eksperim entalni fazi. Z intenzivnim namakanjem bi nasprotno lahko dosegali do 100% večje količine pridelkov. Jugoslovanska žitnica pa ima še enega sovražnika, ki ga poznam o tudi drugod, to je urbanizacijo in zazidavanje. Z nesmotrnim načrtova­ njem je bilo izgubljenih že na desettisoče hektarov plodne zemlje. Potem ko je bil prebran še referat o povojnih migracijah in ko smo si po kon­ gresu lahko še ogledali Vojvodino od blizu, se nam je zdelo, da so se v veliki meri izpolnila pričakovanja, s katerimi smo vsaj nekateri prišli v Novi Sad. Dr. Čurčič in njegovi sodelavci imajo za to največ zaslug. Podrobno ni mogoče poročati o delu sekcij, kjer pa je bilo prebranih največ re­ feratov in koreferatov. Najavljenih je bilo 134, kar je precej več kot na prejšnjem kongresu v Budvi. Posebno delovne so bile fizično-geografska sekcija, sekcije za ekonom sko geografijo, za geografijo prebivalstva in naselij, za geografski pouk pa tudi sekcije za tem atsko kartografijo, za regionalno geografijo in prostorsko planira­ nje in za vprašanja življenjskega okolja. Med slovenskimi udeleženci so referirali ozirom a prijavili referate B. Belec, A. Č em e, T. Ferjan, I. Gams, P. Habič, B. Kert, M. Klemenčič, V. Klemenčič, M. Košak, J. Kunaver, F. Lovrenčak, K. Natek, L. O las, M. O rožen-A dam ič, M. Pak, I. Piry, D. Plut, D. Radinja, V. Stepančič, M. Ši­ frer, M. Špes, M. Verbič. Zaključno plenarno zasedanje je v glavnem minilo v sprejemanju resolucije, ki je še zlasti opozorila na nezadovoljiv položaj geografije v šoli. Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo Zveze geografskih društev Jugoslavije, ki ji bo do naslednjega kongre­ sa načeloval dr. Asllan Pushka iz Prištine. Prvi podpredsednik je dr. Vladimir Dju- rič, ki je hkrati predsednik Nacionalnega komiteja. Dr. Pak je obdržal vodstvo Ko­ misije za znanstveno delo, kar je ob enem priznanje za njegovo že doslej zelo priza­ devno in uspešno delo na tem področju. Tretji podpredsednik in vodja komisije za tisk je dr.M . Panov, četrti podpredsednik in vodja komisije za šolsko geografijo pa je dr. M. Brazda. V nacionalnem komiteju zastopa Slovenijo akademik dr. 1. Gams, v komisiji za tisk je dr. 1. Vrišer, v komisiji za šolsko geografijo pa mgr. S. Brinovec. Poleg tega imamo predstavnike tudi v podkomisijah zveze. Poleg vojvodinske ekskurzije so organizatorji popeljali del udeležencev tudi v sosednjo Rom unijo in na Madžarsko. S tem so se iztekli dnevi jugoslovanske geo­ grafije, kjer smo vendarle navezali nove stike in se dogovorili za nove skupne akcije. M ed dogovorjenimi bodo tudi zborovanja geomorfologov v geomorfološko posebej zanimivih jugoslovanskih pokrajinah. Prvo bo v Bovcu oziroma v Zgornjem Posočju od 12. do 18. septem bra 1986. Jurij Kunaver Prva mednarodna konferenca o geomorfologiji, Manchester 15.—21. septembra 1985 Geom orfologija se goji v geografiji, geologiji, v kvartarnih strokah, v nekaterih tehničnih panogah, toda nikjer v celoti. Zato se geomorfologi čutijo v vseh zapo­ stavljene. Britanska skupina za geomorfološka raziskovanja, ki je konferenco s po­ močjo geografov iz Geografske šole na univerzi v Manchestru (V. B.) vzgledno or­ ganizirala, je zato precej prej z vprašalnikom vprašala geomorfologe za mnenje. M ed drugim je bilo potrebno odgovoriti, ali bi bilo potrebno za geomorfologijo m ednarodno povezovalno telo, ali naj se to vključi v katero od obstoječih strokovnih zvez, ali pa naj bo povsem samostojno. Glede prvega vprašanja so bili odgovori po­ zitivni in enotni. Pri drugem in tretjem so bili odgovori razpolovljeni. Na tej podlagi so sklicatelji v M anchestru zbrali delegate iz okoli 60 zastopanih držav na sestanek, ki je izvolil začasni komite za geomorfologijo. Načeljuje mu dotedanji predsednik britanske skupine za geomorfološko raziskovanje prof. Denys Brunsden. Po mnogih plenarnih sestankih je bila končna odločitev o statusu komiteja prepuščena drugi m ednarodni geomorfološki konferenci, ki jo bo 1. 1989 sklicalo geomorfološko dru­ štvo Z R Nemčije, do katere mora začasni komite pripraviti svoje stališče. K er je bilo na sporedu okoli sedemsto prijavljenih referatov, so istočasno zase­ dale mnoge sekcije. Za pregled snovi smo zato navezam na objavljene enostranske povzetke (v knjigi Abstracts of papers — First Int. Conference on Geomorphology: International Geom orphology 1985, M anchester 1985). Uvodoma je objavljena preglednica referatov po tematiki: 9% uporabna geomorfologija in naravovarstvo (= land conservation), 8% glacialna geomorfologija, po 7% sedimentacijski sistemi v porečjih, uporabna geomorfologija in ovrednotenje naravnih virov, dolgotrajni razvoj reliefnih oblik, po 6% dinamika rečnih korit, neotektonika in gibanje zemelj­ skih gmot, po 5% kvartarološke študije in teoretska geomorfologija. Podrobnejši pregled snovi pa pokaže razmeroma veliko študij o eroziji, transportu in sedimenta­ ciji v porečjih, zlasti v času naravnih nesreč, precej študij je iz aridnih in krionivalnih območij (oboje je olajšala zlasti satelitska tehnika) in mnoge so povezane z vpraša­ nji naravovarstva. Kraški referati so bili prebrani na treh zasedanjih. Komisije, de­ lovne skupine in študijske skupine M ednarodne geografske (in deloma geološke) zveze so imele posebne sestanke, tako tudi 1. 1984 ustanovljena Študijska skupina za proučevanje človekovega posega v kras. Ž e iz navedene delitve referatov se kaže novejši razvoj geomorfologije v svetu. O pazno je vključevanje geomorfologov v širša raziskovanja oziroma za reševanje širše zastavljenih vprašanj, kot so omilitev naravnih nesreč v tropskih in subtropskih deželah, ekologija, naravovarstvo. Za tako usmerjenost geomorfologije so se večidel zavzemali tudi ugledni referenti na plenarnih večernih sestankih (V. B. Backer, R. U . Cooke, zlasti H. Th. Verstappen). O tem, da je tudi to geomorfološko zborova­ nje pokazalo popolno prevlado kvantitativnih metod in vse večjo pritegnitev tehnič­ nih sredstev, ni potrebno posebej omenjati. Tudi v M anchestru se je pokazalo, da geomorfologi iz razvitih dežel vse češče posegajo v nerazvite tropske in subtropske dežele. Toda tam je domača geomorfolo­ gija naredila velik napredek, zlasti v nekaterih predelih. Kitajci so prijavili 12% in Indijci 3% vseh referatov. Največ so jih prispevali domačini iz Velike Britanije (18% ), Z D A (11% ), Kanade (6% ) itd. Podpisani, ki je kot edini prisotni zastopal našo državo, je predaval o mednarodnem ugotavljanju korozije s pomočjo apneniš- kih tablet. Med 700— 800 udeleženci je bilo iz vseh vzhodnoevropskih držav, razen iz SZ, več geomorfologov kot iz Jugoslavije. Slaba udeležba geomorfologov iz naše države zavira naše vključevanje v mednarodne teamske raziskave, ki tudi v tej pa­ nogi hitro naraščajo. Vsej konferenci je dala pečat zavest o zapostavljenosti geomorfologije glede na njeno pom em bnost v znanosti in praši in da smo priče rojstva nove mednarodne znanstvene organizacije. Ivan Gams IV. poljsko-jugoslovanski geografski seminar O d 2. do 8. 6. 1986 je v kmetijskem izobraževalnem središču Stare Pole v voj­ vodstvu Elblag na severu Poljske potekal IV. poljsko-jugoslovanski geografski semi­ nar, sedaj že tradicionalni. Strokovno uspešno in bivalno prijetno ga je organiziral Inštitut za geografijo in prostorsko organizacijo Poljske Akademije Nauk iz Varšave pod vodstvom prof. dr. Jerzyja Kostrowickega, vodje poljske delegacije prof. dr.