnjo stanovanj-skega objekta E 2 v soseski Šalek II, katerega investitor bi moral biti po prvotnih dogovorih Gorenje. Samoupravna interesna stanovanjska skupnost se srečuje z zelo velikimi težavami tudi, ker ni prodala lokalov v stanovanjskih blokih soseske Šalek II. Trenutno irqajo za okoli 900 kvadratnih metrov neprodanih lokalov. Kot so ugotavljali na zadnji seji izvršnega sveta, nam bo uspelo v letošnjem letu sicer uresničiti spre-jet načrt stanovanjske izgradnje, vendar pa v nobenem primeru ne bo mogoče uresničiti srednj?ročne-ga programa. Po tem programu naj bi do leta 1985 v občini Velenje na novo zgradili kar 1342 stanovanj, pričakovati pa je, da bo zgrajenih za približno 360 manj. Menili so tudi, da mora sa-moupravna interesna komunalna skupnost nemudoma pričeti s pripravami na gradnjo v soseski Salek III, kjer bo potrebno že v le-tu 1983 pričeti z gradnjo. Poudarili pa so tudi, da je potrebno kar najbolj spodbujati zasebno građnjo v stanovanjskih zadrugah, saj tudi na ta način razrešujemo pereče stanovanjske probleme. rudarski šolski center TITOVO VELENJE tozd elektrokovinarske šole razpisuje naslednje jezikovne tečaje: — angleški jezik I. stopnja, — angleški jezik II. stopnja, — nemški jezik I. stopnja — nemški jezik II. stopnja. Pričetekvseh tečajev Do v sredo, 15. septembra 1982 ob 17. uri. Vpis in inf ormacije v tajništvu TOZD EKŠ vsak dan od 6. do 14. ure ali po telefonu 850 — 422. Gorenje MGA Nazarje Lepi izvozni dosežki V temeljni organizaciji združe-nega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati — so v prvem letošnjem polletju poslo-vali zelo uspešno, kar še posebej velja za dosežke na področju izvoza. Izdelali so sicer za dva odstotka manj aparatov kot v enakem lanskem obdobju, zato pa je izvoz narasel z indeksom 267. Zahtevam in potrebam iz-vozne usmeritve so se organiza-cijsko zelo dobro prilagodili in so v največji možni meri izkoristili zmogljivosti, z različnimi ukrepi pa so zagotovili tudi dohodkovno uspešnost izvoza. Povprečno pokritje izvoza do-sega 43 odstotkov, samo na konvertibilno tržišče pa 32. Seve-da se nenehno trudijo, da bi čim več izvažali na konvertibilno tržišče. Razmerje med izvozom na to tržišče in na klirinško je trenutno 60:40 v korist konverti-bilnega. Povečati so morali proiz-vodnjo ročnih mešalcev in kav-nih mlinčkov, ki so izvozno najbolj zanimivi. Na še boljše dosežke je seveda vplivalo nekaj zuđanjih vzrokov med katere sodi devizni režim, ki je vplival na nižji obseg poslovanja, tu so težave z reprodukcijskimi mate-riali, pa tudi nižja dohodkovna uspešnost izvoza. Omeniti velja tudi dejstvo, da se zobčino Kavadarci v Makedo-niji že dalj časa pogovarjajo o izgradnji tovarne stenskih tehtnic v tem kraju. Študijo o družbeno-ekonomski upravičenosti te na-ložbe so že pripravili. Če bo ugodno ocenjena bodo lahko s sporazumevanjem in proizvod-njo v Kavadarcih pričeli že letošnje leto. OKZSMS Mozirje Razgibana dejavnost Delo mladink in mladincev Gornje Savinjske doline v polet-nih mesecih ni zamrlo. Njihova dejavnost je močn<> razgibana, kar še posebej veljTl za prosto-voljno delo. Mladinska delovna brigada Slavka Šlandra je na republiški akciji »Kras 82« pr^je-la vsa možna priznanja za izred-ne delovne uspehe. Kmalu po vmitvi z republiške akcije so se mladi brigadirji podali v Roba-nov kot kjer so nadaljevali z izgradnjo in obnovo partizanske bolnišnice. Tokrat so urejali okolico in pot do bolnišnice. Na pomoč so priskočili tudi borcem, saj so brigadirji poma-gali pri postavljanju spomenika Jožetu Letonji-Kmetu pri kmetu Ramšaku nad Ljubnim. Prav tako v sodelovanju z borci bodo mladi mozirske občine prihodnji teden pripravili vsakoletni pohod »Po poteh partizanske sanitete na Solčavskem.« s katerim bodo tudi letos obeležili praznik obči-ne Mozirje. N a pot bodo krenili v petek v Podolševi in jo sklenili v nedeljo popoldne v Matkovem kotu. Med pohodom skozi Mat-kov kot, Logarsko dolino in Robanov kot bodo obiskali vsa mesta kjer so med vojno delovale partizanske bolnišnice, ustavili pa se bodo tudi na visokogorskih kmetijah. Borci bodo poskrbeli za obujanje spominov, mladi pripravljajo tudi vrsto izobraže-valnih obhk, delegacija pohodne enote pa se bo udeležila svečane seje občinske skupščine, ki bo v soboto dopoldne v Lučah. Novi naselji Krajani Konovega so predlagali, da bi preimenovali del naselja Hra-stovec in Škalske Cirkovce v naselje Šenbric. Krajani Pake pa so izrazili željo, da bi preimenovati đet nase-lja Paški Kozjak v naselje Lopatnik pri Titovem Velenju. Osnutek odlokov o preimenovanju teh nase-lij so na zadnji seji obravnavali tudi člani izvršnega sveta. Ocenili so, da so zahteve krajanov upravičene. Krajevne SKupnosti si morajo pridobiti še soglasje sosednjih kra-jevnih skupnosti, potem pa bodo sklep o preimenovanju sprejeli delegati občinske skupščine. DelavskisvetTGO Gorenje Načrti 1982, sanacijski programi V petek, 27. avgusta je zasedal delavski svet tovame gospodinj-ske opreme Gorenje. Osrednja točka dnevnega reda je bila sprejem dopolnjenih planskih do-kumentov organizacije združene-ga dela za leto 1982 ter sanacij-skih programov TGO Gorenje in tovarne Gorenje Koerting Elek-tronic. Po obširni in tehtni razpravi je delavski svet predložene doku-mente sprejel. Sklenil je, da je treba sanacijski program tovame Gorenje Koerting Elektronic do konca oktobra dopolniti z dolgo-ročnimi cilji sanacije, saj pro-gram predvideva le ukrepe do vključno leta 1983, ko tovarna ne bi več poslovala z izgubo. Sicer bodo v prihodnje vsake tri mesece skrbno spremljali uresničevanje v petek določenih nalog, da bi jih. če bo potrebno, dopolnjevali oziroma opredeljevali na novo. Razpravljalci na petkovi seji so nekajkrat poudarili, da morajo predvsem v Gorenju samem stori-ti vse za izboljšanje položaja tovame in za njen uspešen nadalj-nji razvoj. V ta prizadevanja se morajo vključiti prav vsi zaposle-ni, z boljšim in odgovomejšim delom in obnašanjem. Z osloni-tvijo na lastne moči bo mogoče najbolj učinkovito in dolgoročno odpraviti težave, s katerimi se srečujejo, ki pa niso od včeraj. Tako bo mogoče znova tudi utrdili zaupanje zaposlenih v TGO Gorenje v lastne moči in ustvarjalnost. Med obravnavo poročila o trenutnem položaju tovame Go-renje Koerting Elektronic je bilo ugotovljeno, da se položaj tovar- ne izboljšuje. Za letos določene naloge uresničujejo. Uresničevati pa so začeli tudi nekatere usmeri-tve, opredeljene ob nakupu tpvar-ne. Prišlo je do delitve dela med TGO Gorenje in tovamo GKE, prodajno službo GKE za ZR Nemčijo so vključili v prodajno organizacijo Gorenja v ZR Nem-čiji, pripravljen pa je tudi že predlog delitve dela na razisko-valnem področju. Ta napredek pa je, po mnenju razpravljalcev na petkovi seji delavskega sveta, tudi rezultat slednjič prisotnega spo-znanja, da je GKE sestavni del TGO Gorenje in sozda Gorenje. Upoštevaje omenjeno ugotovitev pa bo potrebno kar najhitreje opredeliti tudi dolgoročno usme-ritev tovame Gorenje Koerting Elektronic, za kar se v zadnjem času kažejo nekatere realne mož-nosti. EKO — tozd Serijska proizvodnja Popestrili bodo proizvodni program Temeljna organizacija Serijska proizvodnja f lektrokovinske opreme iz Titovega Velenja si močno prizadeva kar najbolj uspešno gospodariti in čim več svojih izdelkov prodati na tuje. Z doseženimi gospodarskimi rezul-tati so v kolektivu, kjer je zapo-slenih 400 delavcev v Titovem Velenju in 76 v Zgornji Polskavi, nadvse zadovoljni. Upajo, da bodo načrtovanih 630 milijonov dinarjev celotnega prihodka za-nesljivo dosegli.Tudi rezultati izvoznih prizadevanj so zelo razveseljivi. Sicer pa je njihov proizvodni program zelo bogat in raznolik. V petih obratih, ki jih ima tozd Serijska proizvodnja, izdelujejo kovinsko galanterijo, v glavnem pohištveno okovje, električna vezja za belo tehniko in avtomo-bilsko industrijo. V okviru tega programa so v zadnjem času razvili nov izdelek, in sicer brez-kontaktno stikalo. Kot nam je povedal direktor temeljne organizacije Serijske proizvodnje Edvard Fenko, bodo sedanji program še razširili. »Gre predvsem za kovinsko galanteri-jo, pri programu električnih ve-zij, kontaktnih stikal in mikro-procesorjev pa načrtujemo še Strešna okna so se dobro uveljavila na tujih tržiščih večji razvoj, saj so ti programi delovno manj intenzivni, pa bolj akumulativni. Največ dela brez dvoma pričakujemo v prehram-beni tehnologiji, kjer smo se v okviru poslovne skupnosti Far-min dogovorili, đa bomo v na-šem tozdu proizvajali izdelke za krmljenje živali. Mnogim je dobro znan naš program strešnih elementov, zla-sti strešnih oken. Temu progra-mu smo posvetili posebno pozor-nost. V sedanjem času, ko je novogradenj iz dneva v dan manj in iščemo primerne bivalne pro-store tudi na podstrešjih, je takšen program toliko bolj zani-miv, iskan pa je tudi na tujih tržiščih. Prav v tem času se močno trudimo, da bi pravočas-no izdelali 3700 oken za madžar-skega kupca. Podobno naročilo iz te države pa pričakujemo v mesecu septembru, ko bomo na sejmu v Budimpešti sklenili po-sle. Tudi pri ostalih programih smo glede izvoza v letošnjem letu veliko naredili. Tako pravkar izdelujemo prvo naročilo elek-tričnih vezij za naročnika iz italije. Če bo kupec z izdelki zadovoljen, bodo naročila gotovo še prišla. Precej pa smo izvozili tudi v sosednjo Avstrijo. kamor naše izdelke izvažamo že nekaj let.« je sklenil pogovor direktor tozda Serijska proizvodnja, Ed-vard Fenko. B. Mugerle Zdravstveni center Velenje Gradnja zdravilišča v Topolšici Julija je pričela delovna or-ganizacija Vegrad graditi zdravilišča v Topolšici. Za Zdravstveni center Velenje bodo opravili gradbeno ob-rtniška dela, uredili zakloni-šče, plinsko postajo, črpališče termalne vode, okolico pa bodo tudi uredili. Predračun- ska vrednost teh del znaša | 214.040353 dinarjev. Objekt ' morajo končati v 16. mesecih, to je do 17. septembra 1983. Inženiring in koordinacijo med izvajalci vodi Zavod urbanizem Velenje. Inštala-cijska dela bo opravil ESO, oprento pa dobavil Slovenija-les Ljubljana. Gip Vegrad in EŠO sta tudi sovlagatelia v ta objekt na osnovi posebnega sporazuma. Celotna investicijska vred-nost tega objekta pa znaša 396.400337 dinarjev. MALA ANKETA Pritožno knjigo; prosim! Gotovo ste se že kdaj razjezili v trgovini ali gostinskem lokalu. Ste že kdaj pomislili, da bi se pritožili? Niste? No, potem pa poglejte, kaj so na vprašanje, če so že kdaj zahtevali pritožno knjigo, odgovorili naši ankeuran-ci. Slučajno smo jih izbrali, toda tudi tako njihovi odgovori marsi-kaj povedo. FRANC ME-LANŠEK, upokojenec: »Za pritožno knjigo sprašu-jete? Zanjo ni-sem še nikoli slišal. O, včasih bi se dalo mar-sikaj zapisati vanjo. S preveliko mero prijazno-sti, pozornosti, solidne postrežbe in čistoče, se naši lokali ne morejo pohvaliti. Prepričan sem, da bi bila pritožna knjiga, kot pravite, marsikje že gotovo pol-na, stanje pa se zagotovo ne bi kaj prida izboljšalo.« ^HP ERNA NO- gajniški listek in ga doma skrbno pregledam. Če je kaj narobe, se vrnem in povem prodajalki. Tako se da vse lepo urediti, saj doslej še nisem imela večjih težav. Pritožno knji-go poznam, ponekod imajo dob-ro vidna opozorila, kje jo lahko dobite, toda prevečkrat je pot do nje vse preveč zavita, tako da človek prej obupa, kot pa da bi še vztrajal v svoji nameri.« IRENA KLE-k . ^r MENČIČ, eko- ™ nomski tehnik: »Velikokrat me kaj razjezi v trgovinah ali gostinskih lo-kalih, toda do-slej še nisem nikjer ničesar napisala v pritožno knjigo. Naj-bolj bi bila potrebna na naSi tržnici, saj so prav tu potrošniki najbolj prepulčeni na milost in nemilost prodajalcev. Vse je tako drago, cena pa sploh ni v soraz-meiju s kvaliteto. Potrošniki bi morali večkrat povzdigniti glaso-ve in zahtevati svoje pravice, saj kupujemo vendar za svoj denar.« MIHA PUS-NIK, rudar: »Še nikoli se nisem tako raz-jezil, da bi zah-teval pritožno knjigo, toda to ne pomeni, da se mi zdi nepo-trebna. Moti me marsikaj, še posebno pa slaba postrežba v gostinskih lokalih. Sicer pa ne veijamem, da bi pisarjenje po knjigah kaj pripo-moglo k izboljšanju takega sta-nja. Vsi delavci, ki delajo s strankami bi se morali že enkrat zavedati, da je dober odnos do ljudi nepogrešljiv pri njihovem deiu. 2 a 1, ne veijamem, da bomo kaj takega kmalu dočakali.« .. _ MILICA "i ifii^ ATELŠEK, » gospodinja: wLm ■[ »Nasrečomiše nB*t ni bilo treba 'JML m nikoli zahtevati IjA -........ I pritožne knjige. Hr * „• 7 Toda če bi me W kaj res razjezi- ' ' lo, bi to prav gotovo storila. Postrežba v trgov-skih in gostinskih lokalih se mi zdi kar v redu, včasih pa je treba tudi malo potrpeti; na obeh straneh prodajnega pulta.« Naši slučajno izbrani sogovor-niki pritožno knjigo poznajo, toda v njihovih očeh očitno nima takega spoštovanja, kot bi ga zaslužila. So vpijoči napisi, ki opozarjajo na pritožno knjigo v trgovinah torej zaman? Ali pa je knjiga doživela enako usodo kot naša kava — težkn ie Driti do nie. m wm' Vodovod Ljubija Prihodnje leto dovolj pitne vode V občini Velenje se srečujemo s problemom oskrbe s pitno vodo že več kot 10 let. Že v takratnem obdobju, ko je bila izgradnja stanovanjskih pa tudi industrij-skih objektov precej intenzivna, je izgradnja vodovodnih virov in vseh spremljajočih komunalnih objektov močno zaostajala. Tega so se zavedali že leta 1974, ko so pristopili k raziskavam obstoje-čih področij pime vode in seveda raziskavam območij, ki bi lahko oskrbovala Velenje s pitno vodo. Do leta 1978 je bilo ugotovljeno, da so edini večji viri v sosednji mozirski občini, na področju Ljubije. Ta vodni vir je še zelo bogat, zgraditi pa je mogoče več zajetij vode. Kot je povedala Vali Žohar vodja programsko razvojnega sektorja delovne organizcaije Vekos, so takoj pristopili k prido-bivanju potrebne dokumentacije. Dogovorili so se, da bodo v prvi fazi zajeli Ljubijo. Ta vodni vir je zelo močan, saj je njegova zmogl-jivost okoli 130 sekundnih litrov vode, v zelo sušnem obdobju pa dobro polovico manj. Že v lanskem letu je bil zgrajen cevovod od Ljubije do Šoštanja, kjer bo priključen na obstoječi sistem od Šoštanja do Titovega Velenja. Cevovod, ki je dolg dobrih 12 km poteka po izredno zahtevnem terenu. Z izgradnjo cevovoda pa vodo-vod seveda še ni končan. Zgraditi je bilo potrebno še zajetje vode na razdalji med Ljubijo in Šošta-njem čistilno napravo med Šošta-njem in Titovim Velenjem pa rezervoar. ki bo služil za akumu-lacijo vode in bo obenem tudi razbremenilni rezervoar. V le-tošnjem lejtu so pridobili vsa soglasja za izgradnjo teh treh objektov, zbrali pa so tudi po-trebna sredstva, okoli 100 milijo-nov dinarjev. Imenovali so grad-beni odbor, ki je maja letos objavil razpis za ta dela. Med štirimi ponudniki, je najugodnej-še pogoje ponudila delovna orga-nizacija HPH, ki so ji bila vsa dela nato oddana. Z deli so pričeli intenzivno junija. Izgradnja rezervoarja in zaietia poteka po začrtanem programu, z večjimi težavami pa se srečujejo pri gradnji čistilne naprave. Tu so približno za mesec dni v zaostanku. Ta objekt pa je za celoten sistem zelo jx>memben in bi moral biti končan do konca leta, saj bo kot poudarja Vali Žohar, v zimskem obdobju drugače težko opraviti vse preizkušnje in očistiti cevo-vod. Prav zaradi tega upajo, da bo delovna organizacija HPH deli kar najbolj pohitela. Prihodnje leto bo torej skozi naše vodovodne pipe pritekla voda iz Ljubije. To pa pomeni, da vsaj nekaj časa, ne bo več tolikšnih omejitev porabe kot letos. Boris Zakošek Gradnja rezervoarja v Podkraju Turistično društvo Soštanj Letos 80-letnica delovanja Kaj pohvalnega o delu turističnega društva Šoštanj v preteklem letu ne moremo zapisati. Čeprav je vanj vključenih preko 80 krajanov, s svo-jim delom ne morejo biti zadovoljni. Člani društva smo dokaj delavni, vendar so rezultati naših prizadevanj slabo vidni. Čeprav so v naše vrste Franc Dolar vključeni tudi učenci 7. in 8. razredov osnovnih šol ter predstavniki ostalih društev v kraju, se z izgledom in pestro turistično ponudbo v Šoštanju ne moremo kaj prida pohvaliti. Med naše večje akcije sodi vsakoletna akcija »Cvetje na okna.« ki traja od maja do srede septembra. V tem času si šoštanjski turistični delavci ogleda-mo kraj, opozarjamo na nepravilnosti te'r te prenesemo krajevni skupnosti. V svoji lasti ima društvo teniško 'igrišče in avtobusno postajališče.« je povedal predsednik društva Franc Dolar. Poleg tega društvo vsako leto izda nov motiv kraja in osnutek za novo značko. prireja turistični teden ter po svojih močeh pomaga pri organizaciji raznih prireditev v kraju. Poskrbijo tudi za izobraževanje svojih vrst z raznimi predavanji v jesensko zimskem času. Turizma v Šoštanju skoraj ni. V nekoč privlačen turistični kraj letos ni zašel niti eden tuj gost. Največkrat v Kaiuhovem domu nočujejo le poslov-ni Ijudje. Kot pravi predsednik je Šaleška magistrala popolnoma odre-zala Šoštanj in mu »odškrnila« še tisti košček turizma, ki ga je imel prej. »Pestijo nas velike težave. Ena od teh, za sabo potegne tudi največ preosta-lih, je zagotovo dolgotrajno razkopa-vanje ceste v središču mesta, saj v tem času ne moremo narediti prav ničesar. Nemočni smo pri vplivanju na traja-nje del. Če hočeš imeti goste, pa sta urejen videz kraja in čistoča osnova za razvoj turizma. Mnogi primerjajo Šoštanj s Titovim Velenjem, vendar je primerjava nemogoča. Soštanj je staro mesto in se z mladim ter hitro razvija-jočim Titovim Velenjem nikakor ne more kosati.« je poudaril. Možnosti za turizem je v Soštanju in okolici kar precej, vendar bo treba še marsikaj postoriti, se tesneje povezati zostalimi društvi v kraju, krepko ugrizniti v kislo jabolko in uspehi ne bodo izostali. Tega pa se šoštanjski turistič-ni delavci dobro zavedajo. Izletniška točka Pusti grad nad Soštanjem je poglavje zase. Propada pred »nosom« turističnih delavcev, vendar za njego-vo ohranitev ne morejo, vsaj za sedaj, storiti ničesar. Objekt je last spomeni-škega varstva, ki se zanj ne zmeni kaj dosti. Poleg teh težav jim primanjkuje tudi denarja za uspešno razvijanje svoje dejavnosti. Edini vir dohodka sta turistična taksa vile Široko in Kajuhovega doma. To paje premalo. Ze vzdrževanje avtobusne postaje je za' člane šoštanjskega turističnega društva prevelik zalogaj. Za prireditve ali večje akcije pa denarja enostavno primanjkuje. »Nekateri rezultati naših prizade-vanj, med mnogimi slabostmi, pa so le vidni. Omenim naj le vsakoletni občinski teniški turnir, naša značka — izdelana v seriji sodi med 10 najlepših v Sloveniji. V preteklem letu je nadvse uspela razstava ptičarjev in gobarjev našega kraja v tednu prireditev. Pripravili smo nastop harmonikarjev — diatoničarjev, ki je služil kot izbimo za republiško tekmovanje na Pokljuki. Program nepravilnosti, ki smo ga dali krajevni skupnosti. se počasi krči, v zadnjih letih pa se naših občnih zborov udeležuje vse več k'ajanov kar kaže na to, da jim vendarle ni vseeno v kakšnem kraju živijo in delajo. Trudimo se, da bi ohranili staro mestno jedro takšno kot je bilo, tradicije kraja. ga očistili, izboljšali turistično ponudbo, pa bo Soštanj znova zanimiv in privlačen.« je dejal Franc Dolar. V teh dneh se člani turističnega društva marljivo pripravljajo na 80. letnico društva, ki jo bodo proslavili za krajevni in občinski praznik. Le-tošnje leto je naravnano v duhu varčevanja, zato bodo turistični delav-ci ob tej priložnosti pripravili le slavnostni občni zbor, podelili prizna-nja za urejeno okolico, v slavje pa bodo vključili še nastop harmonikar-jev. Če pa bo na voljo še kaj denarja. pa bodo pripravili še kakšno razstavo. Srečanje Fani Krbavac Ljudje ponavadi znamo ceni-ti pomoč, ki nam jo nudijo prijatelji, znanci. Še posebej pa je ta dobrodošla takrat, kadar smo hudo bolni in potrebni strokovne pomoči. Kakšno je delo patronažnih sester, si misli vsak po svoje. Da pa bi natanč neje spoznali njihovo delo, smo se zapletli v pogovor s patro-nažno sestro v Smartnem ob Paki Faniko Krbavac. Le malokateri krajan Šmart-nega in okolice ne pozna naše sogovornice. Srednje majhne, pridne. vestne in prijazne sestre Fanike. Skoraj vsak se je z njo že srečal. »Na mojo poklicno odločitev je precej vplivala očetova bolezen v moji zgodnji mladosti. S delom patronažne sestre sem se pogosto srečala, pritegnilo me je in sklenila sem, da bom opravljala to humano delo tudi sama,« je pripovedo-vala. Po končani osnovni šoli se je vpisala na srednjo medicin-sko v Celju, ob delu pa je končala še višjo v Ljubljani. Prve denarce si je služila v zdravstveni postaji v Šoštanju in Šmartnem ob Paki, se poro-čila in se z družino preselila v Celje, kjer je prav tako opra-vljala patronažno službo. Tam pa se je še dodatno specializira-ia za babiško delo. Toda, doma-či kraj jo je.vedno bolj privab-Ijal, zato seje vrnila. »Delo patronažne sestre je zelo zahtevno in včasih nehva-ležno, zlasti pri zdravljenju alkoiiolikov, tegobe sodobnega časa. Sestoji se iz čiste preventi-ve in zdravstveno vzgojnega dela. Dejavnost obsega mnogo področij, deli pa se na dojen-čka, ženo, starostnika, duševne-ga bolnika, alkoholika, torej tiste skupine, katerim preti večja nevarnost. Drugo plat predstavlja strokovna nega Ibol-nika, uresničevanje navodill, ki jih bolniku daje zdravnik. S voj-stvena pa je babiška dejavniost, ki obsega praktično vse, od priprave na porod do mege dojenčka.« je na kratko opisalst svoje delo se./tra Fani. Veselje do tega, tako težav-nega dela, in železna v