Stev. 39. V Trstu« v sredo, 3. marca 1915. Letnik I!. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in ponedeijka ob 5 popoldne. Urcdrišvo: Ulica Sv. FrančiSk* Asiškcga SL 20. !. nad str. — Vsi ccj:m i*3( s* vnćvi?t\-^ 1'sta. Nefrankireiu pisma se ne i^rejcirajo in rckopisi se ne vračajo, r's rtfp in r<3po\rrni i redrik Štefan Ocdina l-astnlk konsordj | mi .Fdinosti" — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge * rr e;err: prrrvtvcm v Tr«=ti rlk*a Sv. hrančiška Asiškega SL 20. Telefon eredn£hn in uprave Stev. 11-37. ta rr i r ina i v aža: Za ceJo leto.......K 24 - ti p^I leta.............. • • • — z* iri po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oplart se računajo na milimetre v širokosti ene koloni* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov .... mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K. 5- vsaka nadaljna vrsta .... ........2" Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Op'ase sprejema in ser a t ni oddelek .Edinosti*. Naročnin: Ir reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno I* upravi .Edinosti'. - • Plača in toži se v Trstu. L'prava in inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Erar.člSka Asižkega SL 20. — PoStnoliranilnični račun M!.652. Bombardiranje Dardanel in turških forftov ob Saroškeni lalivu. Vojni položaj. DUNAJ. 2. (Cenz.) Znatne izgube na orostoru. ki jih imajo zaznamovati Rusi tako v pasu DuKelskega prelaza, kakor tudi v jugovzhodni Galiciji, so povod, da so pričeli Ru«i sedaj z izredno srditimi napadi, s Katerimi skušajo z znatnimi silami zopet osvojiti to. kar so izgubili. Ti ru*-ki prot!**anadi se ponesrečijo vedno z veiikanskimi izgubami. Se pred kratkim Je poročaj naš generalni štab o uničenju nekega finskega polka, ki spadajo k eliti ruske armade. Zelo razveseljive je, da so naše junaške čete v zapadnem karpatskem delu pred par dnevi sovražniku iztrgane pozicije fclji'b v«em sovražnim napadom zumogle vzdržati v svojih rokah. Največjega pomena je mir, ki je na-tal v jugovzhodni Galiciji vsled naše sijajno izvedene oienzive. Sovražnik je poslal ponovno proti našim četam v boj šte\ ilno mnogo močnejše čete. Sovražni napadi so se razbili ob naših frontah vedno z najtežjimi izgubami. (»Tagespost«.) S Karpatske fronte. BUDIMPEŠTA, 2. (Cenz.) »Esti Uj-szage poroča iz vojnega časnikarskega stana: Velike sile, ki jih je zbral sovražnik v jugovzhodnem delu Galicije, zavlačujejo odločitev. Ruska uradna poročila govore o bojih pri Munkacsu, kar je seveda smešna izmišljotina, ki izvira najbrž odtod, ker se vrši bitka pri Wyszkowu na obeh straneh ceste, ki vodi v Munkacs. Gorska linija Karpatov je povsod v naših rokah in boji se vrše, izvzemši oddelka pri Dukli. povsod na galiških tleh. Z bojišča ob Dunolcu. KRAKOV, 2. (Cenz.) Iz zanesljivega vira se poroča: Železniški uradniki in na-stavljenci postaje Tarnow so na brzojavni poziv že na potu iz Novega Sonča v smeri proti Tarnovvu, da v danem tre-noiku zopet nastopijo svojo službo. Isto-tako je že pripravljen materijal za popravo železniškega mostu. Posebni po-.očevalec *Nove Reforme« poroča, da so Rusi Tarnow že izpraznili in se zakopali na sosednjih višinah. Osebni in tovorni kolodvor, kjer so nakopičili Rusi velike množine orožja in municije, sta bila bombardirana; poškodovana je tudi novo zgrajena cerkev na Krakovski cesti, kjer so postavili Rusi na stolpih opazovalne straže- Tudi sicer je poškodovanih v tej ulici kakor tudi v predmestjih Grabowka in Strasina cela vrsta hiš. V ostalem je mesto nepoškodovano. V bližini se nahajajoče mesto Radlow je vsled vojnih dogodkov močno trpelo; več civilistov je bilo ubitih od granat. Karakteristično je, da so ruske čete. ki so šle tu skozi, povpraševale, kedaj bo že mir. Ko je bilo nekaj naših vojakov ujetih, se jim je posrečilo tekom transporta pobegniti. Zadnji, ki je ostal, je dal kozaški eskorti 10 K in si je tako kupil svobodo. V vaseh, ki so jih zasedli Rusi, u radu je jo povsod še isti uradi in so dobili kot znamenje ruskega uradnega dostojanstva velikega poljskega orla na verigi in s poljskim napisom »Občinski predstonik«. Pri izročitvi tega znamenja je ruski oficir zatrjeval, da je car naprosil občinske predstojnike, da naj v njegovem imenu delajo mirno naprej za blagor občine. V spomin za častni obisk je zahteval oficir vedno eno kravo ali enega konja. Položaj na Balkonu. SOLUN. 2. (Cenz.) Za Rumunijo določene pošiljatve vojnega materijala so že pričele prihajati. Včeraj je prispel neki angleški parnik, ki ie izkrcal približno bO avtomobilov, ki odidejo v Rumunijo. Dotični parnik ima na krovu tudi veliko množino municije, ki je pa še niso spravili na suho. Neki drug parnik je pripeljal s seboj obvezni materijal. V Srbijo je odšlo zopet 23 vagonov vojnega materijala. Tu označujejo položaj kot zelo napet in nastop (irške skoro kot neizogiben. Javno mnenje prihaja vedno bolj do prepričanja. da se Grška ne more več upirati pritisku trosporazumnih držav in da zasleduje povsod in na brezobziren način >amo svoje lastne interese, kar jo pa spravi v konflikt z dvozvezo. Vojna Turčije proti trosporezamu. EomSardiranis Darčsne!. CARIGRAD, 2. (Kor.) »Agence tel. I Milli* poroča: Iz slavnega stana se javlja: Sovražno brodovje je obstreljevalo danes tri ure Dardanele brez uspeha in le bilo vsled uspešnega ognja naših baterij prisiljeno, da se je umaknilo. Istočasno Je obstreljevalo sovražno brodovje, obstoječe Iz štirih francoskih oklopnic In torpednlh čolnov, naše pozicije v Saroškem zalivu; istotako brez uspeha. Naša povoda letala so uspešno obstreljevala sovražne ladje. V Iraku, v ozemlju Aboza Je prišlo do spopada z dvema angleškima, z mitralje-zami oborožena kavalerijskima eskadro-noma. Sovražnik je bil prisiljen, da se je umaknil in je pustil na bojišču 50 mrtvih in mnogo orožja in municije. HcDuđ zaveznikov na Carigrad. RIM, 2. (Cenz.) List »Idea Nazionale« poroča iz baje zelo zanesljivega petro-grajskega vira, da je istočasno z akcijo zavezniških vojnih ladij pred Dardanela-mi, tudi Rusija odredila posebne vojaške odredbe za okupacijo Carigrada. V Odesi je za okupacijo Carigrada pripravljena 100.000 mož broječa ekspedicijska armada, ki odide takoj po prihodu francosko-angleškega brodovja v Marmarskd morje, proti turškemu glavnemu mestu. V to svrho je pripravljeno že veliko brodovje, obstoječe iz trgovskih ladij. Istočasno naj bi zasedle Carigrad tudi francoske in angleške mornariške čete, ki ostanejo tamkaj toliko časa, dokler ne pridejo iz Francije in Anglije armadne čete. Nemška blokada, AMSTERDAM, 2. (Kor.) Poročila iz Haa ga javljajo, da je bila na obrežje Zierlkizen provinca Seeiand) priplavljena neka mina, ki je eksplodirala in je bilo ubitih pttos b. Tudi pri We>tkapelle je bila pripravljena ena mina. LYON. 2 (Kor.) „Lyon Republicain" poroča iz Dieppe : Mornariška oprava v Diep-pe je bila v petek po noči po stražah r.1 sveti: niku obveščena, da je bil neki ang e-šk parnik 15 milj prel Dieppe obstreljevan. Neki angleški parnik je tak<»j hitel na pomoč, ni pa mogel na mestu nezgode nič naj i od parnika, razun ene deske, ki je le malo časa leža a v vodi. Odgovor nemške vlade na amerikansko noto. BEROLIN, 2. (Wolffova pisarna.) Na noto amerikanske vlade je odgovorila nemška vlada z datumom od 28. febru-varja tako-le: Cesarska nemška vlada je vzela z živahnim zanimanjem na znanje pobudo amerikanske vlade, naj bi se za vojevanje Nemčije in Anglije dogovorila gotova načela v varstvo nevtralne plovbe. Vidi v tem nov dokaz o prijateljskih čutstvih amerikanske nasproti nemški vladi, ki jih ta poslednja vrača v polni meri. Tudi nemškim željam odgovarja, da se vojna na morju vrši po pravilih, ki bi — ne da bi to ali ono vojujočo državo enostranska omejala v njenih vojnih sredstvih — uvaževala toliko interese nevtralcev, kolikor zapovedi človečnosti. Temu primerno se je že v nemški noti od 16. februvarja opozarjalo, da je z uva-ževanjem londonske izjave o pravu vojne na morju po nasprotnikih Nemčije ustvarjen nov položaj ter da je nemška vlada rada pripravljena izvajati posledice. Izhajajoč iz tacega umevanja je nemška vlada pazno proučila pobudo amerikanske vlade ter meni, da je tu res dana primerna podlaga za praktično ureditev nastalega vprašanja. K posamičnim točkam note amerikanske vlade more pripomniti nastopno: 1. Kar se tiče pokladanja min. bi bila nemška vlada pripravljena, izdati priporočeno izjavo za nerabo gonečih min in konstrukcijo zasidranih min. Nadalje je tudi sporazumljena. da se na mine, ki se imajo polagati, pritisnejo vladni pečati. Temu nasproti pa ne more pritrditi, da bi se vojskujoča vlast mogla popolnoma odreči ofenzivne porabe zasidranih min. 2. Nemška vlada bi se obvezala, da bodo nje podvodni čolni proti trgovskim ladjam katere-koli zastave rabili silo le v toliko, v kolikor je to potrebno za izvajanje pravice do zadržavanja in preiskavama. Ce bi se izkazala sovražna nacijo-naliteta kake ladje, ali pa, da je tu kontre-banda, bi nemški podvodni čolni postopali po splošnih mednarodnih pravilih. 3. Glasom amerikanske note postavlja navedeno omejevanje rabe podvodnih čolnov predpogoj, da sovražne trgovske ladje ne rabijo nevtralne zastave ali dru-zih nevtralnih znakov. Pri tem pa bi bilo samo ob sebi umevno, da naj so brez vsa-, cega oboroženja ter da se izogibljejo vsakega dejanskega odpora, ker bi sicer tako mednarodnemu pravu nasprotujoče vedenje onemogočalo postopanje podvodnih čolnov, ki bi odgovarjalo mednarodnemu pravu. 4. Po amerikanski vladi izprožena u-ravnava legitimnega dovoza živil v Nemčijo se kaže v splošnem sprejemljivo. Ureditev bi se seveda omejala le na dovoz po morju, na drugi strani pa bi obsegala tudi indirektni dovoz preko nevtralnih pristanišč. Nemška vlada bi bila torej pripravljena, podati izjave, kakor jih zahteva amerikanska vlada, tako, da bi bilo zagotovljeno, da se bodo navedena živila rabila izključno le za mirno civilno prebivalstvo. Pri tem pa mora nemška vlada polagati važnost v to, da se o-mogoči tudi dovoz druzih, mirnemu narodnemu gospodarstvu služečih surovin, vštevši še sredstva za krmljenje. V ta namen naj bi sovražne vlade dopuščale svoboden dovoz v Nemčijo tistih sirovin, ki jih vsebuje svobodna lista londonske izjave o pomorskem vojnem pravu; a s snovmi, ki so na listi relativne kontre-bande, naj bi postopale po istih načelih, kakor z živili. Nemška vlada se nadeja, da pride — ob vpoštevanju tu navedenih pripomb — do sporazuma, kakor ga poroča amerikanska vlada, da na ta nčin ne bosti mirna nevtralna plovba in mirna nevtralna trgovina trpeli vsled učinkovanja vojne več, nego je neizogibno potrebno. Taka u-činkovanja pa bi se sicer mogla Še bistveno zmanjšati, ako bi se — na kar je opozarjala že nemška nota od -8. februvarja — mogla najti sredstva in poti, ki bi iz-ključale dovoz vojnega materijala iz nevtralnih v vojskujoče države pod kakor-šnokoli zastavo. Definitivno zavzetje stališča si mora seveda nemška vlada pridržati za čas, ko bo mogla na podlagi nadaljnih sporočil amerikanske vlade pregledati, kake obveze je pripravljena sprejeti angleška vlada se svoje strani. LONDON, 2. (Kor.) Reuterjeva pisarna poroča iz New-Yorka: Dasi ni še nikake uradne izjave o angleški akciji, je bil izdan časopisju nastopni komunike iz \Vashing-tona: V uradnih krogih prevladuje pač utis, da pride do odločnega protesta proti akciji zaveznikov. Smatra se to akcijo kot brezprimerno postopanje in smatra se za verjetno, da bo provzročala škodo trgovini Zjedinjenih držav z deželami, s katerimi žive v miru. Nevarnost min za bolgarsko obrežje. SOFIJA 2. (Kor.) „Agence Tel. Bulgare" poroča: Ministrski predsednik je naslovil na o-slanUe Avstro Ogrske, Rusije in Srbije enako glasečo se protestno noto proti nesrečono-snim posledicam, Iri jih provzročajo v vodovju Donave zasidrane mine, zagnane ob bolgarsko obrežno ozemlje. Naštevši po minah provzročene žrive zaključuje nota s prošnjo do poslanika, naj posreduje pri svoji vladi, ća izda odredbe toliko v prilog svobodni plovbi, kolikor v varnost prebi valstva na obrežjih, ki trpi škodo, za katero gotovo ne pada odgovornost na bolgarsko vlado. (Razumljivo je, da bolgarska vlada - ker noče, da bi se dvom lo na njeni nevtralnosti — naslovlja svojo protestno roro na vse vojskujoče obdonav ke države. To pa nič ne izpreminja na dejstvu, da so one mine, kakor znano, izključno ruske ali srbske). Proti ruskim očitanjem. SOFIJA, 2. (Kor.) Rusko glasilo „Kadetov", „Rječ" objavlja v nekem članku oci-tanja proti Bolgarski, ker ta še vedno ostaja nevtralna. Med drugim omenja članek zadnjega atentata z bombo v sofijskem mestnem kazinu. Simptom da je to, ki naj bi si ga Radoslavov vzel k srcu, da končno precizira vedenje Bolgarske. Vladno glasilo „Narodni prava" citira to čudno namiga vanje ruskega lista in pra\i: Če je atentat z bombo simptom proti nevtralnosti Bolgarske, treba se vprašati, kdo je njega provzročitelj in kake cilje je zasledoval. Proti podanikom sovražnih držav v Rusiji. PETROGRAD. 2. (Kor.) Glasom neke vesti v ruskih listih je senat s 56 proti 32 glasom odrekel podanikom neke sovražne države pravico, da bi pred ruskimi sodišči nastopali kot tožniki. Proti židom v Rusiji. PETROGRAD, 2. (Kor.) Dopisnik lista »Rječ« poroča iz Kijeva: Gubernijska sovražnik, odrekla pravico do bivanja v Kijevu. Za potrebne Nemce v Galiciji in Birtovlni. BEROL'N, 2. (Kor.) Magistrat me-ta Ko-nigsberg na Pruskem je varoval v Lipskem nahajajočemu se odboru za potrebne Nemci v Galiciji in Bukovini 2000 mark. Zo vojni spomenik. DUNAJ, 2. (Kor.) V stvari .Wehrmann im Eisen« (Vojščak v železju) se je vršila včeraj seja, ki jo je otvori! nadvojvoda Fran Salvator z nagovorom, v katerem se je toplo zahvalil vsem osebam, ki so si pridobile zasluge za postavitev tega vojnega spomenika, specijelno pa časopisju. Predsednik baron Schonaich, je poročal o dosedanjih vspehih nabiranja vdovskega in sirotinskega pomožnega fonda. Na to je priobčil, da je maršal nadvojvoda Friderik doposlal nastopno pismo: »Rad pripravljen za podpiranje dobrodelne akcije »\Vehrmann im Eisen« na korist vdovskega fonda skupne oborožene sile, prosim vašo ekscelenco, da v mojem imenu pribijete žebelj v vitežko figuro. Dar 100 kron sem doposlal centralnemu vodstvu imenovanega fonda. Publikacijo te patrijotične akcije sem dal razglasiti vojski na bojišču. Slovesna ostvoritev »Wehrmann im Eisen« se bo vršila dne 6. marca ob 11. uri predpoludne. Pruska poslanska zbornica. BEROLIN, 2. (Kor.) Na začetku današnje seje je podal poslanec Winkler (konservativec) kot predsednik proračunske komisije izjavo, v kateri je rečeno : V najnovejši semkaj došli številki »Cor-riere della Sera« se poroča, da je došla listu »Daily Telegraph« preko Kodanja berolinska brzojavka z vsebino, da je v proračunski komisiji poslanske zbornice neki poslanec hudo napadal Avstro - Ogrsko ter da se je neugodno izraža! o vrednosti zavezništva te poslednje (Smeh) in sicer to ob živahnem odobravanju vseh druzih poslancev (Smeh, klici ogorčenja, pfuj!). Kot predsednik ugotavljam, da gre tu za izmišljotino, ki jej manjka vsake podlage. (Splošno živahno odobravanje). Na daljši razpravi v komisiji o gospodarskih in političnih vprašanjih, ki so v zvezi z vojno, ni bilo nikakega razmotrivanja, ki bi moglo — tudi, če bi se hotelo namenoma krivo tolmačiti — takemu sporočilu dati kako podlago. (Prav res.) Edino dejstvo, da je komisija na daljši razpravi razmotrivala ta z vojno spojena vprašanja, je moglo dati kakemu falzifikatorju pretvezo, da je poslal tako laž v svet. Ponavljam, da izhaja iz Londona ta laž, ki jej more biti ta edini namen, da bi zastrupila zvesto zavezniško razmerje med Avstro - Ogrsko in nami. (Splošna živahna pohvala.) Zbornica je začela na to z drugim čitanjem proračuna ministrstva za notranje stvari. Odlikovanja fankcOonnrJev nemškega Rdečega križa. DUNAJ, 2. (K). Ctsar ie podelil večjim funkcijonariem nemš e družbe Rdečega k iža odlikovanja in sicer: predmetniku centralnega odbora, generalu kav le-ije P:u 'u za služno zvezdo Rdečega križa, vojaškemu inšpektorju dobrovoljn * s režbe bolnikov, kne u Frideriku Solmsu, in njegovemu namestniku, knezu Hermann Hatzfeldu, kak »r tudi šefu v jnega sanitestva. generaIn-»-štabnemu zdravniku prof sorju Otonu pl. Schier-ningu, red za zasluge Rdečega križa z vojno dekora ijo. Nadvojvodo Fran Salvator v Budimpešti. BUDIMPEŠTA, 2. (Poročilo ogrske korespondenčne pisarne.) Nadvojvoda Fran Salvator je danes dospel semkaj in je takoj po svojem prihodu obiskal več bolnišnic. O poludne je bil nadvojvodi na čast v palači grofa Andreja Osekonicsa deženč. Ogrska deželna ceiiralna hranilnica. BUDIMPEŠTA, 2. (Poročilo ogrske korespondenčne pisarne.) Ravnateljstvo ogrske deželne centralne posojilnice je sklenilo predlagati občnemu zboru razdelitev dividende 80 K. Ikof dr. littmair obolel na nalezljivi bolezni. DUNAJ, 2. (K). Iz Unca javlja „Wiener Abendpost*: Škof dr. Hiitmair. ki je nedavno obiskal tabor ujetnik v pri Mauthausnu, se od tedaj ne pečuti d<>bro. V petek so bc er a. Nasleunjega dne je nastopila mo na mrzlica. Vsi p »javi k*ž jo na nalezjivo bolezen. Š:rjjk v Glnssom oblast v Kijevu je židovskim beguncem iz —---- . . ■ ^----- ozemelj na Poljskem, ki jih je zasedel I pozvali na posvetovanje primarija dra. Do- LONDON, 2. (Kor.) »Times« javljajo iz Glasgova: Na zborovanjih stavkovcev so vodstva rudarskih družb obrazložila stavkovcem resnost položaja. Vzlic temu ne kažejo ti posebne volje da bi zopet nastopili delo. Na dveh od šestih zborovanj so sklenili, da pojdejo takoj zopet na delo. Druga zborovanja niso prišla do nikakega sklepa. Sodi se, da bodo stavkovci sledili svetom vodstev, ter je nada, da bo v nekoliko dneh ves štrajk končan. Olajšave glede polaganja izpita za učiteljsko usposobljenost. DUNAJ, 2. (Kor.) Kakor doznaje c. kr. brzojav ni korespondenčni urad, je naučni minister dovolil, da se oni učitelji, ki nameravajo položiti izpit za učiteljsko usposobljenost za obče in meščanske šole v pomladnem roku 1915, a se nahajajo v tem času v vojaški službi, pripuste k imenovani skušnji lahko tudi prej. Takim u-čiteljem naj se tudi čas, ki so ga porabili za vojaško službovanje všteje v svrho pripustitve k omenjenemu izpitu tako, kakor da bi bili redno poučevali tudi ves ta čas. S tem se ustreže željam učiteljev. Aprovlzacija na Ogrskem. BUDIMPEŠTA, 2. (Kor; Včeraj se je sešla seja odseka deželnega kongresa ogrskih mest, v kateri je bil sprejet Va-szonyjev predlog, s katerim se naproša vlada, naj po vsej deželi popiše zaloge glavnih življenskih sredstev ter rekvizicije izvede enotno in povsod istočasno. Za bodočnost je predlagal Vaszonv, naj vlada pravočasno pokupi po primernih najvišjih cenah vso žitno žetev v deželi, da bo le-ta na razpolago prebivalstvu vse dežele. Pegasti legar. DUNAJ 2. (Kor.) Od l>1. do 27. februarja je bilo prijav jenih v avstrijskem državnem območju 432 slučajev pegastega lesarja, med temi trije na Dunaju. Žitni trg. DUNAJ, 2. (KorJ Razpoloženje na trgu je bilo danes zelo slabo. Kolikor je razvidno, je tendenca za vse mirnejša. Ponudbe otrobov enakomerne. Vreme: lepo. BUDIMPEŠTA, 2. tKo-.) Brez kupčije. Pšenični otrobi vzdržali. Vreme: lepo. VRATISLAVA, 2. (Kor.) Brez kupčije. Umri! in pG$rešanl vojaki. Sklicevaje se na neko razpravo dra. Milana Gruberja v zagrebškem »Pravnem svetniku« o vprašanju »Kako se v vojni umrli in pogrešani vojaki proglašajo mrtvimi«, piše S. M. v »Narodnem Listu«: Da se ne zavede v zmoto javno mnenje širših krogov, ki se niso učili prava, pridodam tu oni poučni in aktualni raz-pravici nekoliko razmotrivanja. Poudariti pa moram, da dr. Milan Gruber piše za Hrvatsko in da zakonski predpisi, ki jih navajam, ne veljajo za nas. Za Cislajtanijo je na podlagi § 14. državnega temeljnega zakona od 21. decembra 1807 izdana cesarska naredba od 12. novembra 1914 št. 276 drž. z. o delni noveli za splošni državljanski zakonik. Po tej naredbi je deloma uresničena namera nesmrtnega dr. Ungerja, da se na kakršenkoli način pride v okom nedostatkom in nekaterim zastarelim določbam našega privatnega prava, ki ne odgovarjajo več duhu sedanjih časov; in tako je uzakonjen del one novele, ki se je že leta skrbno pripravljala in je že sprejeta od gosposke zbornice. Med drugimi predpisi so predrugačeni s to novelo tudi predpisi, ki se nanašajo na proglašenje smrti. Naglašati hočem samo odstavek, ki se tiče zakonite predpostavke za slučaj vojne in ki se razlikuje od zakonskega predpisa, citiranega v omenjeni razpravici, in ki dovaja do drugih zaključkov. Paragraf 24. rečene novele določa, na katerih predpostavkah se more smatrati, da je dotična oseba umrla, a drugi odstavek tega paragrafa se glasi dobesedno takole: »2. Ako je bila v vojni težko ranjena, ali ako je izginila kakor udeležnik vojne, in so od konca leta, ko je vojna nehala, minila tri leta, ne da bi prišlo kako poročilo o njenem življenju«. Ni treba torej, da je v prvi vrsti po pričah ali drugim verodostojnim načinom dokazano, da je dotični vojak, ki je bil v vojni, težko ranjen v kaki bitki ali kje Stran TI. ,VEČERNA EDINOST- It. 38, V Trstu, dne 3. marca 1915 drugje, ampak zadostuje, da se je udeie- trt ure in se je končala, ne da bi dosegel /iI vojne, ter da skozi tri leta, začenši od i sovražnik kak uspeh. Ni se mu posrečilo, konca leta, ko je bila vojna končana, ni j da bi nam iztrgal izgubljene svoje jarke, do^-peia nobena vest. da še živ L In to je velike važnosti z ozirom na težave, ki bi bile združene z dokazovanjem težke rane, ki jo je dobil vojak, ako naj bi bil ta edini predpogoj za omenjeno pravno presuincijo. Zadostuje, če si v naglici predstavimo strahoviti prizor današnjih bitk, ki se jih udeležujejo vojaki v sto- in stotisočih, raz ki so nas stali dosti krvi. V „peklu". »Magyar Orszag« prinaša iz Amsterdama sledeče pismo svojega vojnega dopisnika: Danes sem imel priliko, da sem bližnjih dneh odide ženski polk na bojišče. »Ali pa vam ni neprijetno«, je vprašal nazadnje poročevalec, da se morate sedaj pokoriti moškim poveljnikom?« — »Niti najmanje«, je odgovorila gospa Pankhur-stova, »ne zavidamo moških. Na bojišču smo vsi enaki. Priznali so nas pa s tem, da nam je bilo dovoljeno iti v boj.« Sedaj se sestavlja drugi ženski polk. Težave z belgijskimi damami. Kakor poroča »Berliner Tageblatt«, je v Bruslju se razgovarjal z dopisnikom tukajšnjega ( lista - Nieuu s van den Dag« , ki se je pre- sedaj izbruhnila majhna vojna, kakoršne se nemška vlada ni nadejala nikdar. Zadnje dni se je namreč vnanjost žensk, ki se tre;-:i po ogromni fronti, kjer nimajo ne;tek, tedna rmidi, na boj-SČU v okoIici c prilike, ua bi pazili na svoje to-1w'estenda. Povedal mm jc. da je vladala,------------------------------------.----- \ c. ki \ et k rat kar na kupe padajo. Kdo tamkaj več tednov popolna tišina, ki se je | izprehajajo po buljvarjih, znatno izpre-r( in l! zajaiiiwiu, ua je bil ta ali oni tez_ preteklega tedna nenadoma izpremenila v menila. Na crlavah irnrpHaiaiočih se dam ko ranjen, ko bi ga zmanjkalo? siIno krvavo bitko. Angleži in Francozi so Ne velja torej za nas niti ono, kar pise nastopiIi z vsemj sredstvi, ki jih imaio na dr. Milan (jrufcer glede ranjenega voja- razpf>lago, na suhenii na morju in v zra. ka. ki se je, težko ranjen, javil svojim so- ku N zraku je otvoriIo angješko-franco-ii pak so potem vesti o njem iz- sko 2račno brodovje hudo 5itko proti luui glede onega Y°iaka morejo i Westendu in Mariakerke. Bilo je težko i vi sorod mit i. ali kao arug zJ-!najti mesto, kamor niso padle kroglje, ker roon ostal pri n K1 lii^at; da ie pfufclasi mrtvim, ako se je.^ biJa cela okoIica dotičncga mesta izpo- tuj: nadalje udeleževal vojne m ako od 1:__________________... _____ k ta. ko h v oj nevojna končala, skozi tri sc je vc • i '•arw nič o nj Clil S 1 HK ' i tudi za oniei ljcnr da se d< >kaž< Ia d •i i__ JU KO se j pili i. čim (la iauja ni i ali sc n ves ■ii 11 cšia ose \ oni ta. • a k j :. t tr> .. ,7 ,,, . ' jweM<>_j\jer je nanajai, ga je popolnoma no presurnc.jo /a:.teval |varovalQ ysakc nevarllosti Freedai. po noveli, zadostuje, osj ^la v kraj svoje določbe, »a, in da so od poslednje ičta. Ako je bila dotična menila. Na glavah izprehajajočih se dam so se namreč pojavile prave pravcate vojaške čepice. Da! Vojaške čepice, kakor jih nosijo belgijski vojaki, belgijska konjica in kavalrrijerji. Belgijski vojaki so sedaj daleč proč od Bruslja, a da bi se jih spominjale, nosijo njihove žene, neveste, ljubimke in sestre vsaj čepice iste oblike in barve, kakor oni. Dosedaj so bruseljske dame imele svojo narodno kokardo pripeto ali na prsih ali na mufu, ali pa so opremljale s trobojnico ovratnik svojega psička. Sedaj so šle še dalje in nosijo belgijske vojaške čepice. stavljena groznemn ognju. Dopisniku se je posrečilo, da se je dobro skril. Pripovedo- ojna popol-čas po raz-so delali ljudje prej. predno so pričeli graditi hiše! Mesto^kjer se je nahajal, ga je popolnoma m se je zamogel zavarovati samo tako, ua Prevoz flandrijskih umetnin v Havre. je namočil kos platna v olje in pokril po- Iz Berolina se poroča: Dva velika Ijubi-tem s tem svoje skrivališče. Vzel je tedaj telja umetnin, Eugene Groote in Henry razne? ičmšM vesli. Listih«, niso Poljaki ravno najbolje pogodili z izvolitvijo Bilinskega. načelnikom svojega kluba. Vsaj ne v interesu harmonije med Čehi in Poljaki. Sicer pa je znano, da so parlamentarična pota Poljakov večinoma težko preračunljiva. UMBERT vrn tri : In v roke daljnogled in opazoval zračni boj. Bil je strašen pogled — je rekel Nizoze-• . »- sk i . | niec — kako so eksplodirale bombe. Tam, 1 "Ikjer je stala poprej krasna vila, je sedaj samo še podrtina. Nad morjem so streljali »osi u je lužba. ]a >tn< a, ki se ji varnosti -ni več na sedai bolj poizv ed val-v današnjih ga tiska, selili 9 se sko-• naliajal Dommartin sta dobila od belgijske vlade v Mavru dovoljenje, da spravita vse premične stare umetnine iz flandrijskega vojnega ozemlja na avtomobile in jih prepeljeta v Havre. Tako je bilo rešenih vc- »vci ne; P nf :: twil CKSil iiJSi^ t« l>ovi zračnega brodovja, a odgo varjali so hko število slik, cerkvenih posod in dojim straš.ii nemški topovi. Čakal sem kon- kumentov, med njimi mnogo jako zna-ca tega peklenskega prizora. Spočetka ni- meniti h, nenadomestljivih oltarskih slik. sem videl dragega, kakor sam j ogenj. Se Tudi z druge strani se ie mnogo rešilo, so griiicli topovi, ko se je začeki gibati tako da se nahajajo sedaj skoro vse več tudi peiiota in se je pričel boj na kopnem, ali manj znamenite stvari iz Flandrije na Na stotine vojakov je prodiralo naprej, varnem. držeč v rokah orožje. Nemci so se nava- O možnosti forciranja Dardanel. — li-i kakor divje zveri, da zavzamejo fran- -Berliner Tagblatt« javlja: Angleški pol- cosko-angleške pozicije. Ko so zavezni- kovnik Repington razpravlja v »Timesu« o možnosti istočasne akcije proti Darda- ff -1 ki uvideli, da jc vsak odpor zaman, so se un teknili. Nemci so dosegli svoj cilj, četu- (Iz ga nem: i X. je zn od neinšt n podzen ,a voj i, dolg, Ifi !di z naravnost ogromni.ni izgubami. In ■! cga pisma), kakor da bi to še ne Lilo dosti. Zvečer se vzpetina. n;z-^kih strelskih je a; i [gotraji seaaj dne 3. daj se Dar na viš bil pri no za vhod do od svoje citev. vmešal v boj še nek drugi element. Z ■ eškega onre/ja se je bližalo brodov- -.i'i hodiiik-. v. kjer so ie* ( bstoječe iz 30 aeroplanov in hidropla-.. Naša infanterija je nov- 2 velikansko naglico so se vrgli na i : zadniiii mesecev za- j pozicije. ki so jih par ur poprej zavzeli e eno tretjino te višine in Nemci. sprednje jarke že popol-! Toda bombe niso napravile dosti ško-:nika. Iv. je bila potrebna! de. Tu je nastal silen vihar, ki je one moki se jc faktk a Ročii nadaflno akcijo letal. Zapustil sem ;../..:. sn sc- svoje skrivališče ■ se podal proti vasi, miiaja ta višina v naših rokah. j kamor bi moral dospeti že prejšnjo noč. 1 k sem imel svoj telefonski daa|Po Preteku ene ure sem prišel v prvo ču-i i ■ icl sem tako priliko, da sein vajnico. le/ko sem se prebil skozi stra-• pehotnim pripravam B;lo je sil-jžo spustili so me samo na ukaz nekega Vimivo kak pravljali lestve za poveljnika, ki me je nagovoril z besedami: \ ^ \ -ne jarke P"teiii ročne seki-iAIi Jc taki]l Nizozemcev, ki bi se . .. 11 *** •:,n 1)t;j tok« Mižiae. Sel se je govori! > o pripravah pijonirjev, o sem naj° ^ nekim trenom in izvedel po-■novanem uničenju min itd. Ponoči soll™narvda so Ne.,llc| P" tem napadu ia močna ojaeenja. Prišla so čisto na1 rancozov m Angležev. : .. K' sen ziutraj ^c o mraku zapustil Zalibog so mi vsled strašnih dogodkov sv je i ;l fo in sc vrni! k bateriji, so stali i živci skoro odpovedali. Nikakor nisem za do iti na podnožju ročnimi grana- mogel hladnokrvno opazovati strašne prizore, ki so se odigravali pred menoj. Na- (2 i!§lng. -montun- v nemi ooiocn hriba, pionirji opasani z t. li, pehota z lestvami za k. Cete'hajal sem se šest in pol mesecev na boji- so -e prijele gibati. Prrolna tišina pri gi- šču. Videl sem umirati na tisoče ljudi in udi je bil ; strahovi- P<> vsaki bitki sem našel novo moč, sa- tc^a. j mo da so mi sedaj vsled skrajnih naporov Naskok je bil odrejen za poldne. Pred-|živci niočno oboleli._ vsem je bilo treba sovražnika iznenaditi. Vsled silne napetosti je postajalo čakanje si . • lančno. Povelja za bitko so biia iz-d: ia in sedaj je vse stalo in čakalo. Vreme je bilo hladno, čisto, mirno, polno soln-enega sijaja. Končno se je približalo poldne in mi smo stopili k topovom, ob dvanajstih s se razpoeila zerulia. Tri velike mine so se kakor kak vulkan. Istočasno je nemško topništvo streljalo, kar je mogio in obsulo sovražne jarke s pravo točo jeklenih kro- Sufražetke in vojna. Pod poveljništvom grotiee Astlerreaghove se je sestavil v Londonu »ženski poIk.<, ki šteje štiri ti-Točno; soe žen in deklet. Večinoma so sufražet-je zazdelo, kaKor da bi ke. Polk odide na evropsko celino in bo a. Tri velike mine so se tamkaj opravljal nadobavno in oskrbo-čile. Hrib se je odprl na treh mes alno službo. Toliko jim je vojaška oblast dovolila; same pa zahtevajo, da bi jih tudi pustili v bojne vrste same in v boj z orožjem v roki. Med drugimi je v tem pol-gelj. Po par minutah je bil ves kraj v sil- ku tudi gospodična Pankhurstova, hčer-i• m dimu. da skoraj ni bilo mogoče diha- ka znane sufražetskc generalke. Poroti. Bi!j jc kakor v peklu. Trikratna eks-|čevalec nekega angleškega lista je posetil \ \ z ia. strašen ogenj pehote, grmenje to-1 gospo Pankhnrstovo, da bi govoril žnjo o i .. i eketanje strojoih i zraven še misiji ženskega polka. Našel jo jc preoblo- \ i vri godba. Potem povelja, ropota nje 1 ženo z vojnimi pripravami. Po mizah so \ z in odgovori na naš ogenj. S kratkimi j ležale ka\alerijske sablje in vojaški re-beseda: li: nepopisljivo! Zraven topa se volverji. Po stenah so viseli vojni zeinlje-I oL >ti človeka nekako divje veselje: kro- vidi. Ko je vstopil poročevalec, ga je pre-gi j /,a kroglic zapuščajo cev v največji merila z očmi od nog do glave in rekla naglici, topničar pripravljač ravna z divno mirnostjo in preciznostjo, drugi pomaga pri cevi L t. d. Vse napreduje dobro. Tekoin ene ure je bila sovražna pozicija zrela za napad. Pehota in pijonirji z ročnimi granatami in škarjami za rezanje žic, so odšli naprej. Mi smo ostali zadej, da preprečimo Franco-zorn umikanje in prihod eventualnih rezerv. Vse gre po želji. Pehota osvojuje po vrsti jarek za drugim. Ob dveh popoldne je bilo glavno delo izvršeno; višina je bila razven malega dela v naših rokah. Tamkaj nas ie namreč zadrževala jako gosta /ica. 2e iz daljave je bilo videti naše ujetnike. Na žalost je padlo precej na ostro: »Povejte mi, gospod, zakaj niste v vojni?« Potem pa je začela pripovedovati: »Me sufražetke smo se leta in leta borile z oblastmi in smo se tako nekoliko pripravile za to vojno. Prepričana sem, da se izkažemo v njej. Ko smo šle h Kitchenerju po dovoljenje, da smemo ustanoviti ženski polk, nas ni hotel niti sprejeti, ker se je bal, da bi ga ne obdelale tako kakor smo svojčas ministra As-quitha. Potem pa, ko nas je vendar sprejel in čul. kaj zahtevamo, je mislil najprej. da se le šalimo. Potem pa se je dal prepričati in je končno pripomnil s smehom, da dame res zadajo tak strah sovražniku, da pobegne, če jih le zagleda. šili častnikov in en del čet je bil uničen ■ Drugi dan so začele sufražetke delati. Na-vsled eksp' »diranja francoskih min. Da se i jele so prostore, jih opremile z angleškimi prepreCi zbiranje sovražnika, smo stre-j zastavami in razobesile na njimi lepak z ljuli naprej do v ečera. Naše topništvo ie I besedilom: »Angleške žene!Vaš kralj in imelo malo izgub, ker je nameril sov raž-1 vaša domovina vas potrebuje. Na boj pro-nik s\< ie topove predvsem na našo pelio- i ti nemškemu militarizmu!« Naval žensk to. Oba naša zrakoplova sta neprestano letala nad sovražnimi pozicijami in razsvetljevala ponoči ozemlje. Ponoči smo pričakovali napada in zato nismo šli spat Ob tli zori. Toda mi smo sc nahajali na svojem I hovni poveljnik je polkovnik Steward Ro-mestu lil smo lahko takoj odgovorili na bertson, ki je izjavil, da bi si veliko vo-ogenj. M >ena bitka je trajala samo tri če- 1 jakov moglo vzeti za zgled sufražetke. V je bil takoj izpočetka velik. Tudi stare ženske so prihajale in prosile, da bi bile sprejete v polk. Nato se je začelo vojaško vežbanje pod vodstvom višjih čast-b dve'! ponoči je bil faktično sovražnik i nikov. Vežbalo se je korakanje, streljanje . In zopet so se ponovili peklenski pri- s puško in revolverjem ter borenje. Vr- nelom z morja in s kopnega. Po njegovem mnenju bi bilo mogoče bombardiranje Dardanel z morja in suhega izvesti na zadovoljiv način samo tedaj, če bi bile čete na kopnem enako močne kakor vojne la:ijc. Treba je ne samo mnogo ladij, am-j>ak tudi mnogo vojakov. Repington računa, da se je začetkom vojne nahajalo najmanj 200.000 turških vojakov v cari-grajskein okraju. Del teh čet je bil sicer poslan na kavkaško fronto, a bil pozneje zamenjan z drugimi vojaki. Če bi hoteli izkrcati čete, da otvorimo pot našim ladjam. bi potrebovali za to ogromne vojaške sile. Ce se posreči vojnim ladjam doseči ta cilj brez druge pomoči, tem bolje; vendar pa je gotovo, da se nahajajo francoske in angleške vojne ladje neprestano v veliki nevarnosti. Ce bi se našim ladjam tudi posrečilo uničiti zunanje darda-nelske utrdbe, bi bilo vse to šele pripravljalna akcija. Prave težkoče bi nastale šele tedaj, ko bi došle ladje v najožji del Dardanel, kjer se ne bi mogle gibati tako slobodno kakor na prostem morju. Tamkaj bi bile izpostavljene napadom baterij, ki jih je mogoče uničiti samo iz bližine in s pomočjo poljske težke artiljerije. Poljaki in Čehi. Bivši skupni finančni minister je izvoljen načelnikom poljskega kluba v poslanski zbornici. Tej izvolitvi popisujejo češki »Narodni listy« veliko važnosti, trdeč, da stopa Bilinski z različnimi namerami na čelo poljskega »Kola«. Bilinski ima baje tri načrte. V prvo hoče poljski klub na znotraj reorganizirati, da zadobi zopet prejšnjo enotnost in da bo vsem poljskim poslancem brez razlike stranke, torej tudi socijalnim demokratom, omogočeno uveljavljanje v klubu. Potem da se hoče Bilinski obrniti do vseh strank poslanske zbornice, da bi dobil jamstva za trajno dela-zmožnost zbornice, a v tretje da hoče delovati na to, da se osnuje parlamenta-rično ministrstvo. Na te načrte reargira-jo »Narodni listy«: Naravno je, da ima vsak nov načelnik nov program ter da dr. Bilinski ne bo hotel zaključiti svoje politične karijere le kot načelnik poljskega kluba. Z ozirom na poizvedova-i nja, da bi se sešel parlament ne more mladočeško glasilo razumeti: čemu to ? »Ne moremo pa importirati poljskim realnim politikom* da bi se ne izpovedali te-težav' ki bi nastale že ob volitvi predsed-ništva, ker velika večina poslancev ne bi mogla molče prezreti agitacij sedanjega predsednika zbornice, dra. Silvestra, * jasno je vendar tudi Poljakom, da izvestni odlični ljudje niso spoštovali tregua del (božjega miru) v vojnem času napram nekaterim narodom, a oni sami (Poljaki) se pritožujejo, kako so se vedli napram njim gospoda Weiskirchner in tovariši. Z imenom dra. Bilinskega je spojena tudi pomoč, ki se je dajala nemški obstrukciji za financijelno izstradanje kraljestva Češkega, ko je (Bilinski) odrekel deželnemu odboru dovolitev dajatev na pivo in povišanje doklad. Ali meni gospod Bilinski da se ne bo govorilo o načinu, kako se je dobil denar za štajersko? Da ne bi se govorilo v poslanski zbornici o tiskovni cenzuri, o vprašanju aprovizacije in o razmerju do Ogrske — na tem ne dvomi nikdo, najmanje pa Poljaki. Če torej v sklepu Poljakov ni le zgolj teoretičen poklon pred parlamentarizmom, potem moramo za drugo in tretjo točko načrta Bilinskega iskati drugih vzrokov. Sodeč po teh izvajanjih v »Narodnih Domačo m\l O ranjenih, odnosno bolnih vojakih, V pomožno bolnišnico v pes rih d uš'\a „Austria" so b.li sprejeti Ant< n Visintin od 12. lovskega ba'alj na, Alojzij Stiry od 7 pe^po ka, Jakob Petenel (»d 97. rešp 1- a Anton Lisica od 20. lo\skiga bata j na, Ai fred Coiomban od 23. domohran kega peš-polka, Viktor Granc'uck od provijanta, Iv. n Mase od 3. polka tirolskih 1 vcev, Ivan Grego od 8. t^pn carskega polka, Josip Hol zer od 21. lovskega bataljoni. Avgust Bn-bič r d 47. p špolk;i, Josip B«l a in od 12. lovskega batalj na, Elija Kudimir od 2. bo-sanskn-heret-govske^a peš clk , Rudolf M -ženič od 87. pešpo k i, ter čtnovoj iki Ivan Gis Tiondi, A pidij Udina in Jo^ip FavaiRega pespi ki (doma iz Splita), Ka:tl Vojtek od pešpolka in Avgust Antonič od 20 lovskega batal ona (doma iz Komna). V \ o-možno b > nišnico v zavodu „Avstro-amci-kane" so bi i sprejeti Ivan Dekleva od 5. d »rnobran ki ga pešpolka, Ivan Gaysa od 20. lov-k ^a baiaijo a ter činovojnik Fran Biua, Fran hožič, Jako > Mauser, Anton Sir >la, Jurij Vrečko, Anton Maj vsky (dom iz Prošeka), An'on Rih r do na z Kantr de), Josip Mavric (doma iz Trsta), Jo p Klav ra (doma iz Čez-S te, Ivan Kl u ek, Vence-sl v Pek>a, Iv^n Toinan, Simon Sarb n, An 'on Ba ink Tchen in Josip Boh e (doma iz Pod^raciai. C d. uščeni so pa b li iz te ponio n b n: niče Rt.dolf Tichy ed 72. pešpolka, Fr n Kur/ič < d 5. domobranskega pe:;p Ika, Anton Ce kvenik od 5. domobran-sk ga pešpolka, Pasko Greg' inič od 5. do-mobra .^kega pe p< Ika, Ludevit Dragar od 97. p<špoki, Kan Vascoito od 5. domo-i>r n-k < pešpolka, Jernej Knezović cd 4 >« s.uisko-hercegovske^a pešp Ik , Hamid Zukič od 1. bosanski>-hercegovskega pe--po ka, Evgen Z ch od 8. topničarskega polka, Just Lortnzi od 47. pešpolka, Štefan Kajč c d provijanta, Anton Babić od 87. pešpolka, ter črnovi jniki Mat«*j Zebavec, Alojzij Vidmar, Henrik Sunder, Žiga Torny, Ivan F- gatić, Ivan Poslek, Jakob Biza, Jo^ip Skok, Ivan Novakič, Fian Učak, Ivan Bu-čaj, Josip Ci£:ič in Alojzij Mazutto. — V mestno boln Šm'co je bil sprejet črnovojnik Josip Bertogna, a odpuščen je bij iz mestne bolnišnice črnovojnik Roman Michele. zaloga si3!JMnsKs$G rccterilnls. Torama cementnih plošč In ceui. TRST, Ccmpo S. Giaccmo 11 In V. ConcGrriiG 1 *2adaj cerkve Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna. hiinj pnr.nr-k.i t vin: dvnkoles „TRIBUNA-Gorica. TrtaSkn ul. 23 prej pivovarni Ooriup). Zaloga dvokoles šivalnih fn kmettjskili itrojev.srj-niofcnov, orkestr r tu