40. številka. Ljubljana, v torek 18. febrnvarja 1902 XXXV. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Naro:Ina tiskarna" telefon št. 85. Brutalne in nemoralne stranke v boju zoper slovensko šolstvo. (Dopis.) Zaradi nastopa nemškonacijonalnih strank zoper celjske nemško - slovenske razrede se v Slovencih pač nikdo ni čudil. Ostale so, kakršne so bile, držeč se slej ko prej znanih besed: Moč je pravica, izvajajoč politično nemško geslo o nadmo-rali, kakor se zrcali najbolje v znanem nemškem filozofičnem sistemu. Ta brutalna sila se dandanes v gotovih krogih in slojih ne smatra več niti za nemoralno niti za nedopustno. Nemoralno je k večjemu le to, da hočejo po nasvetu grofov-skega frazerja in praznoglavca Sttirgkha, kojemu je politika kruh in »kšeft«, oropati mali in pohlevni naš narod pod krinko pravicoljubja in skrbljivosti za naš kulturni napredek. Da je vse do pi-čice v onem predlogu preračunjeno tako, da ugonobi vse slovensko srednje-šolstvo na Štajerskem, o tem niti trenutek ne dvomi nobeden poznavatelj razmer, nobeden misleč Slovenec. O tem so Nemci tudi sami prepričani. Zastopnik naučne uprave jim seveda, pri tem pomaga, čemur se ne čudimo. Infamija pa je, kako so hoteli preslepiti slovenske poslance in sploh slovensko javnost, kakor da bi bili vsi skupaj sami slepci in bebci. Pričakujemo, da v tem oziru naši poslanci v polni zbornici zasluženo obrcajo modro-krvnega nesramneža Sttlrgkha in njegovega pomagača Hartla, da jima vržejo in-famno zasmehovanje o nemški naklonjenosti napram Slovencem v onem predlogu brezobzirno nazaj v zobe. Toliko o brutalnih strankah! O Lahih seveda velja isto. Zaničevanja in najstrožje obsodbe pa so vredne nemoralne stranke: Klerikalne ali »katoliške« in socijalno demokratična, v kolikor se strinjajo z znano trojico v prorač. odseku. Program socijalne demokracije je: Kolikor mogoče, kulturo širiti s pomočjo šole! Pernerstorfer pa glasuje za odpravo šol. Namesto dveh naj bo samo jedna vprihodnje, in še tista iluzorna, ker bi bila v pesteh brutalnega nemštva! Program je dalje: Samouprava in samoodločba v kulturnih sredstvih pri vsakem narodu. Pernerstorfer glasuje za to, da Nemci odločujejo o naših šolah. V programu je enakopravnost vseh narodov in jezikov. Na Spodnjem Štajerskem ima 40.000 Nemcev 4 popolne srednje šole, več ko 400.000 Slovencev pa nobene. In »socijalni demokrat« Pernerstorfer glasuje za to, da se odpravi že par razredov za Slovence. Kaj naj rečem »o prijateljih« naših iz »katoliške« nemške stranke? Ljubljanski »Slovenec« jih opravičuje s tem, da 80 do zadnjega trenutka »omahovali«, ko-flečno da sta se udala baron Morsev in Fuchs terorizmu nacijonalnih strank. Omahovala sta torej, to se pravi zavedala sta se krivice, kojo naj storita ta »katolišk a« moža, in končno sta jo vendar le storila, ker so drugi tako hoteli. ^epa moža, lepa katolika iz prepričanja, 86 lepša pa opravičba »Slovenčeva« ! »Stld-8teierigche Presse« je zadela pravo in je •tala resnici čast! »Slovenčevi« liguorijanci bi si tudi tukaj radi pomagali, iz dobrega namena seveda, pa so v svoji nerodnosti Morseva in Fuchsa še bolj potlačili. Pa tudi sebe! Spominjam se nekega političnega shoda štajerskega poslanca dekana Žičkarja pri Sv. Tomažu blizu Ormoža. Dobro ljudstvo ga je potrpežljivo poslušalo, ko je slavil pravicoljubje nemških klerikalcev in pred vsem veliko naklonjenost tačasnega predsednika zbornice pl. Fuchsa do nas Slovencev. Gospod dekan gotovo bridko čuti hudo prevaro, in prepričan sem, da bo stopil pred svoje volilce in popravil, kar je nehote zagrešil, ter dal čast resnici in pravici. Baron Morsev je izvoljen samo s pomočjo Slovencev. Tako »dobro« katoliško ljudstvo pa vendar le nismo, da bi volili sami poslance, ki zabijajo žeblje v rakev našega narodnega pogina. Ako ima ta baron, katoliški baron nota bene, čast v svojem telesu, tedaj bo takoj odložil mandat, kojega je dobil s pomočjo slovenskih volilcev, kojega pa je z ozirom na Slo vence oskrunil! — Ako je bila celjska gimnazija pred 7 leti postulat pravičnosti, je to tudi danes. Ako so katoliški poslanci glasovali takrat za njo, morajo glasovati za njo tudi danes, sicer ne škodujejo ve-doma samo našemu narodu, ampak kom-promitujejo tudi brezprimerno sami sebe in katoliška načela, koja baje zastopajo. Pravičnost ostane celo v duši poštenega ateista, ki se je že davno izneveril vsem konfesijam, in prononsirani katoliki bi smeli s to največjo čednostjo krščansko vsakih 7 let na drugo stran pometati, in to na ljubo ljudem, ki grdijo brezobzirno vse, kar je katoliku svetega? Ali so tem katoličanom najvišja krščanska načela vredna samo enega ali dveh mandatov za državni zbor? Tedaj naj opuste v prihodnje vsako komedijant-stvo! Ljubši so nam v tem slučaju Scho-nererjanci. Kje je tukaj morala? Kje je tukaj sploh katolicizem, krščanstvo? Od takega krščanstva ne ostane niti pena, saj mu je vzeta in izpodnesena temeljna podlaga vsega krščanskega naziranja — pravica in ljubezen napram vsem, zlasti pa še pravica in ljubezen napram slabim in zatiranim. Ali se naj naš mali narod bori pod tako poganskokatoliško hinavsko zastavo ? Štajerski Slovenec. Nemiri v Trstu. Iz Trsta se poroča, da je bilo pri bojih v petek in v soboto ustreljenih ne samo 11 oseb, kakor se uradoma poroča, nego kacih 130 oseb. To ni ravno verjetno in bržčas silno pretirano, dasi je na drugi strani jako sumljivo, da so bili mrtveci, kakor smo poročali, že včeraj, ponoči pokopani. Kakor pa pošiljajo zagovorniki štrajka nekoliko tendencijozna poročila v svet, tako in še bolj tendencijozna so tudi ofi-cijozna poročila in je kar očividno, da se hoče s pretiravanji predstaviti izgrede v veliko hujši luči, nego so bili v resnici. Ropalo se je, ali ne tako, kakor je posneti iz oficijoznih poročil. Posebno značilna je oficijozna vest, da so izgredniki hoteli naskočiti vilo Reinelt, v kateri stanuje namestnik grof Goess. Ta vest je namreč od konca do kraja neresnična in izmišljena. V petek po shodu sta šla dva oddelka, jeden proti Dreherjevi pivovarni v Boschettu, drugi proti državni cesti na Opčine. Policija je mislila, da bi ti izgred-niki utegnili priti do namestnikovega stanovanja in jih je z vojaško pomočjo daleč proč razgnala. Vlada se poslužuje pravic, ki jih jej daje izjemno stanje v najobsežnejši meri. časopisi so dobili nalog, da morajo vsako številko predložiti cenzuri, tri ure predno izidejo. Tako naročilo je dobila celo »Edinost«, ki je vendar skoz in skoz patrijo-tična. Sploh pišejo tržaški listi o generalnem štrajku skrajno previdno in se, kakor je pač naravno, vzdržujejo vsake kritične besede o vladnem postopanju. List »Avanti« je vlada kar zatrla in ne sme isti več izhajati, dasi »Avanti« ni protiavstrijski, kakor nekateri drugi, pač pa je brez par-dona nastopal proti podpornikom Gočssove politike in proti osebnim prijateljem Goes-sovim. Kakor proti listom, tako se postopa tudi proti društvom. Vlada je zaprla prostore tiskarskega društva in socialno demokratičnega društva, odbornike društva delovodij pa je policija aretirala, ker so se sešli v gostilni al' Boschetto na razgovor. Policijski oficijal Krainer je prišel kar s pol kompanijo vojaštva ponje. Oficijozni »Triester Tagblatt« je vče-laj objavil imena osmih ustreljenih. Med temi je pet Slovencev, razen že včeraj imenovanega Ivančica in Boneta, (slednji je bil odbornik pevskega društva »Kola«) so bili ubiti tudi 171etni kovač Ivan Klančič iz goriške okolice, 291etni fakin Anton Lavrenčič iz Kranjevasi pri Sežani in 21 letni mizar F r. Glivar iz škorklje. »Edinost« pravi, da je bil ustreljen tudi neki 271etni Škrjaneciz Škorklje, »Trieste« pa poroča, da tudi neki 281etni Anton Gregorič. Torej je med ubitimi sedem Slovencev. Tudi med tistimi 95 aretovanci, ki so bili od četrtka do nedelje zvečer prijeti, utegne biti precej Slovencev. To kažejo imena. Aretovani so bili razen 7 italijanskih državljanov še: Peter Devescovi, Ernest Šušmelj, Bortolo Petronio, Federico Polli, Ivan Zen, Peter Bernič, Karol Lončar, Ivan Lokar, Josip Fugolin, Peter Fugolin, Peter Šuban, Alojzij Brandolin, Peter Lipizzer, Julij Grill, Bortolo Orlando, Martin Jakulin, Iv. Rupnik, Anton Ferrant, Virgilio Negri, Renato Belfi, Otto Kirschschager, Alojzij Jerisovič, Anton Hoteš, Josip Cuccagna, Josipina Sulic, Mario Hartel, Rafael Tro-bitz, Rudolf Havranek, Alojzij Devetak, Jurij Ogrizek, Martin Krivičič, Maksimilian Karis, Vinko Milic, Fran Milanič, Karol Klun, Ivan Ličen, Ferdinand Bonan, Ivan KlariČ, Hnr. Pakor, Josip Pakor, Ivan Fa-koc, Anton Ciglar. Josip Strauss, Karol Šebar, Robert Šebar, Ivan Kovačič, Henrik Strassner, Domenico Boscolo, Giuseppe Vecchiet, Alojzij Marovec, Anton Petrovš, Massimo Olivo, Gabriele Pippan, Francesco Vatta, Pietro Perlini, Vittorio Fabris, Angelo Verderber, Anton Grbec, Ettore Pi-amentini, Giovani Piamentini, Karol Spaz-zapan, Antonio Felice, Jakob Kert, Anton Kavčič, Rudolf Majowsky, Ferdinando Vi-dotto, Anton Pečar, Francesco Frausin, Iven Maršič, Josip Stepič, Josip Vidmar, Fran Kancjan, Pietro Bonn, Karol Katalan, Achille Ponton, Antonio Bernardis, Federico Rebulla, Ercole Bassich, Antonio Gre-gorovich, Giuseppe Spazzali, Giacomo Frank, Giacomo Partenio, Bernardo Divo, Anton Lavrenčič, Alcide Malnar, Attilio Longhi, Alfredo Gimadori, Andrej Černi- goj, Ivan Brežan, Andrej Šare, Iv. Ipavič Vittorio Litmann, Karol Trost. Včeraj je bil mej drugimi aretovan tudi sluga neke mestne šole, in sicer zaradi dejanja, ki spada pred izjemno sodišče; dalje anarhist Rorigo in urednik socialno demokratičnega lista »II Lavora-tore« Ceh. Zopet štrajk? »Edinost«, ki je došla danes zjutraj, pravi, da so včeraj »Llovdovi« kovači in kotlarji zopet popustili delo in odšli iz arzenala, kamor sta prišli dve stotniji vojaštva. Zajedno z »Edinostjo« došli »Trieste« pa pravi, da se to pač po Trstu govori, da pa ni resnično. Izjemno stanje. Ker vladajo popolnoma zmedeni nazori glede pomena izjemnega stanja in nagle sodbe, naj stvar na kratko pojasnimo. Z izjemnim stanjem so začasno razveljavljene le določbe zakona glede osebne svobode, glede tiskovege prava in glede društvenega ter zborovalnega prava. Nagla sodba je nekaj druzega. Z razglašenjem nagle sodbe za slučaj punta po § 73. kaz. zak. se vsako kot punt spoznano dejanje sodi po posebnem naglem sodišču, ki mora v treh dneh izvršiti vse postopanje. Ako spozna sodišče obdolženca krivim, ga obsodi na smrt in se mora ta kazen izvršiti dve uri po razsodbi. Proti obsodbi ni nikake pritožbe in tudi prošnja za pomiloščenje nima odloživne moči. V I Juliljanl, 18. februvarja. C. kr. korespondenčni biro. »N o w a Reforma« je prinesla članek, ki se bavi s c. kr. korespondečnim biroom. List graja, da mora vsako poročilo tega lista skozi 15 vladnih sit ter zahteva, naj bi imel kdo v tem uradu pravico, razpošiljati poročila neodvisno in popolno. C. kr. korespondečni biro se vzdržuje z denarno podporo vse države in vseh dežel, in vendar zalaga ta biro z vestmi le dunajske liste, druge časopise pa ignorira. To je krivica, katero treba odpraviti, kajti slovanske dežele ne bodo podpirale biroa, ki podpira z vestmi le nemške, Slovanom večinoma sovražne liste. »N. R.« pričakuje, da se to vprašanje sproži v parlamentu. Aksakova slavnost v slovanskem blagotvoriteljnem društvu. V Moskvi je slovansko blagotvori-teljno društvo praznovalo spomin na velikega predboritelja Slovanstva, Aksakova. Pri tej priliki je imel predsednik Čerep Spiridovič govor, v katerem je naglašal potrebo duševnega zjedinjenja vseh Slovanov. Rusi ne teže za tem, da bi se drugi Slovani pridobili s krvjo in železom, nego stremijo le za duševno zvezo skupnega dela in kulturne sorodnosti. Pansla-vizem ni bojevit, nego miroljuben. Pan-germanizem se ovre najbolj, ako sklenejo Bolgarija, Srbija in Črnagora balkansko trozvezo ter se prijateljsko zvežejo z Rusijo. To bo za Balkan velikega materijalnoga pomena ter napravi na jugu Evrope konec germanizaciji.' Govornik je konsta-tiral naraščanje vseslovanske zavesti med balkanskimi in avstro-ogrskimi narodi ter izrekel nado, da se panslavizem še utrdi in razširi. Vojna v Južni Afriki. Angleški listi trdijo sedaj, da so Buri povzročili ponesrečeno posredovanje nizo- zemskega ministrskega predsednika, ker so v največji stiski in ker nimajo nika-kega upanja več. To pa je laž, kajti Buri v Južni Afriki sploh niso v zvezi s svojimi zastopniki v Evropi, ker nimajo nika-kih posredovalnih sredstev, torej pravi položaj Burov v Evropi ne more biti znan. Laž je pa tudi, da bi bil Krilger pod slabimi in neugodnimi pogoji pripravljen skleniti mir. Vse kaže, da imajo Angleži več vzroka, želeti mir, saj so oslabljeni na vseh svojih političnih toriičih. V Vsh. Aziji je igrala Anglija najklavernejšo vlogo, v Mali Aziji, Perziji, Sev. Ameriki in celo v Afganistanu so ji vezane roke. Ako bi nastale kjerkoli politične komplikacije, bi se Anglija ne mogla ganiti, kajti angleška vojska je navezana na Južno Afriko, iz Indije pa ne sme ondotna vojska nikamor. V Indiji ima Anglija 197 eskadron in 100 baterij s 700 častniki, 200.000 možmi in 600 topovi. Vse te ogromne sile Anglija ne more rabiti, ker bi mogle nastati takoj največje težave, ako bi svojo indijsko armado zmanjšala. Zato pa mora Anglija beračiti prostovoljce in vojake pri svojih kolonijah in po vsem svetu. To vse dokazuje, da bi bilo uprav Angležem zelo ljubo, ako bi se sklenil mir in nedvomno se doseže kmalu to, da pojdejo burski zastopniki k Bothi in De-wetu, posvetovat se glede mirovnih pogojev. Lord Roseberv je to zahtevo javno odobraval in javnost v Londonu mu pri trjuje. Z bojišča se poroča: Angleži so imeli pri lovu na Deweta med Heilbronom in "VVolvehoekom le še 600 Burov pred seboj. Ostali — 14.000 mož — so bili prodrli že prej proti vshodu ter stoje sedaj okoli Reitza. Dewet ni ušel skozi sistem block-hiš pri Thabaubu in bo bržčas poskušal zopet prodirati proti severju ter združiti okoli Reitza razkropljene čete. Polkovnik Kekevvich je vtorek ponoči zajel majhno taborišče Burov pri Koffvfon-teinu ter ujel 10 Burov. Minolo sredo so Angleži pri Klipsriverju imeli sledeče izgube: 4 častniki mrtvi, 2 moža ubita in 27 ujetih. Dne 14. t. m. pa je umrlo vsled ran 19 Angležev, v bojih je padlo 14 mož in 6 jih je bilo ranjenih. V bolnišnice je bilo sprejetih 44 mož. Izgube Angležev so torej vsak teden velike! Angleško-japonska in rusko kitajska pogodba. Iz Berolina poročajo, da so si Angleži pogodbo z Japonsko za drag denar kupili. Dne 28. januvarja t. 1. so namreč Japonski posodili 1,400.000 funt. šterlingov. Pogodba ima namen rešiti Korejo pred Rusijo ter jo ohraniti za japonske trgovinske interese. Tudi v Mandžuriji ima Japonska veliko trgovino, katero bi izgubila, ako bi se Mandžurije polastila Rusija. Za japonsko-angleško pogodbo so se vršila pogajanja že leto dnij, rusko kitajska pogodba, ki ima namen ohraniti Kitajsko nezmanjšano ter jo ubraniti pohlepnosti evropskih velevlasti, pa obstaja že več mesecev. Najnovejše politične vesti. Zoper dvoboj med častniki je govoril v nemškem državnem zboru zelo ostro Lenzmann ter pozival vlado, naj deluje z vsemi disciplinarnimi in zakonitimi sredstvi, da se taka razvada odpravi. — Proti poljskim dijakom v Berolinu postopa policija naravnost brutalno. Nedavno je udrla po noči v neko gostilno, kjer so bili dijaki mirno zbrani pri pivu ter jih vseh 20 aretovala, češ, da so zakrivili nedovoljeno shajanje. Seveda jih je morala zopet izpustiti. — Za posredovanje Amerike prosi predsednik Krttger v posebnem pismu, ki ga prinese te dni Rooseveltu burski poslanik dr. Mtiller. — Nemiri v Južni Ameriki. Indijanski glavar Lorenzo je napadel kolumbijsko vlado, a je bil odbit. — V venezuelski državi Garabobo vlada punt ter so bile vladne čete pri "VVilla de Cura dvakrat užugane. — Primanjkljaj v nemški državni upravi znaša v proračunu od 1. aprila 1901 do 1. aprila 1902 celih 70 milijonov mark. To je najvišji primanjkljaj, odkar obstoji država. — Coudenhove — minister? Razširja se maloverjetna vest, da se izvrši delna ministrska prememba, ko postanejo češko-nemška spravna pogajanja akutna. Češki namestnik Coudenhove postane baje minister notranjih zadev, a Korber prevzame trgovinsko ministrstvo. —Kriza v srbskem ministrstvu. Kralj je sprejel demisijo naučnega ministra Kova-Čevica ter prevzame vodstvo v naučnem ministrstvu pravosodni minister Stamen-ković. — Rusko kitajska zveza zasleduje v prvi vrsti oddajo rudarstva in zgradbe železnic kot monopol Rusija, proti čemer se upira Amerika. — Za odpravo telesne kazni pri pregnancih v Sibiriji hoče ruski minister Muravviev staviti predlog, s katerim se tudi car strinja. — Vsenemška stranka za Moravsko je imela predvčerajšnjem zaupno posvetovanje v Olo-mucu ter sprejela resolucijo za \Volfa, pa tudi za — Schonererja. »Ostdeutsche Rundschau, se je zopet proglasila za strankino glasilo. — Nagla sodba v Barceloni se je proglasila vsled grozečih stavk vseh delavskih slojev. — Namestnikom v Dalmaciji je izvoljen dvorni svetnik baron Handel. — Nemški »Schul verein« je podaril za nemške šole v južnem delu Češke 200.000 mark. — V obrambo (?) nemštva proti češkim in poljskim priseljencem na West-falskem se je ustanovilo v Dortmundu posebno društvo. Občinski svet ljubljanski. V Ljubljani, 15. februvarja. Otonec.) Pričela se je potem specijalna debata o proračunu. Najinteresantnejša debata se je razvila, ko je obč. svet. Žužek interpeliral župana glede članka v »Slovencu« pod zaglavjem »Vrešen v Ljubljani«, v kate rem se govori o nemški deški šoli. Govornik vpraša župana, če se je v istini prepovedalo katehetu omenjene šole učiti slovenske otroke veronauk slovenski in kaj se je v pozitivnem slučaju ukrenilo. Župan Hribar odgovori, da je bilo v dotičnem razredu omenjene šole v istini 40 slovenskih otrok, da pa šolski svet radi tega ni ugodil prošnji kateheta, ker bi se le na ta način dalo poboljšati zaslepljene stariše. »Slovenec« je stvar seveda nalašč zavijal. Obč. svet. Žužek pravi, da je to v istini Vrešen, če se trpinči otroke s tujim, njim nerazumljivim jezikom. Obenem pred laga, naj se postavko popolnoma črta in naj se sprejme resolucija, da se I. razred nemške deške ljudske šole razpusti. Župan Hribar omeni, da ne more dati take pravilniku nasprotujoče resolu cije na glasovanje in pravi obenem, da dr. Tavčar, katerega je Žužek citiral, ni nič proti ti postavki govoril, in da bi, kolikor ga pozna, tudi ne bi glasoval proti nji. Dr. Tavčar protestira proti tej hi navski opazki župana. Na način Žužko-vega predloga bi se pa stvar ne dala rešiti, temveč k starišem samim je treba iti! Šola pa je postavno ustanovljena. Na noben način pa neče trpeti od župana napadov in insinuvacij. Obč. svet. Lenče omeni, da bije dejstvo te afere v istini človeku v obraz. To je krivda renegatstva, nemškutarstva! On bode glasoval za resolucijo, če se jo potem prav sistira. Obč. svet. Dimnik je mnenja dr. Tavčarja, kajti nobeden ne sili stariše, da pošiljajo svoje otroke v nemške šole. Poročevalec Senekovič pa omeni, da se ta afera pač ne da primerjati z Vre šensko, kajti tukaj obstoje slovenske šole. Šubičeva resolucija se sprejme. Odkloni se pa predlog in resolucija Žužkova. Nadalje se sprejme cela točka »Šolstva« s predlaganim preosnovanjem od seka. Ravno tako »Vojaška nastanitev« in »Raznoterosti«. Pri točki izrednih potrebščin se po deli »planinskemu društvu« podpora v znesku 600 K. Za gasilno društvo se do voli 500 K za nakup novih cevi. Potem se vrši debata glede meščanske godbe, katera prosi podpore 12.000 K. Glasovanje se pa s sejo preloži do današnjega nadaljevanja. Seja se zaključi ob 8. uri zvečer. Sobotni seji je predsedoval župan Hribar sam ter imenoval zapisnikarjem obč. svet. Kozaka in Mallvja. V prvi vrsti se je končala debata glede meščanske godbe. Poročevalec Senekovič je podal v kratkem cel resume te debate in se v imenu finančnega odseka še enkrat izrazil ravno tako proti zaprošeni podpori, kakor tudi proti predlogu obč. svet. Turka. Pri glasovanju odkloni občinski svet podporo in predlog Turka ter akceptira predlog odseka; meščanska godba je s tem torej ostala brez podpore in bode menda njena usoda v kratkem končana. Obč. svet. S vete k govori še z ozi-rom na ravno storjeni sklep o meščanski godbi. Govornik označuje s številkami stanje godbe in predlaga končno, naj obč. svet izjavi, da je pripravljen, dati zne- sek do 1300 K godbi pod pogojem, da uredi ista precej likvidacijo in poplača dolgove. Župan misli, da je dolžnost odbora godbe, skrbeti za likvidacijo. Poročevalec Senekovič se izjavlja tudi proti predlogu. Obč. svet. dr. Požar pa predlaga, naj se govori o Svetkovem predlogu v jedni prihodnjih sej, kajti sedaj se je z njim obč. svet pač presenetil. Sprejeto ! Tako se bode obč. svet Še enkrat pečal z godbo, katera si seveda radi tega ne sme delati nikakih iluzij. Poročevalec Senekovič pred laga potem, naj se prošnja frančiškan k v Ljubljani za večjo podporo z ozirom na to odkloni, da občina itak že za svoje uboge dovolj skrbi. Sprejeto! Župan Hribar omeni, da je imel upanje, ko je bil zadnjič na Dunaju, da bode Ljubljani dovoljeno, da porabi od posojila 3tt/0 v regulacijske namene. To upanje je sedaj končano, kajti deželno predsedstvo Je v imenu finančnega ministrstva naznanilo, da se je ta prošnja občine odklonila. Župan je zato, da se ta prošnja še enkrat ministrstvu pošlje. Obč. svet. Kozak omeni, kako slabo se je onim Ljubljančanom godilo, ki so svoj čas sprejeli takozvano »brezobrestno« posojilo na veliko varanje. Žup anov predlog se soglasno sprejme. Poročevalec Senekovič govori še o kolesarskem davku in stavlja svoje končne predloge. S tem je proračunska debata, ki je bila letos tako živahna in intenzivna, končana. Poročevalcu se izraža zahvala, županu pa popolno zaupanje; župan namerava vprašanje na zaupanje staviti v jedni prihodnjih sej, ko bode več svetovalcev navzočih. Obč. svet. dr. Stare poroča o dopisu vojnega erarja, če bi občina hotela prodati svojo bolnico za silo, ter predlaga: Obč. svet je voljen prodati bolnico za isto ceno, katero je stala. Predlog, katerega tudi podžupan toplo priporoča, se sprejme. Obč. svet. dr. Požar poroča o žu panovem dopisu glede nepokritih stroškov jubilejskega mostu in predlaga, naj se pomanjkljaj s faktičnimi prebitki loterij skega posojila poplača. Sprejeto. Župan omeni tukaj še napade raznih listov glede mostu in naglasa, da izhajajo isti od nekega uradnika, ki je bil od tvrdke Brausewetter & Comp. svoj čas odpuščen. Podžupan dr. vitez Bleiweis poroča o dopisu stolnega župnijskega urada v zadevi preložitve pokopališča in predlaga, naj se rok, v katerem se ima urad o stvari izjaviti, podaljša do 1. majnika. Sprejeto. Dalje poroča podžupan o dopisu društva »Die Flamme« na Dunaju in pred laga, naj se sprejmejo prošnje, ki zahtevajo: a) Občina naj bi deputirala, naj se upelje fakultativno sežiganje mrličev;b) poslanci naj v tem smislu delujejo; c) prostor naj se določi v ta namen in prošnjo za dovoljenje vloži; d) k posvetovanju društva naj se delegira odposlance. Sprejeto. Končno se vzame poročilo »Prostovoljnega gasilnega društva ljubljanskega« na znanje. S tem je javna seja zaključena ob 8. uri zvečer. # * Letošnja proračunska debata, živahnejša kakor druga leta, je vzbudila tudi zanimanje za po tej debati sprejeti proračun mestnega zaklada. Finančni odsek je v spli.snem odobril od magistrata predloženi tiskani proračunski načrt in napravil le semtertja nekaj korektur. Od finančnega odseka korigirani proračun se je potem sprejel. Natančni ponatis tega proračuna bi nam vzel preveč prostora; naj podamo torej v naslednjem le bolj sumarične številke, koje bi interesirano meščanstvo zanimale. I. Uprava v obče. Potrebščina: 1. Funkcijske pristojbine: . . 7.280 K 2. Plače uradnikom, i. s.: a) Konceptno osobje . . 25120 » bj Stavbni urad .... 20082 » c) Mestni komisarijat . . 10.100 » d) Mestno knjigovodstvo . 12.975 » e) Mestna blagajnica . . 9.418 » f) Pisarniško osobje . . 21.717 » Skupaj plače uradništva . 99.412 K 3. Redarstvo:...... 66.851 » 4. Plače slugam:..... 13.880 » 5. Deputati in druge potrebščine: ........ 11.440 » 6. Nagrade in podpora: . . 3.600 » 7. Pokojnine in miloščine (magistrat predlagal 27.739 K; a finančni odsek povečal radi pokoja dra. Drča):. . 28 539 » 8. Pisarniške potrebščine (magistrat predlagal 19 200 K; finančni odsek povečal): . 20 200 » 9. Potni troski:..... 2.500 » 10. Nočne patrulje in talije za prijetja........ 550 » 11. Oskrbovanje jetnikov in ječ: 1.330 » 12. Razni upravni troški: . . 2 000 » 13. Dispozični fond: .... 3.000 » 14. Naročnina za telefon . . 610 » Skupaj . . . 154.500 K Prenos . . . 154.500 K 15. Prevažanje odgoncev in priprega za gasilna društva: 3.000 » 16. Prispevek k plači čuvaja ▼ mestnem logu odpade. 17. Vrtnarstvo in gozdarstvo: 4.193 » 18. Prispevek k eventualnemu penzijskemu fondu mestnih delavcev....... 2 000 » skupno okroglo 270.000 K »Uprava v obče« kaže torej okroglo 270.000 K potrebščine; temu nasprotno stoje pokritja s črez 11.000 K; torej ostaje pri tej točki primankljaj okrog 260.000 K II. Uprava mestne imovine. Potrebščina: 1. Poslopja in zemljišča (magistrat predlagal 23 688 K; odsek pa črtal svoto za popravo kopelje v Koleziji, ki spada v izredni del) . . . 20.188 K 2. Vrednostni papirji: . . . 3.774 » 3. Mestne davščine: .... 1.280 » 4. Podturnska grajščina . . 10 370 » Skupna potrebščina 35.612 K Pokritja: 1. Dohodki poslopij in zemljišč (mestni magistrat stavil tu le 15.055 K; odsek pa svoto najemščine zemljišč povečal):....... 15.255 K 2. Vrednostni papirji: . . . 2.260 » 3. Mestna davščina: .... 566.508 » 4. Podturnska grajščina: 10.990 o Skupna pokritja . 595.013 K Prebitek te točke znaša torej okrog 560.000 K. III. Ceste, ulice, trgi in sprehajališča. Potrebščina: 1. Poprava in vzdržavanje: 53 830 K 2. Čiščenje mesta:..... 32.000 » 3. Razsvetljava mesta . 38000 i Skupaj . 123.830 K Pokritja: 1. Mestna cestarina .... 66.000 K 2, Doneski (i. s. dežele in državne železnice za cesto na dolenjski kolodvor ter povračilo za razsvetljavo Marijinega kipa na šentjakobskem trgu): . . . . ._152 » Skupaj , 66.152 K Ta točka kaže torej primankljaja okroglih 58.000 K Zdravstvene in blagotvorne za deve. Potrebščine: 1. Zdravstveni troški .... 26.806 K 2. Blagotvorni troški . . . . 51.067 » Skupa]~ 77.873 K Pokritja: 1. Pristojbine za ogled mrličev 1.600 K 2. Dohodki ljudske kopelji. . . 5 700 ■> Skupaj . 7.300 K Ostane primankljaja okroglih 70.000 K V. Šolstvo, znanost in umetelnost. Potrebšči ne: 1. Ljudsko šolstvo: .... 35.177 K 2. Razna učilišča:..... 47 983 » 3. Razni troški: .... . . 23.182 » Skupaj . 106342 K P o k r itj a : (Obresti glavnic, ukovina, doneski dežele in trg. zbornice, doneski za umetno obrtno šolo, najemščina od stanovanj, mestna višja dekliška šola in razni dohodki) skupaj,...... 21.608 K Tu ostane torej primankljaj okroglih 85 000 K. VI. Vojaška nastanitev. Potrebščine: Skupaj . 4.187 K P o kr itj a :, . 5.055 *_ Prebitek torej . 86» K VII. Raznoterosti. Potrebščina: (Subvencija gasilnemu društvu, čuvaju na Gradu, nakup gasilnega orodja, osuševanje barja, drugi troški) — skupaj . 4.040 K Pokritja: (Kazni, povračila in razni prejemki) — skupaj .... 450 » Otane primankljaj 3 590 K. To spada torej v točko redne po trebščine. Drugo točko tvorijo izredne po trebščine (amortizovanje posojil, potresne posojilo itd.), vse skupaj črez 190.000 K pokritja te točke pa 41.274 K, ostane tore primankljaj 150.000 K. To bi bile poglavitne številke iJ sprejetega proračuna. Iz njih si lahke vsakdo konstruira financijalno stanje Ljubljane. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. februvarja — Osebne vesti. Učitelj na stro kovni šoli v Ljubljani g. Celestin Mi8 je dobil naslov profesorja, delovodja na tej šoli g. J o s. Tratnik pa naslov strokovnega učitelja. — G. dr. J o s. G o r i č a r, ki službuje sedaj pri deželnem sodišču v Trstu in je rodom iz Mozirja, je imenovan konsularnim atašejem. — Dekan in župnik v Kamniku gosp. Janez Oblak je šel v pokoj. — Učitelj v Borovnici gospod Fr. Kozjak je na lastno prošnjo premeščen v Toplice v Zagorje. — Župan Hribar se je odpeljal danes za več dnij na Dunaj. — Repertoir slovenskega gle« dališča. Danes, v torek je premijera K. Costove burke s petjem »Njen kor-p oral«, v kateri po daljšem premoru gostuje gospa Irma Polakova iz Zagreba. — Deželna blaznica in „Slovence". »Slovenca« in dične njegove pristaše že zopet koža srbi, in ni jim mogoče utrpeti tistih nepozabnih porazov, katere so skupili pred komaj nekaj meseci za svoje nizkotnega kovarsta polne napade in tiste uslužbence deželne blaz-nice, kateri niso povaljali svoje akade-mične in osobne časti v blatu klečeplaz-niškega tercijalizma in licemerskega hinavstva. Nesreča, ki se je slučajno zgodila na večer predpustnega torka na plesišču deželne blaznice, namreč, da je nekega telesno čilega bolnika zadela srčna kap, in da je ta kmalu na to umrl, ta slučaj pripetil bi se bil lahko prav tako kakemu trebušastemu fajmoštru, kedar si baše žegnana svoja usta z imenitno ocvrtimi piščanci in krofi, kakor kakemu konsu-marju, ki se je ravno strezoval in prišel k razsajajoči pridigi avancementa potrebnega kaplana prespat svojega mačka. »Slovenec« pa seveda izkorišča takoj ta nesrečen slučaj za kavalirske svoje namene, in vprašuje, lomeč si prste neumitih svojih rok in vrteč belino svojega brumnega očesa proti nebu, če se s plesom in godbo ne vznemirjajo bolj bolniki, kakor z rožnimi venci in križi. Če bi imel »Slovenec« le količkaj humanitarnih čutil v sebi, ne mogel bi pri vsaki priliki hujskati in zaganjati se v ljudi, o katerih ve, da so in da bodo v korist bolnikov več storili, kakor cela klerikalna garda, kar se je zbira pod marijapoljskimi banderi. Ta obče priznan faktum pa »Slovenca« prav nič ne briga, in tako tuli svojo pesen o duhoviti, srce in duh razvedrujoči molitvi rožnega venca v eno mer naprej, in rešuje vero po blaznici, zastraženi kakor menimo itak dobro po menda — vendar katoliško mislečih sestrah usmiljenkah. Proti veselicam v blaznici, katere sedaj nadomeščajo nekdanje divne, katoliške eksercicije z bokalom v roki in stolom po glavi, peha in trudi se vse, kar je klerikalno v okolici Studenca: dekleta, ki pomagajo v vsega priznanja vredni požrtvovalnosti pri prireditvah v zavodu, njihove matere in ostalo sorodništvo preparira se po spovednicah, v pogovorih, na domu, sploh, kjer koli mogoče. Saj to je istina, da prav dobro vemo, od kot ta veter piha, in da ga ni zavoda, kjer bi se mogla klerikalna oblast tako oholo obnašati in segati v blaznico, kakor je to na Studenci mogoče. Čas bi že bil, da se nagromadeni material enkrat porabi, in da se naredi konec vsem tem katoliškim navalom, s katerimi misli vsak pritepenec in vsaka tercijalka vladati temu humanitarnemu zavodu, čigar ugled raste od dne do dne, katerega pa se trudi »Slovenec« uničiti s svojo druhaljo in ga neprestano obliva z gnojnico iz bogate svoje zaloge. — Konstatirano pa bodi še, da »Slovenec« tudi to pot skuša denuncirati — in sicer pripoveduje, da je »značilno, da se je ples priredil zvečer« — kakor da bi to n. pr. v Feldhofu, v Celovci, ali kjer koli bodi, drugače bilo. Grozno, to prirejanje zvečer! A kar je še groznejše — čuj, c. kr. vlada, kako veleizdajstvo! — igrala je socijalno-demokratska godba, to se pravi, godba, pri kateri je tudi nekaj članov soc. dem. organizacije. K tem godcem se gre, kar se tiče njihovega treznega nastopa in vzornega vedenja, prav lahko vsa »Slo-venčeva« snopsarija in mularija obnašanja učit, učit pa tudi, da ima ta »banda« srca dovolj v prsih za tako neznatno odškodnino, ki ni niti tega imena vredna, napravljati ljudem, o katerih vedo, da so reveži, veselje in užitek iz priznanja vrednega človekoljublja! A tega niso in ne bodo »Slovenec« in njegovi podrepniki nikdar spoznali, njim so le laž, denuncijacija, hujskanje in obrekovanje prostrano polje njihovega človekoljubnega delovanja ! — „Slovenac1' z veliko vnemo objavlja razne zaroke in poroke. Z ozirom na to se nam piše iz Radovljice: Mi nimamo nič proti temu, saj tudi mi radi izvemo, kdo je stopil v sladki jarem zakonskega stanu. Samo nekaj se nam čudno vidi. Pri vsakem ženinu je resnicoljubni »Slovenec« povedal, s katero nevesto se je poročil, le pri znanem klerikalnem gostilničarju Gabrijelčiču iz Brezij jo bil prostor za nevesto prazen. — Nam se je to čudno zdelo. Morda bi pa to zagonetko razvozlal fajmoiter Berlic, ki se tako rad ž njim vozi, ali pa P. Jožef v samostanu, kjer sta ga cuknila že marsikateri glažek. Le vkup, pobožni romarji! — Volitev župana v Spodnji Šiški se je vršila v soboto in je bil izvoljen županom g. Jos. Vodnik, podžupanom pa tovarnar g. Jos. K o s 1 e r. Jeden del občanov je pri vsem spoštovanju do osebe g. Koslerja jako nezadovoljen s to volitvijo, ker stoji na stališču, da naj bo v slovenski Šiški tudi podžupan Slovenec in ne Nemec. Ti pravijo: z nemškimi pasjimi markami smo začeli in srečno že prišli tudi tako daleč, da je postal Nemec, četudi obče čislan Nemec, podžtfpan. — Vse se draži| tako da človek že silno težko izhaja. Ni čuda, da je tudi zakopavanje poginolih psov postalo razmeroma draga šala. Nekemu gospodu je bil povožen pes. Konjač mu je poslal naslednji račun: »Za psa, ki je bil povožen na tržaški štreki: za pot, ko ga je šel iskat, 1 K 60 v., za pokop 1 K 40 vin., skup 3 K.« — Pasji pokop, ki se vrši še brez ceremonij, pa velja 3 K! — to kaže* kako se vse draži. — Skrivnosti kozjanskega farovža. Bilo je po neki pojedini, ki jo je dal kozjanski dekan. Ta dan je prišel v Kozje tudi neizogibni Marka. Ko so gospoda dekana sladko ginjenega spravili k počitku, lotil se je našega Markota hudi duh. Posrečilo se mu je. Marka je bil namreč zasačen na stopnicah pri jako intimnem tete a tete s farovško Micko. In zasačil ga je domači — kaplan. Tableau! Stvar je že škofu naznanjena. Pričakujemo od njega, da bode potrebno ukrenil, da Marka ne bode vedno prihajal v Kozje »komandirat« in dekanovo mlado dekle gledat, ampak da bo ostajal na Pilštajnu. Priznati sicer moramo, da doma nima mlade kuharice, ampak staro, ki je že Abrahama videla; a to ne sme biti noben povod h kaki obzirnosti in prizanes-ljivosti. — Za vodovod na Vrhniki hoče država prispevati do zneska 35200 K. — Umrl je v Metliki sodni pristav g. Pavel Hudovernik po kratki bolezni. — V Gradcu je umrl poštni nad-kontrolor g. Franc Dolenecv starosti 56 let. Pokojnik je bil vedno zvest narodnjak in dasi je prebival v tujem mestu, je vedno radodarno podpiral vsako narodno stvar, zlasti dijake. — Poskusen umor. Včeraj so orožniki v Št. Vidu nad Ljubljano aretirali jednega največjih ondotnih klerikalcev, vnetega čestilca župana in fajmoštra Jožefa Lebna, ker je poskusil svojo ženo umoriti. Pritisnil jo je k zidu, ji stopil na noge in jo davil. Žena je v smrtni nevarnosti. — Rop« Posestnik Jakob Urankar iz Hrastnika v brdskem okraju je bil pred kratkim ponoči napaden in oropan. Napadla sta ga posestnik Lovro Brvar in delavec Janez Brvar. Taje Urankarja pobil na tla, ga obrcal in osuval ter mu šiloma vzel na 200 K glasečo se hranilnično knjižico, bankovec za 20 K in 6 K drobiža. Končno ga je sunil čez breg, da se je Urankar pobil. Roparja sta že zaprta. — Zmrznila je v gozdu pri Šent Vidu v postojinskem okraju 761etna Marija Čeč iz Vel. Ubeljskega. — Tatvina v škofiji. Včeraj zvečer je prišel v škofijo beračit neki postopač, ker pa ni nič dobil, ukradel je župniku v pokoju Gašperju Majorju iz predsobe zimsko suknjo. Policija je tata danes zjutraj prijela v neki gostilni v Kolodvorskih ulicah in ga dela v zapor. Tat je brezposelski trgovski pomočnik Franc Lampret iz Maljave v litijskem okraju. Aretovanec je prišel peš iz Neapelja v Ljubljano, ker ni imel ob čem živeti, je izvršil tatvino. — Nepoboljšljiva goljufica. Policija je zaprla 60 let staro delavko Ma- rijo Smrtnikovo, stanujočo ▼ Ravnikarjevih ulicah št. 6, ker je na goljufiv način izvabila hišni posestnici Mariji Lončarjevi 64 kron in delavki Elizabeti Mehletovi pa 10 kron. Marija Smrtnik je bila že zaradi goljufije kaznovana. — Mejnarodna panorama. Riviera se imenuje naravske krasote čuda bogato obrežje po obeh straneh mesta Genove. Riviera tekmuje z najkrasnejšimi kraji na svetu. Na tisoče občudovalcev potuje iz vseh krajev sveta na Riviero, da se naslaja ondi s čarobnim razgledom in svežim morskim zrakom. Tatedensko razstavo odločno in toplo priporočamo. — Po prihodnjem tednu pa bodo razstavljeni, istiniti prizori iz angleško burske vojske. Da ne bo treba obiskovalcem včasi čakati naj obiskujejo panoramo tudi od torka do petka. — Zlata broža so je našla v vrednosti 8—10 gld. Isto je dobiti v pisarni vojaške mapir. Gradišče štev. 11, I. nadstropje. — Umor. V Mokronogu je sinoči umobolni Karol Koračin na ulici ubil s sekiro svojega soseda Jožeta Gorenjca vulgo Sevenčana. Po storjenem umoru je stal morilec s sekiro pri razmesarjenem truplu ter se smejal. * Najnovejše novice. Prihodnji mednarodni kongres socialistov se vrši v mesecu avgustu 1903 v Amsterdamu. —Zaradi dvoboja šest let ječe. V Hanovru so obsodili porotniki graščaka Falkenhagena v šestletno ječo, ker je ustrelil v dvoboju deželnega svetnika Bennigsena. — Potres v Kavkazu. Sedaj je dognano, da je v mestu Šemaha vsled zadnjega potresa ubitih nad 2000 oseb ter porušenih hiš nad 4000. Opustošenih je 34 vasi. Blizu vasi Maraza se je pojavil bljuvajoči ognjenik. — Za 7. mednarodno konferenco društva »Rudečega križa«, ki se bo začela 29. maja t. 1. v Peterburgu, je daroval car 50.000 rubljev. — Petnadstropna hiša se je porušila v Neaplju. Koliko ljudij je podsutih se še ne ve. — Potopil se je parnik »A lbatros« v Severnem morju. Pet mož je utonilo. — Podkupljeni porotniki. V gališki Podolski je bil neki bogati slepar pred porotniki, a pet porotnikov je zanikalo njegovo krivdo. Pozneje se je izkazalo, da jih je toženec podkupil. Vseh pet porotnikov je dalo sodišče aretovati. — Odpravljena prisega pred sodiščem. Španski senat je sklenil odpraviti prisego prič pred sodišči. * Glavni dobitek zastavljen. Na Dunaju je nekdo svojo srečko zastavil. Izkazalo pa se je te dni, da je srečka zadela 108.000 K. Posestnik srečke in njen začasni imetelj bosta dobitek primerno razdelila. * Najvišja umetniška razstava. V palači ministrskega predsednika se otvori te dni razstava 200 umetniških del, katera so izvršili razni nadvojvodi, nadvojvodinje, knezi in kneginje, grofice in grofi, baronice in baroni. Med razstavljalci in razstavljalkami so tudi nadvojvoda Oton, nadvojvodinja Marija Valerija, nadvojvoda Karol Štefan, nadvojvodinja Marija Terezija i. dr. Razstava je dobrodelna in so nekatera dela na prodaj. Društva. — Občni zbor muzejskega društva. Jutri v sredo dne 19. t. m. vršil se bo ob 6. uri zvečer v konferenčni sobi I. državne gimnazije občni zbor muzejskega društva. — Podporno društvo za uboge gojence na c. kr. učiteljišču v Ljubljani je imelo svoj občni zhor dne 16. t. m. v konferenčni sobi c. kr. učiteljišča. Predsednik g. ravnatelj Fr. Leveč je najprej toplo zahvalil vse dobrotnike in podpornike, zlasti kranjsko hranilnico in deželni zbor kranjski, ki sta društvu v preteklem letu naklonila znatno podporo. Izrekel je posebno zahvalo tudi upokojenemu c. kr. vadničnemu učitelju Fr. Gerkmanu za ves njegov trud, ki ga je imel za društvo. Število udov in podpornikov je 71. Vsi dohodki znašajo v preteklem letu 976 K 60 h, stroški pa 770 K 28 h, torej je prebitka 206 K 28 h. Vsega društvenega premoženja je 6600 K v vrednostnih papirjih in 206 K 66 h v gotovih novcih, torej skupaj 6806 K 66 h. V odbor so bili izvoljeni ravnatelj Leveč kot predsednik prof. J. V o d e b kot blagajnik, vadnični učitelj J. Ver bič kot tajnik, prof. A. Kriič in stolni dekan kanonik Zamejec kot odbornika. —Podporno društvo za uboge gojenke pa e. kr. ženskem učiteljišču, ki je zborovalo nekoliko pozneje, ima 06 udov in društvenega premoženja 2990 K 28 h. Za podpore se je izdalo lani 204 K 12 h. Na predsednikov predlog se je izrekla zahvala kranjski hranilnici, na predlog prof. Vodeba pa društveni bjagajničarki gospodični c. kr. vadnični učiteljici M. Schulz. V odbor so bili izvoljeni ravnatelj Fr. Leveč, prof. V. Hali ada, prof. Vodeb, katehet L. Smolnikar, gospa c. kr. otr. vrtna-rica Josin in gospodični c. kr. vadnični učiteljici M. FrOhlich in M. Schulz. Književnost — „Tajinstveni sviet". Mjesečnik za proučavanje supernormalnih psihičkih fenomena. Uredjuje dr. Gustav Gaj. Godišnja predplata 4 K, polu godišnja 2 K. Ciena pojedinom broju 40 lil. Zagrebčani imajo že dva špiritistična lista: »Novo Sunce« in »Tajinstveni sviet«. Program novega lista, čegar urednik, dr. Gaj, je znan spiritistiški pisatelj in avtoriteta na tem polju, je tale : 1. Teoretski dokazovati možnost okultnih fenomenov. 2. Prinašati verodostojna poročila o okultnih fenomenih. 3. Priobčevati teorije in hipoteze, s katerimi se ti fenomeni razlagajo. 4. Prinašati kritike teorij in hipotez. Prva štev. ima tole vsebino: Iz moje prakse. Priobčil S. V. — O spiritizmu. Piše dr. G. Gaj. — Mediumitet ili vještina. S. J-p. — Bilješke. — če je na Slovenskem kaj spi-ritistov in špiritistinj, in kdor rad čita o duhovih : evo, zanj velezanimivega lista ! V Zagrebu je prav sedaj spiritizem moderen. Morda ga dobimo še v Ljubljano. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 18. februvarja V današnji seji poslanske zbornice je prišla na razpravo revolta v Trstu. Zbornica je najprej čestitala nadvojvodi Rajnerju k njegovi zlati poroki, potem pa je ministrski predsednik K o r b e r predložil vladno naredbo glede izjemnega stanja v Trstu ter prečital jako obširno poročilo o zadnjih tržaških dogodbah: Ko se je izrekla vojaštvu zahvala, je nastal vihar. Socijalni demokratje in Vsenemci so hrupno ugovarjali in tako vpili, da je Korber svoje poročilo le težko prečital do konca. Kathrein je potem predlagal, naj se o vladni naredbi takoj vrši prvo branje in naj se naredba odkaže posebnemu odseku za posvetovanje in poročanje. Ellenbogen in Pernerstorfer sta nujno predlagala, naj se vladna naredba takoj razveljavi in naj vlada tržaškega namestnika grofaGoessa takoj odstavi. Ta predlog je utemeljeval dr. Ellenbogen, ki je navajal vsakovrstne detajle in zbornici tudi pokazal na dveh krajih prestreljen k 1 o-buk, katerega se je držalo še nekaj možgan. Med tem govorom je prišlo do hrupnih prizorov, zlasti ko je Ellenbogen vskliknil, da je ta klobuk trofeja Gcessova. Sploh je govornik z veliko vehemenco napadal Gcessa, češ, da je morilec, in da je popolnoma nesposoben za svojo službo. Će ostane Goess, se lahko zgode novi nemiri, zato naj vlada namestnika takoj odstavi P loj je izjavil, da bodo Slovenci in Hrvatje glasovali za Kathreinov predlog, in sicer zaradi tega, ker hočejo pri tisti priliki pojasniti tudi narodnostne razmere na Primorskem. Ko je govoril še laški poslanec dr Hortis, sta bila kot generalna govornika izvoljena češki agrarec Z a z v o r k a in laški poslanec Bartoli. Seja traja še. Dunaj 18 februvarja. Po razpravi o tržaških dogodbah prične se debata o bosanskih železnicah. Ta bo pač še danes končana, a do budgeta zbornice danes najbrž ne pride. Dunaj 18. februvarja. Med današnjo sejo poslanske zbornice je kakih 100 laških dijakov vdrlo v vestibul, a so bili hitro odpravljeni. Trst 18. februvarja. Novih demonstracij in izgredov ni bilo. Patrulje krožijo še vedno po vseh ulicah. Govori se, da so naglemu sodu od-kazani že nekateri slučaji, a to so bržčas le govorice. Uradnega potrdila teh govoric ni. Sploh se pa kolportirajo po Trstu najneverjetnejše novice, ki se seveda ne dajo kontrolirati. Trst 18. februvarija Policija je neprestano na nogah in zasleduje osebe, ki so se pri zadnjih izgredih količka kompromitirale. Izvršila je neki že nac 60 hišnih preiskav. Ćuje se tudi da je bilo včeraj in danes kacih 3 0 oseb aretiranih. Aretovanci so baje večinoma anarhisti. Trst 18. februvarja. Včeraj zjutraj sta prišli semkaj vojni ladiji „Monarch" in „Wien" in ostaneta tukaj, dokler bo kaj nevarnosti. Po klicani sta bili, ker s kavalerijo tu ni mogoče operirati. Tudi artilerija je prišla sem. Trst 18. februvarija. Tu so tri vojne ladje in jedna torpedovka, da čuvajo Llovdov arsenal. Včeraj so bili aretirani anarhisti inžener Pittoni, čigar brat je radi anarhizma zaprt, neki Gerson, ki je radi anarhizma iz Francije in Italije iztiran. Dunaj 18. februvarja. Zbornica je glede Trsta sklenila odkazati vladno fiaredbo posebnemu odseku 37 članov. Odsek mora v 8 dneh poročati. Korber je radi tega roka silno nevoljen. Za Ellenbogenov predlog še Lahi niso glasovali, pač pa Cehi. Barcelona 18 februvarija. Tukaj štrajka 80.000 delavcev, vlada je razglasila obsedno stanje in pomnožila posadko. Tramvaj ne more voziti. Cele armade žensk so prisilile trgovce, da so prodajalne zaprli in napadle služkinje, ki so nosile živila domov. Izhajanje listov je ustavljeno. Poslano.Ii Gospodu Fran Barič-u ml. Slap pri Vipavi. Ako svojih besed, katere ste govorili v sobi bralnega društva »Lipa« med od-borovo sejo dne 6. t. m., javno ne prekli-Čete ali ne dokažete, Vas imenujem nesramnega lažnika in obrekovalca, Slap, dne 7. februvarja 1902. Josip Vovk, bivši podpredsednik bralnega društva (436) „Lipa". *) Za vsebino tega spisa je uredništvo od govorno le tolike, kolikor določa zakon. Mateorologično poročilo. Višina B»d morjem 30C-S m. Srednji zračni tlak 73S-0 mm. ~ . Stanje g9 i s3 jj Čas opa- baro-j |> Vetrovi Nebo ;>S £ zovanja , metra g g : «3 'v mm.I S, BI p »• 17. i 9. zvečer 733 4 18. (7. zjutraj5 733 3 „ I 2. popol. j 732 5 11 si. sever ; oblačno O'O I si. sever 2 9 s! ssvzh. megla jj dež Ig Srednja včerajšnja temperatura 0-8°, nor-male: 00°. Dunajska borza dne" 18. februvarja 1902. Skupni državni dolg v notah . . . . 10180 Skupni državni dolg v srebru .... 101 60 Avstrijska zlata renta....... 12085 Avstrijska kronska renta 4% .... S*865 Ogrska zlata renta 4»/0....... 120'05 Ogrska kronska renta 4°/,..... 97*— Avstro-ogrske bančne delnice .... 1630-— Kreditne delnice......... 697-— London vista.......... 239 85 Nemški državni bankovci za 100 mark 117 27'/» 20 mark . . ;......... 23 44 20 frankov........... 19 05 Italijanski bankovci........ 93 — C. kr. cekini........... 1132 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti naSega ljubega brata, odnosno strica in svaka, gospoda Frana Dolenca c. kr. postnega nadkontrolorja kakor tudi za spremstvo dragega ranj-cega k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter drugim udaležnikom sprevoda srčno zahvalo. Posebej pa se Se sahvaljujomo prečastiti duhovščini, gospodu sodnemu svetniku M i k u § u, si. gasilnemu društvu in me&čanstvu škofjeloškemu ter končno tudi vsem darovalcem krasnih vencev. (438) Škof j a Loka, 18. februvarja 1902. Žalujoči ostali. spretna in zanesljiva moč v slovenskemu in nemškemu dopisovanji, se sprejme z dobro plačo. Prednost ima špecerijska stroka. $(415—3) Ponudbe sprejema uprav. »SI. N.« Kantiner za vodstvo delavske kantine pri neki veliki žagi se iace • I. marcem t. I. proti stalni plači in tantiemam. Prosilec mora biti oženjen, špecerijski trgovec ali gostilničar. Pogoj je kavcija 2000 K ter znanje nemškega, slovenskega ali hrvaškega jezika. (427—1) Ponudbe naj se pošiljajo pod ,,S. S. IOO" upravništvu »Slov. Naroda«. Št, 4531. (431-1) V mestni nisi st. 18 v Sv. Flo-rijana ulicah v Ljubljani odda se v pritličji ležeča prodajalnica, pripravna tudi za gostilno, z zraven ležečim stanovanjem takoj ali pa od I. maja letos v najem. Natančneje pogoje je izvedeti pri mestnem ekonomatu na magistratu v navadnih uradnih urah. Mestna občina ljubljanska dne 11. februvarja 1902. Stavbišče se Ponudbe z zadnjo ceno se prosi poslati pod ,,J. K." na upravništvo »Slov. Naroda«. (433—1) Povabilo. Posojilnica na Vranskem imela bo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 2. marca 1902 ob 3. uri popoludne. Dnevni red: 1. Poročilo načelništva. 2. Potrdilo letnega računa. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva. 5. Posebni nasveti. Trgovski dobro izurjen v železninski in špecerijski ■troki želi vstopiti v kako večjo trgovino. Kdo? pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (424—2) Gis. kr. aistrtjtki trtami žtluiiGi K vdeležbi vljudno vabi (430) lačelstvo. Izvod iz voznega reda veljaven o4 dne 1. oktebra 1901. leta. OAkad li Idabljaae ju*, kol. Prega č«i Trkii. Ob IS. ari 24 m po noči osaaai vlak v Trbiž, Beljak Celavee, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljaono, £ez Selztkal v Ausaee. Solnograd, tez Kleia-Reiflmg v fcjtejr, v Liac na Da naj via Amstetten. — Ob 7. na 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabao, Dunaj, čez Selztbal v .Solnograd, Inomost, 6ez A niste 11 en na Doaaj. — Ob 11. uii 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selztbal, Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, tez Selztbal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli cb jeseni, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo, Pariz, fies Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz I. in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. (Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Eoćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m nopoladne, ob 6. uri 65 m zvečer. Prihod v Ljnbijali juž. kol. Proga ls Trbiža. Ob 3. uri 25 m sjatcaj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Franzens-festa, Solnograda, Linca, Steyra, Aosseea, Ljabna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozovi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovib varov, Heba, Mariji i.ib varov, Plzna, Prage, fdirektni vozovi I. in 11. razreda), Budejevic, tioinograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Cotiha, Bregeaca, Inomosta Zeli* ob jezeru, Leud-Oasteina, Ljabna, Celovca, Št. Mo borja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljabna, Seizthalii, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzeosteste. Pontabla — Ob d. uri 51 m zvečer osobni vlak s Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga is Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob b. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod is Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešaui vlaki: Ob 7. uri 2« m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 'i5 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. koi. Iz Kamnika Mešaci vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru (1) Izjava. (191247) Razglas. Podpisana volilna komisija je bila z ukazom c. kr. deželne vlade z dne 28. ja-nuvarja 1902 št. 1656 po določbah §. 8. zakona z dne 29. junija 1868 drž. zak. št. 85 in §. 7. volilnega reda trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani postavljena, da priredi in izvrši volitve. Sestavila je volilske imenike za trgovski in obrtni odsek in sicer po treh volilnih kategorijah teh odsekov. Imeniki bodo od 20. februvarja do vštetega 5. marca 1902 za vlaganje ugovorov, ako bi jih kaj bilo, v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih javno razpoloženi. Pri le teh uradih je tudi volilni red na vpogled. Ugovori zoper volilske imenike se smejo v omenjenem roku za Ljubljano pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih ustmeno ali pismeno prijaviti, amejo se pa tudi vložiti naposredno pri volilni komisiji v Ljubljani. Na ugovore po roku vložene se ne bo oziralo. Po roku za ugovore bodo imenovani uradi volilske imenike vrnili volilni komisiji, ki bo razsodila končnoveljavno (§. 7 odstavek 7 vol. reda) o ugovorih in razsodilo naznanila ugovarjalcem. Volilci, ki imajo volilno pravico v več volilnih kategorijah, so vpisani v volilskem imeniku tiste kategorije, v kateri plačujejo višji davek. Izjavo v smislu §. 4., 1. odstavek je meri reklamacijskim rokom vložiti pri volilni komisiji. Na podstavi veljavno popravljenih volilskih imenikov bo izdala volilna komisija izkaznice in glasovnice za volitev ter jih bo razposlala volilcem z razpisom volitve. Popravke naslovov smejo volici vložiti pri podpisani volilni komisiji (pisarna trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani). Glede zlorabe davčnih podatkov, obseženih v volilskih Imenikih, se opozarja na kazenske določbe §. 246. zakona z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. st 220 v neposrednih personalnih davkih. V Ljubljani, dne 15. februvarja 1902. (435-1) C. kr. volilna komisija za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Knezovi hiši, na Marije Terezije cesti št. obrestuje hranilne vloge po 4f|*°|0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama sa vložnike plačuje. Uradne ure: razun nedelj in praznikov vsak dan od 8.—12. nre dopoludne. (304—6) Postnega hranilnlcnega urada itev. 828.406. Telefon štev. 57. Podpisani Janko Babnik, trg' ski potovalec v Ljubljani, pripovedo\ 1 sem v Ratečah pri Kranjskigori, di tvrdka Ivan Jax in sin v Ljubljan prodaja stare šivalne stroje za nove ir šivalne stroje, ki niso sestavljeni pc Singerjevem sistemu, kot po tem si stemu sestavljene. (434 Ker sem se prepričal o nevzdrž-ljivosti teh trditev, preklicu jem svoje zgoraj navedene, tvrdko Ivan Jax in sin žaleče trditve v popolnem obsegu, ker ne odgovarjajo dejstvom. V Ljubljani, 27. januvarja 1902. Janko Babnik potovalec tvrdke Singer Co. v Ljubljai Bičevnike najboljše kakovosti in jako po ceni izdeluje tvrdka (437—1) izdelovatelj bičevnikov v Metviovicah pri Mistku na Moravskem. Ilustrovani ceniki gratis in franko. C. kr. konc. pisarna za promet posestev Iv. Nep. Plautz v Ljubljani, Rimska cesta št. 24. Vsakovrstna posestva za nakup in prodajo so vedno pred-zaznamovana. Naročila se izvršujejo najkulantnejše. 432-1) Pohištvo iz Zagreba! Najceneje se dobiva razno domače pohištvo v največjem skladišču F. Kohn, Zagreb Ilica št. 42. Nezaslišano po ceni ! ! Velika prihranitev pri nakupovanju. Obširni cenik, v katerem je črez 500 slik, se dobiva za 1 krono, katera se vrne, ako si dotičnik kaj kupi. (383—3' Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ura In eksportna hiša zlatnln VIomI (BrUx) (eiko. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 3 7& Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1'20 Nikelnasti budilec.......... „ 196 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoč priznalnih pisem. (2768—19) pr«f /luofroroni katalog zaslon/ in portmin* jnromtn. Lepo polt doseže in razne napake odstrani v kratkem času, kdor porabi popolnoma neškodni, z nagrado odlikovani »pariški touise-Crem* nezmotljivo sredstvo zoper pege. Cena dveh škatljic 4 K. Po pošti se pošilja previdno, tudi z navodilom, ne da bi se vsebina izdala. J. Vojtech č. 583. (220-10 Praga, Kralj. Vinogradi, Češko. Išče se izvežbani strugar (DreherJ za železo in kovino. Starost ne čez 34 let. Tedenska plača 20 kron. Rodom Kranjci imajo prednost. Zeli se, da se osebno predstavi. Več se poizve v (421-2) c. kr. glavni tobačni tovarni v Ljubljani. Izdajatelj in odgovorni urednik: An te* Beg. Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«. C:+C 4775 71 15