Vinogradno kolje cepano, žagaco in okrofjlo, kakor vsake debelostl rezan les prodaja tvrdka Gnilšek, MariboT, Razlagova ulica 25. Dobijo se tudi lepi krajnlki, bcrovi in mecesnovi š.uki. Gbčnti zbor Zadrnžne zveze v Ljubljani. V sredo, 6. maja, je bil v Ljubljani občni zbor Zadružne zveze. Vodil ga pie njen načelnik, minister v pokoju, g. dr. Anton Korošec, ki je v svojem govoru podal kratek oris delovanja te naše velevažne organizacije. Z ozirom na sedanje gosipodarske prilike je poudarjal, da živimo v težki «rosT»odarski krizi, ki bo kmalu podobna onim časom, ko so se rodile prve zadruge ter priskočile na pomoč našemu kmetu, djlavcu in obrtniku. Iz teh vzrokov raste število mlekarskih, vinarskih in sadjarskih zadrug, ki se morajo pečati s trgovinskim udejstvovanjem. Naloga našega zadružništva v bližnji bodočnosti bo, pokazati kmetu, kje se nahajajo trgi, kijer bo mogel prodati svoje pridelke. Iz poročila načelstva, ki ga je podal ravnatelj Franc Gabrovšek, je razvid,110, da se je število članic zvišalo od 578 na 611, od teh je 327 kreditnih zadrug. Denarni promet je od preteklega leta zrastel za 200 milijonov Din. Manj razveseljiva je gosT>odarska slika preteklega leta, če se nrimerja stanje naložb in kreditov. Naložbe so narastle od 180 do 199 milijonov Din, torej za 10.69%, dočim &o za prejšnje leto narasle za 24.12%. To je dokaz, kako silno je naše kmetsko gosuodarstvo zadela gospodarska kriza. Na drugi strani so se dvigali krediti, in sicer od 57.3 imlijonov Din na 74.9 milijonov Načelstveno poročilo poudarja potrebo discipline in opozarja, da bo gospodarski zastoj, v katerem živimo, prinesel s seboj še druge posledice, to je znižanje obrestne mere za vloge in tudi za ta.kozvane vezane vloge. Treba bo računiti s tem, da se bodo morale zadruge zadovoljiti s čim manjšim dobičkom. Par besed slovenjegraškim kmetovalcem v uvaževai_jel V najkrajšem času prispe semkaj nad 23 vagonov cementa po polovični ceni (po 28 Din za dvŁ vreči!) za napravo tlakovanj, gnojničnih jam in gnojišč. Že v zadnjem »Gaspodarju« je neimenovani pisec povdaril, da sta les in živinoreja najvažnejša dohodka našega okraja. Glcde prodaje lesa je kriza brezupna in se tostvarno ne da nič pomagati; tudi glede živine &o cene padle, vendar so izgledi glede živinoreje vseeno znatno boljši, kakor glede lesne trgovine. Mnogo dobre živine pa redimo lahko le, če imamo veliko dobre krme. Pridelovanje te nam omogoči le gnojnica, ki je boljša in cenejša, kot vsa umetna gnojila skupaj. Za zbiranje te dragocene in cene tekočine p-a so neobbodno potrebne primerne gnojnične jame. Vsled gospodarske' krize, ker so upi, da bodo cene le-sa na spomlad boljše, varali, so mnogi lanski prosilci začeli odpovedovati cement po polovičai ceni. Za napravo zidu ali za popravila S-anovanj itd. bi marsikdo vzel cement, toda za napravo gnojišč in gnojničnih jam se mnogim kme tovalcem vsled gospodarske krize zdi škcda investirati denar. Tem kmetovalcem polaga.m na srce, da je v današnjern težkem času cdino investicija za zbiranje gnojnice dobičkanosna, dočim se nat>rava kakih velikih modernih gospodarskih stavb trenutno ne aplača in ne obrestuje. Iz tega razloga priporočam kmetovalcem, da v svojem interesu niks.kor ne odklanjajo cementa za gnojišča in gnojnične jame. V pLaiiinskih krajih Avstrije, posebno v tirolskih hribih je danes kriza mnogo hujša, kakor pri nas. Tam tudi štedijo na vse mogoče načine ljudje z denarjem. In da zboljšajo dobickanosnost planinskib kmetij, delajo ljudje gnojnične jame iz lesa, ki so pocenl in se prav dobro obnesejo. Take jame so sicer manj trpežne, vendar zelo poceni, in grem enemu ali drugemu zan.iman-' cu s tostvarnimi načrti rad na roke. —i Wernig Fr. Poizkusi z umetnimi gnojili v dravograjskem okiaju. Na pobudo kmet. referenta na Prevaljab se vrši v tekočem letu v dravograjskem okraju več preizkusov z umetnimi gnojili na kmetij« skih kulturah, n. pr. krompirju, pesi, zelju, ovsu in na travnikih. Poizkuse nadzoruje kmetijski referent. Umetna gnojila za poizkuse je dal Agrikulturno-kemični zavod v Zagrebu, odnosno g. raznatelj Pučnik, brezplačno kmetovalcem na razipolago. Ker so ti poizkusi velikega gospodarskega pomena, se bo započeta akcija sporazumno z g. ravnateljem Agrikulturno-kemičnega urada po vsem okraju tudi pozneje nadaljevala. Poizkusi imajo namen po kazati praiktično, kako si lahko umen gospodar zviša svoje, dosedaj pičle pridelke s pomočjo uporabo umetnih gno- jil. Ormož. Ljudska hranilnica in posojilnicaj^ imela dne 2. majnika svoj 54. redni letni občni zbor. Iz poročila načelstva posnemamO| da je zavod v preteklem letu zopet lepo na^ predoval. Bilanca za leto 1930 izkazuje čez 1 milijon Din večji promet napram bilaiici leto 1929. Posebno so se zvišala posojila, za čez Yi milijona Din, dočim je bil dotok hranilnib vlog mnogo manjši kat prejšnja leta. To dej-, stvo nazorno kaže rasto.o gospodarsko krizo, v kateri se nahaja naš kmet, obrtnik jn delavec. Zavod je, zavedajoč se svojega namena, pomagal s posojili gori navedenim stanovom kolikor je le mogel, po najnižji mogoči obrestni meri ter je delal le z \Yi% razliko. Želeti bi bilo le, da bi tudi tisti maloštevilni, ki sq danes še v stanu nalagati denar, to vpoštevali ter z vlaganjem svojih prihrankov podprli zavod pri njegovem človekoljubnem delovanju. Ormož. 33. redni letni občni zbor Kletarske^ ga društva v Ormožu §e je vršil dne 2. maja 9 mali dvarani lastne gostilne. Izvoljen je bil ropet prejšnji odbor z eno lzpremembo. Na občnem zboru se je razpravljalo tudi o nadaljnem delovanju zadruge. Sklenilo se je, da se bo pričelo v tekočem letu tudi z nakupovanjem sadja ter so se v tem smislu izpopolnila pravila. Tudi glede vinske kupčije so se v zadnjem času storili važni koraki. Navzoči člani so z odobravanjem vzeli na znanje, da je zadruga pričela s tipiziranjem naših sloveCih vin, ker so taka tipdzirana vina mnogo bolj iskana ter se vedno lažje spravijo na trg. Obiskovalci ravnokar zaključene I. banovinBke vdnske razstave v Mariboru so že imeli priliko, poskušati tip ljutomersko-ormoškega vina Kletarskega društva. Čebelarji pozor! Čebelarska podružnica za Cel.je in okolico priredi v nedeljo, dne 17. t. m., Db 3. uri popoldne poučno predavanje pri čebelnjaku gospada Rebova v Košniei pri Celju. Čebelarji in ljubitelji čebelice se vljudno va_bijo. Mrlza winngra^nišfva. Dapis iz Slovenskih goric. Vino ne gre nikamor, ne v domači državi, ne 'čez mejo. Ali.morda ni pomoči? Mislimo, da je! Pa žal, premalo razumevanja. Trošarina na vino je še zmiraj previsoka. Država je sicer nekoliko popustila, banovina in občine pa ne. Ali naj res vino maši glavne vrzeli v blagajni? Gostilničarjera naj se da ugodnost, da plačajo trošarino in sedaj tudi prometni davek šele tedaj, ko je sod prazen, ki je na točenju. Državna premija naj bi se pripoznala vsakemu izvozniku že pri 6 hl vina, dosedanja uredba daje le ugodnositi in bogati vinske veletrgovce. Sosedna Avstrija pa naj premisli, da s svojo visoko uvozno carino sicer ščiti ?voje vinogradništvo, a ubija pri tem svojo industrijo, kajti če je sosed reven, bode le malo ali nič kupoval. Splošno bodo države z visokimi uvoznimi carinami druga drugo gospodarsko ubile, nevarnemu boljševizmu pa pripravljajo prav ugodna tla. Če za vino ne bo odjemalcev, se pač brez trošarine navsezadnje doma pojpije, dohodkov ne bo, davki se ne bodo mogli plačevati, vinogradnik se bo zadolževal in naposled izginil z lastne grude. Mnogo pa je vinogradov, ki niso za kako drugo kulturo. Vinogradniki kličejo ob 12. uri: Razumevajte nas! Ąpraiaii|i in oagovori. P. P. v G, Ali se smem pismeno obmiiti na Nj. Velič. kralja z neko prošnjo? Ali ne bom kaznovan? O d g o v o r : Prošnjo seveda lahko pošljete. Pisati pač ne smete kaj iakega, da bi zabavljali ali krivi'rn.o kritizirali. Dandanes se sme vsak' obrniti na kralja s prošnjo, ker ni posrednikov med kraljem in narodom. F. Št. v Č. Ko se bodo občine združile, bi rad postal občinski policaj. Kam naj -vložim prošnjo? 0 d g o v o r : Počakajte, da bomo videli, kako bo s tole združitvijo občin. Tedaj baste prosili na novega župana. — Zaradi dote in svinjske srbečice pa nimamo vašega pisma, zato nismo zamogli odgovoriti. J. J. v R. Lani sem kupil lesa, napravil 3000 Din izgube in takoj odjavil obrt v prvi polovici leta. Sedaj pa moram plačati davek, je to prav? O d g o v o r : Ni prav! Vi ste dolžni platati samo polovico davka, ker ste obrt za drugo polovico pravilno odjavili in je odjava veljavna, če tudi pri gremiju niste odpovedali. Poglejte. zato, če je davčni predpis za celo leto ali le za pol. Da ste pri obrti imeli izgubo, bi morali takoj lani tudi prijaviti, vsaj olajševalno bi bilo. A. St. v M. Nimam pijače, bi dal zma za vino, ali pač smem brez trošarine vino peljati domov? O dg ov o r: Ne. Vi ste vino kupili, plačali namesito z denarjem, z zrnjem. Trošarino žal morate plačati. E. F. v B. Kako to, da plačujem več davka, kot moj tovariš, ki ima več delavskih moči v svoji obrti kot jaz? Odgovor: Davek vam ocenl davčna komisija. Pojdite na svojo davkarijo in dajte na zapisnik 'pet Din), koliko več plačate, če tudi imate manjšo obrt. F. S. v L. Dva izvirka sta. Obeti se poslužujeva s sosedom. Rad bi enega speljal v svoj hlev. Ali smem? - -__--c__-S__-» O d g o v o r : Ako je izvirek na vaši zemlji, ga smete speljati v hlev, posebno še, ako drugi sosedu zadostuje. M. G. v Sp. R. Sem pri bolniški blagajni zavarovana. Ali mi mora zdravnik na njen račun zo-be popraviiti ? O d g o v o r : Da. Toda res le papravi.i, vi pa svojih želj morda ne boste v celoti mogli uveljaviti. K. J. v G. Posodil sem očetu, sin je prevzel posestvo, oče nima nič, ali mora sin plačati? O d go v o r: Če je posojilo vknjiženo, tedaj mora plačati, če je posojilo dano kar očetu na roko, je dolžen plačati samo oče. Ako je sin posestvo prevzel, je oče gotovo nekaj za to dobil. Ali vi morete priti do vašega denarja samo potom sodnije. I. Št. v Er. Ali morem prijaviti obrlt samo za en del leta, ko imam čas delati? O d g o v o r : Smete takoj prvič že prijaviti, da boste delali le v gotovih mesecih. Ali pa napravite tako, da obrt prijavite, nato zopet odjavite, kar vas pa stane. Bolje bo prvo. H. Ž. v B. Prevžitek sem izplačal. Ali sem dolžen odtega plačati prisitojbino? Potrdila tudi nimainnobenega. 0 dg o v or: Mati naj da pobotnico, podpisano na sodniji ali pred notarjem, da nima ničesar več terjati na račun prevžitka, pa je stvar v pol-: nem redu. P. K. v M. Ali lahko svojo polovico posestva prepišem že sedaj na otroke? 0 dgo v or: Lahko. Pojdite k sodišču ali če sami ne rnate napraviti vloge, pa k notarju, pa Be bo to zgodilo. Svetujemo pa vsejedno, da si užitek te polovice izgovorite do svoje smrti. M. L. v Sr. Kako naj napišem pismo za upravo lista, če hočem izvedeti naslov za kak inserat? 0 dg-o vor : Napišite naslov uprave lista, od katerega hočete naslov izvedeti, poglejte pri inseratu žtevilko in tisto tudi vpišite, priložite znamke sa odgovor, pa ga boste dobili. Z. F. v K. Čez sosedov rtravnik imamo pravico voziti. Sedaj pa je skopal velik jarek, da ni mogoče voziti. Kdo je dolžen ta jaa-ek premostiti? Odgovor: Ako je cesta ali stalna pot, po kateri vozite, tedaj ne sme sosed preko nje pustiti odprtega Jarka. Če voziite, kakor pač pride, morate pa Bami tudi sodelovati. Sicer pa bosta s pametno moško besedo Ito že uredila. E. J. v Š. Invalid sem, star nad 50 let, ali moram delati kuluk? Odgovor: Da! Je pač taka postava. Irfiate pose&tvo. Lahko se odkupite, ali zakon tako predpisuje.