99. SufUB. t mm i m j. ■» m. ubl tem. .Slovenski Narod" velja v Ljubljani na dom dostavljen celo lete......K 24 — pol leta........12 — četrt leta........6*— na mesec.......• 2'— v upr a varstvu prejeman celo leto pol leta četrt leta na mesec 22-11 — 550 1-90 lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. M večjih inserdjah po dogovoru. L pravntstvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Enallova nllca it. 5, (I. nadstropje levo), telefon ŠL 34. Na pismena naročila brez istodobne vpoalatve naročnine se ne ozira. it Si. Narod" velja po peni: za Av5treHQajm>o: za Nemčija: celo leto.......K*J* lom.......K 2m— pol leta........ €»" a_m , četrt leU........ «-56 *» Aamnko m vse dm*? eaiele: na mesec........2-30 * celo lem.......K 3fr—' Vprašanjem glede iaaetetov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka nt 5, (spodaj, dvorišče leve), telefon it. S 5 Pred volitvami za ^osenstto hercejousM sabor. Erceg-Bosna t-toji pred volitva-i i i za sabor ki *o že. razpisane in se bodo vršile v mesecu majniku. Volilna kampanija počela je na vseli linijah, pa utegne naše čitatelje zanimati, ako jim v kratkih potezah padamo podobo politične situacije z »»žirom na bodoče volitve. Ustava sloni na konfesijonalni podlagi: najbolje je torej, da si politiko situacijo ogledamo po konfesionalnih grupah. Počnimo s srbsko 2tu]>o kot z najmočnejšo. Srbske stranke, iz-\iemši t. zv. samostalno, katere voditelj je poznani agrarec dr. Lazo Di-luitrijevič. stopajo edinstveno v vo-iino borbo. One imajo edinstven program, katerega je postavil odbor ntoriee. in so že nominirale svoje kandidate. Ti so vzeti iz grup vseh Mrank od najradikalnejšega Kujund-: ir-a do najzmernejšega Stojanovića. Njihove strankarske in osebne razmere pa vzlic temu niso povse uglajene, pa utegne kmalu zopet udariti na površino. Dr. Lazo Dimitrijevič. ki je takoj Vo proklamaciji ustave izdal oklic, da se ne kani ne on. ne njegova stranka udeležiti volilnega boja, je premeni! svoj načrt, pa kandidira v nekoliko kmetiških okrajih. On je zelo nevaren kandidat, ker je med kmetstvom »rišćan^ke vjere« .ruadi svojih ekstremnih nazorov iriede agrarnega vprašanja jako popularen. Da oslabi njegovo akcijo, vzela je »srbska ujedinjena stranka v »voj program princip obligatornega odkupa kmetov, ali -seljački tribun<-. Dr. Lazo je šel v tem pogledu še mnogo dalje, on zahteva, da se kmetom podelc zemljišča brez vsake odškodnine agam<. ker da so age kmetom zemljišča oteli. Dr. Lazo je zadel na najobčntljivejo žilico bosan-^ke^ra kmeta in pričakovati je, da pridobi na svojo stran veliko število privržencev. Med Muslinami vlada razdor. Oni so razdeljeni v dva tabora. V prvem so zhrani takozvani »ekseku-tivci- pod vodstvom Arnautoviča in Firduzbega, v drugem »samostalci«. pod zastavo sarajevskega župana F.sad ef feudi Knloviča in tesan jske-ga bankirja Adem age Mesića. Obe frakciji sta se trudili, da skleneta premirje, ali pogajanja po ostala vendar brezuspešna, ker se »eksekutiv-ci« niso udali, da se da »sainostal-cem« polovico saborskih mandatov. Dasi stojita obe frakciji na izključno konfesijonalnem progrrara.il, ki ima braniti edino islamske interese, ter sta iz programa izključili vsako nacijnal. obeležje, vendar se lahko reče, da simpatizira jo »eksekutiv-ci« s Srbi, »samostalci« pa s Hrvati. Kakor danes stvari stoje, imajo eksekutivci upanje, da pridejo v sabor v večjem Številu, ker so bolj organizirani in ker gledajo misliman-ske mase, v katerih je verski moment edino odločujoči, v eksekutiveih edi-it> čiste in pra\e privržence Islama, ined tem ko samostalceni očitajo, ako tudi povsem krivično, da simpa-tizirajo z nadškofom Stadlerjem, katerega Muslimani sovražijo. Razdor men katoliki je še večji in borba še strast ne jša. Tu se bojuje čisto nacijonalua misel, katero zastopa Hrvatska narodna zajednica« s klerikalno, ko jo reprezentuje -Hrvatska katolička udruga«. V »Hrvatski narodni zajednici« je \>a posvetna inteligenca in fran-čUkani. ki so bili v Herceg-Bosni vedno narodno svećenstvo. Klerikalna »Udruga« stoji jK>d avtoriteto in poveljem >arajevskega nadškofa dr. StadJerja. On si prisvaja autoriteto ne samo na verskem, nego tudi na politiškem polju. V svoji brezobzirnosti posegel je tako daleč, da je frančiškanom svoje jurisdikcije v okrožnici prepovedal vstop v »Hrvatsko narodno zajednico«. Franjevci pa so ostali vkljub tej presiji verni svoji organizaciji, v kateri je ve* hrv.-katoliški narod. Zajednica« izvojevala bo ob volitvah sijajno in popolno zmago, in ako se klerikalni »Udrugi<' tudi po-sreči dobiti kak mandat, zahvaliti se Ihi zanj — nelovanskim volilcem prve kurije, a morebiti tudi vladi, kateri ni nikakor všeč, da bi morala računati v saboru z edinstvenim hr-vatsko-katoliškim blokom. To je v kratkem prognoza saborskih volitev! Svojim rojakom, ki so našli v Hercejr-Bosni svojo novo domovino, priporočamo, da se oklenejo bratskega nam naroda z vso ljubeznijo in pož rt v ova njem, da mu posvetijo vse umstvene moči, da ga v borbi za narodne interese proti internacionalizmu tudi materijalno podpirajo. Nadejamo se, da ne bo noben rojak '»sramotil slovenske* časti. Krseonski točilnici med nn. Šele zdaj se prav jadno vidi, kaj je bil umrli dr. Lueger krščansko socijalni stranki. Bil ji je vse: glava, duša i u roka. Komaj je zatisnil oči, se je v stranki začel razkol in prišlo je na dan, kako desperatni ljudje so bili zbrani ]mhJ njegovo zastavo. Lueger se ni bil mrzel, ko se je v stranki začel že boj za njegovo ded-ščino. Najprej so hoteli zatajiti in ovreči njegov politični testament, v katerem je določil sedanjega ministra Weiskirchnerja za svojega naslednika nv županskem stolu in stranki priporočal, kot njeno prvo dolžnost boj zoper Madžare. Weiskirclmer s* počuti na ministrskem fotelju tako dobro, da ni hotel prevzeti županstva, menda ker ima še višje ambicije in morda tudi ker bi rad, naj kdo drugi pokleplje juho. imenovane »posledice zavoženega gospodarstva.« Zaradi tega je hotel pomagati bivšemu ministru Gessmannu na županski stolee in je proglasil, da je Luegerjev testament neveljaven. Ta nevredna komedija je pa naletela na odpor in sicer na velikanski odpor. Klerikalca Gessmanna tudi krščanski socijalei niso marali za župana. Upor je bil tako silovit, da sta tako Weiskircn.ner kakor Gess-mann morala kapitulirati. Začasno je bil za župana izvoljen mož, ki ni drugega kakor političen statist, namreč dr. Neumavr, dočim je dr. Weis-kirehner obljubil, da prevzame županstvo, kadar se ga bo poklicalo. Gessmann in njegovi ljudje so bili potisnjeni v ozadje. V času tega boja je nastopil mestni svetovalce Hraba in je Gess-inannovo krilo, to je klerikalce v nekdanji Luegerjevi stranki javno obdolžil, da iščejo samo svojo osebno korist in da molijo samo boga »Po-ba&aj«. To je bil za vso stranko, zlasti pa /a prizadete, strahovit udarec, ki jih je toliko huje pekel, ker Hra-bi ne morejo ničesar očitati. Seveda so obljubili, da ga bodo tožili, a preskrbeli so obenem, da ne bo sklican dež. zbor, ki bi moral dovoliti sodno postopanje proti H rab i. Zadeva s H rabo še ni končana in žh je nastal nov l>oj. Vergani, izdajatelj največjega in najvplivnejšega krščansko - enci jal nega lista »Deutscbes Volksblatt« je začel fron-dirati. Najprej so planili nanj kakor volkovi. Znana surovina Bielohla- vek, ki je iz branjevca postal velik gospod, je Verganija obdolžil, da je slepar in da frondira, ker je od stranke zahteval zase in za dva svoja urednika drzavnozborske mandate, a jih ni dobil. Vergani je potem nasto-pil samostojno kot kandidat in dosegel toliko glasov, da je prišel v ožjo volitev. Zdaj so se gn vstrašili in se ž njim pobotali. Vsi prvi voditelji stranke, Gessmann in princ Liech-tenstein na čelu, so nastopili za Vergani ja in pritiskali, naj bo izvoljen. In glej, zdaj je Vergani — propadel. Še toliko vpliva nimajo Gessmann, Lieehtenstein in drugi generali, da bi bili Vergani ju pridobili 150 lov. liazkol postaja vse večji. V okraju, ki so ga slovenski študentje krstili za Kostanjevico, je nastopil kot kandidat trgovec Vetter, star mož, ki je svoje dni ustanovil krščansko socijalno stranko, ki je Lueger ju pomagal na konja in je eden najzaslužnejših k rsčanskosoci jalnih mož na Dunaju. Ta Vetter je vehe-meniuc nastopil proti stranki in zlasti proti Gessmannu in je temu zadal grozno rano. Povedal je, da je Gessmann dal za ustanovitev neke banke en milijon. In rekel je: Če da človek en milijon za ustanovitev banke, ima gotovo še dva milijona v žepu. In vprašal je: Kje pa je dobil te milijone Gessmann. ki je bil še pred par leti majhen uradnik v vse-nčiliščni knjižnici z mesečno plačo 180 gld.* In dostavil je: Ustanovili smo krščansko socijalno stranko, da se borimo in da ubijemo korupcijo in požrešnost, da vržemo v stran tiste, ki so si z ljudskimi žulji polnili žepe, »laj pa je ni atranke, kjer bi imel bog »Pobasaj« toliko častilcev, kakor jih ima v kinranskosocijalui stranki. V tem boju, ki je v stranki nastal, je mogoenikom vsako sredstvo dobro, da se vzdrže pri koritu. Zatajili so celo Loegerjevega političnega testamenta glavno določbo, namreč boj proti Madžarom. Komaj je bil Lne^rer pokopan, sta Gessmami in Neumavr hitela zatrjevati Madžarom, d« se hoče krščanskosocijalna stranka z njimi pobotati. Kdor brez predsodkov promotri va vse te boje v stranki krščanskih soeialcev, bo brez težav spoznal vodilne misli: boj je v prvi vrsti naperjen proti klerikalizmu in pa proti korupciji in prav zato se klerikalci zaman trudijo, da bi nasprotja »polimali«. Kako globoka so nasprotja, to so pričale te dni občinske volitve na Dunaju. Gessmann, ki je hotel postati župan in je Luegerjev naslednik v vodstvu stranke, Gessmann, ki je poglavitni reprezentant klerikalizma v stranki, bi bil pri ve-litvi propadel, če bi ne bila volilna komisija razveljavila o5 glasov. To je dejstvo, ki več pove, kakor bi mogle povedati cele knjige, FarbuB««t Proti reformi opravilnika. »Nemška radikalna korespondenca hoče vedeti, da pride v prihodnji seji posl. zl>omiee »pet do bojnega glasovanja. Med Cehi, posebno med češkimi radikalci jih je mnogo, ki so proti prvemu branju reforme opravilnika. Hočejo predlagati, da se ta točka odstavi z dnevnega reda. Za sedanje poslanske zbornice in odsekov. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v petek 6. maja. Če bo tudi v soboto seja, se še ne ve. Drugi tede* bota seji v torek in v petek, v sredo, četrtek in soboto bodo seje odseke* -Pred vsem bo imel resiti »vejo nalogo proračunski odsek in poleg ujema, odsek za. soc. zavarovanje. Pogajanja. »Prager Tagblatt« poroča iz Dunaja: Z ozirom na pogajanja med \ latlo in parlamentarnimi voditelji se sliši, da vstopi pri rekonstrukciji kabineta v ministrstvo bivši trg. rni-nimter dr. Fiedler, dr. Žaček pa posrane spet minister - rojak. Zveza jaržnih Slovanov« in »Slove«* akt klub«. Predsednik »Zveze juž. SSo*a» nor«, dv. svetnik dr. Ploj, pošil^ia nemškim listom sledeči popravek: Ni res, da imajo veljati pogajanja med obema Jugoslovanskirma strankama posl. zbornice v svrbe vi stan o-vitve skupna zvene aa razbita; res pa je, da pogajanja še anso končana in se nadaljujejo. Ni nes. da Plojeva skupina zabiava t skupni zvezi na-čelniško m nato; ni res dalje, da sem želel volilnem* kompromisa. Res pa je, da je ^Slovenski klub< sam potiM-dil »Zvezi juž. Slovanov« m*edscdni-ško mesto in da nisem niti jaz niK kdo drugi izrazil želje po volilnem kompromisu a?i pa stavil kako tako zahtevo. V stenja v A Ima« rji. poročila iz Albanije as že precej uywjjje>fša od prejšnjih. Zdi se, da bo v kratkem vstaja že popolnoma LISTEK. Gospod stotniii In ljubo Marjeto. (Konec.) Šla je k njemu in ga prijela za roke ter nato objela okrog pasu. Marjeta, jaz ti pravim, pojdi z nenoj. če ne, pa tu ostani! A potlej mi ne hodi več blizu!« Ha-ha-ha! No. kaj pa je po-^m? Lepo te prosini! Pojdi, da te ne idim. Ljubše mi bo!« -Veš ti kaj, pusti me!« Ropotaj io je sunil od sebe in šel po kozarček spajre«. »Dragi, ljubi Ropotaj, vrziva '"pra dedca ven!« Pokazala je gosj>o-la stotnika. Dragi, ljubi Ropotaj se je zasmejal. (*'e mi plaćaš frakel »špage!« Da, plačam!« Stala je široko *r*di kleti in kazala pes* gospodu stotniku. »Ljuba Marjeta, nikar vendar le bodi takšna! Ti bo žal!« »Alo primi ga, Ropotaj!« Oba sta se zakadila v gospoda stotnika in ga preganjala proti vratom. Marjeta, nikar! Ti bo žal!« Sunila f?a. j** z nojaro, in sroirpod Ropotaj je odprl vrata. V naslednjem trenotku je ležal gospod stotnik v pokoju pred vratini. »Ha h:i, pijva za njegove denarje! Zjutraj sem mu jih vzela iz listnice^ Ih-Mgi dan je prišel gospod stotnik — Gros se je pisal - sam v klet. Pil je in bil zamišljen. Na večer pride za njim ljuba Marjeta. Ni ga pogledala, ampak je sedla k promogar-jem, ki so črni in pijani sedeli za dolgo mizo. ^Imenitno, jrospodje«, se .je zasmejal a »le pijmo ga! Kdor nima denarja, naj kar meni pove!« »Jaz jra že nimam«, je dejal njen sosed, ki so ga klicali za Tomaža. Bil je najmlajši med njimi, dolg in ten a k. »O, predrti fant! Ti nimaš denarja? Pa kako imaš lepe mustafe! Čakaj, bom pa jaz plačala zate, če si kaj moj!« Tomaž se je gromko in široko zarezal ter stegnil svojo roko in po-scegetal ljubo Marjeto po vratu. »Ti si pa se dekle, da je kaj. Kar daj za frakelj!« In se dragi premognrji no aa ponudili, da no pripravljeni niti* ako »Jaz sem tudi žejen in bi tudi pil«, je pravil njen črni visa vis, ki je bil mozak s srsečo, rdečo brado in praznimi, brezzobimi čeljustmi. »E. t a-le Tomaž ima pa res srečo! Precej jo ima na »špagei«! je pravil majhen, širok možiček in tlačil post tobaka v usta. Bili so dobre volje, in ker so bili premoga rji žejni in mladi, zato je ljubi Marjeti kmalu posel drobiž. Ko so njeni gostje videli, da ostajajo kozarci prazni, so začeli preklinjati in se hudovati nad »neumno babo«. Tomaž, ki je imel lepe mustafe, ji je potegnil slamnik z glave in se kro-hotaje oddaljil in izginil skozi duri. Ljuba Marjeta je ostala sama, in ker je bila pijana, se je začela smiliti sami sebi. Tako se je začela smiliti sami sebi, da je zajokala obupno in neutesno. »Jaz sirota, nikdo ne mara zame!« Brisala si je solae s prsti io oe zibala po stolu. Gospod stotnik, ki je sedel se vedno pri bližnji misi, je stopil k nji in jo sočutno nagovoril: »Ljuba Marjeta« pojdi k imeni« Naj nisem hud nate! Nič ae ne boj!« »Pojdi atran!« »krila je obraz v naročje in mo- ko precej dolgo, slednjič se je dala preprositi in je čmerna in joku a sedla z gospodom Grosom. »Vidii, ljuba Marjeta, zakaj aj takšna? Zakaj mi delaš žalosti in skrbi? Saj ti knpim vse, kar bočen! Marjeta!« »No, jc že prav, ijubeek, saj vem, da si priden, da si mojjčkati!« Objela ga je in začela hlaatno poljubljati na usta. Ljuba Marjeta, saj si moja!« ijnbček. nič ne bodi hud. saj imam rada samo tebe!« V veliki ljubezni in prijaznosti sta sedela in pila skoro do polnoči. A v zadnjem trenotku, ko sta že mislila odhajati, ae je agodilo, da je ljuba Marjeta padla s stola. Gospod Gros se je zasmejal in jo sel pobirat. »Ojoj, kako si pijana!« Marjeta pa je zakipela in ga udarila v obraz. »Kdo je pijan? Kdo je pijan? Ti si pijan, da vos! Ti prokleti V » Marjeta! Marjeta :« »Ti, alo, kar poberi ae! Jaz m» domov! Ti lump! Kdo je ni» • A?« »Lepo te prosim, Marjeta!« »A? Ali naj te se?« Zopet ga je udarila, in se aajeela i: »Baba, polk omami i« Je pati« a mi ae Gospod stotnik ?m je jokal in je tiho zapustil klet. * . »Zdaj Nai jr pa dueti*« Tako je siislil in dajal 6*es. Na* veiaeal se je ljube Marjete, in ne da mi oe poslovil od nje, se je odpeljal. Tn tako je osta4a sama. Dva dni ga ni pogrešila, a tretji dan je prišla v klet in vprašala po njem. Izvedela je, da se je odpeljal. In takrat — hogsigavedi kako in zakaj — je planila ljuba Marjeta v jok in krik in o bere, kakor da se podira svet! »Ljubeek, moj predragi sroek! Kje »i, zakaj si me napusti], sirotice! Kam naj grem, kam naj se denem, jaz jadna, uboga reva!« Vrgla se je aa tla in se valjala kot blazna pa pena« Gros se ni vr»M, a upala je teden, dva todma, aa pride zopet k nji. Vzdihovala tn jokala je in jadi-kovale: »Mej Ijubeek. kam si šol, kje hodijo tvoje alate nožice, kam so se zagledale traje očke? Moj gospodar, angel !< In dramo jutro — In dramo jutro se je nanii obese* Vsa je bila belo oblečena, a m-rokah je ataakala pisane, ki ga je hotela daanalail ovojema prijaterjo i! Zakaj si me ali ei m namelienl anmja tinto !>ri kraju. Upornikov je eieer ie vnd-wo mnogo, vendar ae njih število kril od dne do dne. Torgnt Sefket paša ae je v nedeljo apet parkrat epoprijel i uporniki pri Kačamku. Uporniki eo se umaknili v gorovje. Nn oeati proti Prizrenu stoji se 9000 Albancev. Berolinski »Tageblatt« poroča, da so pri tTskubu trčile turške čete s glavno silo Albancev, ki so se po trdovratnem boju morali umakniti. Izgube Turkov niso velike; Albancev pa je obležalo precej na bojišču. Nekatere albanske čete so se pomaknile proti Prešovu in Kumanovi, tam pa so jih pozvali uradniki in veljaki, naj odlože orožje. Albanci so ubogali in so se povrnili v svoje vasi. Demisija turškega ministrstva? Finančni minister je demisijo-niral. To pa zato, ker je zbornica Črtala apanaže nekaterim elanom cesarske hiše. Če ne bo zbornica svojega sklepa anulirala, bo celokupno ministrstvo demisijoniralo. Obisk avstrijskega prestolonaslednika v Carigradu? Vkljub vsem dementijem se v turških krogih vzdržuje vest, da obt-.sče nadvojvoda Fran Ferdinand sultana v Carigradu. Španija. Vsled zakonske določbe, da je v tistem okraju, kjer ni protikandidatov, izvoljen eo ipso edini kandidat, je bilo izvojenih v nedeljo v posl. zbornico 56 liberalcev, 26 konservativcev, 3 republikanci. 3 karlistje in 4 drugi kandidat je. Dopisi. Is Pulja. Puljski poštni uradniki nameravajo prirediti svojemu novo-lmenovanemu ravnatelju nekak sestanek --« itd. itd. Tako vest je prinesel »Slovenec«. Kdo jo je zanesel tja, ne bomo preiskovali, samo pribiti hočemo, da je skrajna perfid-nost. Naši največji sovražniki, Italijani in Nemci niso zmožni takega de-.ianja. Kakšen namen pa je imela omenjena notica? Nič drugega, nego človeku, ki je komaj slutil, kaj se ramerava, zagreniti še tisti trenotek veselja, in mu vcepiti mnenje, da je -ivar prisiljena. Boljšega odgovoia bi ne bil moprel dobiti neznani brez--ridnik. kakor ga mu je dal ravno nameravani sestanek«. Četrtek večer 28. m. m. bo ostal zapisan z zlatimi črkami ne samo v poštni kroniki puljski. ampak tndi v srcih vseh, ki smo se sešli na tem sestanku. V veliki dvorani novozgrajene palače »Hotel Riviera« je bil večer, ki je v vsakem oz i ni lahko v čast in ponos fz. ravnatelju ter njegovi čislani rodbini. Točno ob 9. uri zvečer je vstopil ravnatelj s svojo obiteljo v vesti-bul »Riviere«, kjer ga je pričakoval poseben komite. Ko so izročili go-spej ravnateljevi krasen šopek svežih cvetic, popeljali so slavljenca v veliko, čarobno razsvetljeno in jako ukusno dekorirano dvorano. Bilo nas je nad petdeset! Slavljenca je pozdravil v krepkih, jedernatih besedah višji kontrolor Zelen k a. Povdar-jal je težko stališče predstojnikovo ter slavil njegovo dolgoletno truda-polno delovanje. Finis coronat opus; v. imenovanjem ravnateljem je prejel to redko in častno odlikovanje za nagrado. Nato se je zahvalil g. ravnatelj v vznesenem govoru za izkazane mu simpatije v tako obilem številu. Xjegove besede so segale vsem pričujočim globoko v srce. Po oficial-nem delu večera se je mladina kmalu zavrtila v poskončnih valčkih. Zabava je bila vsestranska tako neprisiljena in prijetna, da ee je to vsakemu bralo raz obraz. Šele proti jutru smo se razšli in še sedaj prav neradi. Tako krasno uspelemu večeru je pripomogel v prvi vrsti in prav pobebno g. oficial Kretschmer. kateremu bodi izrečena tem potom iskrena zahvala, kakor tudi g. oficiantu Leonu Filiniču za tako vstrajno igranje na glasovirju. Postrežba je bila naravnost izborna, cene pa prav nič pretirane, s kratka: takega sestanka Še ni bilo in ga tudi kmalu ne bo! Ali bo zdaj »Slovencev« dopisnik kaj popravil ? Dnevne vesti. + Naši klerikalci in slovenski jezik. »Katoliška bukvama« namerava tekom tega meseca izdati »Kažipot« za Ljubljano v nemškem in slovenskem jeziku. Za »Kažipot« nabira klerikalni zavod inserate. V to s vrh o razpošilja raznim tvrdkam izključno v nemškem jezika pisana pisma, v katerih dotične tvrdke poziva, naj na roče oglase v »Kažipotu«. Taka nemška pisma pošilja »Katoliška bukvama« tudi alovensldni tvrdkam. Da je tako postopanje za zavod, ki vsaj hoče veljati za slovenskega, nezaslišno, bo nam pač vsakdo pritrdil. Kako moremo Slovenci od uradov in nemških strank zahtevati slovensko dopisovanje, če ae med nami samimi najdejo taka nazovi — slovenska podjetja, ki Sloven- Sioer pa! čemu bi aa leebarjali, aa) je itak notori&no znano, da je kleri-kaleam aa narodnost toliko, kakor sa lanaki sneg! Klerikalan je navaden •amo takrat, kadar mu to kaj nese, sicer pa je tak mternaeionalee, kakršnega bi neman iskal aaed tali prav od klerikalcev obrekovano rdečo in-ternacionalo! + Lekarnam Mamale pri Sv. Beifeake. Pod tem uasloiom opisuje katoliška »Straža« shod, ki ga je •klicala štajerska »Narodna stranka« dne 1. maja pri Sv. Bolfenku. Shod je moral biti jako dobro obiskan, kajti eelo »Straža« trdi, da se je zbralo kakih 190 ljudi; iz eelega članka pa je posneti, da je bilo navzočih mnogo več zboroval cev. Radi dobro uspelega shoda so postali štajerski klerikalci grozno božjastni. In kadar si klerikalci drugače ne vedo pomagati, tedaj se zatečejo k lažem. To je pač že stara klerikalna navada. V »Straži« pripovedujejo svojim vernim ovčicam, da je na liberalni shod zato došlo toliko ljudi, ker so liberalni agitatorji pripovedovali kmetom, da bodo na shodu govorili tudi misijonarji. To je tako debela laž, da se ji bodo še celo župniki in kaplani smejali. Naprednjaki pač ne potrebujejo za reklamo misijonarjev, pač pa je mogoče, da so misijonarji dobra reklama za klerikalne shode. Sodeč po lažnjivih trditvah v »Straži«, je bil »prvi majnik usodepolen dan v zgodovini klerikalcev spodnjega orm ozkega okraja.« Liberalna »blamaža« pri Sv. Bolfenku jim je dokazala, da je brezuspešno vse njihovo divje zaletavanje ob napredno trdnjavo. + Promocija. V petek 6. t. m. bo na drmai^kem vseučilišču oromovi-ran za doktorja prava odvetniški kandidat g. -Janko O 1 i p. Čestitamo. — »Ceškoslovenski klub.« Pravila so izdelana in so se danes vložila pri deželni vladi. Z rednim poslovanjem pa začne klub šele v jeseni, ko bodo tndi vse druge predpriprave končane. Člani pa se sprejemajo že zdaj. Priglasiti se je treba bodisi predsedniku pripravljalnega odbora, gosp. dr. Fr. Novakn, odvetniku v Ljubljani, ali pa tajniku, g. V. M. Zalarju, uredniku »Slovenskega Naroda«. — Dijaški izlet. V soboto dopoldne je pripeljal g. prof. M. Pirnst iz Kranja kakih 30 dijakov na umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu. Opoldne so imeli izletniki skupen obed v hotelu »Tivoli«. — G. prof. Pirnat zasluži za izvršitev tega izleta toplo priznanje; želeti bi le bilo, da bi ga posnemali gg. profesorji na dmjrih naših zavodih, vko-likor se to še ni zgodilo. — Javno predavanje. Ljudsko izobraževano društvo »Akademija« priredi danes zvečer ob 8. javno predavanje v Mestnem domu. Predaval bode e. kr. prosesor g. Josip Reis-n er o »brezžičnem brzojavu«. Svoje interesantno predavanje bode pojasnjeval z mnogimi poskusi. Vstop vsakomur prost, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki v pokritje stroškov. Z ozirom na zanimivo snov predavanja je pričakovati najobil-nejše udeležbe. — Posebni vlak v Zagreb. Ude-ležnike izleta opozarjamo, da odhaja \ lak v četrtek zjutraj točno ob 4. uri 50 min. ter dospe v Zagreb ob 8. Iz Zagreba odhaja ob 11. uri 2- min. zvečer z južnega kolodvora. - Odbor »Glasbene Matice«. — Družinski večer priredi v nedeljo, 8. maja v areni »Narodnega doma« ljubljanska podružnica »Jugoslovanskih železniških uradnikov.« Pri prireditvi, katera obeta obilo zabave in užitka, svira Slov. Filharmonija. Začetek ob 8. zvečer. — Odbor slov. peskega društva »Ljubljanski Zvon« obvešča tem potom brate pevce, da je današnja pevska vaja preložena na jutri v sredo točno ob polu 9. zvečer. — Iz Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice se je izposodilo meseca aprila 2084 knjig, 68 več ko meseca marca in 658 več kakor meseca aprila 1. 1909. — Največ se je izposodilo 5. dne 139 knjig in najmanj pa 17. dne 30 knjig. Povprečno se je vsak dan izposodilo 80 knjig. Novih legitimacij se je izdalo meseca marca 21. Skupno število vseh obiskovalcev znaša koncem marca 1194. — Knjižnici je prirastlo v celem 41 novih knjig, in sicer 29 slovenskih in 12 nemških. Število vseh knjig v knjižnici znaša 3023. Knjižnica je od 1. maja do 1. septembra odprta r delavnikih od 6. do 8. zvečer, v nedeljo od 9. do 11. dopoldne. — Zadruga krejačev, krojači* Itd. naznanja, da se vrši rodni občni zbor zadruge krojaoev itd. v nedeljo, dne 8. maja t. 1. dopodne o pola M. uri, v hotelu »Ilirija«, Kolodeueaka ulica, s običajnim dnevnim redom Dne 5. maja t. 1. pa se vrni nenadan sestanek izključno same aa dama Šivilje, dopoldne ob 10. uri, kot pred-pogovor sa občni zbor. NaMateo aa-drnga najvljudneje vabi vae ja> dlav ja v svoji novi niši v Gradišču št 15 on. v Hiliarjevi ulici št. 7 za avgustov termin več ranttauih stanovanj • 3 in 4 sobami ter pritiklinamL Gene stanovanj so duločene od 000 do 1200 K a vnemi eti enakimi pristojbinami vred. —- Kar ae delokrog zadruge raaširi na vae poklica, imajo razven državnik uslužbencev istota-ko tudi drugi interesenti sploh prost pristop k zadrugi. Stanovanja se oddajajo samo članom, ki vplačajo 4 K pristopnine in pa delež po 200 K ali pa v mesečnih obrokih po 5 kron. Delež ae bode obrestoval po 4%. Stanovanja so neodpovedljiva, dokler se plačuje redno najemnino in izpol-nuje hišni red. — Podrobnosti se izvedo na stavbi. Umrl je v nedeljo v Sp. Šiški pekovski mojster in pos. g. Tomaž Tušar. P. v m.! Iz Spodnje Šiške. Kdor hoče vedeti, kako bi lahko dobil od »Schul-vereina« kako podporo, naj gre vprašat g. Hribernika in g. Ungerja. Ta dva mu bota že vedela svetovati, kakor sta svetovala g. S. Ta g. S. se je vpisal v »Schulverein« in je takoj dobil 25 K podpore; od tega so mu samo odtegnili 4 K kot članarino; 21 K je še vendarle len denar. Torej, kdor potrebuje dobrega sveta, kar h Hriberaikn in Fngerju! — Interesentom se izplača povedati, da so uradne ure za prodajo soli do 6. ure zvečer in ne do 5. ure; ali bi ne kazalo, da bi poklicane oblasti poskrbele, da se bodo v prihodnje te uradne ure res držale? O g. Fngerju pripovedujejo, da zna prav malo olike; ko izplačuje delavcu denar, se po navadi nad njim zadere: »Kremplje gori drži!« itd. Malo več olike bi ne škodilo, g. Fnger! Toliko za danes; prihodnjič še kaj zanimivega. Morda kaj o nekem gospodu, ki bi rad na vse strani delal dober vtis: danes ti obišče dr. Šusteršiča, jutri dr. Eger-ja, takoj nato dr. Tavčarja ... Kremen i t značaj! Studeno pri Postojni. Poročajo nam sledečo skoro neverjetno do-godbo: Zadnjič so imeli naši fantje nabor, in kakor je že od nekdaj tu navada, so zvečer pred naborom v eni tukajšnjih gofctilnio malo peli, pili in plesali. Ob 10. uri zvečor je gostilničar gostiInieo zaprl, fantje pa so se s par litri vina preselili v neko privatno hišo, kjer so nadaljevali svoje skoz in skoz spodobno radovanje. Tu se o polnoči naenkrat odpro vrata in v sobo stopi naš župnik — z velikim misijonskim križem v roki in začne delati fantom dolgo pridigo po vzoru kapueinijade v Schillerje-vem > Wallensternu«. Fantje so župniku vzeli križ iz rok, so ga spoštji-vo spravili, vsiljivemu kalilcu zabave pa so energično pokazali vrata. Radovanje se je nato nemoteno vršilo dalje. — Predrznost naše duhovščine presega res že vse meje. Ko bi kdo drug napravil kaj takega bi ga ali vtaknili v blaznico ali pa bi ga — kar je verjetneje — posadili na zatožno klop. Našemu župniku se seveda ne bo nič zgodilo, saj uživa naša duhovščina take privilegije, kakor nihče drupri. Obisk dlvaške jame. V nedeljo popoldne je obiskalo razsvetljeno di-vaško vilenico okoli 500 oseb, večina Slovencev. Bilo je med obiskovalci pa tudi Čehov, Nemcev in Lahov. — Vse se je divilo krasotam ki jih krije pod seboj naša slovenska zemlja. V jami je vladalo neprenehoma živahno vrvenje, občudovanje, ukanje in veselo petje. — O jami pa je bila le ena sodba: da je res to izvanredna naravna krasota, katero naj bi se o dani priliki ogledal vsakdo, ki mu je to mogoče. Po obisku jame je vladalo po Divači živahno vrvenje, a na kolodvoru je bila naravnost grozna gneča. Iz Čateža ob Savi se nam piše: Pred šestimi tedni je bilo citati v »Slov. Narodu« poročilo o umom kancelista Kruharja z Brežic, stanu jočega na Čatežu. Splošno mnenje je takrat bik), da je bil imenovani umorjen, oziroma pahnjen z visoke škarpe na cesto. Tega mnenja je bilo tudi sodišče in sum je padel na delavca Bogovčiča iz Čateža ter njegovega sodruga. Imenovana delavca, sta bila aretovana, a kmalu zopet izpuščena iz preiskovalnega zapora in sta tudi popolnoma oproščena. Preiskava se vrši še nadalje. Splošno mnenje je, da tega zločina ni storil noben Čatežčan. Mogoče je na tudi, da se po nevarnih stopnicah v temni noči rajni g. Krokar sam ponesrečil. \ Ciril . Metodovim podrejala aa lin sploh akrvenaktm narednim dru-bttvamf Ciril - Metodova podružnica Ina Hrastnik in Dol ( v Hrastniku na ptajarekem) je mlatila v korist {»Druftbi ev. Cirila in Metoda« več vrat razglednic. Da jih prej spravi v Idenar in da »Prašne« prej dobi od (njih kaj čistega dobička vabi nodruž-Efcea Ciril - Metodova podmaaiee in Mru** naradaa diaaUa po Blnian dfcetfa* da naročajo pri nji za svoje veselice te razglednice v korist »Družbi sv. Cirila in Metoda«. Pri večjih naročilih jih Hrastniška podružnica oddaja po 4 vin. — Poživljamo Ciril-Metodove podružnice in slovenska narodna društva, da dajejo prednost blagu v korist »Družbi« pred tujimi izdelki! Ponarejeni dvajset - vinarski naval krožijo v veliki množini po gostilnah in trgovinah v Šoštanju. Izdelek je prav dober, tako da ae ga težko loči od pravih novcev. Draginjsko doklado dobe poštni uradniki in pod uradniki v onih, krajih, kamor zahaja veliko tujcev. Ta odločba velja na Spodnjem Štajerskem samo za Rogaško Slatino. Efn kerndentacker Mann zapusti te dni Šent Lenart v Slov. goricah. »Deutsche Wacht« pravi, da je to davčni uprivitelj Anton Grejan, ki si je pridobil velikih .zaslug za šentlenartsko nemštvo. Smešno, kakšni ljudje se dannes smatrajo za »keradeutsch«. Nemci med seboj. Med prebivalstvom Rogaške Slatine in med rav-ravnateljem tamkajšnjega deželnega zdravilišča je vladala že dlje časa velika napetost. Povod za to je dal ravnatelj dr. Mulli, ki je z oblastnim nastopanjem odgnal od sebe vse domače prebivalstvo. Kot ravnatelj zdravilišča je postopal tako lahko-mišljeno, da je provzročil deželi ogromno škodo. Da preprečijo na-dalnje škodljivo delovanje, so sestavili tržani nekakšno spomenico, v kateri so našteli dr. Mullija vse grehe, kar jih je zagrešil kot ravnatelj rogaških toplic. Ta spomenica pa je prišla v roke dr. Mulliju, ki je vložil tožbo radi razžaljenja časti proti vsem 18 osebam, ki so podpisale dotično spomenico. Spomenica je zanimiva zasti zato, ker vidimo na nji podpisane voditelje tamkajšnjega nemštva. Podpisali so jo: inž. Mi-glitsch, župan Stoinsehegpr, poštar Schwischay, krojač Vidgav, Ogrizek, Vertovscheg, Miglitsch, Vousou, Kertb, Kruschitz in še nekaj drugih takih ljudi, ki ne morejo zakriti svojega slovenskega pokoljenja. Obravnava o vloženi tožbi se je vršila v petek in soboto v občinski hiši v Rogaški Slatini. Obravnavo je vodil sodnik dr. Stepisehnegg iz Celja, ki si je navso moč prizadeval, da bi stranke poravnal. Ginljivo je bilo poslušati med obravnavo gori navedene obtožene?, ki so povlarjali, kako zvesti Nemci so in kako gredo vedno v. navdušenjem v boj za nemškega kandidata. Pa je prišel ta dr. Mulli, ki črti domače »nemštvo« in daje zaslužka samo nemškim pritepencem. Res, usmiljenja so vredni ti rogaški »Nemci«. Sicer se bo pa ravno tako godilo vsem spodnještajerskim nemškutarjem, kadar dobe v svojo sredo dovolj konkurentov iz Prusije. To bo še jok med renegati! — Po težkem naporu se je sodniku Stepisch-neg^gn v soboto popoldne vendar posrečilo, da je napravil poravnavo med dr. Mullijem in toženimi »Nemci«. Zato bo pa dr. Mulli lahko tudi nadalje gospodaril z deželnim imetjem, kakor se bo njemu zljubilo. Radi šcuvanja proti Slovencem aretovan. Včeraj smo dobili prepozno za list iz Maribora to-le brzojavko: Pri nedeljski slavnosti na Ptujski gori je bil aretovan radi hujskanja proti Slovencem znani nemčur-ski kričač Repa. Od Drave na Spod. Štajerskem se nam poroča: V Hočah pri Maribora službuje sedaj učitelj V. Gatti, ki je vkljub laškemu imenu hud Nemec, alias nem š kut ar. V poverjenemu mu razredu hudo uemškutari ter mladino našo nečuveno izziva. Nad-učitelj Moder, sam nemškovalec, pa temu nasproti ne stori ničesar. Gatti je še v živem spominu izza svoje ga »vzgojevanja« (!!) v Hrastniku. Prihodnja, to je VIII. deželna štajerska učiteljska konferenca vrši se jeseni bodočega leta pod predsed-ništvom deželnega šolskega nadzornika dr. K. Tumlirza. Okraju Šoštanju na Spod. Štajerskem dovolila je kmetijska draž-baba štajerska 40% subvencijo za nakup 40 marijindolskih brejih telic. Dramatično društvo v Mariboru vljudno vabi na I. redni občni zbor, ki se vrši v četrtek 12. majnika 1910 ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Deželni štajerski muzej »Joanne-um« v Gradcu obhaja, kakor smo že poročali, prihodnje leto lOOletnico svojega obstanka. Ob tej priliki nameravajo izdati poseben slavnostni spis. V ta namen prispevala bode štajerska kmetijska družba, katere člani so v precejšnjem številu tudi Slavami, vsoto 166t K. Se-li bode v tej slavnostni knjigi rezerviral tudi slovenščini kak prostorček: o tem doslej še ni duha ne sluha. Zvene narodnih društev na Goriškem deluje jako uspešno. V zadnjem času je pristopilo a Zvezi zopet nekaj društev, ker so videla dobrota Zvene in apoanala neobhodna potrebo taka oganjaaeije V Mavhinjak na •podajam Krasu se i» ustanovilo no- vo društvo »Grmada«. Zveza bo imela svoj občni zbor dne 16. junija t. 1. v Gorici. Čebelarski shod v Grahovem oh Baši na Primorskem se vrši 5. t. m. ob 3. popoldne v ondotni šoli. Na shodu bo predaval g. nadučitelj Li-kosar iz Ljubljane kot zastopnik osrednjega čebelarskega društva. Sokolatvo na Goriškem. Prvi izlet III. okraja Primorske sokolske župe se bo vršil 5. t. m. v Bilje. V Kojskem v Brdih se je ustanovil odsek Sokola v Gorici. Pristopilo je ta-koj 70 članov. Prvi majnik v Gorici. Na treh krajih je praznovalo letos delavstvo v Gorici prvi dan majnika. Narodna delavska organizacija je priredila popoldne veselico z vojaško godbo na lepem obširnem Katarinijevem vrtu. Pomagalo je par društev iz okolice. Govoril je tajnik »ND0.« iz Trsta. Nabralo se je lepo število delavcev in delavk ter prijatelji delavstva, — »NDO.« v Gorici mora biti povsem zadovoljna s proslavo prvega majnika. Socialni demokrat je so povabili z Dunaja poslanca Ellenbogna. Do poldne so imeli obhod po mestu z godbo in rdečo zastavo na Čelu, potem so govorili trije govorniki: El-lenbogen Tuntar in dr. Turna na Telovadnem trgu, popoldne je bila veselica na travniku tik Pollijeve livarne. Mazzinjanski laški delavci, nekaka laška narodna delavska organizacija, pa so šli z godbo v bližnji Ločnik ter so tam obhajali praznik prvega maja. Dan je petekel mimo. samo socialnim demokratom je moralo biti milo pri srcu, kajti ni še dolgo od tega, ko je bilo delavstvo le v socialni demokraciji, dandanašnji pa je v Gorici močna sloven. narod na delavska organizacija in stvarja se laška narodna organizacija, ki odtrga brez dvoma socialni demokraciji še mnogo delavstva. Prvi majnik v Trstu. Dne 1. majnika je v Trstu praznovalo vse. Zaprte so bile vse trgovine, skladišča, tovarne itd. Celo tramvaj ni vozil, sploh počivalo je vse delo. — Trža-čani so pa hiteli tja v zeleno naravo, največ v bližnjo in daljno okolico, drugi zopet po morju. Kakor druge tržaško delavstvo, so tudi slovenski delavci, zbrani v »Narodni delavski organizaciji« slovesno praznovali 1. majnik, — Okoli desete ure dopoldne se je zbralo veliko število delavstva v dvorani »Narodnega doma . kjer je imel slavnosten nagovor strokovni tajnik Ekar. Nato se je poni i kal sprevod po mestu z zastavo na čelu, katerega se je udeležilo preko 1000 delavcev. Sprevod se je pomikal po ulici Carducci, po Corsu, Velikem trgu ter ob morju pred postajo in tudi mimo stanovanja bolnega predsednika »N. D. O.«, dr. Josipa Mandiča, h kateremu se je v imenu delavstva podala posebna deputacija. Nato je krenil sprevod zopet na vojaški trg pred »Narodni dom<\ kjer so odkritih glav zapeli »Hej Slovani!« — Popoldne ob dveh je velika množica delavstva odkorakala izpred dmštvenih prostorov z godbo na čelu na delavsko slavnost na Opčinah, kjer se je trlo na tisoče ljudi vseh slojev. — Veselica je izpadla glede ogromnega števila ljudstva, kakor tudi glede vzornega vedenja istega — v vsakem pogledu zelo častno in dostojno, tako, da se naše ljudstvo lahko s ponosom nazove: kulturno maso. — Socialdemokrati c so šli že zjutraj z godbo po mestu, nakar je bil shod v dmštvenih pro štorih »Delavskega doma«. Ob 11. so korakali z zastavo in godbo na čelu po Corsu na Veliki trg. V sprevodu je bilo kakih tri tisoč delavcev, ki so na trgu Goldoni, kjer se nahaja uredništvo »Piccola« žvižgali in demonstrativno vzklikali. — V sprevodu sta bila tudi državna poslanca Pittoni in Oliva. — Ob isti uri so imeli zborovanje, kateremu je predsedoval Italijan puro sangue — Podgornik, socialistični uskoki, Pa gninijanci, v gledališču »Minerva«. Na shodu, ki je bil pa zelo slabo obiskan, so govorili razni irredentisti, ki hočejo biti »prijatelji« delavstva. Sokolski zlet na Presek pri Trata. Sokol v Trstu in pri Sv. Iva nu, kakor tudi sokolski odseki v Bojanu, Opčinah in Barkovljah prirede dne 5. junija t. 1. zlet na Prošek, spo jen z javno telovadbo in ljudsko veselico. Na to sokolsko slavnost so povabljena vsa primorska sokolska društva kakor tudi dmga narodna društva iz Trsta in okolice. Takrat prvič nastopijo javno posamezni odseki tržaškega Sokola. Otvoritev razstave v Kopru. V nedeljo je bila v navzočnosti namestnika, princa Hohenlohe, slovesno otvorjena italijansko - istrska razstava v Kopru. Pred vhodom v razstavo je nje predsednik, deželni poslanec Giorgio Vianelli nagovoril deželnega glavarja, dr. Rizzija, in namestnika, na kar sta ta dva odgovorila. Trgovinskega in poljedelskega ministra ja sestopal •akcijski na* čelnik dr. RiedL — Predsedniku ja poslal brzojavni pozdrav tudi fininč-ni minister Bilinaki. — Po rasnih nagovorih in odgovorih je bila ras-stave slovesno proglašena sa otvor-jeno in je bil občinstvu dovoljen vstop. Na lice mesta je prihetelo mnogo ljudstva, posebno iz Trsta, kakor tndi raznih drugih krajev Istre. Razstavo, ki ni še popolnoma i zgotovi jenaje ostro kritikova! i iredentist ičn i list »Indipendente«, češ, J a vodstvo razstave ne zna razločevati slabega od dobrega, ker meša kar vse skupaj pod eno in isto »streho« velevažne zgodovinske predmete z ničvredno šaro. Slovensko akademično društvo »Adrija« v Pragi priredi 5. maja ob 8. zvečer »v Vejvodu« slavnostni večer v proslavo 601etnice Masarvkove. Predavajo: Dr. Lah: Masarvk in narodnostna filozofija. Dr. V o š -n j a k: Masarvk kot državo — in družboslovec in kot Slovan; dr. Rostohar: Masarvk in poetika; Krivic: Življenski nazor prof. Masarvka. Amerikanske noviee. V Steel tonu, Pa. se je obesil Fran Frančič, doma iz Orehovice v šentjernejski rari na Dolenjskem. Dasi ni bil tekom 15letnega bivanja v Ameriki nikdar brez dela, vendar ni imel niti toliko, da bi si bil mogel kupiti obleko. Tudi ni nikdar čital kakega asopisa. Ves zaslužek je dajal gospodinji, ki jo je njen mož že pred eti zapustil. Ko je Frančič zbolel, ira je gospodinja pognala v ubožno hišo. To ga je tako užalostilo, da se je na poti proti ubožni hiši obesil. — V Pleasant Vallev, Pa. je umrl Rudolf Sajovic. doma nekje na Spodnjem Štajer. — V Cumberlandu. VVvo., kjer je večja slovenska naselbina, je umrlo letos že šest slo-enskih otrok. Tam je umrla tudi r>«nla Fink. doma na Trati pri Gor. \ asi nad Skot jo Loko. — Ponesrečil «e je v Chisholmu, Minn. Ivan Za-Vrajšek iz Male Račne na Dolenj-kern. Podsula ga je velika plast ru-■ le. Bil je takoj mrtev. — V Bisbeo. Ari*- je umrl Mihael Žalac iz Vrha pri Vinici. Tujski promet v Ljubljani. Me--eca aprila je prišlo v Ljubljano "»431 tujcev — 911 več, kakor v is-*em mesecu lani. in 577 več. nego meseca marca letos. Na>ianiU» pa *e je v hotelu Union 1236, pri Slonu 1100. Llovdn 478. Cesarju avstrijskem "278. Južni kolodvor 194. Iliriji 103. Maliču 157. Štruklju 142. Tivoli 117. Bavarskem dvoru 109 in v si dih costilnah in prenočiščih 1408 tujcev. — Bilo pa jih je s Kranjskega 1209, z Dunaja 1065. iz slovenskih pokrajin 882. iz dežel češke krone 321, iz ostalih avstrijskih dežel ^85. z Ogrskega 217. s Hrvaškega in Slavonije 353, iz Bosne in Hercegovine 63. iz Nemčije 177. iz Italije 255, iz Rusije 8, izAnglije l. iz Francije 7. iz balkanskih držav 34. iz Ru-i nuni je 3. iz dmsrih evropskih držav 43. iz Severne Amerike 7 in iz Azije 1 tujec. Samomor. Sinoči »la dva dečka pazila pod nekim kozolcem poteg Turkove šupe na ljubljanskem po lju v krvi ležati nekejra boljša t ble-r-enega človeka in to takoj povedala • laneschovemu hišniku na Martinovi osti št. 79, ki je o tem obvestil poli i ijo. Na lie^ me>ta dot^la policijska Komisija je konstatirala, da je mrt vee samski brezposelni natakar. Jože t Merzlovič, rojen 1875. leta * Obrežu pri Brežicah in tjakaj pristo-jen, ter da >i je življenje iz neznanih vzrokov vzel sam. Ustrelil se je bil desno sence. Komisija je naročali, 13., 1*., 14. in 1«. avt gaaiM pripeljejo s dvema vtaknete fts Praga ia Zveni alevanakik gasilskih je sedaj sdrnsenih 157.130 Brna. V kron v bankovcih. — Marta Frttieh-ova je izgubila Ae* slata obeska. — Na južnem kolodvora so bile najdena oziroma izgubljena očala. Uradne vesti. Dne 14. maja bo pri okrajni sodniji v Kranja dražba zemljišča vi. št. 27, 31, 439, 54«, 588 kat. občine Šenčur in vlož. št. 249 kat. obč. Luže. Zemljišče je eenjeno 32.036 K 03 vin., pritiklina pa 1274 kron. — Najmanjši ponadek znaša 22.220 K.___ Slomški In, — »Glasbena Matiea« v Zagre. ba. V nedeljo sta bila v Zagrebu g. koncertni vodja Matej Hubad in g. predsednik »Glasbene Matice« prof. | Drugi dan se vrše volitve v »Vseslo- Uf Prani sejo aa kateri ae je določilo, da se ima kongres si časnikarjev vršiti dne S*, a. te 7. ja* Hja t L v Sofiji. Na kongresu bo govoril predsednik »Vseslovenske časnikarske svese«, urednik Josip Hole če k, o pomenu organizacije slovanskih časnikarjev, V. T. V e 1 č e v pa o položaju bolgarske žurnalistike. Stritof, da uredita vse potrebno glede koncerta, ki ga priredi prihodnji četrtek »Glasbena Matica« v hrvat skem narodnem gledališču na korist Strossmaverjevega spomenika. Posebni vlak, s katerim se peljejo Slovenci, vozi samo do južnega kolodvora. Tu bo slovesen spreiem Slovence bo v imenu zagrebškega mesta pozdravil župan Janko Holjac, bivši podpredsednik hrvatskega pevskega društva »Kolo«. Slovenci so bili ze opetovano v Zagrebu, vselej so bili bratski sprejeti, a to pot se zgodi prvič, da jih ofieialno pozdravi župan hrvatske prestolnice. Po dolgih borbah se je končno hrvatskemu narodnemu elementu posrečilo, da je prišel na krmilo tudi v osrčju hrvatske domovine — v belem Zagrebu. Naglašali smo ::e. da so bili Slovenci v Zagrebu v.-.ikdar presrčnn sprejeti, toda tako sijajen sprejem še gotovo ni bil nikdar, kakor bo letos, ko je v Zagrebu slavila narod.lč* misel svoj iriumf in prišel na čelo mestne avtonomne uprave iskren in navdušen zagovornik :>lovensko-kr- vatske rnpan in se- namrec v l»o identifikaciji odredila.da so trup-I io prepeljali v mrtvašnico k Sv.Krištofu. Kakor »e je pozneje dognalo, .it Merzlovič služboval do 24. aprila v hotelu »Kiotilde< v Cerknici, dne 24. aprila pa je prišel v Ljubljano in nastanil v nekem tukajšnjem hotelu, kjer pa zadnja dva dneva ni (■(■ stanoval. Policija je smrtonosno rožje zaplenila. Sipo ubil je nek neznani storilec noči od 1. na 2. maja pri trafiki v kolodvorski ulici it. 18 ter vzel po-• m med oknom stoječ nnbi r »laik Iražl** >v Cirila in Metodam, za iterega se pa ne ve. koliko denarja bilo v njem. Potni listi za Srbijo. Srbsko mi-strstvo za notranje zadeve je v ijnovejšem času odredilo, da ni po-fba nikakih potnih listov potni-»m, ki prihajajo v Srbijo ali kadar o zapuščajo. Delavsko gibanje. Včeraj se je z ažaean kolodvora odpeljalo v Ameriko 82 Hrvatov, 15 Maeedoncev in ' Slovencev. 11 Maeedoncev je šlo Trbovlje, iz Tolmina je šlo pa 35 delavcev v Budimpešto. 30 Hrvatov slo v Heb, 59 v Beljak, 14 v Bre-^•nc, 28 v Buchs, 10 v Gradec, 18 pa v Inomost. Izgubljeno in najdeno. Mehanički vajenec. Franc Binder. je izgubil > narnico s 353 K. — Trgovka Štefanija Drolova je izgubila zlat uhan. — Šolski učenec Teodor Slano vee je izgubil srebrno uro. — Posestnikova aena, Nc5r Sernelova* je izgahU* 5Q in ko Holjac. ^io\euski pevci imajo glavno vajo ob II. dopoldne v gledališču. Opoldne je skupen obed. Popoldne si Slovenci ogledajo Strossniaverjevo galerijo slik. Ob 7. /večer se prične koncert. — Oilbor za nabiranje prispev-km- 11 a korist pon -.rečeneem v Srbiji se je pretekli petek po iniciativi g. župana Ivana Hribarja osnoval v Ljubljani. Odbor izda na slovenski narod oklie. v katerem se poziva vse dobrom isleče Slovence, naj po svojih močeh prispevajo za žrtve grozovite elementarne katastrofe, ki je nedavno tega zadela osrčje kraljevine Srbije — cvetočo Šumadijo. Kakor čujemo, bo prvi prispevek daroval v io svrho na predlog p:, župana r.beinski svet deželnesra stolnega me->ia Ljubljane v svoji današnji seji. Naj bi zerled mestnega občinskega sveta posnemale druge slovenske občine in v*i dobromisleči Slovenci Slovenke! Prispevke sprejema že >',j\ upravu iš t vo nnšecra lista. — Slovenski iilet v Belgrad. Kakor smo že poročali, priredi pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« mereča julija izlet v Belscrad. Za izb t se vrše že obsežne priprave. Pred pa se pripravlja dmšivo pnd vodstvom svojega pevovodje pr. A"a:«eia n a koncert, ki ga namerava pri tej priliki prirediti v Belgradu. Na koncert n se bodo proizvajale najmelo-di nejše narodne in umetne j>esini iz arejše in moderne slovenske glasbene literature. Definitivno je sklenjeno, da izletniki odidejo iz Ljub-jane v petek dne 1. julija. Akn se oglasi najmanj 250 izletnikov, se preskrhi poseben vlak. V tem s'.»čaju bi vožnja iz Zagreba v Belgrad in nazaj stala v III. razredu samo l'> K, \ II. razredu pa 16 K. Slovencem in Slovenkam v Ljubljani in na deželi bo gotovo dobro došla prilika, ki se jim nudi, da si lahko ogledajo prestolnico svobodne Srbije in se na licu mesta pouče o srbskih razmerah. Kdor bi se hotel izleta udeležiti, naj se nemudoma prijavi društvu »ljubljanski Zvon«, čigar predsednik je sedaj odvetnik dr. Anton Svijrelj. V slučaju, da se zglasi zadostno število izletnikov, izda društvo kažipot po Belgradu in načrt l>elgradskcga me->ta. — Zadnji Iliree. V nedeljo je slavil v Zagrebu svoj 92. ro.istni dan veliki zli pa n in polkovnik v pokoju Iv. vitez T r n s k i, menda da zadnji Iliree, ki še živi. Trnski je bil intimen prijatelj dr. Gaja in Stanka Vraza in navdušen bori tel j za ilirsko idejo. Prod vsem je propagiral ilirizem v svojih mičnih, v narodnem duhu zloženih pesmicah. Sivolasi rodoljub naj sprejme tudi nase čestitke. — Velikanski shod bo v četrtek v Brodu na Savi, kjer kandiduje na programu hrvatsko - srbske koalicije v hrvatski sabor iz »veleizdajni-škega« procesa znani odvetnik dr. Hinkovie. Na tem shodu bodo govori poslanci dr. Lorkovič. dr. Bogdan Medakovič, dr. Boso Vinković, dr. E. Lukinič, Gustav Modru san, dr. Bo-goslav Mazzura, dr. G juro fturmin in Svetozar Pribičevič. vensko časnikarsko zvezo«. Ob kongresa ae priredi razstava bolgarskih časopisov.Nato si udeleženci ogledajo mesto, gledališče, parlament, trgovsko zbornico itd. Društva, združena v zvezi, naj pošljejo imenik svojih članov, da se natisne v sofijski publikaciji; takisto naj pošljejo tndi svoje predloge glede volitev in imena svojih delegatov za Zvezin odbor. Neorganizirani časnikarji se pripuščajo na shod kot gostje, a morajo plačati kongresno pristojbino v znesku 10 K. Prijave se sprejemajo do konca meseca maja- Kongresne pristojbine je poslati blagajniku, uredniku J o s. M i š k o v s k e m u v Češki Brod. Čim se plača kongresna pristojbina, posije tajništvo dotični-k u legitimacijo. Podrobnosti o potovanju, o stanovanjih itd. se naznani r.o od boro vi seji v maju. - O slovanskem kongrese v Sofiji je razpravljal te dni vseučiliški profesor Fedor J. Korš, znani pre-vodilec Prešernovih pesmi na ruski jezik v »Ohščestvu slovanske kulture« v Moskvi. Končno je izjavil, da ne soglaša s sedanjim programom slovanskega kongresa v Sofiji, in sicer zategadelj ne, ker se bo na shodu razpravljalo samo o po loža jo jugoslovanskih držav. Korš je mnenja, da bi se na kongresu moralo razpravljati o položaju vsega slovenstva, torej tudi o položaju vseh slovanskih držav, ker ficer ta kongres ne bo vseslovanska, marveč samo jugoslovanska prireditev. Korševemu mnenju so se pridružili vsi zboroval-ci ter sprejeli rezolucijo, v kateri zahtevajo, da se program sofijskega shoda razširi in da se raztegne na vse slovanske narode. - Sokolski /let v Sofiji se vrši 10., 11. in 12. julija. Češki Sokoli se udeleže v velikem številu izleta. Na čelu izletuega odbora so: dr. Sehei-ner, dr. Vaniček. Warans in dr. Hel-lcr. Sokoli se odpeljejo iz Prage 6. julija. V Belgrad dospo 7. julija. Tu ostanejo en dan in eno noč. Tu se Čehom pridružijo srbski, hrvatski in slovenski Sokoli. Vsi ti Sokoli se nato s po tona? m vlakom odpeljejo v So- njo. Proti škofovi vizi tac i ji v šoli. Bude jr viski škof Hulka in škof Doubrava iz Kraljičinega Gradca sta v zadnjih dneh izvrševala vizita-cije na čeških srednjih šolah. Po veljavnih šolskih zakonih bi imela pravico nadzirati le pouk iz katoliškega veronauka. Šla sta pa dalje in sta obiskovala tudi druge predmete, kjer nimata prav ničesar opraviti. Društvo čeških profesorjev bo izdalo javen protest proti tej predrznosti omenjenih škofov. - Češki vseučilišk: profesorji proti ministru Stiirgkhu. Češki vseučiliški profesorji so doslej na mednarodnih znanstvenih kongresih dosledno nastopali kot češki učenjaki, in ne kot avstrijski, kar je čisto pravilno, ker ni nobene »avstrijske znanosti« temveč le češka, poljska, nemška, italijanska itd. To pa ni bilo prav na učnem u ministru grofa Stiirgkhu in v zadnjem času je izdal oklic avstrijskim univnzam, v ka tereni pravi, da je dovoljeno univerzam udeleževati se met l na rodni h kongresov le tedaj, če odgovarjajo državnopravnim razmeram v Avstriji, z drugimi besedami: minister zahteva, naj nastopajo češki in drugi vseučiliški profesorji v tujini kot avstrijski in ne kot češki itd. učenjaki. Proti temu odloku se je oglasil odbor društva čeških vseučiliških profesorjev s sledečo izjavo: »Z osi-roni mi odlok ministra za uk in bo-gočastje glede udeležbe visokošolskih profesorjev na mednarodnih kongresih izraža podpisani odbor prepričanje, dn ne gre visokošolskemu profesorstvu jemati pravico, da nastopa na mednarodnih kongresih v skupinah i smišljenih po deželah ali no narodnosti.« Podpisana sta bivši rektor praškega češkega vseučilišča dvorni svetnik Goli in profesor Po Danaja je bila veeraj raašir-vest, dn se je Hofriehterjeva soproga usmrtila. Ta vest je brez podlage. Kakor se čaje, bo preiskava proti aji zaradi krivega pričevanja v kratkem ustavljena. Gospa bo predlagala ločitev zakona in bo vzela nase in aa svojega sina svoje dekliško ime. IsseHla se bo v tujino, najbrže v Vrattslavo k nekemu sorodnika, ki ima tam penzijonat, kjer bi bila voditeljica zavoda. Mimogrede opasko: nek slovenski list titulira nesrečno soprogo Hofrichterjevo, ki ni s zločinom samim v prav nobeni zvezi, skoro dosledno s posmešnim in zaničljivim imenom »Hofrichterca«. Nam ae ne zdi to le pomanjkanje olike, ampak predvsem pomanjkanje sočutja z nesrečno gospo, ki ni ničesar zakrivila. Hziic strni * Zrakoplove* padel aa gledalce. Dne 29. t. m. se je v Niči dvignil v zrak Mansfield s svojim biplanom. Po kratkem letanju je zrakoplovec z aparatom vred padel na množico, kar je provzročilo velikansko paniko. Dvajset oseb je bilo težko ranjenih, nekatere so vsled andobijenih poškodb celo umrle. Žeaa ustrelila moža. V Norini-bergu je ustrelila žena rektorja Her-bericha, ker ni hotel več dajati denarja svojemu zapravljivemu pastr-ku. njenemu sinu iz prvega zakona. ' Dolga tragedija. Nek »nepriznan^ pesnik je poslal dunajskemu dvornemu gledališču tragedijo »Pe-rikles^, ki ima celih petintrideset dejanj. — Kdo jo bo neki poslušal, če jo bodo seveda sploh kdaj igrali. Nova zastrupi je valna afera. Zdi se. da je nastala kar nekaka epidemija zastrupljevanja. To pot je pozor išče pariška velika opera. Soproga ravnatelja je dobila steklenico vina, ko pa ga je hotela pokusni ji je udaril v nos neprijeten vonj, in ga ni pila. Vino je bilo zastrupljeno. Na sumu, da je vino poslal, je neki odpuščeni član opere. Telefonska m brzojavna poročila. MisssTahlasi Zasliševanje nadperočnika Hof-richterja se nadaljnje, da se pojasne nekatere eoaVoas)osti. Bofnenter Je popolno« ■ potrt in al Je menda sele v srasti, kako velik ■ Hrepeni po miru! Praga, o. maja. Klerikalni poslanec Zahradnik je imel shod, na katerem je reke! med drugim: Ne bojim se povedati, da hrepenim po miru in da sem pripravljen v dosego miru tndi k žrtvam. Bienerthove jezikovne predloge so sicer nesprejemljive, vendar pa bi se dalo z vlado skleniti mir, ako se nam prepusti poljedelski portfelj in portfelj ministra rojaka. v Volitve na Ogrskem Budimpešta, S. maja. Jutri ima ministrski svet sejo, v kateri bo definitivno sklepal o terminu držnvno-zborskib volitev. Najbrže se določijo na dan 10. junija. Delegacije. Bud i tj p; šta. maja. Delegacije se sestane jo letos v Pesti in sicer ob času, ko bo tamkaj bival cesar. Prva skupna seja delegacij bo 16. maja. Rnsal ilzetnikl na Slovenskem. Pctrograd, 3. maja. Lansko leto je osnovala grofica Bobrinska družbo, ki si je nadela nalogo preskrbi jeva ti sredstva za potovanje ruskih učiteljev in učiteljic na zapad. 2e lani je ta družba priredila izlete učiteljev in učiteljic v Orient in v Italijo. Ti so se potem vračali preko Avštro-Ogrske v svojo domovino. Letos se prirede taki izleti v večjem stilu in sicer \r> pretežni večini v slovanske kraje avstro-ogrske monar-kije. Enega teh izletov se udeleži tudi grofica Bobrinska. Vseh izletnikov, ki bodo potovali v več skupinah, bo nad 1000. Več skupi u pride tudi na Slovensko, kjer si ogledajo Ljubljano, Postojnsko jamo, Bled in Bohinj. Poniilošeenje v Črni gori. Cetinje, 3. maja. Knez Nikola je vspričo pravoslavnih velikonočnih praznikov pomilostil 15 kaznjencev, zaprtih radi navadnih zločinov. Splošno se je pričakovalo, da bo ob ti priliki pomilostil vsaj nekaj političnih kaznjencev. To ae ni zgodilo. Na javnost je to napravilo zelo mučen vtisk. Nar denar v Črni gori. Cetinje, 3. maja. Državna blagajna Je jala s 1. majem izdajati nove srebrne dvoperperske novce. Tega aanarja je prišlo v promet za 600.000 kron. Denar je izdelan v kovnici na Dunaju. O m% i aaircai keanrean v Seflji. Sofija, 3. maja. Vest, da se namerava slovanski kongres preložiti na poznejši čas. Je neresnična. Res pa je, da so pri predsedniku priprav- lahko taai Poljaki ofieialno n&Ie*~ li kongresa. Bobčev je odgovoril, da se kongres ne more odgoditi in da ser vrši na vsak način 13. jalija L h Kakor zatrjujejo dobro poučeni faktorji, se je že več Poljakov iz Galicije in iz kraljestva Poljskega prijavilo, da se udeleže sofijskih prireditev kot gostje. Vstaja v Albaniji. Skopi je, 3. maja. Neki tukajšnji fotograf je napravil slike upornih Albancev na pozicijah v kačaniaki soteski. Čim je zato izvedelo sodišče, je dalo zapleniti vse te slike. Skoplje, 3. maja. Policija je prišla na sled, da so bili nekateri izmed tu bivajoči h Albancev v najožji zvezi z uporniki pri Kačaniku, katerim so pošiljali iz Skopi j a ne samo vesti o gibanju turške vojake, nego tudi živila. Preki sod je dal zapreti več Albancev, ki so baje večino* ma Miriditi, to je Albanci katoliške vere. Solun, 3. maja. Tu sem neprestano dovažajo ranjence iz bitke pri Kačaniku. Po številu ranjencev soditi, je bila ta bitka izredno ljuta. Pravijo, da je v kačaniški soteski na obeh straneh poginilo blizu 1000 mož. Solun, 3. maja. S par nikom so došli semkaj rezervisti iz Smirne. Vojake so brez odlaganja poslali v južno Albanijo, kjer je tudi opažati sumljivo gibanje med Albanci. V ja-ninskem vilajetu je oblasti odpovedala pokorščino vas Himara. Tjakaj je odšla vojska. Skoplje, 3. maja. V bitki pri Kačaniku so Turki imeli te-le izgube: 400 mrtvih in 200 ranjenih. Streli va so potrošili silno veliko. Ojacenja armade dohajajo zelo počasi. V Feri-sovič je včeraj prispel 1 bataljon, v Bujanovac pa dva bataljona. Vsi vojaški oddelki so nemudoma odšli na bojišče. Včeraj se je še ves dan slišalo pokanje pušk. Solun, 3. maja. Uporni Albanci se pomikajo iz Giljanov ob Mora v i proti srbski meji. Severno od Giljanov se jo vnel boj, ki je končal s porazom Albancev. Albancev je 400 obležalo na bojišču. Ostali so bežali proti Prešovi. Pri Konjovi bogati so se Albanci zopet zapletli v boj, a jih je turška vojska razpršila na* vse strani. Skoplje, 3. maja. Govori se, da je bila huda bitka med uporniki in Arnavti v planini Kar dag (Črna gora) in sicer pri Bil jaku. Turška vojska je razdejala mnogo arnnvt-skih vasi med Biljakom in Blacem. Kakšen je bil izid bitke ni znano. Carigrad, 3. maja. V ? noše ji Va-lidije so hodže v prepovedih ostro obsojali vladno akcijo jn*oti enako-vemimi Albanci. Vlada je dala hodže zapreti. Gospodarstvo. — »Ljubnijanska kreditna banka«. V mesecu aprilu vložilo se je na-knjižice in na tekoči račun 2,685.481 kron 92 v. dvignilo pa 2,270.970 K 94 vin. Skrpuo stanje koncem marca 12.735.3G5 K 96 v. — Kmetska posojilnica jubijan-ske okolice, Ljubljana. V mesecu aprilu 1910. je vložilo 996 strank 741.086 K 52 v, dvignilo je pa 347 strank 701.214 K 29 v, tedaj več vložilo 39.872 K 23 v. Izplačalo se je posojila 106 strankam v znesku 384.376 K 52 v, v milo pa je 73 strank 330.273 K 97 v. Denarni promet meseca aprila je 16,369.425 K 45 v. Hranilnih vlog nad 20 milijonov kron. — Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu aprilu 1. 1910 je 198 strank vložilo 60.857 K 91 v, 176 strank vzdignilo 71.719 K 55 v, 12 strankam izplačalo se je hipotečniii vlog 1,930.963 K 99 v. Stauje hi-nih vlog 1,930.963 K 99 v. Stanje hipotečniii posojil 1,455.052 K 62 v. Denarni promet za mesec april 1910 310.576 K 17 v. — Mestna hranila i ca v Radovljici. V mesecu aprila 1910 je 212 strank vložilo 54.122 K 36 v, 218 strank vzgiduilo 61.535 K 04 v, 18 strankam se je izplačalo posojil 62.620 K, denarni promet 435.046 K 77 vin. — Mestna hranilnica v Novem mesta. V mesecu aprilu 1910 je 193 strank vložilo 94.296 K 37 v, 205-strank vzdignilo 111.067 K 48 v, 12 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 21.700 K, 364 menic se je es-komptovalo za 151.145 K. Stanje vlog o,564.045 K 07 v. Denarni promet 606.609 K 71 v. Vseh strank bilo je 1169._ Izdajatelj la odgovorni urednik: maste Pnstoslemšek. ali nekateri Poljaki, da bi as snenjras oafcodil na poznejši čas in siaar sata. en bi se no vsa sinili polj- ZHat osjim v Budimp«aVti* Dat a maja 1910. Tersnla. Plenica za asi 1910 ... za 50 ks 13 21 Plenica sa oktober 1910. . za 90 kg 1056 Rri sa sprli 1010 . . . .zrn » kf Kanua za maj 1910 . . . sa 90 sg ftfafctlv» 10-13 s*. Izlet v Trst! »N. D. O.« priredi iN S. sanja « posebnim vlakom Istot ▼ Tmt, katerega se vsnkto takte ■iolaiL Vonrisi stasa sen m ttt ▼ DL razresa S K 00 v, v D. razredi »a S K M v. — Otfhed iz Ljub-ljame eb 3. ari II oia. posodi, aritea v Trat as 7. ari II oia. ijatraj. — Odkod iz Trata ase 9. maja ob 2. ari »Moti, prisad v Ljatfjaaa aS I. ijatraj. Izkaznicei s katerimi se aa dan izleta tebe vozni listki se dobe trati ▼platila vazarae v uradu „M. D. O." vsak do« od ?. do 8. ure zvečer, v nedeljo In mm praznik pa od 10. do 12. uro do-poldna. Zadnji dan vplačila jo 9. moj. iRbljuigi ml ni bil deležen še noben umrjoči človek. To zve vsak, kdor po izprehodu, po izletu, pride prehlajen domov. Ali potem si vsaj lahko takoj pomagamo, če hitro kupimo v bližnji lekarni Faveve pristne sodenskc mineralne pastilje. Faveve sodenice ne dajo pre-hlajenju se razviti, poraba pa jim je izredno pripravna in prijetna. — Cena K 125 za škatlico. 30 Generalni zastop za Avstro-Ogrsko: _ W. Th. Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, IV/1, Grosse Neugasse 17. Umrli so v Ljubljani: Dne 26. aprila: i van Lovšin, šivilja, 77 let, Turjaški trg 8. Dne 27. aprila: Aleksander Klemenčič, bivši kamnosek, 28 let, Radeckega cesta 11. — Frančiška Grlj, hči posestnika, 3o let, Radeckega cesta 11. — Marija Mavc, žena pekovskega mojstra in posestnika, 70 let, Rečna ulica 3. Dne 28. aprila: Marija Turk, hči trg. sotrudnika, 7 dni, Poljanska cesta 24 — Vilibald Majer, monterjev sin, 21 mesecev, Erjavčeva cesta 12. Dne 29 aprila: Katarina Rovšek, zaseb-niea, 67 let, Kulmova cesta 23. Dne 30. aprila: Fran Vončina, knjigo-veški pomočnik, 31 let, Sv. Petra nasip 67. — Neža Urh, zasebnica. 70 let. Sv. Petra cesta 1. — Slavka Kramar, premogarjeva hči, 7 mesecev, Stara pot 4 — Josip Štajer, bivši zidar, 63 let, Radeckega cesta 11. Dne 1. maja: Marija Praprotnik, zase-sniea, 51 let, Metni trg 18. Meteorologijo poročilo. Vj:sa etd morjem 306-2. Sreda}) zračni tUi73« t čas S,!anje 2^ taro- i *• 5 oaazo- ^ |-2 c vanja___ u v mm c Srn O > Nebo Z. 2. pop. 726 0 „ 9. zv. 725 3 9 6 sl.jjzahod dež 7 4 brezvetr. pol. oblač 3. 7. zj. 733 0 6*1 slab jug oblačno Srednja včerajšnja temperatura 80w, norm. 12 3". Padavina v 24 urah 46 mm 1 kupuje specialist v Hotelu pri Maliču, Šelenburgova ulica« I nadst., soba št. 9, danes in Jutri od 5. do 7. 1574 Pravkar je ix&la zanimiva knjižica 2. snopič „Več luči" pod naslovom: kako naj sina oprostim vojaščine in druge važnejše odločbe glede vojaške dolžnosti. Cena 30 vin., s pošto 40 vin. Dobiva se r tiskarni Iv. Lamprets r Srani s in ▼ vrneta knjigo trinicah. V tisku je in izide pojutršnjem 3. snopič „Več luči" z zelo aktualno vsebino 1384 v Lipanci se da v najem. Natančnejše 1591 M Mu, bolel jetier BM Odda se z avgustom molu sobica s kuhinjo f Cigaletovi uliti It. 3 (trg pred sodoijo). Pozor, kovači, ki M dovrtlll podkovsk« iole I (Uda se takoj za ni let. dobro meljaia kouočnlco Proda se vse orodje, nekaj železa in večja množina izdelanih podkev. Delo je že vpeljano. Kovač ni ca stoji na zelo dobrem prostoru ob večjih cestah os OlinCSh pri Llubl]anL Natančneje se izve pri Ivan Pirantn aa sUin« oafa pri IJnolJanL 1594 knjigovodja Ponudniki zavarovalne stroke imajo prednost Vstop in pisca po dogovora. Ponudbe na upravnistvo tega lista pod JsVl L* 1592 2 krepku 1584 sprejme takoj I. Predovič v Ljubljani. xxxi pocx a a a XXX izšel le ttiaotn lezani 1571 Bonačev Vozni red 1910 m Ta vozni red je pregledan od strokovnjaka, in je torej najbolj zanesljiv ia ima tudi vse od 1. maja nastale spremembe. Edini vozni red. ki vsebuje poleg želez, prog planinske izlete, postne določbe in druge vaine stvari. — Cena 39 vin., s pošto 40 vin. in se naj znesek v znamka!] naprej doposlje. Dobiva se v trgovini Ivana Bonaca v Izbijani, nasproti glavne pošte in skoro vseh ljubljanskih toba-karnah in na kolodvoru na Jesenicah. največja izbera v ssansan blagu BLUZE ki drsnem po sseri. priporoča po m. KmsjroFič O L L A sseeialitcu ranija po daoa^iesD stanju znanosti nsjsalst, O U M L kDobiva se po vseh' lekarnicah in drogerijah OLLA je več nego 2000 zdravnikov označilo Zaloga v Ljubljani: A. Slavka, R. Snšaik, Oabriel Piccoli, lekarnar, A. Kane, drogerija, Ant. .....................______________ Krisper. Zahtevajte, da Vam VaS dobavitelj da ______»A in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago" llustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvornice sa puni OLLA na Omaarfv H. 300, Praterstr. ST. 1000 špecerijske in kolonijalne stroke, ki ima posebno veselje za potovanje in tudi izrecno sposobnost za to, se sprejme za potnika za Spodnje Štajersko in Koroško. Potrebno je znanje slovenščine in nemščine. Ponudbe z referencami pod Jsnsssnaer 700" na rJesrefcsevs aaoneao pisarno v Gradca. 1589 j~ Jotlp~Abčbi ~\ j elvihti In vojaški krojač, j 1 LJaMJt— 1 1 basni nI oMnan a. nsn. skv* I asssssnnj sns a^P* stastn m nuja [IzdelDje nse vrste obleke' I in se priporoča za vsa r to stroko j I spadajoča dela. j • — — Cene jako nizke. — — • j .\ Postrežba točna in poštena. .*. j a — as aa sa aa nn sa ss ss ss as sa na a txxx XXX. |xyxl___ ......... 'xvx VEt«|D0 juživa Humpclec suknanstof jiađa; Najbolje julmoi pomoeto rotor nudi tvrdtka J ANTTOMEI izvoz jukna ,uHumpolcu (Češka) lila k mi cesta it 31 več stanovanj z 2 sobama in pritiklinami, porabo vrta v novozgrajeni vili ob Gruberjevetr nabrežju ma aiajnsasF termin. Poizve se pri Jklokn. sMtsfas, WoHo¥a nlicn it L 156*- Hlapec. Rabim pridnega, treznega in zaneslji* 1553 rega hlapca **s za razvoz piva. Plača 90 K mesečno. Ponudbe naj se do 3. maja naslove na Jalosa pira COn", Bled. Gorenjsko. ppm Prvi tati izprašani priporoča lepo izbiro 947 11 ID za kovino. 02» I tekoče osi) za kovine i v Popravila totco io kdo. xxxxxxxxxxxxxx Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova ulica št. \. V novozgrajeni hiši na Polfansbf cesti 13 (na nekdaj Gestrioovem svetu) se bo oddalo za novembrov terrak dvoje ali več lokalov za prodajalne ali za večjo restavracijo z velikim vrtom. Bavnotam bo oddati 1517 več stanovanj z 2, 3 in 4 sobami. Vpraša se na Elizabetu cesti 7/1. 1330 je tisti, o kat rem pravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. G. DEITE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in toda ne da bi se lotil perila. Jfiinlos0* pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo kar se najbolj da misliti, je neseni in daje 152 bliičečo beloto in Jo popolnoma brez daha. Zavitek % if stase 9fp* seme a ris. Dobiva se v trgovinah z drogerijami, kolonijalnim blagom in milom Na debelo L. Minlos, Dna], L MUkertastel 3. Priporoča se 958 za birmanhe in birmance obleka po vsaki ceni Solidna postrežba! 2\izlce cene! Al j/> Vedno najnovejša • L U i\l C konfekcija za Ljubljana, Pred 19 dame in deklice. Radi ugodnega nakupa najnižja cene I NajcenejSa priporoča Fr. P. Žalec Ljubljana, Stari trg. SHkottioetai ura .......... Provo arabrna oro ......... M „ „ s dvojnim pokrovom 14 kor. sloto domska oro ...... 99 tff 99 mooko oro e Vse v finih satoljah za darila pripravno. — Velika zaloga zlatnine is sreomine. ... K 0-40 in naprej . . . . „ 7»00 „ i ■ ■ • ti ^*— • • ■ ■ n 25»— l9 , « • • bj 4S»— VV Popravila točno in ceno. Cenovnik zastonj in po&tsiae prosto. 99 99 II II htmnatsaainntttf^ govorilni aparati od K aSaSSa prej, 1-— 1573 ft ^1 2 v Ljubljani, Sodnijska ulica 3. r.MMHMk* s 4 in 5 sobami in z vsem modernim komfortom osldajo so takoj ali M avajantov tornsin ▼ majosn. — Lepi pripravni tudi za pisarne, m a tanj aHI pun* i sin Naslov pove 1547 upravništvo »Slovenskega Naroda«. 84 33 55 85 86 0584 02 2354