toaoa '""»m spomnite se slovenskih beguncev s kakim darom i AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 26, 1946 LETO XLVIII—VOL. XLVID tonska zbornica tyrejela obvezno iasko službo ,0 V ft J, i>< Gornja slika, ki je bila poslana iz Jugoslavije potom radija, nam predstavlja četniškega vodjo generala Dražo Mihajloviča, ki se zagovarja pred jugoslovanskim sodiščem, obtožen izdajstva in kolaboracije z Nemci v pretekli vojni. Spored Baragovega katoliškega dne V SOBOTO 29. junija: Po sveti maši v cerkvi sv. Vida ob 9. uri se začne zborovanje Lige slovenskih katoliških Amerikancev v šoli sv. Vida (Glass Ave.) Zborovanje se nadaljuje tudi popoldne. V NEDELJO 30. junija: Ob 10. uri slovesna sv. maša v cerkvi sv. Vida (Rev. Frank Scheringer, predsednik Baragove zveze). Govorita Msgr. Joseph Zryd iz Marquette-a (angleško) in Rev. Matija Butala iz Jolieta (slovensko). Ob 1:30 zbiranje za sprevod na Glass Ave. Ob 2. uri odhod po St. Clair na zborovališče v kulturnem vrtu. Ob 3. uri otvoritev: Angleška himna (Mrs. Agnes Žagar), prisega zastavi, pevci zbora "Ilirija," uvodna beseda predsednika pripravljavnega odbora Mr. Antona Grdine. Predsedstvo prevzame mestni zastopnik Mr. Edward J. Kovačič, pozdravi. GOVORI: Dr. Ciril šircelj OFM, tajnik Baragove zveze. Rev. Frank Scheringer, predsednik Baragove zveze (angl.) Mr. Joseph Zalar, glavnj tajnik KSKJ. Mr. John Dečman, predsednik porotnega odbora KSKJ. Mrs. Mary Hočevar, članica glavnega odbora KSKJ. Zaključna beseda. Ob 6. uri slavnostna večerja v prizdku Slov. Nar. Doma, s pestrim programom. * # * NAVODILA Na sejo Lige slovenskih katoliških Amerikancev vabimo vse, ki se zanimajo za slovensko kulturno življenje v'Ameriki. Pridi-1 te v obilnem številu. Vse, ki hočejo prisostvovati slavnostni večerji vabimo, da se Tri ameriške bojne ladje v Trstu Hočete $10,000 za vaš [Byrnes je imel zopet zaseben razgovor z Molotovom, kar daje upanje ministrom, da bodo na kak način prišli do sporazuma. stari a|vto Brez šale, če\je 1040 aH 1041 izdelka, lahko dobite 10,000 zanj. Pa gredo cene še vedno gor in drugi teden boste morda dobili za vaš avto že $12,000. Edina zapreka je morda ta, da morate peljati vaš avto v Šanghaj na Kita jsko, kjer plačujejo take cene zanje. Za nov avto dobite pa kolikor vprašate. Nek vladni kitajski uradnik je plačal nekemu A merikancu za čisto nov Ford $20,000 in to v ameriških bankovcih. Zato pa pse pošilja t je stare in nove •avtomobile, kjer nihče ne kontrolira cen. Danes je videti v šanghaju več avtov izdelka 1046, kot pa v S(tn Franciscu. V NEDELJ030T JUNIJA BO VRŽENA ATOMSKA BOMBA Ako bo šlo po načrtih bo na 1. julija nekako o 9. zjutraj vržena atomska bomba na ladje pri otoku Bikini. Tam bo to na 1. julija ob 9 dopoldne, v Zed. državah bo pa to v nedeljo 30. junija ob 5 popoldne po vzhodnem standard času. Ta načrt lahko spremeni vreme. Vojaške in mornariške oblasti pravijo, da bodo čakale, če potreba, tudi 3 tedne za pravo vreme in druge okoliščine, ki so potrebne pri tem zgodovinskem poskusu atomske sile na ladje. -o-- Welles trdi, da je v Španiji trenje med Anglijo in Rusijo Washington. — Sumner Welles, bivši pomožni državni tajnik ,ie opisal gonjo proti Španiji sledeče : Debata pri varnostnem koncilu združenih narodov glede Španije je samo boj med Sovjetsko T iul I a A n/«-U in \ t troXinm v\nmn Washington. — Zed. države so poslale tri bojne ladje v Trst, eno križarko in dva rušilca. To je vse, kar imajo Zed. države mornariške sile v Sredozemlju. V mornariškem oddelku to razlagajo z izgovorom, da je bilo to potrebno v podporo zasedbeni armadi. V diplomatskih krogih si pa to razlagajo tako, da je danes Trst točka, kjer lahko vsak čas razpoči mednarodna bomba. Vladni uradniki so dobili zadnje dneve več poročil, da bodo morda Jugoslovani zasedli Trst, čepi-av je v območju zasedbenih armad Anglije in Amerike. Več poročil je prejela ameriška vlada, ki trdijo o premikanju jugoslovanskih čet na jugoslovanski strani Morganove črte. Jugoslovansko iSasopisje je zadnji teden pisalo o aktivnosti zaveznikov v okolici Trsta, kar1 si nekateri predstavljajo kot predigro Jugoslavije za napad na Trst. Ko je prišla v javnost vest, da je bila poslana ameriška kri-žarka Fargo z Malte v Trst, do-čim sta že tam od prej dva rušilca, je pomožni državni tajnik Acheson izjavil napram časnikarjem : "Rusija je zavrnila vse ameriške proteste radi kršitve dogovorov v Potsdamu, to kar se tiče cenzure v Romuniji in drugih." pravočasno oglase za vstopnice. Opozarjamo, da bo pri m po večerji prijeten program. Nastopijo pevci pod vodstvom Mr. Zor-mana. Med drugim tudi duet: Mrs. Mary Mauer in Mr. Frank Snyder. V soboto bo seja Lige dopoldne in popoldne. Vmes bo kosilo za vse, ki se prijavijo. Prosimo, da se udeleženci, ki hočejo biti pri tem kosilu pravočasno oglase. Vsa pojasnila daje predsednik odbora Mr. Anton Grbina in tajnica Mrs. Mary Hočevar, 21241, Miller Ave., Cleveland, Tel. IV 0728. Unijo in Anglijo, v večjem pomenu pa je boj med Sovjetsko Unijo in zapadnim svetom. Ako bo Francova vlada vržena, bo naj-brže sledila civilna vojna in komunisti bodo dobili kontrolo. Ako se pa to zgodi, je trdil Welles, bo odrezana zveza Anglije z Sueškim preskopom in z vojaškimi postojankami v Sredozemlju. S tem bi se pa tudi ojačil vpliv komunistov v Franciji, Italiji in Severni Afriki. Zato Welles opozarja varnostni koncil združenih narodov, naj bo na pažnji in da naj vseh 51 držav o tem odločuje pri zase^a- Pariz. — Včeraj je imel ame-j riški državni tajnik Byrnes zopet zaseben razgovor z ruskim komisarjem Molotovom. Nato je Byrnes govoril z angleškim zunanjim ministrom Bevinom, potem pa še s francoskim ministrom Bidaultom. To daje upanje, da se bodo ministri končno morda le sporazumeli glede Trsta, ki je danes na konferenci ministrov glavna sporna točka. Byrnes je v enem tednu že trikrat govoril zasebno z Molotovom ter je o svojih uspehih povedal angleškemu in francoskemu ministru. Ministri so dobili vesti o nemirih na italijansko-jugoslo-vanski meji in tudi sporočilo iz Washingtona, da je mornariško poveljstvo! ukazalo trem bojnim ladjam v Trst. V Rimu se je zbrala k zasedanju nova narodna skupščina, ki je skoro ponorela veselja, ko se ji je zagotovilo, da Italiji ne bo treba odstopiti Trsta Jugoslaviji. PIVO JE ZA EN CENT DRAŽJE PRI STEKLENICI Washington. — OPA naznanja, da je cena pivu 1 cent višja za vsako steklenico, ki drži 12 unč. Za pivo v sodih je cena nespremenjena. Torej OPA garantira ceno, ne garantira pa žejnim ljudem, da bodo pivo tudi dobili. -o-- Ohijski farmarji so na stavki zaradi OPA Plymouth, O. — Zveza farmarjev v tem kraju, ki šteje ba-i je 17,000 članov, naznanja, da so ; šli člani na stavko v protest pro-,ti OPA in raznim vladnim ukrepom za poljedelce. Zveza naznanja, da so poleg članov obljubili še drugi, da bodo sodelovali i" da ne bodo prodajali ne živine, ne mleka in ne poljskih pridelkov. Zveza zahteva od kongresa, da takoj popolnoma odpravi OPA in da naj bodo cene poljskim pridelkom računane na podlagi stroškov proizvodnje. -o- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Zadušnica— V četrtek ob 7:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Mrs. Mary Star iz Ashtabula, O. Strica išče— Begunka iz Avstrije bi rada zvedela za naslov svojega strica Johna Skedel, doma iz Novega mesta. Njena mati ji je umrla pred 12 leti, očeta so ji ubili partizani, posestvo zaplenili, njo in sestro pa izgnali. Doma je iz Vrha pri Novem mestu. Omenjeni John Skedel naj piše za več infromacij na naslov: Mr. Frank Grebene, 81 McKelvie Ave., Kirkland Lake, Ontario, Canada. Pozdravi iz Colo.— Clevelandčan John Brodnik pozdravlja prijatelje in znance. Nahaja se na obisku v Pueblo, Colorado. Tretja obletnica— V četrtek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Frank Suhadolni-ka Sr. v spomin 3. obletnice njegove smrti. Na obisk v Chicago— Mr. August Kristančič iz 3408 W. 63. St. je odšel za dva tedna na obisk v Chicago. Tem bo obiskal tudi Swift Co. Želimo mu mnogo zabave ob Mi-chiganskem jezeru. Druga obletnica— V četrtek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega vojaka Roberta C. Leveč v spomin 2. obletnice njegove smrti. . Nov grob— Danes zjutraj je umrla Mrs. Mary Leskovec, 706 E. 155. St. Pogreb oskrbuje August F. Svetek. Več o tem poročamo ,1 utri. -o- Noče povedati, kje ima denar Indianapolis. — Sterling Perry, star 54 let, podpredsednik National City banke v Evans-ville, Ind. je priznal, da je po-neveril bančnega denarja v vsoti $143,000, toda na sodniji ni hotel povedati, kam je dal denar. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došlo preko Trsta) VSE ZADRUŽNIŠTVO je se- lektivizacijo gospodarstva po či- Ognjegasni načelnik Granger pripoveduje o slučaju, ki se je pripetil leta 1914 na Euclid Ave. V kleti nekega hotela je začelo goreti. Ker so uslužbenci misli-ii,' da bodo lahko sami pogasili, niso poklicali požarne brambe. Šele, ko so uvideli, da ognju niso kos, je nekdo poklical ognjegas-ce. Ko so ti prihiteli, je bil že ves hotel v ognju. Ako bi bili poklicali požarno brambo o pravem času, bi bili z lahkoto udušili ogenj še v kleti. _ Angležem gre slaba s hrano London. — Položaj prehrane v Angliji je danes slabši kot je bil v najbolj črnih dnevih vojne. Vedno bolj primanjkuje mesa, mleka in jajec. Stalin je ukaazl novo disciplino v armadi Moskva. — Maršal Stalin je ukazal nove odredbe glede discipline v armadi, mornarici in zračni sili. Zlasti se bo zahtvea-lo od vojakov, da bodo svoje višje pozdravljali. -o——— daj pod neposredno kontrolo države. Nekdanjega svobodnega zadružništva ni več. Vse je koncentrirano v "Inicijativnem za-družnoni o d b o r:u Slovenije" (IZOS). Predsednik tega je komunist Matevž Karmelj. Se-j dež ima v nekdanji Zadružno-gospodarski banki. To banko likvidirajo kot zgoraj omenjeno Na njenem mestu bo delala "Zadružna in kmetijska banka" iz Belgrada. Tako se v Sloveniji utrjuje znova belgrajski centralizem rta gospodarskem polju. Proti čemur so se Slovenci borili pet in dvajset let, to komunisti znova vpeljavajo. Slovenija Papež Pij je sprejel Myron Taylorja London. — Vatikanski radio je včeraj poročal, da je papež ..... Pij sprejel v zasebni avdijencij Vse zadružništvo je postala Myron Taylorja, osebnega odpo- maska, ki naj pokrije oziroma slanca predsednika Trumana. omogoči pravo in popolno ko- stih komunističnih idealih. Vse zadruge kakor tudi njih poslovalnice so dobile komisarje. Vse v imenu nove demokracije in svobode po ruskem vzorcu. SLOVENSKE ŠOLE NA KOROŠKEM. — Angleška zavezniška uprava na Koroškem hoče popraviti nekatere stare krivice, ki so jih delali nemški Avstrij ci koroškim Slovencem. Tako so začeli z reformo šol v tem smislu, da so uvedli zopet slovenski pouk v mnogih šolah. Sedaj se poučuje slovenščina že v 77 šolah. Vseh šol, v katerih naj bi se slovenščina poučevala pa je 82. Težave so z učiteljstvom, ki bo spet izročena izrabi Belgra- ga je bilo premalo za pouk slo- da. venscine. Slovenščino poučujejo tudi na meščanskih šolah. Slovenšči- (Dalje na a. Ruska propaganda se je zdaj obrnila proti Zed. državam Washington. — Ruska propaganda, ki je bila dozdaj obrnjena proti Angliji, je spremenila taktiko in je z vso silo začela napadati Zed. države. To je najnovejši s o v j e t s k i diplomatski manever, trdijo ameriški vladni uradniki. Diplomati radi tega sodijo, da jt Stalin popolnoma spremenil svoj način diplomacije. Dočim je poprej delal kot da z Anglijo ne more priti nikamor in da bo reševal vse probleme z Zed. državami, je začel zdaj z drugo taktiko. To se sodi iz pisanja ruskega časopisja v soboto, ki je trdilo, da je namen Zed. držav "streti" delavske sloje in da hočejo izsiliti "ameriški mir." V diplomatskih krogih razumejo ta preobrat v Moskvi na tak način, da Sovjeti ne vidijo radi, ker so Zed. države prevzele vodilno vlogo po vsem svetu, kjer je zainteresirana tudi Moskva. -o-- Groceristi zahtevajo opravo OPA Chicago. — Narodna zveza groceristov je urgirala kongres, naj na vsak način zahteva od OPA, da izpusti iz rok kontrolo nad mesom in mlekarskimi izdelki. Program v kulturnem vrtu bo v nedeljo 30. junija ob treh popoldne J^ali pa ne bodo 18 let Ni, niti družinskih Bluestone, ki je gradil ' Massilonu in Cantonu, je Wvan od vladnega urada ^ilizacijo v globo $15,000, j6 dvojim delavcem več pla-[ kot pa dovoli vlada. Te I^ ne bo plačal, ampak te >lle sme računati pri davkih *tek. Jtanik je priznal, da je res • delavce več, kot je pa Vna lestvica, ampak rekel jda je to plačeval samo ta-*! so vršili delo res več kot '^en delavec. J|"av je plačeval dobre plače, deavcev dobil toliko več je kljub temu hiše lah-!,leje prodajal, kot pa je '^stavila ceno zanie- ^ ni prav, ker je delav-^eveč plačeval, pa ji tudi *v. ker je hiše prepoceni tel. ge bi delavcem premagal in hiše predrago pro-''^i bil pa zopet v kaši. cene kolesom za *rUke so že vidne J^ington. — Trgovci s *astimi kolesi za truke se Vjo, kdo jih bo prodajal Vzrok je, ker imajo teh več, kot so pa zahteve. /'a potniške avte pa še ved-j'^anjkuje, toda v 2 tednih 11 Že lahko vsak dobi. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 26, 1946 "AMERIŠKA DOMOVINA" american home SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMBS DEBEVEC, Editor) (117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland in Kanado po pošti za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko Četrt leta $2.50; za Cleveland in Kanado po poŠti četrt leta $2.75. Za Cleveland in okolico po raznaialcih: celo leto $7.00, pol leta $4.00, istrt leta $2.50. _Poaamema -itevllka stane 5 centov._______ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. S. $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mall $4.50 lor 6 months, a. S. $2.50 for 3 months. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4 00 for 6 months. $2.50 for 3 months. Single copies 6 cents each. Entered as second-claas matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879._________ (HE) No. 125 Wed. June 26, 1946 Angleška politika v Jugoslaviji Pred drugo svetovno vojno v Ameriki sploh nismo slišali o kakem srbskem častniku, Draži Mihajloviču. In vendar ga je politika napravila za najbolj legendarno osebo na Balkanu in daleč izven njega. Največ ima za to kredita angleška politika, ki zna napraviti iz komarja slona, pa tudi obratno, kakor je bolje za Angleže. V državniških krogih pravijo takim saltomortalom — diplomacija. Taki, ki so poznali Mihajloviča pred vojno, najsi bo kot jugoslovanskega vojaškega atašeja na Bolgarskem, ali pozneje kot vodjo četnikov pravijo, da je Mihajlovič osebno pogumen in pošten. Kot kak vojaški strateg da je pa brez posebnih odličnosti, v resnioi pravi tip srbskega oficirja z omejenim obzorjem. Ko se je leta 1941 umaknil v gore, da vodi četnike proti Nemcem, ga je postavila vladna propaganda, podprta na celi črti od angleške in ameriške vlade, kot legendarnega junaka v ospredje. Na vsem svetu mu ni bilo podobnega ali enakega. Naenkrat je pa zavela v angleški politiki nova sapa. Pojavil se je nov heroj v osebi maršala Tita, ki ga je Balkanu odnosno Jugoslaviji posodila Moskva. Ker pa na enem terenu ne moreta bleščati dva junaka v enakem siju, je bilo treba enega zatemniti, spraviti v kot, da bo drugi toliko bolj svetal in bleščeč. Angleška politika si je zopet izbrala za to diplomatsko potezo novega junaka — Mihajloviča. Zopet je postal Mihajlovič legendarna oseba, ampak zdaj ne več kot junak, ne več kot največji heroj na svetu, ampak kot simbol reakcije, nazadnjaštva. Angleži so ga začeli predstavljati kot največjega sovražnika jugoslovanskih narodov. Zdaj, te dni je pa Draža Mihajlovič zaslovel v tretje. Prvič je bil simbolj junaštva in vodilna sila odpora proti na-cijem, drugič kot največji sovražnik svobodne Jugoslavije in zdaj je na zatožni klopi kot največji mučenik-svetnik' srbskega naroda. Titova vlada je s svojo propagando sama poskrbela, da zre srbski narod na Mihajloviča kot na svojega mučenika in svetnika, največjega vseh časov. Takoj zatem, ko so Titovi ljudje od tajne policije s pomočjo iztiaje vjeli Mihajloviča, je prinašalo komunistično jugoslovansko časopisje njegovo sliko, ki je zelo sličila Kristusu, ko je stal pred Pilatom. Poročila iz Belgrada trdijo, da je bila neka Slovenka, ki služi v ameriškem poslaništvu v Beogradu, ko je videla tisto Mihajlovičevo sliko v Politi- * ki, tako prevzeta ginjenosti, da tisti večer ni mogla niti stre- • či pri mizi. Ali je jugoslovansko Titovo časopisje nalašč priredilo tako sliko, ni znano. Fakt pa je, da slika ne pride več v javnost. Toda slika se je že vtisnila globoko v srce srbskemu narodu in bo najbrže napravila še marsikatero grenko uro Titu in njegovim pajdašem, ki bodo imeli opravka z narodom, dočim bo angleška politika, ki se danes menda kesa svojih vratolomnih skokov (vsaj Churchill je tako izjavil), brez vsake rdečice na obrazu izbrala kakega no-vega junaka, če bo le hotel igrati v njeno roko. Totalen preobrat na trgu Ako pogledamo krog sebe in vidimo, kako naša vlada preganja kupčevalce s črno borzo, vsaj govori, da jih preganja, je težko doumeti, da je minilo komaj kak ducat let, ko je bil vnebovpiječ greh, če je kdo prodajal pod ceno. Prodajalci, ki so prodajali takrat ceneje kot je pa ukazala znana NRA, so bili zaznamovani kot čizlerji. Takrat je vlada s svojo NRA mislila, da je tovarnar upravičen do svojega dobička in kdor je podpiral tistega, ki je hotel prodajati ceneje, je bil slab človek. Kdor je pristal na to, da se bo držal vladnih ukazov, je dobil tistega plavega orla od MR A, ki ga je razstavil v svoji trgovini ter tako povedal vsemu svetu, da spoštuje vladne naredbe in da ne bo prodajal ceneje kot smatra vlada za poštene cene. Ampak že takrat so se dobili trgovci, ki so zaupno za-. šepetali prodajalcu na uho: "Prijatelj, če boš molčal, boš dobil lahko ceneje." Morda so danes prav tisti, ki zašepeče-jo odjemalcu na uho: "Prijatelj, če boš molčal in plačal, lahko dobiš blaga, kolikor hočeš." Toda ker je že tako, da vsak raje plača manj kot več, so imeli "čizlerji" takrat lažje čase kot jih imajo danes čr-noborzarji. Značilno je pa pri vsem,to, da so prišli do besede prav tako takrat trgovci, ki so prodajali pod ceno, kot so danes, ki prodajajo nad postavno ceno edino vsled tega, ker se je vtaknila vlada v kontrolo cen. 'Kadar so cene narekovane od vlade, najde blago vedno pot do odjemalca ne glede na postavne cene. Leta 1934 je prišlo blago do odjemalca ceneje, kot je narekovala NRA, zdaj pa najde' pot do odjemalce dražje, kot narekuje cene OPA. Takrat je bila NRA, danes je OPA, ena kot druga ne pusti svobodnega trgovanja. Obe sta se izkazali kot nepraktični v Ameriki, kjer smo navajeni svobodne trgovine. Zato se ne bomo pa nič čudili, če bo tudi črna borza izginila in bo zopet prišla vlada s svarilom, naj za božjo voljo ne plačujemo za razno blago pre-poceni. Svarila nas bo pred nizkimi cenami, kot nas danes pred visokimi. Naravno ni ne prvo ne drugo. Kar naj bi vlada gledala naj bi bilo dovolj produkcije, cene pa prepu- ***** BESEDA IZ NARODA ri »imriTiai mul u.> »innii miunrnim u* Društvo sv. Ane št. 4 SDZ Članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ naznanjam da je bilo na zadnji redni mesečni seji (12. junija) našega društva sklenjeno, da se v nedeljo popoldne 30. junija korporativno udeležimo prireditve v proslavo škofa Baraga in za dvig katoliške zavesti med našim narodom. Prošene ste, da se gotovo vse udeležite. Letos praznuje naše društvo tudi 35 letnico svojega obstoja. Kajti društvo je bilo ustanovljeno 11. novembra 1911 in letos na 16. novembra pa bomo praznovale 35 letnico s plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Prošene ste že sedaj, da si za tisti dan rezervirate čas, da se boste prav gotovo udeležile te plesne veselice ob naši 35 letnici. Ker je članstvo, našega društva še vedno samo ženskega spola in nas je skupaj že nekaj nad 1,000, menda j a tudi vabimo moški spol, da bo bolj luštno plesat, da bosta po dva in dva skupaj plesala ne pa samo po dve in dve "Ančki." No, Ančka in Jakob sta že v prat\ kah vedno tako rada skupaj, kako da bi ne bila tudi na plesišču, kjer se ob poskočnih polkah in valčkih kaj prijetno pleše in zabava. Rečem vam, da tisti večer bo vse židane volje', peli in plesali bomo, da bo veselje. Bom pa še pozneje kaj več o tem sporočala, da se ne bo pozabilo na 16. novembra dan. iS sesterskim pozdravom, Mary Bradač, tajnica. -o- Za večji Baragov dan Nekaj, naročil iz urada pripravi javnega odbora za Baragov dan: Vsem Slovencem V polni hvaležnosti do Boga, da se nahajamo v tako srečni deželi v novi domovini, kjer težja spokorna dela misijonskega potovanja po neznanih gozdovih in nevarnih pokrajinah, ne samo nevarnost pred divjo zverino, marveč še večja nevarnost med divjimi narodi —Indijanci, ki so tako pogosto-ma obračunali s smrtjo s takimi požrtvovalnimi misijonarji- Kdor bo to malo razmislil, bo kmalu videl, da je kot katoličan lahko ponosen, da si šteje Baraga za svojega rojaka, s katerim se bo lahko predstavil tudi pred vsakim pravim Ame-rikancem s tem, da bo pokazal na Barago, da je njegovega rodu. Tisoči Amerikancev vedo za Častno in za zaslužno ime Baragovo. Država Michigan ima Baragovo zaslugo vpisano v državne knjige. Baragovo ime v Michiganski državi je vijsoko čislano. Že pred deset in še več leti, se je zbralo na Eagle Harbor — 8 narodov k zborovanju pri Michiganskemu jezeru, kjer so še postavljene cerkvice iz Baragovega misij onar-stva, in so ti narodi izražali željo in prošnjo, z romanjem na Baragov, grob v Market, Mich., da bi Cerkev prej ko mogoče izrekla na podlagi njegovih zaslug, da bi bil imenovan za pri-prošnika v oltarju, kot zaščitnik narodov. Slovenski rojak in rojakinja! Verni slovenski narod! Par tednov nazaj smo slišali evangelij, ki nas je opominjal: "PROSITE IN SE VAM BO DALO." 'To so besede Njega, ki je sv. Cerkev ustanovil in zanjo prelil vso svojo sv. Rešnjo kri. aZ tega je šel širiti Baraga božje kraljestvo. Baraga mora biti svetnik. Ce ne On, kdo pa naj bo. Ako človek proda ali daruje vse kar ima za Boga in potem dela vse življenje do smrti, je tak spolnil voljo božjo in vse kar je največ storiti mogoče! Ne gre za tem, če je bil On potem tudi škof. Mi vemo, kako je on živel potem, ko je bil škof; povedale so priče, lahko pokažemo svojo nabod-1 da je živel bolj strogo napram no in versko zavest kadar in1 sam sebi, kakor največji spo-kjerkoli hočemo, se bomo po- kornik ali pušcavnik Škof je služili te svobodne pravice prihodnjo nedeljo, ko se srečamo v kulturnem vrtu. V kolikor nam je za narodno in pri tem še tudi za versko zavest, v toliko naj velja nam tudi za prihodnjo nedeljo, da se zberemo k programu, ki se bo vršil v našem narodnem kulturnem vrtu. Cist in dalekosežen je naš namen. Ta dan, ki je imenovan Baragov dan, že sam izraža svoj namen. Kdo je bil Baraga in zakaj je živel. Za njegove ideale smo tudi vsi katoličani; druge poti v zadosego večne sreče in večnih resnic je ni, nego je pot, po kateri je hodil, druge učil hoditi naš prvi rojak Frederik Baraga misijonar, ki je stopil na ameriško zemljo pred 116 leti. Pravim: Kdo je bil in zakaj je prišel sem v Ameriko? On je bil sin grajščaka, visoko šolan, imel bi biti advokat in premožen časten človek; toda, kaj je storil? Premoženje je izročil edini sestri za druge, sam se je odločil postati duhovnik, potem se pa prijavil da želi biti misijonar in potovati v tujino moral biti le iz pokornosti pod cerkveno disciplino, ker je bil tako potreben, drugače bi se bil odpovedal škofovski časti stokrat. Ali ni to občudovanja vredna udariost. volji božji? In ali ni to za vsakega katoličana veliko veselje! Ali ne želimo in prosimo vsi, da bi ga sv. Stoli-ca v Rimu prej ko mogoče priznala svetnikom, nam za pri-prošnika. Ce se je on tako trudil za tuje revne Indijance, da jih je pridobival, krščeval in učil spoznavati Boga, je gotovo, da bo pri Bogu, pri katerem ima za svoja dela toliko zaslužen j a, tudi rad prosil za svoj narod, da bi sledil po potih zveličan j a za Kristusom, kakor je sledil On, ki je vse zapustil in se vsemu odpovedal za to, da je postal božji služabnik.' Bodimo ponosni na njega, ki bo naš zaščitnik in priproš-nik, ko ga bo sv.'Cerkev priznala za javno češčenje v družbo svetnikov vesoljne Cerkve. ŠE PONOVIM: Komur je na tem, da gre v cerkev in da cerkev podpira, naj mu bo tudi častno to, da bo prisostoval med tuje narode, kjer naj bi oznanjeval luč sv. evangelija med najbolj zaničevanimi in zapuščenimi narodi, Indijanci. Tukaj je point, pred katerim naj se ustavimo in poglejmo na Baraga! Da osreči svojega bližnjega, sam zapusti, vso svetno srečo, vzame pa na sebe naj- temu prazniku, ki je posvečen Baragovemu dnevu. Našim ženam Poleg imenovanega Baragovega dneva, smo tudi v zvezi s praznikom farnega ipatrona fare sv. Vida, za to ta dan praznujemo ob enem tudi nekako po domače rečeno žegnanje. S tem pa gre naš spomin na do- stila odjemalcem v presojo. Kadar bo imel odjemalec dovolj blaga na izbiro, ne bo plačeval preveč, bodimo kar brez skrbi. In tudi tovarnar ne bo prodajal v izgubo, na to se lahko zanesemo. movino, kjer smo tako radostno in slovesno praznovali take spomina vredne običaje. Vsak se bo spomnil naših božjepot-nih shodov na Brezjah, pri Novi Štifti in povsod po naši lepi Sloveniji, ki je pokrita s cerkvicami. Tam so ob takih prilikah prinesli ali pripeljali k cerkvam primernih spominov, da smo si nakupili sladščic in cukerčka, in piškote. Veste kaj želi pripravi javni odbor, da bi ve ženske, vsaka prinesle seboj nekaj takega domačega peciva, katero bomo izložili v vrtu na zato pripravljene t,ake, p. d. rečeno "štante." To bo najlepši način da se spomnimo na našo staro domovino in take podobne shode. Ženske, ki znate gotovo napraviti tako drobno pecivo, na primer, kako.r se tudi kupi v trgovinah tako imenovane "krekes," ki so različnih vrst, specite jih nekaj in prinesite s seboj v vrt. Tam bo odbor, ki bo skrbel da bo vknjižil kar boste prinesle seboj in se bo to potem razpečalo med ljudi ,ki bodo prigriznili med tem, ko se bodo pokrepčali s hladnimi pijačami. S tem boste ženske pripomogle za nekaj dohodkov, s katerimi se bodo krili morebitni stroški. DALJE: Ženske in dekleta, bodite pripravljene, da tem tudi pomagate. Ako vas pokličejo članice pripravljalnega odbora za eno ali drugo delo, takoj storite, tu ne gre za nobenega posameznika korist, ampak za celokupni narod. Moškim za pomoč Prav to velja tudi za moške. Že v nedeljo dopoldan ob 8:30 naj se oglašijo možje in fantje, da gremo v vrt, da postavimo tako zvane mlaje in da o-lepšamo vrt in pripravimo vse za zborovanje. Prijavite se meni že poprej, da bom vedel koliko vas je, da se delo izvrši. Pridite v kostumih Ženske in moški! Kadar gledate slike stare domovine vršečih se parad, naj bodo te 'Dalie na 3 strani) DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) fN-xlnll^vanle •• 1 «tnml> na je drugi moderni jezik na realki v Celovcu,, na realni gimnaziji v št. Pavlu, Celovcu in Beljaku. Samo po sebi je razumljivo, da je bila izdaja šolskih knjig v slovenščini ena najnujnejših potreb. V času ko knjig sploh ni bilo mogoče dobiti so izdali dve najpotrebnejši knjigi. Najprej majhno slovensko začetnico (Prva knjiga) in malo pozneje knjigo "Mi otroci," katere se poslužujejo ne samo v višjih razredih osnovne šole, ampak tudi na meščanskih in srednjih šolah, če še kdd dvomi o tem, da je bila vpeljana slovenščina na šolah kot materinščina manjšine in tako dobila svoje polne pravice, naj pogleda na osnovne šole v Velikovcu. V Velikovcu dosega število Slovencev komaj 15%, toda polovico p kar z menoj boste šli, da ^ do na magistratu pouči'1 o jjj rah, ki jih mora človek v ^ Ljubljani. Kazen boste PJ ^ "No, .pa pojdiva, s*1-1 ^ > nikamor posebno ne 11111 1 grad me radi tega pa vCl1 boste zaprli, kaj?" jo" "Zaprli vas ne bomo, s«* ^ kaj malega boste Plača1'' govori postava." jji i" "Preteta taka postav«g Vi kel," godrnjajo oče.. menda ni sram iti z « sem s kmetov," poredno^ oče pazniku svoje mnenJ t "I, ravno v prevelik0 ^ ni, z bando vas pa tudi n p spremljali na magistl pojdiva." . . ri# In sta šla. Službuj0^ oPr je z očetom kar nakra ^ K| vil. Eno kronco naj PlaC zen. . jrii.«1 "I, no, saj še niste ta* ^ ^ menijo oče in odštejejo dve kronci. , , " i'c' "Eno kronco sem reK^co >T uradnik in porine eno k1 ^ z0p< zaj pred očeta. Oče J0 ^^ porinejo nazaj pred u1 sledečo temeljito ra^g^ Ko "Ena kronca je za ^ kjer sem se oddahnil; e' Kj| ca se mi pa zdi pošten ^ ^ sem zraven dal takrat ^ tudi nekaj glasu tam PJ premi." irasiSKA BO*OVmA, JUNE 26, 1946 išarska polena SPISAL NARTE VELIKON J A tar je v škatli?" 'je de- toej vse, kar je v njej!" 5il stric škatlo Blažu v oblile solze in je jec-:aJ kakor:-"Bog plačaj!" !Pnik je odtegnil roko in 'oišči svojo pričo!" Nih je srečal Blaž Ti- $ 'Oi i ej j« M lu, ko se je budil. Živo še se je spominjal, kako se je razklalo nebo in je sredi sija in blišča sedel sam Kristus z dvignjeno roko. "Ne bom v postelji umrl!" se je zavedel, "videl sem nebesa odprta." Školnik iz vidonske šole je stal ob njem ter mu svetil z lučjo v obraz. Zraven njega je •stala obilna postavna ženska, podobna gostihiičarkam in mesaricam. "Kam pa mož popotni? Slabo posteljo ste si izbrali!" Jje rekel školnik. "Pokoro, za pokoro!" je dahnil Blaž. Školnik mu je segel pod pazduho, ženska je svetila in so šli nizdol. Ko si je opomogel, je Blaž pripovedoval svojo usodo, bolj sebi kot drugim. Njegovo oko, ki je še odsevalo tajni blišč in gorelo strašni razbolelosti, je nemirno begalo po sobi. Blaž se je sključil sam vase in pripovedoval. Svinčeno težko ozračje je bilo v sobi. Ženska je pozorno vlekla Blaževe besede. "Ali imate tisto pismo?" je vprašala sredi molka, ki je bil nastal. "Imam pismo!" "Berite, gospod!" je nestrpno dal školniku. In ko so prebrali, je dejala oprezno: "Zdaj bi pa rad tisto knjižico, kajne?" Samo sina bi rad rešil pogube!" se je stresel Blaž. Jaz sem tista prič, Blaž! To pismo sem jaz pisala." "Gospa Horvat?" se je čudil školnik. v "Rojena Križnar!" je popravila ženska. Blaž je zakrilil z rokami kakor k blagoslovu ter je padel na obraz od presilne razburjenosti, ki mu je planila v živce. "Veronika, Veronika.!" XXII Blaž se je vrnil, obraz se mu je svetal od tihe umirjenosti, ko je stopil pri Mohorjevih čez prag. Bilo je v soboto zvečer. Na prsih je tiščal pisanje vi" donskega školnika, v katerem mu ta beleži, da je gospa Margareta Horvat roj. Križnar, gostilničarka in mesarica pri Sv. Juriju, potrdila pred njim in njegovo ženo, da je tisto pismo ona pisala v Novem mes tu in povedala, da se hranilna knjižica v vložkom 7 goldinarjev nahaja pri posojilnici v Novem mestu na ime Martina Božič. In da je pripravljena pričati pred "birovijo" (sodnijo), je bilo na koncu pisanja, ki ga tiščal na srcu. "Kje je Tine?" je vprašal Franco, preden je voščil dober večer. Franca je stala pri ognjišču in kuhala večerjo. "Nič prav ne vem," se je ozrla. "Mora kmalu priti. Sedi, Blaž! Kje si spet bil!" "Na križevem potu!" je dejal. "Hvala Bogu, da se ni končal s križanjem!" "Kako govoriš?" "Po resnici! Včasi so grešniki romali v Rim, jaz sem romal na sever. Prav na mejo. iskal sem Veroniko! In jo na' šel!" je radostno vzkliknil in in obraz se mu je zasvetil. Blaž ima spet prikazni? Ali sanjaš? Sem sedi, Blaž, in iz-pij tole mleko!" mu je nalila. "Ali se ti spovrača bolezen?" Vsa preplašena mu je zrla v obraz. "O, ne; zdravje! Nič prikazni. Res je, Franca, res je. Tu imam dokaz! Tine je moj sin!" je dahnil Blaž. "O, moj Bog, zdaj sem pa povedal!" se je ustrašil. (Dalje prihodnjič) ZA VEČJI BARAGOV DAN (Nadaljevanje z 2 strani) parade narodnega ali verskega izvora, vidite v teh paradah ce le vrste v narodno našo oblečenih žena in deklet. Mnoge ima te tukaj take obleke, ki so stale veliko denarja in imajo tudi velik pomen, posebno pa imajo spomin na domovino in to posebno v teh časih, ko se to v domovini sedaj ne more vršiti. Ve ženske posebno pa, tukaj v Ameriki, imate vso priliko da to storite! ObleČite svoje narodne kostume, ki so od nekdaj uvedeni v modo za to, da pričajo o zavednosti slovenskega naroda. Slovensko verno ljudstvo, je od nekdaj bilo trdno vezano skupaj v tem, da je vera in narodnost sodelovala skupaj. Za to vidimo v slikah in procesijah, kakor tudi v narodnih povorkah Slovence in Slovenke oblečene v lepe kostume narodnih noš. Vabljene ste že v nedeljo dopoldan v cerkev k slovesni sv. maši ob-10 uri, popoldan pa v parado. H koncu: pazite točno tekoči teden na vsa poročila za nedeljski program. , Važno glede parade Zberite se k paradi ob 1:30 v nedeljo na Glass Ave. med 60. in 64. cesto vsi, ki ste zmožni za korakati, kateri spadate v društva, kakor tudi posamezniki in drugi. Do sedaj je vse v redu za korakanje, ki se bo pričelo ob drugi uri točno. Vsi oni pa, ki ne morejo priti za korakanje ob času, naj gredo v vrt še poprej. V vrtu bo pred časom igrala godba društva Sv. Jožefa za one, ki še bodo poprej tam sešli prodno dospe parada. Pozor! V vrtu bodo sedeži le za one, ki bi težko.stali med časojm programa, za to naj bi vsi drugi ne zavzemali stolov in tako odvzeli sedeže tistim, ki jih potrebujejo. Grozovita dejanja partizanov v Begunjah in po okoliških vaseh (Poroča očividec) (Nadaljevanje) V Dobcu je pogorelo pri Bre-ščih gospodarsko poslopje. V Topolu so požgali pri Anžku, pri Bonaču. Takrat je bil ubit O pekov Ivan in Markov, oba iz Topola. V Selščku so požgali pri 0-brezovih. Ob tej priliki so ubili v Bezuljaku Kušlanova dva: očeta in sina. Vse te družine so veljale za najbolj poštene in krščanske. Malo pred tem dogodkom so fantje našli znano Krimsko jamo in po komisiji ugotovili, da je bilo v njej 7 metrov na debelo mrličev, katere so partizani kot svoje žrtve zmetali v jamo. Med okostnjaki so našli fantje tudi 5 deklet iz begunjske fare: dve sestri Juvančič, dve sestri Obreza (Lukove) in Jakopovo iz Kožljeka. Za vse druge se ni moglo ugotoviti, od-kjfe so. Domnevajo pa, da jih je več iz Cerknice in okolice in iz Ljubljane in ostale Notranjske. Grozote, ki so se dogajale v okolici Krimske jame, se ne dajo niti ne povedati, še manj pa napisati. Pastirji, ki so pasli v okolici, so večkrat slišali vpitje in streljanje, ki je prihajalo z Krimske jame. Tudi po gozdovih Notranjske je še mnogo grobov, v katerih počivajo mučenci in junaki slovenske zemlje, ki so padli za vero svojih očetov. Do kapitulacije Italije so padli še D ebevc Janez (Kranjč) iz Begun 11, Turšič Tone Antonov), Turšič Franc (Šimčev), Debevc Franc (Boštjanov), Meden Ludvik (Mede Maršal parade bo Mr. Frank i10V), Meden Franc (Markoč), J akšič. ; Š-vigelj Franc (Gašperjev); vsi A. G., predsednik. J jz Kožljeka in še trije iz Dob- -o--I ca. Pomagajte Ameriki, kupujte z 8. septembrom pa se je pri- Victory bonde in znamke. Fred Vinson, zakladniški tajnik, ki nam ga kaže gornja slika, je bil od predsednika Trumana imenovan predsednikom vrhovne sod-nije. Je star 56 let in doma iz Louisa, Ky. čel nov križev pot. 12. sept, so partizani napadli Begunje. Domačin je, kot vaška straža, so branili sebe, svoje družine in svoje domove pred rdečimi. Po dvodnevnem napadanju je pri šlo do mirovnega pogajanja, v katerem so partizani obljubiii, da ne bodo nobenemu storili nič žalega, če položi orožje. Da ne bi bilo nadaljnega prelivanja krvi in razbijanja domačij, so sklenili, da polože orožje. Par-tizni pa so svojo častno besedo čisto po komunistično prelomili in zaprli okrog 30 fantov in mož. Med njimi tudi g. župnika Viktorja Turka. Vse skupaj so odpeljali v cerkniške zapore, od tu v Ribnico in Kočevje in jih vsak dan nekaj zverinsko mučili in nato zaklali oziroma postrelli. Tako znajo častne besede držati samo člani komunistične partije. Nekaterim izmed teh, ki so jih prezrli, se je posrečilo uiti in tako so ostale žive priče strašnih kočevskih in ribniških grozodejstev. Po teh dogodkih so Be-gunjčani, ko.se je začelo organizirati domobranstvo, spoznali zlobo komunizma popolnoma in vstopili v domobranske vrste. Iz občine Begunje je bilo okrog 300 domobrancev, pri partizanih pa je bilo samo okrog 20 do 25 ljudi. Mnogo ljudi se je moralo radi izrednih razmer, ker ni bilo dlje časa v Begunjah domobranske posadke, radi varnosti preseliti v Ljubljano, na Vrhniko, v Logatec, največ pa na Rakek, kamor se je preselil tudi občinski urad ter od tam posredoval za svoje občane: hrano in podporo. Ljudje, ki so ostali doma, so mnogo trpeli pred partizani, ker so ti stalno nasilno jemali živino, živež in obleko in grozili, da jib bodo pobili, če samo besedico črhnejo o njihovem terorju domobrancem. Moške, ki so ostali doma, saj ti so bili zelo redki in so se po večini skrivali, so nasilno mobiliziral, marsikatere ga pa brez zaslišanja tudi u-bili. Vsi ljudje, kakor tudi domobranci, so komaj čakali konca vojne, saj so bili vsi trdno prepričani, da bodo Slovenijo zasedli Amerikanci ali Angleži in s tem rešili ljudi pred rdečim terorjem. Domobranci so v vsakem primeru pomagali pred Nemci skriti angleške ali ameriške padalce, ki so morali v sili pristajati. Večkrat se je primerilo, da so taki naklonjenosti prišli Nemci na sled in so morali fantje v ječe ali v najhujša nemška taborišča. Med Begunjčani so še u.l>z ;:'r!y so partizani imeli ujetih 45 A-merikancev, kateri so zahtevali, naj se jih odpošlje domov, oni pa so jih kot upornike postreli-i v gozdu Mačkovcu, uro kasneje pa so že nosili njihove u-niforme partizani. Prisilno mobilizirani partizani, ki so od partizanov ušli, so povedali, da partizani grozijo tudi Angležem in Amerikancem, češ, da aodo s temi obračunali kot s capital isti, ker to je v popolnem nasprotju s komunistično idejo. Prišel je 4. maj 1945, domo-aranci so napravili umik preko Karavank do Angležev. Ce bi fantje vedeli, da bodo morali po taki poti nazaj v partizan ske roke, bi se bili uprli taki vrnitvi al pa b uši v gozdove in se borili še naprej proti komunizmu. Iz Begunj je znano, da so se rešili samo štirje, za "HL I' » 'A >•> For Modern Mermaids ■«>»«'1««»)»»-; -»xi'Mh ,vse ostale pa imamo podatke, 'da so jih vse na grozotne načine mučili in pobili. Znana imena tistih, ki so se vrnili vam priloženo pošiljamo. Z domobranci vred je odšlo od doma in je prišlo v Avstrijo okrog 60 Be-gunčanov, za nekatere nam je znano, da so se po daljšem času vrnili na svoje domove do skrajnosti izmučeni in sestradani. Za ostale pa nam je njihova usoda neznana. Po zanesljivih poročilih, ki jih imamo iz domovine, so razlaščeni vsi, ki so se udejstvovali v protikomu-nistični borbi in teh je 95%. Pri "tajnih" volitvah 11. nov. so ljudje odrekli svojo udeležbo, le majhno število je šlo na volišče (menda 10 do 20). Grozili so jim, da jih preselijo in uničijo, toda vse to ni nič pomagalo. Ljudje so brezpravni, brez življenjskih sredstev. Vse podpore, ki prihajajo potom Rdečega križa iz Amerike, gredo v žepe tistih, ki so požigali slovenske vasi in morili poštene Slovence. Tako smo kratko opisali strašno trpljenje Begunjčanov, ki so prestali, ki še trpijo in ki mu ne vedo konca. Vera v Boga in trdno zaupanje v Njegovo pomoč jih še drži pokonci, da popolnoma ne obupajo. (Dalje sledi) -o-- — Budha ustanovitelj budizma, je živel 622. do 524. leta piv Kr. in se je imenoval Sidar-la. Ime Budha je dobil v svojem 35 letu in to po šestih letih zdrž-nega življenja. -o-- Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. MALI OGLASI Stanovanje iščejo Starejši zakonski par brez otrok želi dobiti stanovanje 4 do 5 sob. Kdor ima kaj naj pokliče CE 0546. (126) Lepa, čista hiša Na 10103 Garfield Ave. blizu 105. St. in blizu St. Clair Ave. j(. naprodaj. Ima 6 sob, je za 1 družino, v jako finem sitanju, velika moderna kuhinja, beneški zastori, zimska okna, .škriljeva streha, garaža, krasno dvorišče. Cena je $7,300. Pokličite Miss Walker YE 5595. (127) Trgovska prilika Trgovina z oblekami v okolici St. Clair Ave. in 55. cesta; kompletna zaloga ženskih potrebščin, krasna oprema. Najemnina poceni. Cena je z zalogo vred $5,000. Pokličite Mr. Capi an MA 3747, zvečer WA 8846. (127) tlgj. ŽENSKE ZA DELAVKE HIŠNEGA SNAŽENJA od 5:00 zv. do 1:40 z j. 5 večerov v tednu $34 na teden V mestu Zglasite se na Electric Building 700 Prospect Ave. Room 901 Women's Employment Office THE OHIO BELL TELEPHONE CO. (X) Za delo na fanni Iščem priletnega moža za delo na farmi. Kdor želi iti naj po- kliče : IVanhoe 4511 (x) Za' prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača 98 Va c na uro Čas in pol za na 8 ur. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R, R. Co. E. 9th & Broadway (131 PORTERS Moški za navadno delo poln dnevni čas stalna plača zglasite se v Employment Office Wm. Taylor Sons & Co. (128) i Lieut. John Doolitile, sin generala Jimmy Don) it tie, se je pred kratkem poročil z Priscillo Johnson, staro 10 let, iz W ashing tmm, D. C. Lt. Doolittle je graduiral iz West Point vojaške šole in je stopil v aktivno službo. Gornja slika nam kaže mladi par takoj po poroki, ki se je vršila v St. Margaret cerkvi v Washingtonu, D. C. IMAMO KUPCE z gotovino 7-a hiše za eno družino, za dve, apartmente, za trgovske prostore in lote. Imamo tudi klijente, ki bi radi zamenjali; Kaj ima- UU Mr. William Sintic Real Estate 18419 St. Clair Ave. KE 0974. (135) THIS two-piece bathing suit is dusty pink spun rayon, printed and piped with black. It sports flirtatious ruffles at one side of the full skirt. Make sure your rayon beach finery is labeled with results of sun and salt water tests so that you won't be a bedraggled mermaid after a dip in the ocean. If you would like some easy-to-follow tips on choosing becoming colors for your summer wardrobe, write to the Women's Department of this paper for a copy of a new free leaflet,. "Color in Your Wardrobe." Enclose a stamped, self-addressed envelope.' -^- Ugoden nakup Naprodaj je prazen trgovski prostor, kjer je »raven kuhinja in toilet spodaj, 3 spalnice zgo rej, toilet, furnez, garaža. Dve tiobi spodaj se rabita za lepo-tilni salon. Pokličite WO 5968 razen v sredo. (129) Šivalne stroje popravljamo KE 5557 Tudi kupimo stare šivalne stroje ALLIANCE SEWING MACHINE 15823 ARCADE AVE. DIE REPAIRMEN DIE MAKERS Za 2. sift Dobra plača od ure za izkušene moške Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St. (126) ženska za čiščenje Dnevno delo polni čas od 6 zjutraj do opoldne Stalno delo Zglasite'se v . Employment office, 5 nadstropje Wm. Taylor Sons & Co. (128) SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 St. KE 6580 MALI OGLASI Furnezi Novi furnezi za premog, plin, olje, corko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $15 premenjamo stare na plin ali olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 Govorimo slovensko_____(x) Kupim trgovino Rad bi kupil trgovsko poslopje, grocerijo in mesnico, kjer se nahaja tudi stanovanje. Kdor bi rad prodal naj pokliče PO 2963. (126) Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich - IV 1874 19001 KILDEER AVE. 'Ce pišem, Blaž!" se mu |ehnil v hipni zadregi. mu je, da ga je to f neprijetno zadelo, ka-"0 znamenje. V njego-'Cu Se je zbudila plaha 11 "Zmerom mi je na je šlo skozi misli. ! Pomeni nič dobrega." 8e je narediti ravnodušne je obvladal, da mu ,0 pogledal v oči: "Ali pisati oklicev?" S Franco? . Sin, Zgubljaš mojo dušo!" ^nal Blaž polglasno in stiio. stopi, k sodniku ;eje čas!" 14 se je zamajalo pred Ijegov pogled je ujel fajnen, ki je svetil sko-iriio iz kuhinje. "Tako ^ nekaj šinilo na dan ^svetilo. In ne bom Niti. In ta človek bo ^ menoj in mi bo pil ^ je šlo skozi možgane. aJ pa je s tvojo pri-otresel, ko se je za- 61 sem jo!" je zmago-t)0trdil Blaž. "In zdaj Ijej. Obrni se, zdaj še čas, da se obrneš! ' Sl'ečno umrl. Ne boš ;!ii umrl." videl nebes odpr-Jje smejal Tine. To-y smeh je imel hladen W da ga 'zebe okoli 6greši!" je kriknil Blaž '^Plašeno ozrl. '^je je sijal ozek pra- vle vzdihnil ter omahnil l^o, in se mu je zdelo, 5> da pada v čudno te- stal pred sodnikom. jaz kriv, Gospod! ; i^ittiam priče, da bi se ■ 5 stala ob strani žen- sem mu, naj pride!" 'I II, , 1 mu je v mojem ime-J® je oglasil drugi glas, 11 je zdel čudno znan, a ga je davno že sli- M prišel!" je dejala i zvita v rumeno haljo. prišel!" je dejal Blaž .]tl skrušen v dušo. ®strašna priča!" je de- Jtod. S me!" je padel Blaž Pred silni blišč, ki J*! sodnika, "obsodi me,, j-^a mi reši, ki sem ga ij Rojstvom, nerojenega, Peklu, jaz oče nesre- je vedel, da je pred J*°dnikom. je odklonil z roko in . reskom zaprla nebeška ^ »jim. Pot mu je stal na če- BELO DOBIJO AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 20, 1946 HUNGER MAP OF EUROPE NORWAY] SWEDEN Jala £j GREAT iJRNI TAIN DENMARK belguM FRANCE CORSICA V BLAG SPOMIN OB PRVI OBLETNICI KAR JE IZGUBIL SVOJE MLADO ŽIVLJENJE NAŠ LJUBLJENI OBLAK MOVER . ^ * Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnje Iti, ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. t, se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1 HE 2730. 1146 E. 61st St. Eno leto je poteklo, odkar smo izgubili Tebe, ljubljeni sin. Mesto veselega snidenja je prišla strašna vest, ki je potrla naša srca do smrti. V duhu bomo pohiteli na Tvoj grob in položili šopek rdečih rož naše ljubezni in jih zalili s pekočimi solzami. Spavaj sladko v tuji zemlji I ljubljeni sin in brat! Žalujoči ostali JOSEPH in ANA, starša ANNIE, sestra ROBERT, brat, Cleveland, O., 26. jun. 1946 Poslednji dnevi Pompejev ROMAN i iPrla in čitala> naslednje pismo: ■ "Glavk pošilja Joni več nego . •si drzne izreči. Ali je Jone bol-I . ,na? Tvoje sužnje mi to zanikajo in to zatrdilo me tolaži. i i Ali je Glak J one Razžalil? Ah, ;ega je ne morem niti Že celih pet dni se« iz tvoje bližine. Ali Je , ^ sijalo? — Tega ne vem.- _ se nebo prijazno smehu« • (Dalje prihodnjič)^___; V—_^__S ^SSS^f^g. The spread of famine conditions in Europe is shown on this map^cts tin* cates the countries in which great numbers are subsisting oni unier are frequently below 1,000 calories; 2) where average diets are o £aIorie»i; 1,500 calories; 3) where average diets many times go below i, red W 4) where more or less normal food conditions prevail. (Map pr v the League of Red Cross Societies.) ^^ KADAR STE BOLNI, NE ČAKAJTE! z(lrav Obiščite dobrega zdravnika:: jaz specializiram V p£ 1 j en ju oslabelih žil mehurja ter urinalnem kanalu, izročajo mnogo neprilik v telesu. V moji 15 letni sku bolnišnici sem olajšal to stanje uspešno.' DR. PAUL W. WELSH . HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS HLDG., 850 EUCLID AVE. Telefon MAin 6016 (Govorim slovanski jezik) Uradne ure: 10 do 4 pop. razen v sredo in no dosovoru. RADIOS WASHERS MALZ ELECTRIC Ako ste bolni, pojdite z ZDRAVNIKU. ■ . Ako vas boli zob, pojdite k DENT1STU. Kadar potrebuje popravilu vaš radio, pralnik ali PRIDITE K NAM! nti ^ Mi poznamo svojo stroko. Izplača se vam trgov«1' i nami. '■<. i-ioV Mi imamo nekaj novih likalnikov, toasterjev, rad'-sončnih svetilk. Deli za vse potrebščine. 6902 St. Clair Ave. EN 480» SWEEPERS IRONERS^ SIN IN BRAT jCpl. Joseph V. | Picely : Utonil je dr^e 26. junija 1945 v Nemčiji pri popravi mosta. I Njegovo truplo počiva na voja-j škem pokopališču v Nurenbergu. j SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV, OGRODJA BARVANJE AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6605 ST. CLAIR AVENUE _FRANK CVELBAB, lastnik.__ UČITE SE ANGLEŠČINE^ iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" ^ I kateremu je znižana cena A An in stane samo: «P Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O- | V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE PREHRANE IN NESREČNE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Pvt. Stanley L Zupančič ki je na bojnem polju trn Francoskem izgubil svoje mlado življenje dne 26. junija 1944. Ze dve leti ljubi sin in brat predragi, kar Tvoje srce blago več ne bije, kruta vojna za nedolžno žrtev Te izbrala je in spomin od bolečine stiska nam srce. Zaklad spominov na Tebe predragi nam slednji dan prisili solze v oko, ta globoka srčna rana se kar ne ozdravi, ker žalostna je Tvoja izguba za nas. Lepa Ti zvezda zlata v nebeški višini bleščiš, posveti tudi nam pot do tam gori in ob koncu življenja pripelji nas k Bogu, da enkrat pri njem bomo vsi zopet združeni. Tvoji dragi žalujoči ostali: IGNATIUS in MARY ZUPANČIČ, starši; HENRY in FRANK, brata. Cleveland, O. 26. junija 1946. 1024 1944 i poslane ji darove." , t ( "Ljubi otrok," je rekla Jone J ginjena in omehčana, "ne trudi j se in ne stopaj po teh gladkih tleh; moja služabnica mi lah-( ko izroči, kar si mi prinesla.": In pomignila je svojim deklicam, naj sprejmo vazo iz Nidi-jinih rok. j "Smem jo izročiti le tebi sami,'' je odgovorila Nidija, ki je sledila glasu in nalahko korakala proti Joni, kateri je kleče ponudila vazo s cvetlicami. Jone jo je sprejela iz njenih j rok in položila na mizico tik i sebe. Nato je nežno vzdignila, jNidijo s tal in jo vabila, naj j sede na počivalnico zraven nje, I toda deklica se je skromno bra-! nila. "Svojega noročila še nisem , docela izpolnila," je dejala in I potegnila izpod krila Glavkovo I pismo. "Te vrste obsegajo mo-| rebiti vzroke,. zakaj si je oni, j ki me je poslal, izvolil tako nevredno poslanko do Jone." Grkinja je zgrabila pismo z eno roko, ki je trepetala, kar je Nidija opazila in je izvabilo vzdihi j aj iz njenih prsi. Po-vešenih oči je stala pred ponosno in krasno Jono. Ta je zamahnila z roko, nakar so se odstranile njene služabnice; še enkrat je začudeno in sočutno ■ pogledala mlado sužnjo; nato ' je stopila korak nazaj ter od- vo roko; pritisnila jo k ustni-' cam, vrgla tenčico čez obraz in hitro odšla. Na pragu je še postala, stegnila roki proti hiši in zašepetala: "Tri srečne dni — dni neizmernega blaženstva sem preživela tu, odkar sem te prestopila — o blagoslovljeni prag! — Naj bi večno vladal mir v tej hiši! In zdaj me srce' samo vleče proč od tebe, in edi- i na želja, ki mi še ostaja je — smrt! ŠESTO POGLAVJE. Srečna krasotica in slepa j sužnja. SužnjSa je stopila v Jonino so-j ;bo in sporočila, da želi govoriti, 'ž njo neka služabnica Glabka.| j "Služabnica je slepa," je de-ijala sužnja, "in hoče le tebi sa-j |mi izročiti svoje naročilo, j Ničvredno je srce, ki ga ne j 1 gane nesreča! Ko je Jone sli-j | šala, da je služabnica slepa, je; čutila takoj, da ne bo mogla! neprijazno odgovoriti. Glavk si je v resnici izbral svetega glasnika — takega sla, ki ga ni mogoče odgnati. "Kaj neki mi ima sporočiti Glavk? Kakšno sporočilo morem pričakovati od njega?" si je govorila Jone, ki ji je srce utripalo hitreje. Zastor na vratih se je odgrnil in Nidija je prestopila v spremstvu služkinje na mramornata tla s tihimi in nežnimi koraki. Obstala je za trenotek tiho, kakor bi prisluškovala kakemu glasu, ki bi ji pokazal pot, kamor bi namerila svoje koraki. "Ali me hoče plemenita Jone," je dejala z zvonkim glasom, "počastiti s kako besedico, da ji morem položiti k nogam "Ne." "In mi hočeš biti koristna?" < "Da." 1 "Pridi k meni, ko natrgaš ; cvetlic, da ti dam vazo; poišči : j me v Ledini sobi; saj nisi več . žalostna, moj slaki otrok?" : "Sužnja sem, Glavk, kako naj bom občutljiva za veselje ali žalosti?" i "Ali tako misliš? — Ne, Ni- i dija, bodi svobodna! Podarim : | ti prostost — uživaj jo, kakor : ; hočeš sama, in odpusti, da sem I domneval v tebi željo, delovati v moje dobro." "Zdi se mi, da se čutiš uža-, ljenega. O, za vse, kar mi mo-j re nuditi svoboda, bi te hotela žaliti, Glavk; — odpusti, moj; j rešitelj, moj zaščitnik, ubogi' ;slepi deklici! Ako morem kaj j ; storiti za tvojo srečo, celo tak-1 rat ne bom žalovala, ko te m o-1 ram zapustiti." "Bogovi naj blagoslove tvo-1 je hvaležno srce!" je dejal j Glavk, ki ga je pretreslo glo-: boko ganutje, in ne sluteč, kakšen ognej v njej, jo je ponovno poljubil na čelo. "Ti mi oprostiš," je dejala, "in ne boš več govoril z menoj o oprostitvi? Kajti srečna sem, da sem tvoja sužnja, a ti si obljubil, da me ne pustiš od sebe." "Obljubil sem." "Nu torej, zdaj grem trgat cvetlice." Nidija je sprejela molče iz Glavkovih rok dragoceno, z dragulji posejano vazo, v kateri so cvetlice kar tekmovale med seboj v sijaju barv in v prijetnem vonju; brez solza je poslu-, šala njegove poslovilne besede . in opomine. Ko je umolknil, se je še nekoliko obotavljala — komaj si mu je upala kaj odgovoriti — poiskala je njego- ni celo solnce! Napolj ! Ne, J, ona je grškega rodu; edino; Grška more ustvarjati take postave. Nidija — jaz jo ljubim." "Mislila sem si," je odvrnila > Nidija mirno. "Ljubim jo, in ti ji to poveš,| Nameravam te poslati k njej.' Srečna Nidija, ti vstopiš v nje-;' iio sobo — ti boš poslušala slad-1 ko godbo njenega glasu — te-[be bo osrečevala čarobnost nje-ine bližine!" "Kaj! Kaj! Ali naj tebe zapustim ?" "Ti pojdeš k Joni," je odgovoril Glavk z glasom, ki je hotel reči: "česa si še moreš želeti?" Nidija je začela jokati. Glavk jo je potegnil nase in jo tolažil in božal kakor brat ljubljeno sestro. "Otrok moj, Nidija moja, ti se jočeš, pa ne veš, kakšno srečo sem ti namenil. Jone je prijazna in mila in ljubka, kakor dih pomladne sapice. Ona bo tvoji mladosti sestra. Znala bo ceniti tvoje sposobnosti in bo nad vse druge ljubila tvoja pri prosta, ljubka svojstva, ker jih ima tudi sama. — Ali še'jočeš? Ubogi otrok; saj te nočem siliti. — Ali mi nočeš izpolniti te ljubavi?" "Daj, ako ti morem koristiti, kar zapoveduj. Glej, ne jočem več. Mirna sem." "To je zopet moja vrla Nidija je dejal Glavk, poljubivši ji ročico — "pojdi torej k njej — in ako ti tam ne oo ugajalo, ako sem te varal, pa se vrni, I kadar hočeš! — Ne darujem te 'komu drugemu, jaz te le poso- ■ dim njej. Moja hiša ti bodi [vedno odprto pribežališče, slad-1 ki otrok! Ah, da bi mogel vze-i ti pod svojo streho vse, ki so i nesrečni in žalostni. Toda ako 1 me srce ne moti, boš kmalu zopet pri meni. Moja hiša bo | morebit tudi Jonina- hiša in ti ! boš z nama tu prebivala." j Slepo deklico je pretresla lahna zona, toda jokala ni več; j udala se je v svojo usodo. "Pojdi torej, moja Nidija, v hišo Janino; pot do nje ti dam | pokazati. Nesi ji najlepših !cvetlic, ki jih moreš najti; posadi jih v vazo, ki jo darujem njej; porečeš, naj mi oprosti i njeno neznatno vrednost. Vze-! mi s seboj liro, ki se ti jo dal včeraj, in ki ji znaš tako divno izvabljati najčarobnejše glasove. Izroči Joni tudi to pismo, v katerem sem skušal izraziti svoje misli po sto brezuspešnih prizadevanjih. Pazi na vsak zvok, na vsako spremembo njenega glasu, pa mi poveš, ko se zopet vidiva, ali smem upati ali se moram bati. Žje nekaj dni nisem videl Jone; priti je morala med naju neka . temna tajnost, ki me loči od : nje. Dvomi in bojazni me vz-) nemirjajo; skušaj doznati, ker ■ si prebrisana in pametna, kaj ; je vzrok njeni sedanji neprijaznosti, govori o meni, kedar-i koli nanese prilika, moje ime ■ naj ti vedno trepeče na ljubkih ustnicah. — Toda Jone naj mo- • jo iskreno ljubezen bolj sama ■ ugiblje nego da jo ti glasno izgovarjaš; — pazi, ali vzdihu- , je, ko govoriš, ali ti kaj odgo- ■ vori, ali pa bi se zdelo, da hoče karkoli grajati, in s kakšnimi izrazi in s kakšnim glasom to stori. Bodi moja prijateljica, delaj za moje dobro, in oj! Kako zelo mi s tem poplačaš ono malo, kar sem jaz storil zate. Ali me razumeš, Nidija, ti si še otrok, — sem li morda rekel več nego moreš razumeti?" Ah! .Neizmerno srečno; je vzdihnila sužnja. "In zdaj" je dejal Glavk, "ko si si že nekoliko opomogla od tistih grdih spominov tvojega prejšnjega položaja, zdaj, ko si preskrbljena z oblekami (tu se je dotaknil njene tunike), ki so bolj primerne tvoji nežni postavi; zdaj, sladki otrok,ki si se že privadila sreči, ki naj ti jo bogovi za vedno ohranijo ,sem se končno odločil, da ti izrazim neko svojo željo." "O, kaj morem storiti jaz zate?" je dejala Nidija in sklenila roke. "Cuj me!" je odvrnil Glavk, "in dasi še zelo mlada, bodi moja zaupnica. Ali si že kdaj slišala ime Jone? Slepa deklica si je globoko oddehnila in bleda kakor oni kipi, ki so gledali iz peristila nanjo, je dejala nekoliko obotav-Ijaje in po kratkem molku: "Da, slišala sem, da je iz Na-polja in da je lepa." "Lepa! Njena lepota zatem- To je primera slepe usode! — Lena, topa stvar! Imela si očeta in mater, morda si imela pred dolgim časom celo mladiče. Ali so ljubili tvoji starši, al si ljubila ti? Ali ti je počasna žila tedaj hitreje bila? Ali si imela sploh kaka nagnjenja? Ali te je mogla veseliti navzočnost tvojih tovarišev, žaiostiti njih odsotnost? Kaj bi dal za to, da bi mogel spoznati zgodovino tvojih ok-j lopljenih prsi, — opazovati ustroj tvojih želja in strasti, in one komaj za las različne vzroke, ki ti vzbujajo veselje ali žalost. Vendar pa menim, da bi tudi ti čutila prisotnost Jone, njena prikazen bi ti prinesla milejši zrak in toplejše soln-ce. Zdaj te zavidam, kajti ti ne veš, Jone ni; in jaz — o da bi bil tak, kakor ti, ko je ne morem giledati; Kakšni dvomi, kakšne slutnje me mučijo? Zakaj me noče videti? — Minuli so že dnevi, ko nisem slišal njenega glasu. Prvič čutim, kako ostudno je to življenje! Zdim se sam sebi kakor človek, ki ostane po slavnostni gostiji sam — luči so pogasle, cvetlice uvele. Aj, Jone! Ko bi mogla slutiti, kako te obožujem !" Prihod Nidijin je predramil Glavka iz teh ljubezenskih sanj. Prišla je nalahno in previdno skozi tablinij, in ko je prišla v "porticus", je obstala pri cvetlicah, ki so se raztezale okrog vrtiča. V roki je nesla škropilnico in zalivala uvele rastline, ki so Glavku živeje zacvele v njeni bližini. Pripbgibaia se je in jih povohala ter otipala s prsti, da bi se prepričala, da jim ne kvari lepote kak uvel list ali kaka žuželka. Ko jo je videl tako ljubko korakati od cvetke do cvetke, si ni mogel misliti primernejše služkinje boginji vrtov. "Nidija, otrok moj!" je dejal Glavk. Ko je začula njegov glas, je obstala — prisluhnila, zardela in pridržala dih; z napol odprtima ustnicama je sledila njegovemu glasu, postavila škropilnico na tla in stekla k njemu. Čudovito je bilo gledati, kako varno je našla pot med cvetlicami, da je prišla po najkrajši poti do svojega novega gospoda, ki je prakar vstal z ruše. "Nidija," je dejal Glavk nežno, ko je gladil njene dolge, črne lase — "ti si zdaj že tri dni v varstvu mojih hišnih bogov. Ali so ti bili prijazni? Ali se počutiš srečno?" ... ----v t 1»