štev. 8. . piaftana t g(tfettm.-i LJubljana, 19. februarja 1930. Kmet, delavec ln obrtnik na) bodo narodu vodnllc I 31 lihaja mkt trad* J Naraftnlnat n mI* teta Din M*-u pol tata „ tria Inozemstvo n aala lato Din M*— taaaratl po tarltu. - Pit-nanlm vprašanjem na) a* priloil znamko za odgovor. — Nelranklrana plama a* no sprejemajo. Leto XI. vme «adove <»voiega dela in oifir 'ivosli • yj "J iukop'* «• n «r* laso HUO« « r oi «• • c|U»li»m Ur«o iiitvo in uprav* !• « | wjuoi|ani • Koloovo' »t ilio> it I 1 §•«•»» iter it 2500 iliuic tn noStnl nramiiti* It. 14. IM ___I Je vas In »Slovenec« je objavil dne 16. februarja poročilo iz Zagreba, ki pravi: »Današnji »Seljački glas« prinaša uvodnik Ivana Radiča (Ivan Radič je nečak ranj-kega Stjepana Radiča, op. ur.), v katerem pravi člankar, da kmetsko gibanje za pravico (mi bi rekli »za staro pravdo«, op. ur.) ni od danes, temveč da je nastalo že pred stoletji. Končno se je vendar našla pot, po kateri so hodili naši velikani, ki so imeli pred očmi zedinjeno državo vseh južnih Slovanov. Za južne Slovane sploh in Hrvate še posebej je velika sreča, da imamo kralja svoje krvi, ki mu zaupamo. Kadar bo on videl, da je ogrožena naša domovina, bodo kmetje branili njega in domovino. Edini izhod iz dosedanje težke situacije (položaja) vidimo v besedah kralja, ki je dejal: »Vas je vas in brez nje ni ničesar. Jaz se s to vasjo ponašam in to vas spoštujem, ker jo vas iskrena, in kadar bo treba braniti domovino, jo bo vas branila.« »Zato naglašam,« nadaljuje člankar, »naj živi kralj Aleksander I., naj živi pošteni srbski, hrvaški in slovenski kmet!« Naš namen ni, da bi se na tem mestu obširneje bavili z današnjimi razmerami na Hrvaškem in ravno tako tudi ne z Ivanom Radičem in z njegovim listom »Seljački glas«. Poročilo »Slovenca« smo objavili le zato, ker je dal »Slovenec« poročilu naslov »Oživitev seljačkega (= kmečkega) pokreta na Hnat-skem«, v prvi vrsti pa zaradi vladarjevih besed, ki jih objavljamo zgoraj. Zgorajšnje vladarjeve besede so namreč važne zato, ker je ž njimi dobil kmečki pokret Najvišjo sankcijo in Najvišje priznanje za svojo upravičenost, Vladar sam izjavlja, da brez vasi ni ničesar. Prav to je tudi temeljni nauk vsega in vsakega kmečkega pokreta, tudi našega. To spoznanje smo mi širili in utemeljevali in razlagali, kjer smo le mogli, izvajali pa smo 1 €€ nfe ni iz tega spoznanja tudi posledice, da mora kmet, če brez vasi ni ničesar, priti tudi do svoje gospodarske in politične veljave v vsem javnem življenju, od občine do države, in sicer kmet sam, brez kakšnega idejno-politič-nega nadzorstva ali celo kakšne komande. Ta nauk smo mi učili in oznanjali že leta in leta, ker je to temelj naše agrarno-politične ideologije (miselnosti). Mi vsi se pa še živo spominjamo, kako so nas naši »idejno-politični« nasprotniki (»idejno-politični« se imenujejo pri nas zato, ker »idej« sploh nimajo in jih tudi nikdar imeli niso), zaradi našega temeljnega nauka napadali in nam zlobno podtikali »separatizem« in »protidržavnost« in sploh vse grehe, kar jih poznajo vsi katekizmi vseh ver. In kolikor bolj smo poučevali, razlagali in objašnjevali, da je naša glavna misel-vod-nica socijalna in gospodarska, ker kmečka misel sploh drugačna hiti ne more, toliko bolj so zgolj iz najgrše hudobije in demagogije ti ljudje lagali, nas blatili in zasramovali in po stari svoji navadi tudi denuncirali, ker so namenoma hoteli ostati gluhi za naše besede ne le oni sami, ampak so tudi kmetom z obema rokama tiščali ušesa, da nas in našega nauka ne bi slišali. Tako je bilo. Sedaj pa smo doživeli sijajno zadoščenje, in upravičenost in s tem tudi potrebo kmečkega pokreta je potrdil sam vladar. Upamo, da se bodo težine vladarjevih besed zavedali danes vsi tisti, ki so kmetski nauk leta in leta zaničevali in prezirali. Dolžnost vseh teh je, da se o kmečkem pokretu in njegovem pomenu najprej pouče, predno ga mečejo v en koš s »separatizmom« in s > proti državnostjo« in s podobnimi zarjavelimi ostanki že zelo obrabljenega političnega ar-zenala. »Vas je vas in brez nje ni ničesar« — je rekel vladar. Ali kar je isto: »Kmet je kmet in brez kmeta ni nič!« Dr. Igor Rosina: Kmetski dom Kmetski dom je eden izmed temeljev kmetsko-kulturnega pokreta. Že pred petindvajsetimi leti je Stjepan Radič svoj prvi tednik simbolično nazval s tem imenom. Na tem »Seljačkem domu« je sezidal cel svoj mogočni kmetski pokret in nanj stavil svoje upe in nade tudi slovanski kmetsko-kulturni pokret. Kakor hitro bo namreč slovenski kmet spoznal ogromno, življensko važnost, ki ga ima zanj njegov dom, bo spoznal instinktivno in neposredno tudi važnost in nujnost kmet-skokulturnega pokreta. Kmetski dom pa nima pomena samo zanj, niti ne samo za kmetski pokret. On je kamen-temelj naroda in države in današnje človeške kulture sploh. Vstopiš v kmetsko vežo in osupneš. Pred sabo imaš v hipu celotno sliko, takorekoč prototip, prvotno in najčistejšo obliko kulturnega življenja človeka. Malenkosti so, ki jo sestavljajo. Kosa, ki visi za vrati na steni, motike, ki so zložene v počitku v piramido, srp in krplje in tnalo s sekiro in drva ob steni, še preša in kup nabranih jabolk okoli nje, enakomerno mlatenje žita preko dvorišča v skednju in otožno prislonjeni ža-kelj krompirja v kotu, vse ti v trenutku postavi pred oči celo ono življenje z vsem svojim veseljem in trpljenjem, lepoto svojo in svojo skrbjo in nagubančenim čelom. Kakor da bi zaduhal dišečo otavo in zagledal kosce in oranje in težko prvo kop v vinogradu in spravljanje, ves ta dolgi in skrbni račun kmetskega gospodarja, ki ga naj preživi z družino in mu omogoči življenje. Kmetski dom ti zares daje tip (značilno sliko) človeka organizatorja. Vse te spomni na borbo, ki jo samostojno vodi ta človek z življenjem dan za dnem, na skrbi in resnost tega boja, pa tudi na ponosen, svoboden način, kako on to borbo obvlada. Nehote dobiš respekt, ko je stopil širokopleč in z zarezanimi gubami v obrazu skozi vrata gospodar. Tu je delavnica, takorekoč srce in živčno središče kmetskega življenja in menda življenja sploh, kakor ga in odkar ga živi kulturni človek. Šele v kmetskem domu živo in neposredno občutiš, kako je ta stan temeljni stan in ne samo gospodarsko, tudi čisto kulturno stan-temelj vseh drugih stanov. Kakor, da so se drugi le odcepili od njega, kakor pri delitvi dela. Tu so združeni v eno vse bitne črte življenja drugih stanov. Koliko bo prireje pri živini čez leto dni? Ali se izplača zasaditi to njivo s krompirjem in ono z ovsom? Ali naj opuščam vinograd in zasajam drevje? Ali naj prodajam vino od preše ali bi raje čakal? Vsa organizacija, vse preračunavanje in kalkulacija, tip tvornega človeškega življenja. Brez lega in takega premišljevanja in življenskega načina, se ti zdi, ne bi bilo niti trgovca s svojim računom pribitka ob posredovanju med producentom (proizvajalcem) in konsumen-tom (potrošačem), niti industrijca s svojo previdno kalkulacijo rentabilnosti (da se izplača) ali nerentabilnosti podjetja in investicije (naložitve) kapitala. Še generala ne, ki organizira vojake, niti ne advokata, ki pre-gruntava mejno posest in kravjo kupčijo. Kmetski dom je središče. Kmetski dom pa ostane v vsej svoji ponižnosti kot center, kot kamen-temelj vsega tega življenja in prerivanja. On je takorekoč tipičnoznačilna oblika čustvenoinstinktnega življenja človeka. Cerkve in tovarne so zidali s čistim razumom in preračunom; kmetski dom pa, kakor, da je sam od sebe zrasel iz tal in prirasel kakor obleka na telo. Zato — kakoršni kmetski ljudje, tak-šnji kmetski domovi. Jaz bi značaj slovenske-skega kmeta — naš značaj — lahko spoznal po prvem kmetskem domu. Kako je stisnjen v breg ali postavljen v holmu, kako je brajda razvrščena pred njim, kako je lepo pometeno okoli hiše in kako so zložena drva ob steni, I kako zvedavoponižno kukajo okenca na mi-: modrveči vlak; — vse to, to je slovenski kmet, to je Slovenstvo. Železničar na primer ne bo skoraj nikdar v stanu postaviti si take hiše. Kakor da je vse preveč mrtvo in suho v njej in okoli nje; zdi se ti, kakor da je prevečkrat prepir v njej in preveč zavisti. Ni tistega odkrito veselega in vendar ponižnega aprobiranja (potrdila) življenja kakor ga kaže kmetski dom tudi na zunaj. Po naših kmetskih domovih bi lahko spoznal celo mejo, če se vozim proti Gradcu. Kajti slovenski kmetski dom je uprav najčistejši izraz duše slovenskega kmeta. * imrni"miru Slovenski kmetskokulturni pokret ima nalogo posvečati čimveč pažnje študiju — in tudi čisto znanstvenemu študiju — slovenskega kmetskega doma. Na ta način bomo najbolje iskali in najsigurneje našli elemente slovenske kulture. Stanovanje in dom. Meščan ima stanovanje, kmet ima dom. To je zelo velika razlika. Zato si kmetskega doma brez družine skoro predstavljati ne moremo; kak golosrajčnik mora tekati okrog oglov. Kmetski dom predstavlja uprav družinski princip človeka. Družinsko-instinktno in narodnoduhovno načelo (po Webru) se v njem takorekoč križata. Zato je tudi pri nas Slovanih značilno — in zlasti pri Slovencih in Hrvatih — iz teh kmetskih »domov« nastala — »domovina«. Kajti brez teh kmetskih domov (to čuti narod dobro), tudi domovine ni. V kmetski dom so zazidani temeljni kamni, na katerih je sezidan narod, narodnost in patrijotizem. L arsikdo bi si naj to za uho zapisal. Zlasti oni, ki očitajo še danes kmetskokulturne-mu pokretu, da je umetno namišljen in visi v zraku. Baš vsi ti klerikalizmi in liberalizmi so nam vedno napravili utis čisto mehanično-racionalnega pojmovanja sveta in življenja Vglej Weber); medtem ko kmetskokulturni pokret sloni trdno na življenju samem in je del tudi instinktivnega življenja slovenskega kmeta. Slavni Dostojevski piše v svojem »dnevniku«: — »Pač ni vseeno za človeka in za njegovo poštenje ali je rojen v lastni hiši in če tudi bi bil samo zelen vrt okoli nje, ali pa je rojen na trotoarju velemesta«. Celo poštenje veže na kmetski dom! In res, če ti pokaže kmetski gospodar na posteljo ob oknu: »tu sem bil rojen, v tej postelji ob oknu in tudi ded so bili tu rojeni in so tu umrli«, boš razumel velike besede velikega misleca. Kmetski dom nosi v sebi dobro ime cele rodbine za pokoljenja nazaj in je svarilo za bodoče. »Od nas še ni nihče kradel in tudi ne bo«, sem večkrat slišal; in tisti »nas« je bil kmetski dom, je bila tista stara postelj in javorna miza in klop za njo in soba in hlevi, ki so videli poštene prednike in hočejo imeti tudi poštene naslednike. Ogromna moralna moč je v kmetskem domu. V njem je takorekoč zakopana tradicija slovenskega kmeta in on je uprav rasna, krvna črta slovenskega naroda. Kmet — gospod! V kmetskem domu je kmet gospod na svojem. Odtod snuje, odtod dela, sem se zopet vrača. Vse okoli njega govori o delu, ki ga on ureja in tudi obvlada. Zato občuti kmet delo kot vrednoto, kot del svojega življenja in se ga ne boji, niti ga ne sovraži, kakor tovarniški delavec. V kmetskem domu ima trdno skalo, na kateri stoji, steno na katero se naslanja. Izven njega in brez njega je kakor čolnič na razburkanem morju, brez zavetja in ravnala. »My house is my castle« (moja hiša je moj grad) pravi stari angleški pregovor in ta velja prav posebno tudi za slovenskega — kakor za vsakega kmeta sploh. Zato nikdo menda tako neposredno živo ne občuti tragike (teže) brezdomstva kakor kmet. »Deseti brat« in »desetnica« so vendar uprav pristne tvorbe slovenskega kmetskega duha; kajti ti morajo — »od doma«. Nikdar ne občuti ne velemeščan, ne velemestni pro-leter tako globoko življensko pomembnost doma. On »stanuje«; zdaj tu, zdaj tam. Tako tvori kmetski dom temelj kmetske kulture in kulture človeštva sploh. S stalnostjo kmetskega doma je stopil človek med prednike in naslednike, dobil vase pojm zgodovine in odgovornosti napram njej. Morda še'e odtod dalje sploh človeška kultura datira. Slovenski kmetje bi torej res morali ostati in postati še bolj ponosni na svoje kmetske domove. Neprijetno mi je, če vjdim, kako drži kmetski gospodar klobuk v rokah pred mano v svoji lastni veži in mu je glas boječ in nesiguren. Zares nezasluženo dolgo so temu narodu zapisavale grajščine v tlačanske bukvice in farovži v srce in pamet pokorščino in ponižanje! Slovenski kmetskokulturni pokret ima sveto nalogo pokazati slovenskemu kmetu lepoto in* važnost njegovega doma. Napraviti, :la bo nanj tako ponosen in da ga bo ljubil tako, da bo pripravljen dati zanj svojo kri in življenje. Če se mu bo to posrečilo, potem je slovenski in jugoslovanski stvari storil največjo usluge, ki jo je mogel storiti. Potem gremo preporodu nasproti. Kajti od doma pride domovina. »t Dan kmečkega tiska.. €€ V »Slovencu« smo brali pretekli teden zanimivo poročilo o »dnevu katoliškega tiska«, ki so ga priredili v Šmarju na Dolenjskem. Dneva se je udeležil tudi presvetli g. pomožni škof dr. Rožman, govorili so pa o potrebi katoliškega tiska še pisatelj preč. g. Finžgar, dr. Basaj in domači gg. duhovniki. Mi nimamo prav nič proti agitaciji za katoliški tisk in za katoliške knjige in časopise, čeprav nas znana gospoda vedno psuje z »brezverci« in čeprav je vsakomur dobro znano, da žive v naši deželi samo taki »brezverci«, ki se ne morejo ne roditi brez duhovnika, ne poročiti brez duhovnika in ne umreti brez duhovnika. Kakor vsaki veroizpovedi, tako priznavamo tudi katoličanom vso pravico, da agitirajo za katoliški tisk. Na svetu je pa žalibog že tako urejeno, da tudi najbolj pobožen katoličan ne more živeti samo od molitve, ampak mora tudi delati, da preživi sebe in svojo rodovino (če jo ima). Tudi kmet ne more drugače. Tudi kmet ne more klečati cel dan v cerkvi, ampak mora na polje, ker mora gledati, da kaj pridela. Pridelovanje poljskih pridelkov pa ne spada med verske nauke in v katekizmu ne najdemo nobene besede o moderni živinoreji. Dalje mora kmet gledati, da svoje pridelke in izdelke proda. 0 prodaji kmečkih pridelkov in o zadružništvu in o kmečkem kreditu pa v katekizmu tudi nič ne stoji, čeprav so te stvari za vsakega kmeta silno važne. Kmet se mora dalje težko boriti proti drugim stanovom, zlasti proti denarno močnim, da ga ne stisnejo, in boriti se mora za svojo pravico in veljavo v občini, deželi in državi. Tudi o tem ne stoji v katekizmu ničesar. Poleg verskih mora torej kmet znati tudi mnogo drugih stvari, ki so mu za njegov telesni obstanek nujno in neobhodno potrebne. Zato trdimo, da za kmete ni dovolj, če berejo le katoliške časopise (mi mislimo tukaj res na katoliško-verske liste in knjige in ne na take, katerim je katoličanstvo le plašč za dobre posvetne posle), ampak morajo brati tudi kmečke časopise in knjige in sicer strokovne, kjer se poučujejo o modernih načinih obdelovanja zemlje, o živinoreji itd., potem pa tudi kmečko- ali agrarno-politične liste in knjige, ki jih uče, kako naj si pribore veljavno besedo v javnem življenju, da jih gospodarsko močnejši sloji ne stisnejo v kot s političnimi sredstvi (z zakonodajo). Strokovno izobraževalen in zlasti še kmečko-politično izobraževalen pa je naš kmečki tisk »Kmetski list«, mesečnik »Gruda« in knjige »Kmetijske Matice«. O našem listu nočemo izgubljati besed, ker je od vseh pametnih in razumnih ljudi, ki se za prazne čenče in flenče in »pildke« ne menijo, že dolgo priznan kot najresnejši kmečki tednik, kar je številnim naročnikom lista le v čast in ponos, kajti če je pri nas še vedno na tisoče kmetov, ki hočejo resno berilo namesto praznih flavz, je to za kmete najboljši dokaz njihove moralne moči in duševnega zdravja, čenče in flenče naj berejo kakšni puhloglavci, za kmete je pa primerno le resno berilo, ker kmet nima časa za prazne flavze. S flavzami »futrajo« kmete le oni, ki bi radi, da bi ostali ali pa postali kmetje neumni, ker je znana stvar, da se dž na špagi voditi le bedaka, pa- metnega in resnega človeka pa ne. Če pa že o nas samih ne govorimo, moramo pa toplo priporočati vsem kmetom, naj si naroče knjigo »Kmetijske Matice« in pa mesečnik »Grudo«, pa ne bo nikomur žal. Da pa naš kmečki tisk čim bolj razširimo, moramo tudi mi agitirati, kakor agitirajo katoličani za katoliški tisk. Ta agitacija naj bi bila danes najvažnejša naloga naših vrlih »Društev kmečkih fantov in deklet«. Posebno, danes, pravimo, ko je sam vladar dal kmečkemu pokretu svoje Najvišje priznanje, naj nastopajo naši kmečki fantje in dekleta kar morejo odločno za kmečki tisk. Le preberite in zapomnite si vladarjeve besede, ki jih objavljamo na prvem mestu! Vodilo bodi torej: kjer še ni »Društva kmečkih fantov in deklet« ali pa njegove podružnice, naj se čimprej ustanovi. Na podlagi vladarjevih besed ne more in ne sme biti nikjer nobene ovire več! Kjer pa že društva obstoje in kjer bodo še ustanovljena, tam pa ce sme nikjer ostati brez posebne prireditve »Za kmečki tisk«. Na takih prireditvah naj nastopajo govorniki, ki bodo razlagali kmečki pokret in njegov pomen sploh, posebej pa še važnost časopisja za razvoj kmečkega pokreta. Primernih člankov najdete v vseh letnikih »Kmetskega lista« dovolj, kjer pa tega ni na razpolago, pojde vsem na roke »Kmetijska Matica« ali pa naše uredništvo z nasveti in s predlogi. Vsi torej na delo, da poživimo in okrepimo in dvignemo našo vas in našega kmeta gospodarsko, socijalno in če hočete, tudi »politično«, ker po besedah velikega nemškega naravoslovca Viljema Ostwalda politika ni nič drugega kakor praktična vporaba socijalnih naukov in spoznanj. Naš kmečki pokret ne sme zaspati, zlasti ne sedaj ko je rekel sam \ladar, da brez vasi in kmeta ni nič! Koks ia kovače najceneje pri družbi »Kurivo", Ljubljana Dunajska cesta štev. 33 (Balkan) Stranice. Dne 2. marca t. 1. ob 2. uri popoldne bo v gostilni Iv. Marinšek-a ustanovni občni zbor »Društva kmetskih fantov in deklet za Stranice«. Na občnem zboru poroča delegat »Zveze« in delegat pododbora »Zveze«. Starši in prijatelji napredka mladine pošljite svoje sinove in hčere v »Društvo kmetskih fantov in deklet , ker društvo ima raznovrstne knjige, tako zabavne, poučne in strokovne vsebine. Društvo vam bo nudilo vsestransko brazbo, torej kar vam ni dala ljudska šoj«, to zadobite v našem društvu. Pridite torej v J! Albin Prepeluh — 50-lelnik. V soboto, dne 22. t. m. praznuje svojo 50-letnico eden naj-odličnejših naših javnih delavcev, ki je od svojih zgodnjih mla-deniških let pa do danes kljub vsemu preganjanju neustrašeno stal na braniku za pravice tlačenih in zatiranih. Kot sinu pripro-stih starišev mu mladost ni bila postlana z rožicami in zato ni čudo, da ga je že v mladih njegovih letih zajel z vso silo takrat tudi že v Sloveniji se razvijajoči socialni delavski pokret in Albin Prepeluh je bil med prvimi Slovenci, ki so se začeli baviti s tem velikanskim in težavnim vprašanjem resno in na znanstveni podlagi, a tudi s praktičnim organizacijskim delom. Skupaj z rajnkim dr. Dermoto in z dr. Lončarjem je ustanovil za tiste čase pomembno in še dandanes zanimivo revijo »Naši zapiski«, katere najidealnejši sotrudnik je bil. Pisal pa je mnogo tudi v druge domače in tuje liste, ob enem pa je nastopal kot govornik in predavatelj na stotinah delavskih shodov in sestankov. V vsem njegovem delovanju pa sta ga vodili dve zvezdi-vodnici: svoboda in socialna pravičnost. Ljubezen do svobode in borba za socialno pravičnost ga vodita še danes, Iko stoji med prvimi v boju za kulturni in socialni napredek naših kmetov. Jedro našega naroda tvorita kmet in delavec, predvsem mali kmet, ki se mu še danes najslabše godi, slabše celo kot dobremu delavcu. Te ljudi kulturno in moralno dvigniti, jim priboriti vsaj najprimitivnejšo pravico do zemlje in s tem do življenja — to je druga velika naloga, ki jo vešči socialni delavec še danes vrši z neumorno pridnostjo in Zveza agrarnih interesentov je plod tega dela. Albin Prepeluh je bil rojen dne 22. februarja 1. 1880 v Ljubljani, kjer je obiskoval ljudsko in tedanjo obrtno šolo, kasneje pa je služboval kot administrativni uradnik pri raznih sodiščih. Po prevratu 1. 1918 je bil od prve Narodne vlade dodeljen kot komisar oddelku za socialno skrbstvo, kasneje pa je postal poverjenik tega oddelka in kot tak je položil prve temelje za kasnejšo socialno zakonodajo v Sloveniji, ki jo je zamislil upravno-avtonomno z vidikov gospodarskih potreb. L. 1921. pa je izstopil iz socialistične organizacije zaradi diferenc v politični taktiki, kakor je bil že prej odklonil ponudeno mu ministrstvo za socialno politiko in pozneje mesto podpredsednika v deželni vladi za Slovenijo. Nato je v zvezi s pokojnim Stjepanom Radičem ustanovil Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev in je v svojem organu vneto zagovarjal potrebo skupne politike Hrvatov in Slovencev. L. 1925 pa sta se združili v Celju tedanja SKS in SRKS v skupno politično organizacijo in od tedaj naprej je Albin Prepeluh neumorno na delu za utrditev in razširjanje kmečke ideologije (miselnosti). Pri vsem svojem obsežnem javnem delovanju pa je našel še vedno nekaj časa za pisanje samostojnih socialnih del, ki spadajo med najboljša v tozadevni slovenski literaturi («Problemi malega naroda», «Naša gospodarska in socialna vprašanja», «V boju. za zemljo in državo», «Kmečki pokret med Slovenci po svetovni vojni», «Socialni problemi» itd.). Poleg tega pa je napisal še nešteto člankov in razprav po raznih časopisih. Ob njegovi 50-letnici slavljencu prisrčno čestitamo z željo, da ostane še dolgo vrsto let čil in zdrav, svoji rodbini v blagor, nam vsem v ponos, vsem ponižanim in zatiranim pa odločen zagovornik in branitelj. tem za pravo za narodno stvo. in s Glasom statistike je v Sloveniji 144.703 poljedelskih obratov. Od teh obratov je 52.822 čisto bajtarskih, od katerih ima vsak obrat manj kot 2 ha zemlje. To ljudstvo ne živi v glavnem cd zemlje, temveč od mezdnih zaslužkov kot delavci. K tem lahko prištejemo še nadaljnih 29.183 malokmetskih obratov z zemljo v izmeri 2—5 ha. Če je družina v teh obratih količkaj številna, ne more živeti in se zaposliti doma, temveč morajo iskati od-rasU zaslužka. Tako dobimo, da je v Sloveniji 82.0C5 bajtarjev v smislu naših nadaljnjih izvajanj. Temu nasproti je kmetov s 5 do 10 ha zemlje 25.577, s 10 do 20 ha zemlje 24.335 in posestnikov z 20 do 50 ha zemlje 10.912; skupaj 60.921. Skoro dve tretjini našega kmetskega ljudstva je torej bajtarjev, zainteresiranih ne samo na poljedelstvu, temveč tudi na obrti in industriji, ki rabita mezdne delavce, in na pogojih, po katerih se plačuje in zaposluje delavna sila, na delavski politiki. Iz tega je na prvi pogled razvidno, da je naš bajtar najšteviličnejši del naroda, steber in prirodni nositelj narodne gaspodarske politike, ker je enako zainteresiran"'na pro- spehu kmetskega kakor tudi obrtnega ter industrijskega gospodarstva in na dobrih delavnih pogojih, on torej predstavlja vtelešeno solidarnost vseh slojev našega naroda. Podrobno opažanje pa pokaže, da je že skozi nekaj let v praksi ta bajtarski obrat, če je delo na razpolago in delovni pogoji količkaj povoljni, relativno (v primeri z drugimi) najprinosnejši. Na bajti je mogoče pri-de7ati najnujnejšo hrano doma, zunaj pa zaslužiti mezdo, s katero se da kriti druge potrebe. Kmet dosti težje pride do denarja za kritje potreb in produkcijskih stroškov, ker ima pri svojih 5 do 15 ha zemlje le malo za prodati in še to nima cene. Ta okolnost cepi kmetije, kar pospešuje tudi sprečeno izseljevanje in nove prilike za mezdni zaslužek. Kmetij je vedno manj, bajtarskih obratov vedno več. Če bodo te razmere trajale dalj, če bodo prometne razmere (avtobusni promet) in industrializacija Slovenije nudile vedno večjo priliko za zaposlitev, bo cepljenje kmetij v bajte hitro napredovalo. To je pri-rodna notranja kolonizacija Slovenije. Bajta predstavlja najintenzivnejšo obliko izrabe zemlje — imajoč pred očmi, da od bajtar-skega koščka zemlje živi največ ljudi. V to smer gre nujno gospodarski ruzvoj Slovenije, ki je že danes in bo jutri še bolj bajtarska. Kljub temu je pa ta bajtar danes v vsakem ozira popolnoma zanemarjen, neorganiziran, zaničevan. To je edini sloj, ki je do danes v javnosti 'popolnoma brez besede in vpliva. V razpuščenih strankah so bili bajtarji navadna glasovalna masa — v strankah niso imeli nobene besede. Delavci so jih sramotili, ker so bili navezani na grudo, na svojo bajto in so, zanašajoč se na bajto, sprejemali tudi sramotne delovne pogoje. Bajtar ne more biti proletarec, ki nima nič izgubiti in more v revoluciji vse dobiti. Kmetje so jih gledali postrani, ker so bajtarji tudi od njih zahtevali boljše delovne pogoje (kot hlapci, dekle, pastirji in dninarji), posebno pa, ker so odklonili slabo plačano in težko kmečko delo in rajši odšli v industrijo in obrt, v mesto, kjer so bile tudi slabe plače, pa vsaj delo krajše in lažje. Industrija se pa bajtarskih delavcev veseli, ker jim lahko zniža mezde pod normalo, računajoč, da jih živi bajta v kolikor mezda ne zadošča. V to svrho pa je potrebno, da je bajtar neumen in neorganiziran, vsled česar kapitalist za povzdigo bajtarja ni storil ničesar. Inteligenca do danes ni uvidela, da je pod slovenskim narodom treba razumeti predvsem bajtarje in je te pustila v nemar. Kar je bajtar profitiral in se izobrazil, je pridobil kot sestavni del kulturno enotne naše vasi, kot kmet. Prihaja čas bajtarjev, notranje kolonizacije Slovenije; s svojo nizko mezdo bo naš bajtar omogočil industrializacijo Slovenije. Prihaja pa tudi čas njegove moči. On je nosilec gospodarske politike, ki je v interesu vseh slojev. On je kmet, je pa tudi delavec, kmetski industrijski delavec z oporo v svoji bajti, kjer pridelujejo žena in otroci ter on po urniku najnujnejšo hrano. Kot tak bo nujno izpodrinil iz Slovenije čisto proletarskega deTavca, ker je cenejši. Bajtar mora kot kmet voditi kmetsko politiko, kot delavec pa tudi de^vsko politiko v borbi s kapitalom za primerne delovne pogoje in cenene industrijske proizvode. Pri vsem tem bo pa moral voditi tudi obrtno in industrijsko politiko, ker brez teh ne bi bilo prilike za delo. Mi že od vsega začetka trdimo, da je politika našega kmetskega gibanja narodna, ker je naš narod kmetski in je dobro za vse, kar je dobro za kmeta. Ona je pa narodna tudi zato, ker je bajtarska. Dr. Janže Novak. Dersar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu KMETSKI HRANILNI IN POSOJILNI DOM ¥ uUBLJASI registrovana zadruga z neomejeno zavezo Tavčarjeva (SoCna) ul.1 VLOGE nn knjižice in tekoči račun obrestuje po 6 °'0 proti trimesečni odpovidi »o ? Vi /o brez odbitka davka na rento. Stan e viog okroglo 30,0 0 000 in R z p'8 n d 500 000 Oh Jamstvo za vlcina in bivšega oblastnega poslanca gospoda -Tosi^a Kastelica. iako ljubeznivo sprejel. De^utaoiia ie zaorosila g. bana predvsem za nnmoč k oraditvi mostu čez Krko v Žnzem-KorVn nr^rle ceste elektrarne in telefona. Pf>CT>od b1 milij. dinarjev sta zadeli srečki 1235/706 in 757/772. 200.000 dinarjev so zadele: 2236/89, 3350/5-16, 4764/902, 3285/667, 1941/886. 100.000 dinarjev so zadele: 308/338. 45/312, 4333'89, 4526 648, 2174 /727, 34/961, 3509/367, 4635/630, 2654/652, 4250'291. 50.000 dinariev: 24/144, 4149/538, 2109<227, 3225»795, 2447<878, 2034/130, 1082/714, 3525'417, 3164'878, 982/591, 826<92, 1459/16, 4155/965, 4093'104, 2885'624, 2259/737, 3796/477, 1547/507, 3213/187. 4298'962. 20 000 dmariev so zadele: 3103 921, 4160/120, 4097/605, 1887'761. 246'225, 1284/750, 903/613, 4276(311, 3221'953, 1974'906. Po 10.000 Din so zadele: 242/362, 3177/601. 4106 830, 3359/666, 947/894. 1602'673, 285'4fi3. 4fifM'945, 1678/200, 3166'747, 175'78, 2802 602. 3759'403. 1249/271, 195/504, 2506/166, 1472'496, 2430'339 in 39'51. RADIO-LJUBLJANA. Radio spomladi na kmetih. Na kmetih je bil radio tekom vse zime zvest tovariš in prijatelj. Družine. ki so si ga bile omislile, se tega ne kesajo in se ti od niega nobena izmed niih gotovo ne bo več ločila. Zdaj, ko se polaeoma bliža pomlad in z njo prva dela po polju, bo tudi skoro konec dolgih zimskih večerov in posedania pred zvonikom. Gotovo je, da bo radio izgubil nekoliko na pomenu v naših družinah na kmetih. Kliub temu ostane za naše podeželsko liudstvo prav tako važen, kot doslej. Za našega kmetovalca je n. pr. pri začetnih pomladnih dnevih izredne važnosti, kako si delo razdeli in uredi. To pa često zavisi od vremenskih prilik. Pri tem je bil doslej vezan zgolj na več ali manj srečno domnevanje. Radio s svojimi zanesljivimi vremenskimi napovedmi, M jih dobiva od velikih meteoroloških postaj (pri nas n. pr. z Dunaja), je našemu kmetovalcu do-i ber prerok in svetovalec. Jlopice Revizija supermaksima v Sloveniji. Posebna komisija ministrstva za poljedelstvo bo prihodnje dni pregledala vsa veleposestva v Dravski banovini, ki jim je bil po izvedbi agrarne reforme prepuščen supermaksimum, to je zemljišče preko 75 ha. Komisija ima nalogo, da ugotovi, ali se tak višek zemljišča uporablja v svrhe, ki jih predpisuje zakon. Tam, kjer se bo ugotovilo, da se uporablja zemljišče v druge svrhe, bo ta višek zemljišča dotičnim posestnikom odvzet in razdeljen med agrarne interesente v smilu določb zakona o agrarni reformi. — Opozarjamo vse občinske agrarne odbore, da se povsod, kjer se bo ta revizijska komisija mudila, oglase pri njej ter ji obširno obrazlože stanje agrarnih interesentov v dotičnem okraju. Zastopniki občinskih agrarnih odborov naj pripravijo za komisijo izčrpna poročila. Železnica Rogatec—Krapina. Preteklo ! nedeljo je bila svečano otvorjena nova železniška proga Rogatec—Krapina in izročena javnemu prometu. Svečani otvoritvi so prisostvovali minister za promet inž. Lazar Ra-divojevic, dravski in savski ban, zagrebški nadškof dr. Ante Bauer, mariborski pomožni škof dr. Tomažič in mnogo drugih predstavnikov javnih oblasti. Nova proga predstavlja zelo važno novo zvezo med Slovenijo in Hrvatsko. Slovenci v tujini. V Buenos Aires se je ustanovilo novo slovensko prosvetno društvo. Za predsednika je bil izvoljen Franc Urinčič, za podpredsednika pa Franc Cerkvenik. Odkar je priseljevanje v Zedinjene države omejeno na najnižje število, se tudi Slovenci izseljujejo v velikem številu v južno Ameriko. Tam si ustanavljajo svoja podporna in prosvetna društva v enem mestu za drugim. Veliko število amerikanskih Slovencev, ki so člani »Slovenske narodne podporne jednote«, poseti v tem letu svojo staro domovino. Več bomo poročali pozneje. Privilegirana agrarna banka v Beogradu je dovolila na seji 5. t. m. 508 zadružnih, 62 dolgoročnih hipotekarnih in 7 meničnih posojil. Nova tovarna" na Vrhniki. Tvornica »Ju-gočeška«, ki ima že v Kranju svojo tovarno, je kupica te dni zgradbe bivše tovarne za konzerve na Vrhniki, kjer namerava v najkrajšem času osnovati veliko tekstilno tovarno s 400 delavci. Pravoslavna cerkev v Ljubljani. Ljubljanska pravoslavna cerkvena občina, ki šteje nad 40C0 svojih vernikov, bo že letos pričela graditi svojo cerkev. Stavbeni prostor ji je brezplačno odstopila mestna občina ljubljanska v Trubarjevem parku po^g Narodnega doma. Cerkev bo sezidana v lepem srbsko-bizantinskem slogu, kakor večina pravoslavnih cerkva. Pomnik so kupili menihi. Te dni so ku-ppi menihi iz Stične od Ljudske posojilnice v Liubljani posestvo, okrog 5 ha površine vrh Rožnika pri Ljubljani. Na Rožniku nameravajo zgraditi menihi dijaški dom za srednješolce. katere oni vzdržujejo. Smrtna nesreča. Na cesti iz Špitaliča proti Kamniku se je smrtno ponesrečil kmetski sin Janez Drolc iz Češnjice. Na vozu je imel naložene težke hlode, ki so bili povezani z verigo. Na strmem Kozjakovem klancu se je veriga pretrgala in hlodi so zdrveli z voza na ob vozu korakajočega fanta. Dobil je tako težke poškodbe na telesu, da je obležal na mestu mrtev. 40-odstofuo kalijevo sol za pomladansko gnojenje dobavlja najceneje samo Ekonom, veletrgovina, Ljubljana, Kolodvorska ul. 7. Dva samomora v Kamniku. V Kamniku sta si končala svoje življenje vsled neozdravljive bolezni bolezni klobučar in posestnik Vivoda ter bivši kavarnar Josip Vanosi. V Ameriki so umrli Slovenci: V Cleve-landu Franc Rus, doma iz Šmihela na Dolenjskem. V kraju Ely (Minnesotta) Janez Mrhar. V Forest City sta se smrtno ponesrečila rudarja Alojzij Markel in Peter Kobilšek, doma iz Hrastnika. Radio na naših vlakih. Generalna direk cija naših železnic je sklenila postopoma namestiti na vseh brzih in potniških vlakih radio-aparate. V enem vagonu se bo nahajal sprejemni radio-aparat z anteno na strehi, nad vsakim sedežem bo pa postavljen spoj za slušalke. Taksa za poslušanje bo znašala za prvih sto kilometrov daljave 10 Din za vsakih nadaljnih sto kilometrov pa po 5 Din. Listki za poslušanje se bodo prodajali v vlaku. Najhujši kadilci smo Slovenci. Lani se je pokadilo v Dravski banovini tobačnih izdelkov v vrednosti 201-7 milijona dinarjev. Na enega prebivalca odpade v Sloveniji letno povprečno 194 Din, v vseh drugih banovinah pa manj. V Sloveniji se torej relativno največ izda za tobačne izdelke. V Ljubljani so potrošili lani za tobak 35, v Mariboru pa 27-3 milijona dinarjev. Ko bi te ogromne vsote investirali v naše razdrapane ceste in v ostalo gospodarstvo, bi Slovenci stali na drugačnih nogah kakor stoje sedaj. Ponarejevalec 1000 dinarskih bankovcev. Po naročilu belgrajske policije je orožništvo te dni aretiralo v Bogojevu v Vojvodini Martina Amosa iz Sente, uglednega veleposestnika v Senti. Amos je osumljen, da je sodeloval v znani aferi s ponarejanjem 1000 dinarskih bankovcev, ki so bili pred kratkim odkriti v Mariboru in ki bi morali priti v Promet PO vsej državi. Po naročilu belgrajske policije je bil Amos takoj prepeljan v Bel-grad. Aretacija tako bogatega človeka, kakor je bil Amos in še v taki aferi, je izzvala v Vojvodini veliko senzacijo. fodlfetel? H. von Kleist - Ivan Albreht: Dvoboj. (Nadaljevanje.) Zbog te nepričakovane in njej neumljive izjave se je zaradi ogabnih govoric, ki so že prevladovale med ljudstvom o povodu obtožbe, zdelo vojvodinji najprikladneje, da se za svojo osebo poolnoma umakne in predloži vso to sporno zadevo cesarju. Po kancelarje-vem nasvetu mu je poslala vse uradne spise o tem dogodku in ga prosila, naj bi ji kot vrhovni državni poglavar odvzel preiskavo v zadevi, kjer je sama soudeležena kot stranka. Cesar, ki se je uprav tedaj mudil zaradi nekih pogajanj v Baselu, je privolil v to željo. Sestavil je tamkaj sodišče, obstoječe iz treh grofov, dvanajstih vitezov in dveh sodnih pri-sednikov. Z ozirom na predlog prijateljev, je dovolil proti ponudeni varščini 20.000 mark v srebru grofu Rdečebradcu svobodo spremstva in ga pozval, naj se javi omenjenemu sodišču. Odgovarja in zagovarja naj se tam glede obeh točk: kako je puščica, ki je po njegovem osebnem priznanju njegova last, prišla morilčeve roke — in kje se je na kakem tretjem kraju nahajal čez noč po svetem Re-migiju. Bilo je v pondeljek po sveti Trojici, ko je prišel grof Jakob Rdecebradec v sijajnem Vsem čebelarjem in prijateljem čebelarstva ter raznim knjižnicam priporočamo, da si naroče strokovni list »Slovenski čebelar«, ki prinaša važne čebelarske sestavke in razprave. Če hočemo umno gojiti naše čebele, potem ne smemo biti brez strokovnega čtiva. — Tudi vsem knjižnicam priporočamo, da naroče naš list in s tem 'propagirajo idejo pre-koristnega čebelarstva. List izhaja mesečno. Velja letno 40 Din. Naroča se ga pri tajništvu čebelarskega društva v Ljubljani. Žena ubila svojega moža. V Dolnji Lendavi se je zgodil na Svečnico strahovit zločin, katerega žrtev je postal pekovski pomočnik Peter Cipot. V Cipotovi družini se niso razumeli. Zlasti so se razmere poslabšale, ko so dobili pri Cipotovih zeta Štefana Utrošo, o katerem se je ves čas govorilo, da je imel raje svojo taščo, kakor svojo ženo. Štefan Utroša je poročil Cipotovo hčerko, a ta je na porodu umrla. Zet Štefan je bil tako dobro zapisan pri tašči Mariji, da mu je ta prepisala polovico svojega posestva, nagovarjala in silila je pa tudi moža Petra, da naj mu izroči še on svojo polovico. Temu se je Peter Cipot odločno uprl in konec teh žalostnih razmer se je dovršil na Svečnico, ko ga je žena s kolom pobila na tla, da spravi s pota neprijetno pričo njenega razmerja z zetom. Mož je kmalu podlegel smrtnonosni rani na glavi, ženo so pa orožniki aretirali. Mussolinijeva hčerka se omožila. Te dni se je poročila v Rimu hčerka fašističnegadikta-torja Mussolinija Edda s sinom italijanskega prometnega ministra grofa Galeazza Ciana. Grof Galeazza je od početka fašistične revolucije najožje sodeloval z Mussolinijem. Materam in ud o vam. Amerikanska vlada je dovolila kredit 5 milijonov dolarjev, namenjen materam in udovam, ki so zgubile v svetovnem klanju svoje ljubljene sinove in može. Teh 5 milijonov dolarjev bodo porabile matere in udove za potne stroške v Evropo, ko bodo tekom tega leta posetile mrzle porasle grobove svojih najdražjih in najbolj ljubljenih, ki so jih imele. spremstvu vitezov v smislu poziva v Basel in , se javil sodišču. Prvo vprašanje je prešel in navedel, da je zanj popolnoma nerazrešljivo, glede drugega pa, ki je za spor odločilno, je j izpregovoril takole: »Plemeniti gospodje!« In se je naslonil z rokami na držaj in gledal s svojimi malimi, mežikajočimi očmi, ki so jih senčile rdečkaste trepalnice, na zbrane. »Mene, ki sem glede brezbrižnosti za žezlo in krono podal dovolj primerov, obdolžujete naj-ostudnejšega početja, ki ga more kdo zagrešiti, da sem namreč umoril svojega brata, ki mi v resnici ni bil posebno naklonjen, a zato ne nič manj drag. Kot enega izmed razlogov, s kakršnimi utemeljujete obtožbo, navajate dejstvo, da sem na svetega Remigija ponoči, ko je bil izvršen oni zločin, proti svoji mnogoletni navadi odšel iz gradu. Seveda pa mi je prav dobro znano, kaj je vitez dolžan časti takih dam, čijih naklonjenosti je deležen na skrivaj. In resnično, da ni nebo te prečudne usode čisto čisto z jasnega nakopičilo nad mojo glavo, tedaj bi tajna, ki je pokopana v mojih prsih, umrla z menoj in razpadla v prah. Šele na angelske pozavne klic, ki odpira grobove, bi z menoj vred vstala pred Bogom. Vprašanje pa, ki ga cesarsko veličanstvo po vaših ustih zastavlja moji vesti, prežene vse ozire in pomisleke, kakor boste gotovo tudi sami uvideli. In ker že hočete vedeti, zakaj ni niti verjetno, niti ne sploh mogoče, da bi se bil udeležil umora svojega brata, bodisi osebno, bodisi posredno, pa čujte: v noči na svetega Remigija. torej ob času, ko je bil umor izvršen, sem bil pri lepi, v ljubezni mi vdani hčerki Winfrieda pl. Breda, pri gospe vdovi Littegardi pl. Auer-steinski.< Bombni atentat v Trstu. Na poslopje uredništva tržaškega lista »Popolo di Trieste« je bil izvršen po neznanih storilcih bombni atentat, pri katerem so bili štirje uredniki ranjeni. Eden je poškodbam podlegel, trije so pa na potu okrevanja. V italijanski javnosti je atentat povzročil silno razburjenje in so obdolžili Slovence za storjeni napad. Policijske oblasti so uvedle strogo preiskavo in so nad 200 ljudi aretirale, vendar še niso prišle na sled pravim storilcem. Fordov fond za šole. Znani ameriški kralj avtomobilov Henri Ford bo ustanovil poseben fond od 100 milijonov dolarjev za zgraditev in vzdrževanje trgovskih in drugih strokovnih šol v Ameriki. Morilka svojih, staršev na vešalih. Te dni je bila v Szolnoku na Madžarskem obsojena na smrt na vešalih kmetica Czeri, ki je bila obtožena skupno z ostalimi zastrupljevalka-mi, ker je zastrupila svoje starše z arzeni-kom. Katoliška cerkev proti ženski modi. Sveta kongregacija je razposlala vsem škofom pismo s podrobnimi navodili za škofe, župnike in veroučitelje, da pazijo na svojo težko dolžnost in skušajo pobijati neskromnosi ženske mode, ki se je v zadnjem času tako razpasla. Kakor na podgane. Chicaška policija je napravila več noči zaporedoma pogone na najrazličnejše sumljive podzemske potepuhe in polovila nad 4000 tatov, razbojnikov, vlomilcev in drugih sličnih nevarnih zločincev. Strupeno zdravilo. V Granadi na Španskem se je zastrupilo 21 otrok s posebnim mazilom za lase. Otroci so si z mazilom mazali lase in kmalu nato zboleli. Pet jih je umrlo, 16 pa težko obolelo. V mazilu je pomešan nevaren strup. Bogat berač. V Rum i je umrl nedavno berač na skednju nekega kmeta. Ko so preiskali mrtvečevo obleko, da bi ugotovili njegovo ime iz kakih listin, so našli v obleki zašitih 82.000 dinarjev v bankovcih. Za ime bogatega berača niso mogli dognati. Zdaj je seve treba vedeti, da je gospa vdova Littegarda pl. Auersteinska slovela ne samo za najlepšo, ampak do trenotka te sramotne obtožbe tudi za najbolj neoporečno in brezmadežno gospo v deželi. Izza smrti grajskega stotnika pl. Auersteina, svojega soproga, ki ga je malo mesecev po poroki izgubila za nalezljivo mrzlico, je živela tiho in skromno na gradu svojega očeta. Le na željo tega starega gospoda, ki bi bil rad videl, da bi se vnovič možila, se je vdala v toliko, da se je tu in tam vdeležila lovskih slavnosti in banketov, ki jih je prirejalo okoliško viteštvo in zlasti gospod Jakob Rdečebradec. Mnogo grofov in gospodov iz najplemenitejših in najbogatejših rodov v deželi jo je obkrožalo ob takih prilikah s snubitvami. Med vsemi ji je bil najdražji in najljubši komornik, gospod Friderik pl. Trota, ki ji je nekoč na lovu s svojo spretnostjo otel življenje, ko se je bil zaletel proti njej ranjen divji prašič. Vendar se kljub vsemu očetovemu prigovarjanju še ni mogla odločiti, da bi mu dala roko. Bala se je namreč, da se s tem zameri obema bratoma, ki sta računala, da bosta po njej podedovala premoženje. Ko se je Rudolf, starejši obeh bratov, poročil z bogato gospodično iz soseščine in se mu je po treh letih zakona brez otrok v veliko veselje družine rodil sin, se je zbog mnogoterih jasnih in manj jasnih namigavanj popolnoma poslovila od svojega prijatelja, gospoda Friderika, s pismom, ki ga je napisala v neprestanem joku. Da ohrani enotnost hiše, je celo privolila v bratov predlog, da zasede mesto opatice v nekem ženskem samostanu, ki je stal nedaleč od očetnega gradu na bregu Rena. (Ntdatjevunje fnhttbtjia.) Sto ljudi žrtev požara. V ameriškem mestu Brocktonu države Massachusetts je nastal požar v mestni ubožnici. Ogenj je z bliskovito naglico objel celo poslopje, tako da se •ni mogel skoro nihče rešiti. Zgorelo je sto ljudi, katerih zoglenela trupla so potegnili izpod ruševin. Krvavi računi ruskega boljševizma. Po zadnjih vesteh iz Moskve je dala sovjetska vlada postreliti nad 500 oficirjev iz bivše carske vojske, ki so se nahajali po raznih jet-nišnicah. Dalje se poroča, da je bilo doslej ustreljenih 31 škofov, 1580 duhovnikov in nad 7000 raznih redovnikov in redovnic. Bogastvo Amerike. Po najnovejših cenitvah Chatam-Phenix National Bank and Trust Co v Newyorku je znašal lani narodni dohodek Zedinjenih držav 95 milijard dolarjev (5600 milijard dinarjev) napram 89 milijardam dolarjev v 1. 1928. Če upoštevamo, da je znašala cenitev ameriškega narodnega dohodka iz istega vira za 1. 1929 28 milijard dolarjev, tedaj vidimo, da se je v zadnjih 30 letih narodni dohodek. Zedinjenih držav, v dolarjih računano, skoro početvoril, če pa upoštevamo zmanjšanje kupne moči dolarja napram predvojnemu času, tedaj lahko računamo, da se je dohodek ameriškega naroda v zadnjih 30 letih skoro potrojil. Te številke nam najbolj ilustrirajo ogromno povečanje blagostanja širokih mas ameriškega naroda v zadnjih letih. izvoz zelja v Italijo. Udruženje izvozni-čarjev v Beogradu je dobilo od našega generalnega konzula v Milanu pismo, v katerem sporoča o možnosti izvoza našega zelja v Milan. Sveže zelje se prodaja v Milanu na debelo po 80 lir za i00 kg. Lira notira 2-97 Din. Transport stane od Postojne do Milana za vsakih 100 kg 8-20 lir za vagone do 10 ton. Carine ni. Kislo zelje se prodaja na debelo po 250 lir za 100 kg. Transport stane od Postojne do Milana 13 50 lir za vsakih 100 kg. Pripominjamo, da znaša carina za kislo zelje (v-^ed pogrešenega tolmačenja trgovskega dogovora. proti kateremu je konzulat podvzel že potrebne korake) 20 zlatih lir. Kam s šolanimi ljudmi. Veliko preglavico dela v Nemčiji vprašanje šolanih ljudi. Brezposelnost teh narašča z vsakim dnevom, a ugotovljeno je. da je naval na srednje šole čimdalje večji. Pred vojno je znašalo število maturantov okrog 9000, sedaj jih pa maturi-ra preko 25.000 letno, čeprav je Nemčija tako po številu prebivalstva, kakor tudi po površini mnogo manjša. Tedenski koledar: 23. februarja, nedelja: Romana. 24. februarja, pondeljek: Matija. 25. februarja, torek: Valburga. 26. februarja, sreda: Izabela. 27. februarja, četrtek: Leander. 28. februarja, petek: Roman. 1. marca, sobota: Albin. Sejmi: 23. februarja: Loče pri Poljčanah. 24. februarja: Bučka, Moravče, Žubna, Cerknica Lesce. Črmošnjice, Višnja gora, Arnuš, Slov. Bistrica, Kozje, Rogatec, Vil-don, Laško, Beltinci, Murska Sobota. ?5. februarja: Metlika. 27. februarja: Toplice, Ig pri Ljubljani. Valute: Dati moramo za: 1 nemško marko Din 1356 1 švicarski frank Din 1094 1 avstrijski šiling Din 8-— 1 angleški funt Din 276-50 1 ameriški dolar Din 56-60 1 francoski frank Din 2-22 1 češkoslovaško krono Din 1-68 1 italijansko liro Din 2-97 Prodaja agrarnih produktov. V nekem listu čitam. da se ie na polju prodaje produktov kmetijstva uredilo že jako mnogo. Žalibog pa ima od vsega tega naš kmet jako malo. Mi se še vedno nekako bojimo načeti to vprašanje. Po tolikih polomih in poizkusih brez uspeha ni 'čuda, da se zgubi zaupanje. Žalibog pa smo tu ostali le pri nezaupanju in iz porazov se nismo naučili ničesar. Rad priznam, da se v zadniem času mnogo dela na to. da bi se uresničile nade kmeta, svoje produkte dobro vnovčiti. Imamo tudi mnogo organizacij, ki bi imele nalogo, da pospešujejo razvoj prodaje na tujem in domačem trgu. A fu se to ne vrši kot bi se moralo. O kakem pravem normiranem standardu mlečnih izdelkov za sedaj pri nas skoro ni govora, vsaj v splošnem ne. Je sicer nekaj produktov, ki se približujejo temu. a to gre pri nas v jako počasnem tempu naorej. Baje imamo tudi že posebno »marko«., ki se pa ne uporablja. Vzrokov temu je dosti in tiče globoko v omalovaževanju lastnih produktov. Imamo slučaje, kjer ta ali ona zadruga izvaža sir ali maslo. Ima za to tudi svoio znamko, oziroma ime. Na trg pa ne gre pod to znamko in to radi tega. ker trgovec, oziroma kupec noče da bi njegovi odjemalci vedeU odkod prihaja to blago. Tako srečamo i na trgu naše blago, ki se prodaja pod vsemo-| gočimi imeni in celo označkami dotičnega ! trgovca, ki je v resnici samo posredovalec, i T7, tega je razvidno, da imamo blago, a ga tuji k «ti si i m ne smatra kot naše proizvode. Drži ga za blago švicarskega, holandskega in celo 'aškega izvora. Da ie stanje tako, smo krivi s?mi, ker mislimo, da smo s tem že naredili vse ako blago razstavimo na sejmu. To je pa komaj prvi korak. Za tem mora slediti reklama in obdelovanje trga. Potreba je poiskati imena, pod katerimi se naš produkt prodaja in povedati onim, ki to konsumirajo. da smo mi oni. ki to proizvajamo. Mnogi misliio, da je že dovolj, ako gre naše blago preko meje s pomočjo tretje osebe. To je napačno. 1 Mi moramo gledati, da stopimo na trg brez ! vmesnih postaj, ki nas zataje. In to radi tega, da nas trg snozna in da postanemo iačji v konkurenci. Vsak člen, ki se tu vrine, blago podražuje. Tudi pri sadju smo jako skromni. Zadovoljimo se z malim in ovržemo glavno. Vse izgleda, da smo še vedno na stališču, da se dobro blago samo prodaja. Pri tem pozabljamo. da imamo nebroj konkurentov, ki sijajno izrab1 ja jo našo skromnost. Naše sadje, maslo, sir, fižol in med ter nebroj drugih predmetov se dobi na zunanjem trgu in to pod tujim imenom in z označko tujega izvora. To pa vse radi tega. ker nismo še povedali svetu, kaj imamo in kaj mu lahko nudimo. S tem pa ostajajo naši produkti tuji in za nas ne vrše nikake propagande. Da smo skromni, lahko vidimo v vsaki izložbi, kjer je poleg tujega blaga tudi naše. Tuje blago, opremljeno z vsemogočimi kričečimi znamkami, a naše stoji med njimi kot pastorka, skoro golo in neopremljeno. Kdor pa pozna trgovino, bo videl in vedel kakšno vlogo igra tu baš ona oprema, ki jo nosi tuje blago. Nam manjka še vse to in sicer v veliki meri. Čujejo se tudi glasovi, da bodemo uspeli z organizacijo prodaje le takrat, ako bodo naši kmetje sposobni zamostojno voditi trgovino. To sta1 išče pa ne drži v splošnem. Prvič, ker trgovina zahteva veliko strokovne izobrazbe in popolnega moža, ki zna nje zakone in pozna trg ter razume, kako mu j" potreba slediti. Nadalje bi bilo pogrešno. ako bi mislili, da bi vsaka posamezna zadruga bila zase in vnovčevala svoje produkte kar na svojo roko. To ne gre. Tu je potreba gotove centralizacije, ker le na ta način se da obvladati trg in se zamore po kakovosti in količini doseči ono, kar se zahteva od tovrstnega podietia. Kam bi prišli, ako bi vsaka zadruga delovala sama zase. V najkrajšem času bi nastale zmešnjave in ni izključeno, da bi še zadruga zadrugi konkurirala. Nam je potrebna predvsem organizacija, ki bi znala uresničiti te zahteve. Pot je sicer težavna, a ie izvedljiva. Imamo mnogo orea-nizacii in do sedaj smo se prodajne skrbno izogibali. Ne bodimo skromni in ne podne-njuimo samih sebe in ne stojmo na stališču, da se ori nas ne da ničesar opraviti. Mislim, da se da in sem u ver jen v to. Seveda ne smemo misliti, da s tem, da priredimo razstave, smo delo že dokončali. To so stvari, ki ostaneio v spominu samo par dni in interesent navadno rad pozabi na tako stvar, ker on hoče. da se mu stvar ponudi in ponudbo tudi izoelie. Danes mi vsega tega ne moremo in naš kmet je še vedno navezan na posredovalce, ki se na to stvar dobro razumejo in imajo tudi lepe dohodke. Ne gre se samo za izvoz, je tu tudi domači trg, ki je potreben obdelave da se kou-sum dviene. Naš domači trg je še preolavlien s produkti, ki jih uvažamo, med tem ko iih imamo doma. oziroma lahko naidemo nadomestek za nie. Danes je ori nas mnosro tujega sira. ko ?a imamo sami dovoli, isto je z raznim sadiem in sadnimi izdelki. In kljub temu se naidejo Ijudie. ki misliio. da se pri nas ne da nič naoraviti in urediti tako. da bi bilo v korist našemu kmetu. Malo volje in razumevanja za stvar in šlo bo, kot gre drugje. Dipl. com. Gomišček. * * * Sadiariem v prevdarek. Vkljub leni zimi se dobe pri nas še vedno sadovniaki. ki so skrajno zanemarjeni. Nekateri kmetovalci nočejo tega uvideti, da ie treba tudi sadno drevie negovati. Kratek sprehod v nekaterih vaseh nas že pouči, da se nekateri nočejo popriieti sadjarstva. Tu ne nomaga nič. ne prepričevanje, ne pouk in ne kaj drugega. Žalostno sliko nam nudijo nekateri sadovniaki. Polomljene veje, krivo upognieno drevje, številni izrastki iz korenin in debla in celo iz vei, suhe veje, goščave v kronah, mlado drevje brez pravih vrhov, mah_ in lišaj itd. Kdo naj vse te naoake našteva? ' Sadjarji! Ne Odlašajte z oskrbovanjem sadnesa drevja. Sedaj je pravzaprav najori-Hadnejši čas, ko se lahko obavijo najvažnejša dela in sicer po tem-le redu. 1. Predvsem je odžagati vse suhe in po-lomliene veie. Istočasno ie odstraniti tudi vse izrastke iz korenin, debla in vej. Sploh razčistiti vejevie v kroni, zlasti ono, ki se drsne in križa ali pa raste v sosednjo drevo. Pri tem delu je paziti, da ne poškodujemo kratkih plodnih vejic ali brstov, kajti le-ti so nositelji cvetnih popokov in bodočih plodov. 2. Očistiti je drevje dalje mahu in lišaja. To delo se najlažje obavi ob vlažnem vremenu s strguljami ali pa s kakšno staro brezovo metlo. Vse kar smo odstrgali, pa naj bo to mah ali lišaj ali pa suha skorja, naj se potem skupaj zbere in sežge pri tej priči. 3. Vzravnati je tudi porušena mlada drevesa. Paziti je tudi, da imajo lepe vrhove, če jih ni, jih je treba vzgojiti, isto velja tudi za vse ostale veje, ki naj imajo dovolj prostora za svoj razvoj. 4. Tako očiščeno in osnaženo drevje je potem pobeliti z zmesjo apnenega beleža, kravje krvi in ilovice. Nazadnje naj se pa drevje poškropi z Arborinom in sicer jablana in hruške z 10%, ostalo drevje pa z 8% raztopino in to vsaj kake tri tedne preden drevje odžene. 5. Ko smo ta dela lepo dovršili se mora drevju tudi pognojiti in sicer s hlevskim gnojem, ali z gnojnico, ali pa z umetnim gnojem. Kako je to delo pravilno obaviti pa ob drugi priliki. Vinogradniški kongres v Beogradu. Dne 4. t. m. se je sestal v Beogradu pripravljalni odbor za to prireditev. Po odposlancih so bili zastopani: Vinogradarski savez, Negotin; Vinarsko društvo za Dravsko banovino; Vinogradarska sekcija poljoprivrednega društva, Vršac; Udruženje gornjobaokih vino-gradara, Subotica; Udruženja vinogradara, Sremski Karlovci; Župski vinogradari; Savez srbskih zemljoradničkih zadruga, Novi Sad; Kmetijska družba, Ljubljana; Zadružni savez, Split; Zadružna Matica, Split; Zemaljsko gospodarsko veče, Split; Savez hrvatskih vinogradara in vočara, Zagreb; Centrala udruženja veletrgovcev vina, Beograd. Pismeno« so svoj pristanek za kongres dali Vinogradarsko udruženje, Šibenik, Zadružna zveza, Ljubljana in Štajerska sadjarska zadruga, Maribor. Iz Slovenije sta se udeležila konference gg. inž. Lah ravnatelj Kmetijske družbe in Lovro Petovar. Po celodnevni razpravi se je soglasno določilo, da se vrši prvi jugoslovanski vinarski kongres dne 9. marca t. 1. ob 10. uri po sledečem sporedu: 1. Poročilo o občem stanju vinogradar-stva v državi. 2. Bolezni in škodljivci vinske trte ter pokončavanje istih. 3. Izvoz vina in grozdja. 4. Brezalkoholna uporaba grozdja. 5. Konzum vina v državi. 6. Vinski zakon. 7. Organizacija glavnega saveza vino-gradarjev in sadjarjev Kraljevine Jugoslavije. 8. Rezolucija. Strokovne referate so prevzeli poleg drugih odlični strokovnjaki gg. ravnatelj Žmavc, kmetijski šef v pokoju, Stanko Ožamič ter profesor Kajtner. O organizaciji glavnega saveza vinogradarjev in sadjarjev je prevzel poročilo g. Lovro Petovar. Po dolgotrajnih večmesečnih pogajanjih in razpravah bo končno vendar prišlo do te velepomembne prireditve. V celi Srbiji nimajo pomembnejših vinogradarskih organizacij. Srbsko poljoprivredno društvo, v katerem vodstvu žal ni praktikov vinogradarske stroke, stoji pa nekako nerazumljivo ob strani. Trebalo je dobiti kontakta s srbskim vinogradnikom direktno. To se je vse izvršilo, tako, da bodo na kongresu zastopane vse vinogradarske pokrajine naše države. Na Ipredkonferencah se je že vse dognalo in črtalo, kar bi zamoglo v eni ali drugi pokrajini nesoglasje vzbuditi, tako, da bode nastop soglasen. Namen kongresa je da doženemo naše stanje v celi državi, da konstatiramo, kaj bi moglo naš obstoj zasigurati ter da po kongresu tam izvoljena deputacija zaprosi na vseh merodajnih mestih, da se upravičenim željam ugodi. Drugi dan po konferenci se je deputacija pripravljalnega odbora oglasila v pristojnih ministrstvih ter zaprosila za podporo te prireditve. Povsod, zlasti pa v notranjem ministrstvu je zadobila zagotovilo, da se bode prireditvi šlo v vsakem oziru na roko. Potrebno je, da se tudi iz Dravske banovine udeleži čim več interesentov tega vele-važnega kongresa. Vsakdo, ki ima z vinom opraviti, pa naj si bode vinogradnik, trgovec ali gostilničar, kateri hoče vinogradarstvu v resnici dobro, lahko na tem kongresu sodeluje. Trdno sem pa uverjen, da bodo tudi oblasti svojim strokovnjakom omogočile se kongresa udeležiti. Zaprošeno je za popust na železnicah in sem trdno uverjen, da bode tudi ta prošnja ugodno rešena. Lovro Petovar. | Za spomladanski gnojenje priporočamo vsfm kmetovalcem I Thomasovo žlindro in 40% kalije\ o sol I ki jo ima po najnižjih cenah stalno v zalogi EKONOM Kolodvorska ulica T Mlekarska zadruga v Žabnici ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 23. februarja 1930 ob 3. uri popoldne v Žabnici, št. 18, po sledečem sporedu: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1929. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev novega načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Volitev dveh mlekopreglednikov. 8. Pooblastilo načelstva: a) da sme sklepati o prisojenju denarne kazni; b) da sme razsojati o pritožbah in prepirih zadružnikov. 9. Slučajnosti. Tržne cene v Ljubljani dne 15. februarja 1930. Govedina: 1 kg govejega mesa I. 18—20 Din, II. 16—18, III. 12—16. Teletma: 1 kg telečjega mesa I. 24—25 Din, II. 20—22. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 25 Din, II. 22—24. Drobnica: 1 kg koštrunovega mesa 14—15 Din, jagnjetine 18—20. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 8 Din, II. 6. Perutnina: Piščanec majhen 15 Din, večji 25, kokoš 25—45, petelin 25—35, nepitana gos 80, domači zajec, manjši 12, večji 16—20. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 1 mleka 250—3, 1 kg surovega masla 36—40, čajnega 44—56, masla 40—44, bohinjskega sira 34—40, sirčka 8 do 10, eno jajce —75—1. Pijače: 1 liter starega vina 18—22 Din, novega 14—18, 1 čaša piva 3—3 50, vrček 450—5, steklenica 5 50—6. Kruh: 1 kg belega 5 Din, črnega 4 50, rže-nega 4 50. Sadje: 1 kg jabolk I. 7 Din, II. 6, III. 4. Žito: q pšenice 265 Din, rži 230—235, ječmena 120—135, ovsa 200—240, koruze 180 do 190, ajde 210—230, fižola ribničana 420, prepeličarja 480, kg graha 8—10, leče 10. — Kurivo: 50 kg premoga 30 Din, 1 tona premoga 450, m3 trdih drv 175, mehkih drv 90. Krma: q sladkega sena 125 Din, polsladkega 90—100, kislega 75, slame 50—75. To 6Dmir«, rešuje tudi pravne spore do 1000 rubljev. Takšno je 1 ilo življenje do revolucije 1917. Ogromno bogastvo Sibirije je kot nalašč pripravno za industrijo. Nastajajo novi industrijski centri in če bi imela Rusija kapital, bi se mesta razvijala po amerikanski hitrosti. Sibirija je bodočnost ne samo Rusije, ampak tudi Evrope in bo v doglednem času druga Amerika. Upravništvo »Kmetskega lista«, Ljubljana, ima čekovni račun št. 14.194. Kdor nima naše položnice, jo lahko dobi pri domači pošti za 25 par. Pri naročilu lista napišite na po- I ložnico: v korist ček. računa št. 14.194. Najboljši In na)trpe£ne]ti Šivalni stroji in K O E E S A so ORITZNER in ADLER Ka dom, obrt In Industrijo, v rasnih opremah Iatotam Švicarski pleUlnl stroji DUBIED Pisalni stroji IIRANIA _ - _ — VeCIetna garancijo. Tovarniška zaloga: ' "> JOSIP PETELINC bltzu Prelemovetga f »pomenika ob votli. Uvodni plaCIInl poooJL. OPEKO m STRESNIKE >llovac< vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih karlovskih opekarn dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo generalno zastopstvo za Dravsko banovino ionom* Ljubljana, Kolodvorska ul. 7 Kmetovalci, uporabljajte ;prl gnojenju vedno 40 % KAUJEVO SOL ker le na ta način se poleg fosfornih in dušičnih gnojil dosežejo večji pridelki prvovrstne kvalitete. Sedaj spomladi gnojite na oral: Za žita ........50— 80 kg Deteljo, travnik, koruzo . . 1 (»o—1^0 kg Krompir, peso, repo .... 120—150 kg Trto, hmelj in sočivje . . . 150—200 kg 40 % kalijeve soli Agrikultur n o kemički ured za kalijevo gnojenfe, Zagreb. Trg bur«e 3/II. Beograd, P.enkareova ?7 Sack'ove pluge m njih dele, kultivatorje, okopalnike, brane itd. dobavlja hitro in zelo ugodno tudi na obroke FerdoSNOLA Sv. Jurij ob juž. žel. (Glavna zaloga Sackovih plugov za Slovenijo.) Po vseh krajih iščemo moške in ženske, kjer imajo svoj poklic in bivališče. Dnevni zaslužek 250 dinarjev. Prijaviti se: »TEHNA«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Znamka za odgovor. Naročajte »KMETSKI LIST«! L. MIK U S Ljubljana, Mestni trg 15 Dežniki Na malo! C? Na veliko! MmotIIM« 1839 Kovači! Laneno olie Najboljši trdi in mehki K O •* !» in k-ivaški prem g Vam nudi Družba „ILIRII A" LJubljana, Dunajska c 4 Telefon 282 Firnež imaiine in ostal® lake Oljnate barve m vse v stroko spadajoče blago kupite dobro, solidno in po zmernih cenah pri EDIC-ZANKL D. Z O. Z. Tovarne olja,firneža, laka in barv LJUBLJANA- MEDVODE Podružn.: Maribor-Novi-Sad Lastnik: Franjo Medic APNENIM DUŠIKOM najtlnejldai, najuapeSnaflHan ln afinkarttbn dn&Unlm gnojilom I Kdor gnoji ■ »pašnim dušikom, gnoji istočasno ■ duftikou in apnom. — Informacije o upotrebd in nmožim, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, ridadidjSih iin uspehih apnenega duftika daje TVORNICA ZA DUŠIK i. i. SUŠE v Rušah pri Maribora. Ta >wwfat Intajt umetnih gnojU. Kmetski mlin iščem v najem z nekaj posestva. Najemnino plačam v denarju ali pa v žitu. Ivanušu. Sv. Križ pri Kostanjevici na K« ki. Dolenjsko. Zastopnike za kolesa in šivalne stroje sprejmemo v vsakem kraju pod ugodnimi pogoji ,CENTRA'Lsubljana Miklošičpva cesta št 7/111 slia zadruga v Kolodvorska ulica St. 7. Ima v zalogi po najnižjih eenah deželne pridelke, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špec. blago in ostale v to stroko spadajoče predmete. '•C ZALOGA vseh vrst umetnih g no j i 1, modre galice ter najboljšega splitskega in trboveljskega portland cementa.