Št. 67. V Gorici, dne 9. junija. 1QOO, :iYttnadiri JshaJ* trikrat na teden ˇ Šestih Izdanjlh, in sioerr vsak torek, eVtrtek in soboto, zjutranje iz-danje opoldne, reeerno tadanje pa ob 3. uri popoldne, m Btaua s utedniškimi izrednimi prilogami ter s '.Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Oorioi na dom poSiljana: Vse leto .'* . . . :,**i*-Jf201K^?ld*~*6O'- pol leta........ 6 , 60 , , ; , 3-30 četrt leta.......3 , 40 „ , , 1-70 Posamične žti-vilke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniStvo "v Gosposki ulici šiv. 9 v Gorici v «Goriški Tiskarni« A. Gabrš6ek vsak dan od 8. ure zjutraj do C. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na »aroKIla^bre« doposlane naročnin? „PRIMOJU2C" izhaja neodvisno od »Soče. vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Soca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvrarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenčiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponto della Pabbra. SOČA (Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 5t 7 v Gotioi v L nmjsti. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah, ¦m praznikih od 9. do 14. dop. DpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St 9. »opisi naj se pošiljajo le ureduiStvu. Naročnina, reklamacije in droge re&i, fcatere ne spadajo v delokrog uredništva, naj: se posijalo le upravuiStvu. "*' ¦' Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne upravniStvo. ;_____ . Oglasi In poslanic« se iracunijo po petit-vratah, de tiskano Hirat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vedje Brke po prostoru. Naročnino in oglase je plagatl loeo Gorica.. . »GoriSka Tiskarna« A. GabrfSek tiska in zalaga razen «So5e» in »Primorca. Se »Slovansko knjižnico*. katera izhaja meseono v snopičih obsežnih 5 do 0 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «81ov. knjižnici* se raoturijo po 20 kr. petit-vrBtioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! »Gor. Tiskarna> A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. »uittgali" posojilnica. IV. Poglejmo si danes ta najnovejši »Miidchen fur Alles* ; razkosajmo § '.J., ki določuje nič manj in nič več nego tako velikansko in ob enem nevarnostij polno nalogo: »§ 3. Namen, ki jo označen v § 2. št. 1. dosega zadruga s tem, da a) združuje v sebi, kot osrednjem denarnem zavodu, na Goriškem temeljem zakona z dne 9. aprila 1873., št. 70., obstoječe kmetij ske zadruge, bodisi kredit n o, n a b a v n e, d o b a v n e, ali p r od u k t i v n e zadruge, kot svoje člane; b) izvršuje mej temi zadrugami denarno zravnavo s tem, da denarja potrebnim zadrugam dovoljuje kredit v tekočem računu, nasproti pa denarne prebitke teb zadrug obrestuje; e) prireja razgovore skupnih interesov v sebi združenih zadrug, da te interese vsestransko zastopa iti v njihovo varstvo vstvarja ali pospešuje koristih4 naprave; d) podpira v sebi združene zadruge vsestransko s svojim svetom iu dejanjem, zlasti pri knjigovodstvu in poslovodstvu; e) pospešuje snovanje novih kmetijskih zadrug na Goriško-Gradišeanskem; f) oskrbuje na svoje stroške trakovno revizijo v sebi združenih zadrug; g) kupuje kmetijska p o-sestva, katera so prisilno ali prostovoljno na prodaj, in da jih prodaja v eeloti ali pa po delih v ta namen, da znpreči škodljivo razkosanje in da kolikor mogočo reši samostaino kmetijsko gospodarstvo; h! prevzema in oskrbuje nakup kmetijskih potrebščin in ]> r o d a j o p r i d e 1 k o v za člane v sebi združenih zadrug, odnosno zadrug samih*:. »Frokleti ste...T* V zJijrki -Iz mažaiNi^a raja«. Češki spisal Jan Janča. Poslovenil Pohorski. Grof Szalav, oče grof in jo Paz-mandv-jeve, vstopi v salon ter pripelje grofici sina. Jurček je pogumno vstopil, smelo se oziral po bogato ozaljšanem salonu ter z bistrim očesom pogledal grofico in grofa Pazmfindy-ja. S pomočjo mestne obleke je napravil grof iz njega ' civiliziranega* dečka; dal mu je ostrici dolge lase, da bi ž njimi ne spominjal nikogar, da je dete slovaških hribov. Iz Jurčka je postal pravi gospodič.... Grofica je zaljubljeno pogledala na njegovo cvetoče lice, na odkritosrčne, modre oči, na zdravo njegovo rast. Ne tako" pa grof Pazmttndv, kateremu je bil — živa huda vest. V zadregi ni vedel, kaj mu je početi pred nedolžnim otrokom ; bal se je, pogledati mu v oči, bal se ozreti na cvetočega fanta. Prva skrb mu je bila, rešiti se iz te zadrege. »Z Bogom, moi: dragi, obljubil sem....« Ni dogovoril; prestrašil ga je blisk, ki je šinil nanj iz grofičinega očesa, ki V tej »centrifugi« naj se združujejo vse možne zadruge : kmetijske, kreditne, nabavno, dobavne ali produktivno. Kjer teh zadrug še ni, jih bo snovala »Centrifuga«. Ali to še ni vse! »Centrifuga« si je prilastila tudi delovanje vseslovenskega društva »Naša straža*, t. j. — ču j te in strmite! kupovati hoče kmetijska p o s e s t v a, da jih obvaruje škodljivega razkosovanja s tem, da jih prodaja v celoti ali pa po delih«. (Kako jih obvaruje r a z k o s a n j a, ako bodo na prodaj tudi »po delih-:, to je seveda vrhu vsega še uganka!) Pa tudi taka nevarna špekulacija s kmečkimi posestvi, pri kateri so vsakdo navadno speče, še ni vso, kar hoče vršiti ta čudotvorna »Centrifuga«. Poslušajte ! »Centrifuga« hoče biti, tudi kupče-valka s kmetijskimi p o t r o b š č i n a m i in s pridelki.... Tako ogromno, tako silno odgovorno, ker nevarno delo so stlačili v pravila »Centrifuge' tisti ljudje, ki sami nimajo niti pravega pojma o zadrugah, ne o kupčiji s posestvi ali s pridolki itd. Torej barantali bi gospodje radi, kupovali in prodajali posestva, kmetijske stroje, deželne pridelke in kar je še podobno kupčije najtežavneje med težavnimi....! Toda za take kupčije je treba denarja, denarja in zopet denarja, poleg cele vrste sposobnih mož...., a gospodje nimajo ne denarja ne sposobnih iu zanesljivih močij.... O sposobnosti gospodje niti ne mL slijo, ker se smatrajo za vse na svetu kakor nalašč ustvarjene, — za denar pa so jo tako-lc »pogruntali«: Ime »centralne posojilnice« 'nam mora prinesti tudi dovolj denarja za take nevarne Špekulacije. Vsi denarni zavodi v deželi nam bodo denar dajali, ko ga bodo imeli odveč; ta denar seveda ne bo čakal v stari nerabni kaši, katero je žo zavrgla »Goriška lj. posojilnica', da ga bodo zopet potrebovali, mu je pokazal jasno vse njeno zaničevanje. Odide kakor omamljen.... "Ali se nas ne boš bal V- vpraša grofica Jurčka ter ga nežno poboža po glavici. »Ne —« »A kako" ti je ime ?* »Jurček«, odgovori fant z zvone-čim prijetnim glasom, v katerem jo opazila grofica toliko mičnosli. »Ali ti ne bo dolg čas V« Nu, no vem. Žalosten sem bil, ko sem odhajal od dedka ; pa še od matere in očeta se nisem mogel posloviti, tako se je gospodu grofu mudilo«. »Kevno dete!« vzdihne grofinja ter očitaje pogleda svojega očeta. Ta tega ni opazil — pregledoval je neko knjigo, ki jo je našel ležečo na tleh. »Torej nimaš več starišev.... Kliči me za mamo; ali hočeš, Jurček?« Fant ne odgovori. »Hočem ti biti dobra mati. A ko bi ti postalo kedaj dolg čas, pa pojdeva skupaj k vam, ogledava si vaše gore, obiščeva dedka in pomoliva na grobu tvojih starišev«. Te besede so se prikupile Jurčku; po prirojenem nagonu stopi k grofinji, prime jo okorno za rok<5, da bi jo poljubil. Grofinja poljubi Jurčka v lice ; ok6 se ji zarosi s solzo blaženosti in bolesti..,. Bolesti ?... Ne, grofica se že davno ni čutila tako" srečno nogo sedaj, ko je marveč porabimo ga za snovanje raznih zadrug, za kupovanje kmečkih posestev, za kupčijo s kmetijskimi potrebščinami itd.; ko ga bodo pa potrebovali, no, takrat ga pač damo — ko ga bomo imeli.... Jako prebrisano, če bi bili vsi drugi ljudje res sami tepci, kakor je trdil prečastiti predsednik dr, Pavlica celo* o nas »naprednjakih«, kaj li bi moral reči šele o »nazadnjakih». — Toda prav ta velikanski delokrog »Centrifuge«, tako nevaren kakor pač je, mora naravnost iznonaditi vsakega količkaj treznega človeka, češ: kako je mogoče, da hočejo v tako špekulacije zaploBti tudi drugo denarno zavode.... Iz povedanega jo razvidno vsakomur, da ta »Centrifuga« no more dajati ostalim denarni zavodom nikakega jamstva za redno medsebojno poslovanje, še več: da jo zveza ostalih denarnih zavodov s tako posojilnico, ki deluje po določilih gornjega § :$., — naravnost nevarna, doklor nima vsaj 100.000 kron svojega imetja in L00.000 kron glavnih deležev. Šele pri takih svotah bi so smola »Centrifuga« počasi spuščati v kupčijo po § :). in v zvezo z denarnimi zavodi kot nekaka »centralna posojilnica«. Prej pa ne! — Zato zadrugo iu malo posojilnice odločno svarimo pred zvozo z docela novim zavodom, ki ima delokrog v smislu gornjega § 3. Mi smo govorili, da se nam no bo morda kdaj pozneje očitalo, da smo zanemarili svojo narodno dolžnost iz tega ali onega obzira. Vsakdo naj naredi, kar se mu zdi! Dopisi. V Gorici, 7. junija. (Tutli frutti). — Po včerajšnjem članku v „Soči* je jasno, kako je z obema našima strankama in Italijani z vlado vred. — Dr. Gregorčič in njegova stranka so tisti pošteni stari Avstrija nci, ki nikomur ne skalijo vode; miroljubni so in zadovoljni s „stalus quo", t. j. z italijanssJ;* primatom v mogla poljubiti to nedolžno, razkošno dete.... Naglo pa skoči po koncu ter pozvoni. Sobarica vstopi ter priklonivši se čaka ukaza. »Anica«, reče grofica, »spremite Jurčka na vrt; jaz pridem tak<5j za vami*. Ko Jurček odide s sobar!;*), se obrne grof Szalav k svoji hčeri z vi-dezno nevoljo. »Ne smeš mi tega fanta preveč raz vaditi!« »Ne pozabite, oče, da mi bo nagrada za sina ; zato" bom tudi takd ravnala ž njim kakor s svojim sinom«. »Tvoj sin bi bil Mažar«. »Nemara, oče, dasi bi nikdar ne smel pozabiti, da se v njegovih žilah pretaka slovaška kri, kakor tudi v naših«. »Kaj hočeš s tem reči?« »Da pustim Jurčku — če pride kedaj do tega —- kar se narodnosti tiče, polno svobodo«. ,. »Krasne osnove imaš!« odvrne grof porogljivo. »Pozabila pa si vprašati, ali se bova s tem strinjala tvoj soprog in jaz«. »Moj soprog ? O njem nama ni treba govoriti. Toda vi, oče? Upam, da vašega soglasja, dasi bi mi bilo prijetno, ne bom potrebovala. Dali sto mi nagrado za sina, kar ste mi bili dolžni dati za to velikansko žrtev, kajtero sem vam prinesla iz ljubezni in z ubogljivostjo. Kakor sem se radi vas vsa žrtvo- deželi. To stranko naj torej tudi vlada podpira. — Narodno-napredna stranka pa je prenapeta, zahteva preveč, kar Lahi nočejo dali; vrhu tega je prekucu&ka, ker Škili k severnemu stricu tje gori proti Petrogradu, zato treba to stranko pritiskovati.... Evo si-gnaturo domaČega položaja. Zato postaja tudi prof. Berbuc vedno bolj objesten. Prihodnje volitve v deželni zbor to dokažejo v večjem obsegu, ako grozdje tudi za vlado ne postane — prekislo,... Polemika o »Šolskem Domu* v »Gorici« je izdala nehote, da je gojil GregorClC Že jeseni 1. 1897. krasne načrte o — domaČi vojni. Sporazumel so je z MalmiCevimi nasledniki, naredil ž njimi načrte »tihega delovanja*, namreč; kako pripelje goriško Slovence ncopaženo v klerikalni tabor... Turna in GabršCcfc pa sta bila takim načrtom nevarna ; zalo je dr. GrogorCiC odstranil Turno h »Šol. Doma«, Gabrsceka pa potisnil So med »pregledovalco računov", a nad polov-nik jo postavil pozabljeno luC — Berbucevo, da se začno svetiti.... Vso preračunjeno I „Narodno-nnpredne stranke nič ni!" kriči „Norica"; njen bralec »Prim. List" pa je že parkrat izdal, da ta stranka je danes gospodar položaja v deželi! Odkod to nasprotje?! — Da napredne stranke res ,ni", je dokazal tudi zadnji posojilnici obCni zbor, na katerem je imela — nad 600 glasov veČine! Ali »Gorico* eitajo jes parni JPavljcevi »tepci* ? 1 Nekje prej sem nasretoval, da bi toCo najlože preprečili s tem, ako bi gospodje po farovžih več molili in manj politikovali, da bi Čepeli veC v cerkvah in manj po gostilnah in pri kartah, češ, tako bi imel gospod Bog manj vzroka, tepsti svojo ljudstvo s točo. — Nikar se ne Čudite, gospod urednik, tej moji vraži, kajti ta nauk sem pobral iz spisov »ljubljenca naroda* dr. Gregorčiču, ki je pisal v zlovestnom Članku »Tondijeva okolica* 1. 1891. takd-le o duhovnih: vKdo ne strmi nad drznostjo, s katero obrekuje duhovnik svojega so-brata?.... Potem pa naj se kdo Čudi, da vera peša, ko že priproslo ljudstvo vidi take zlobnosti na tistih, ki bi mu morali biti vzor poštenosti in resnicoljubja.... In vala, tak6 hočem tudi jaz imeti celo nagrado in Jurček bo le samd moj in moj«. »Kakšna žrtev je to, če se ubožana grofica omoži z bogatim grofom!« nasmeje se grof s smehom, ki ga je delal neznosljivo zopernega. »Nisem bila jaz kriva, oče, da si prišel ob vse. Dasi pa sem bila revna, bila sem vendar poštena, navzlic temu, da ste vi zapravili vse svoje in moje matere premoženje. Nerada, s krvavečim srcem vam pravim to, toda povedati vam moram, da naposled spoznate, da ste me napravili nesrečno^ in da bi se mi ne posmehovali v moji nesreči. Verjemite, jaz revna — kakor ste rekli — grofica, bi ne bila nikdar -podal*, svoje rok6 takemu klativitezu, kakor je moj soprog, ko bi ne bila hotela na vaše prošnje in tarnanje ohraniti vaš in naš rod sramote. Omožila sem se z možem, katerega sem sovražila, samd vam na ljubo, da bi vas osvobodil š svojim imetjem iz rok oderuhov. Vi ste rešili sebe in svoja posestva. Toda jaz...! Moje srce" je krvavelo, in čudno, da ni popolnoma izkrvavelo, A sedaj imam za vso to ljubezen, za to neizmerno žrtev samo" zasmeh in oštevke?... Rekla sem, oče, kakor sem se vsa žrtvovala za vas, tako* hočem tudi vso nagrado. Vaša dolžnost je bila, oskrbeti mi to nagrado, in če ste izvršili 'svojo dolžnost, ne prištevajte si tega v zaslugo ter ne tirjajte deleža od te nagrade«. taki JJHdje se drznejo stopiti pred oltar ter darovati Bogu nekrvavo daritev! Potem še kdo vpraša: odkod slaba leta? zakaj nas Bog tepe? (n. pr. s točo. Urerf.) zavoljo grehov talcih duhovnikov". Vidite, tako je pisal v »Soči* .ljubljenec naroda, največji rodoljub, najuzorneji duhovnik, hajplemeniteji človekoljub" dr. Ante Gregorčič, in to v »Soči«, ko se ni bila antikristu zapisana. Saraa njegova Nežka je rekla, da so gospod Tone izvrstno pisali in si zaslužili na tem svetu dunajski mandat, da hodijo na Dunaj ,na špas* in jim ni treba dihati istega semeniškega zraka kakor dva druga njegova tovariša, katera prav po katoliški sovraži, v nebesih mu je pa pripravljen zlat stolec. Ako je oh tako pisal, zakaj ne bi ga smel posnemati v sedanji dobi »plag ijatovstva" jaz — proklinjani liberalec? To povejte »Prim. Listu* in »No-rici«, ako bosta »Sočo« zopet napadala tudi radi; toče, Kalomona in — mojega lecepta. Iz LJubljane, G junija 1900. (Županska zveza. — Gospodarska organizacija na Kranjskem, — Razno). Na binkoštni ponde-Ijek dopoldne se je zbralo za sedanje razmere še dosti lepo število slovenskih županov in občinskih odbornikov v našem »Narodnem domu* na prvi občni zbor »Zveze slovenskih in istrsko hrvatskih županov". Došle je pozdravil župan Hribar ter na kratko razložil zgodovino ustanavljajočega se društva.Misel, ustanoviti »Zvezo«, je sprožil g, Mihael Zega, župan v Kanalu. Nato so izvolili odbor, za načelnika temu seveda župana Hribarja. Prvi bodoči občni zbor se zopet skliče v Ljubljano. Misel, ustanoviti »Zvezo" avtonomnih zastopstev, je zelo lepa; brez dvombe bo tudi velike koristi za naš slovenski narod. Naši klerikalci so ji seveda »iz duše dna" sovražni, razume se, da ne načelno, ampak samo zato,, ker je inicijativa prišla iz na-rodno-n*apredn;h vrst. Morebiti sami v kratkem svojo tudi ustanove-1 Hribar jim je tudi prav zelo na potu. Po Ljubljani se govori, da ves srd na župana Hribarja poteče odtod, ker se kanoniku K a 1 a n u vedno sanja, .kako bi vendar bilo lepo, če bi bil »kdo njihov" na Hribarjevem mestu. Deviza klerikalcev je: vse naše! Ali samo ne gre tako kot bi hoteli! Kranjska, klerikalna organizacija si je dobila pomočnike celo v poljedelskem mi-nisterstvu. Govori se, da je jeden glavnih neki dr. Beck. Tu se čudijo temu, da mi-nisterstvo poljedelstva toliko drži na Šuster-šičevo organizacijo. Jaz se ne Čudim, ker vem da je tudi Potemkin bil zelo v čistih zaradi svojih (»Potamkinovih") vasij, katerih pa v občo nikjer ni bilo. Gospodje v poljedelskem ministerstvu kar tako na slepo verjamejo Šusleršičevim poročilom. Anton Bona-ventura Jeglič, škof ljubljanski, je pa za zaupnega moža. Kako poroča, nam pove dejstvo, da je protektor organizacije! Poljedelsko mi-nisterstvo hoče, da naj se vsa gospodarska organizacija suče okoli »Ljudske Zveze", ki naj ima v vsem odločilno besedo. No, minister poljedeljstva je — Giovanelli.... Najnovejši projekt naših organizatorjev in narodnih gospodarjev je »Vzajemna zavarovalnica*, pred katero je pa celo »Suden* nedavno svaril.... Klerikalni gospodarski organizaciji so naprednjaki postavili nasproti »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko", ki bo imelo . svoj redni 2 občni zbor dne 15. junija v Nar. domu. Na dnevnem redu občnega zbora jt jedna zelo važna točka, namreč razgovor o gospodarskem položaju v deželi. Gospodarski položaj je kritičen, posebno z ozirom na napredno stranko. Prazne slame mlatiti ne gre več, temveč treba iti čvrsto na delo. Če se napiše en članek ali dva proti kaki zli nameri, to ni dovolj, tu treba intenzivno delati in delati.... Sedaj se vrše pred ljubljansko sodnijo porotne obravnave. Pred porotniki sedi tudi odgovorni urednik. »Slovenca" Ivan Ra-kovec. — V nedeljo smo se pa na veselici delavskega društva »Slavec* prav dobro imeli. Občinstva, je bilo toliko, da je bil cel vrt zaseden. — O električni železnici v našem mesta se precej govori. Posebno velike razprave vodijo o nji ljubljanski penzijonisti. Večjo skrb imajo za njo kot občinski svet! __________ — A. Domače in razne novice. Naše stranke ni I — Tudi včerajšnja »Gorica« ponavlja,da narodno-napredne stranke— ni, da torej taka stranka ne I more nič prispevati za »Šolski Dom*. — Moč in število naše stranke se že še pokaže pri vsaki priliki. Za nas je merodajna le izjava, da gospodje okoli »Gorice* v svoji strankarski zaslepljenosti kar odbijajo našo stranko od »Šolskega Doma*. Dr, Turna »nasprotnik* učlteljstr«. — »Gorica" je to rekla, pa tudi »dokazala*. Namreč, da je dr. Turna kriv, ker deželni zbor ni povišal pokojnine J. Hrovatinu...., | enemu glavnih klerikalnih agitatorjev, ki v družbi z dr. Pavlico in dr. Gregorčičem draži [ in hujska ta, vseh krajih in koncih. Mi odgovarjamo, da »Gorica" resnico zavija, kajti deželni zbor pokojnine ni mogel ! -povišati, ker v to ni prvi poklican..,. Sicer pa še ta odgovor:* j Hrovatin je razmeroma še mlad mož, I a živi že 10 let v pokoju, uživaje razmerno [ z drugimi učitelji lepo pokojnino. Tu v Gorici I ima lepo posestvo in je napravil še tovarno sodovke; on je priznano premožen mož. Vrhu i tega ima učiteljsko službo v »Šolskem Domu" I z dovolj lepo plačo, in je plačan uradnik ! delavskega podpornega društva. Lahko rečemo, l da ni učitelja v naši deželi, ki bi bolje stal i nego Hrovatin. — In ta mož se je predrznil I prositi za povišanje pokojnine? Ako bi bil j deželni zbor tudi kompetenten, bi zaslužil najostrejše graje, ako bi mu kaj dal, dokler se ne nsnvli cele vrste učiteljskih udov in sirot, ki v pravem pomenu besede — stradajo, da se kamnu smilijo. Ako hoče dr. Gregorčič plačevati svoje agitatorje, naj jih plačuje iz svojega žepa, s takimi škandaloznimi »nagradami* pa naj ne prihajajo na solnce! Kje je ,81ogfnK trgovsko - obrtni odsek? — »Gorica* in »Prim. List" se vedno in vedno zaletavata v naše »Trgovsko in obrtno društvo" ter skušata v nič devati njegovo delovanje. Kaj naše društvo dela, je pač dobro znano; storilo bi še veliko več, ko bi »lovski psi" okoli rečenih dveh listov ne oblajali vsakega koraka ter ovirali delovanja. Kaj je storila Gregorčičeva večina v deželnem zboru s prošnjo za podporo »obrtnemu muzeju"? — Ali dovolj o tem! Vprašamo pa, kje je tisti sloveči »trgov-sko-obrfni odsek narodno polit, društva »Sloge", razglašen v »Gorici" 17. novembra? Člani so mu: dr. Gregorčič, Fr. Vodopivec, dr. Franko, kaplan Dermastia, Jernej Kopač, Bened. Poniž, Josip Dekleva, Anton Jerkič, Gašpar Likar, Anton Kuštrin, i i Ivan Bajt in Franc Povšič. Priznavamo, da so prišla nekatera imena | v ta odbor kakor Pilatovo v »Gredo". Ali j odbor je obširen. Vprašamo: Knj je storil j | doslej? Ali je imel le eno samo. sejo v tej sestavi ? — In, kaj »Sloga" v obče ? Saj I I je enako zaspalo že več drugih odsekov, ka-[ tere je dr. Gregorčič sicer širokoustno sesta-I vil, a delovanje je bilo tako »tiho", da ga I niti on sam ni opazil. Tako tudi s tem i trgovsko-obrtni m odsekom. Dr. Gregorčič ga je sestavil zamo za »pesek v oči" ljudstvu, da bi vrgel poleno pod noge »Trgovskemu in obrtnemu društvu", sicer se je pa potopil v zloglasnem »tihem delovanju" Gregorčičevem, tako tihem, da — niti on sam ne ve nič od njega povedati. — Taki ljudje I pač nimajo pravice, da bi drugim kaj očitali! I Štefan iz Grojne se je zopet oglasil s trditvijo, da *se tisto, kar je rekel, je resnica, in z zahtevo, naj mu imenujemo v znani reči prizadeto osebo. Povedali smo mu že dovolj jasno, kje naj se oglasi, povemo, mu pa danes še jasnejše: Oglasi naj se pri g., uradnem vodji »Goriške ljudske posojilnice", kateri mu osveži malo spomin, da bo vedel Štefane, kaj je svoj čas govoril ž njim, in da se potem tudi dožene, kdo je v ti reči - lažnik! I Nasledki pretepa. — Dne 22. nor. 1897. so se bili sprli neki fantje v Gor. j Vrtojbi, prišlo je do pretepa, in 3 so bili j težko ranjeni. Zaprli so takoj 5 fantov ter jih tudi kaznovali. Pozneje se je zvedelo, da so se udeležili pretepa še 4 drugi fantje, J katere je sodnija prijela, ter po več obravnavah končno v sredo obsodila v ječo po 7, 8 in 9 mesecev. Nasledki pretepa so pač redno žalostci in dragi, a kljubu kaznim in drugim posledicam se vendar le vedno in vedno, ponavljajo. Nedoslednost »tlllega delovanja«. — Prva štev. »Gorice- 7. julija 1899. je povedala, da je začel izhajali ta list zategadel, ker »Soča" ne tolmači več dovolj zvesto politike »narodnega vodstva", dočim bo novi 1 list njeno zrcalo. j V isti številki smo čitali o deželnem zboru: »Slovencev ni bilo, ker niso mogli vsto-[ piti na negotovo, ne da bi vedeli, pri čem so in pri čem bodo ob vladi novega glavarja*. Malo dalje pravi, da ,v našem deželnem zboru se le to doseže, kar se izsili...." V članku rS programom in doslednostjo* je pisala, da: „po sedanji sestavi deželnega zbora ni mogoče z najboljšim programom in tudi z največjo delavnostjo doseči kak pozitiven »speli..-* Kako piše »Gorica" pa zdaj? — Kak6 nakrat taka razlika? Ali so se razmere pre-menile, da je zdaj mogoče doseči pozitivne vspehe tudi brez programa in delavnosti, marveč le s »tihim delovanjem"? Ali so se Lahi kaj poboljšali?! — Ha! Narobe! Še brezobzirnejši so Lahi, deželni glavar Pajer I je stokrat hujši za nas nego Coroninil! — Kdo se je pa spremenil, je povedal »Friuli Or i en t a le*, ki je razkril na polna usta, da dr. Gregorčič je tisti, ki je popol-' non.a kapituloval pred Lahi, zado-voljivši se s »status quo", t. j. z italijanskim — primatom ! Kdor ni slepec, naj gleda, kam nas je dr. Gregorčič že speljal. »Izdajale! naroda*. — Tako imenuje »Prim. L.* narodno-naprednostrenko zaradi naših protestov proti grdemu izkoriščanju »šol. Doma" v strankarske svrhe! — hi tako govori isti »P. L.\ ki je bil vsa leta grozno hladen do vseh narodnih zavodov v Gorici. | Njegovi patroni so imeli vedno zaprte mošnjice, ko bi trebalo kaj dati; globoko v žep so morali sezati le naprednjaki. — Zdaj pa, ko brezvestni strankarji pehajo naše somišljenike od ,Š. D.", zdaj nas zmerja z , »izdajalci«. Ljudje, ki o resničnem rodoljubju nimajo niti pojma, naj ne govorč o — izda- i jalcih, ker oni sami so prav* \ovenski narod j že davno izdali — črnemu mračnjaštvu in | nazadnjaštvu in bi ga radi ukovali v verige j srednjeveške suženjske teme. — Rodoijubja \ nas ne bosta učita ne »P. L." ne njegova sestra »Norica*! j Niti svojih p ni vil ne poznajo. --»Prim. List« in »Gorica« sta ponovno pisala, da opravilni deleži nove »centrifuge« znašajo 2 kroni, | ki jamčijo vsega skupaj — 50 kron. Šele včeraj je »Gor.c to mimogrede opazila, češ: vsak opravilni delež jamči za — 100 Kron. In kako ginljivo vabijo; vsaj 1000 takih opravilnih deležev naj bi bilo, kar bi dal« 100.000 poroštva. — Kak6 navihano! Delež znaša le 2 kroni, kar lahko da vsak revež, ali jamči kar za — 100 kron. To se pravi: nerazsodne ljudi na limanice loviti. Kje imajo še 50-kratn.o jamstvo? In prav tisti klerikalni -poštenjaki so lani odklonili 3-kratno jamstvo v »Goriški ljudski.« Naliv v sredo je provzročil po nekaterih krajih premnogo škode, zlasti ker je padala vmes toča. Tako je pobila toča v Krombergu in po šem-paskem polju skoro vse. V Brdth ni bilo naliva, v bližnjem Ločniku je padlo le par kapelj dežja. Menda so nam res poslali Brici doli vso nevihto s svojimi kanonil Y Okrožnica vsem županstvom po-knežene grofovine Goriško-Gradišče. — C. kr. namestništvo za Primorje je vsled naročila c. kr. ministersta za notranje zadeve z dopisom 17. maja t. 1. štv. | a526/I priobčilo svojo okrožnico istega dne i in iste številke, razposlano vsem podrejenim političnim oblastvom, ki se glasi tako-le: »Pravosodno minislerstvo je izdalo c i kr. sodnijani ukaz zadevajoč uresničenje ' otroškega varstva. j Da bodo mogle sodnije uspešno izvrševati svojo nalogo, po kateri jim je za-branjevati grdo ravnanje z otroci in njih j zanemarjenje v telesnem in duševnem oziru, I je potrebno, da naglo in zanesljivo poizvedd I zapažene izgrede in pa slučaje, v katerih se zanemarja oskrba in vzgoja otrok. V ta namen treba, da politična in policijska oblastva izdatno podpirajo sodnije v izpolnovanju teh dolžnostij. I Vsled razpisa c kr. ministerstva za notranje zadeve z .dne 8. januarja t. I. št. j 41744 iz leta 1899. vabijo se torej omenjena [ oblastva, naj preskrbe, česar treba, da se I zlorabna dejanja v izvrševanju očetovske | oblasti, slučaji prestrogega kaznovanja, potem j slučaji zanemarjenja oskrbe in vzgoje otrok i in sploh vse to, kar zapazijo v tem oziru znamenitega in kar bi utegnilo- sodnijani v j izvrševanju varstvenih in skrbstvenih poslov hasniti, nemudoma naznanijo pristojni sodniji. j V doznanih slušajih grdega ravnanja z I otroci je posebno vsakrat preudariti, ali ne kaže morda po administrativnem potu kaj dopuščenega ukreniti, s čemer bi se otroci, s katerimi se grdo ravnn, izdatno zavarovali proti nadaljnim izgredom onih, kateri imajo pravico kaznovati jih na domu. Ker je prav velicega pomena, da občine zaveduje se pravega smotra sodelujejo v tem s političnimi in policijskimi oblastvi in da tudi duhovščina v dušnem pastirstvu pri tem pomaga, obrača se namestništvo ob enem do dežlnih odborov v Gorici in Poreču in pa do ordinarjatov v Gorici, Trstu, na Krku in v Poreču proseč jih primernega sodelovanja. Slednjič se odločno naroča gori navedenim oblastvom kakor je pravosodno mi-nisterstvo naroČilo sodnijam — naj krepko podpirajo v njih delovanju ona zasebna dobrodelna društva, katera so si postavili nalogo, da hočejo skrbai za varstvo otrok". Deželni odbor priporoča prav toplo vsem županstvom, naj v zgoraj navedenem zrnislu, kadar in kolikor morejo, podpirajo sodnijska in politična oblastva, da se doseže bhigi namen ministerske odredbe. Razgled po svetu. Državni ssbor. — Vlada je predložila zbornici poslancev že v prejšnjih zasedanjih predložene zakonske načrte o spremembi nekaterih določb zakona o evidenci katastra in o dovolitvi osvoboditve davkov za dobo 18 let za neka poslopja v Celovcu in Ju-gerndorfu, nadalj zakonski načit, s katerim se razširi do konca leta 1904. veljavnost zakona o olajšavah glede pristojbin o konvertiranju železniških prioritetnih obvoznic. Včeraj je zborovalo v ministerskem pred-sednišlvu 2! poslancev in sicer zastopniki frukcij nemške levice, poljskega kluba, Italijanov in Rumunov, da zagotovijo neovirano parlamentarno delovanje. Konferenca je trajala tri ure. Včerajšnja seja je trajala 11 ur. Od jedne do šeste so čitali češko peticije. Na lo je hotel predsednik zaključili zborovanje, ali Zallinger (klerikalec) je zahteval razpravo o obrtnem opravilniku, ki bi bila Že njorala biti. Ko so hoteli dati na glasovanje Zallin-gerjev predlog, so se upirali Cehi, da je nepravilno tako postopanje. Predsednik jo hotel ostati pri glasovanju, ali Cehi so zači-li z obstrukcijo, metali so, kar jim je prišlo v roke, ob tla, biii po klopeh, razbijali so s krožniki iz bunVta itd,, kar je trajalo do 10. ure. Potem je malo potihnilo, tu se je oglasila pa levica, in prišlo je do sporekanja med levico "m desnico. Poslanec Doležal je celo udaril z neko desko krše. soc. Kletzenbauer-ja. Električni zvonci so zvonili, Čehi so šli celo k predsedniku Fuchsu ter mu grozili s pestmi. O predlogu Zallingerjevem se ni moglo glasovati. Kčrber se je podal ua to v dvor k cesarju. Ko se je vrnil, se je posvetoval z Ja-\vorskiiu, dr. Funkejem in z načelniki levice in desnice. Nato se je vršil niinislerski svet. — Po polnoči je bil še vedno ropot po zbornici, kar je vstal KOrber ter zaključil na najvišje povelje državni zbor. Desnica. — Desniške večine ni več. To je najbolj značilno znamenje sedanjega političnega položaja. — Od nje se je odkrhnil najprej poljski klub, potem pa večina kluba katoliške ljudske stranke, dasi so v obeh klubih možje, ki so za ohranitev desnice. — Poljski klub bo iskal zvezo z manjšino z namenom, da se osnuje večina, ki bi bila za parlamentarno delo. Nobena druga stranka dosedanje veČine pa ne bo iskala stika z nemškimi liberali. Izvrševalni odbor desnice se je v četrtek sešel. Od Čehov sta prišla Kaftan in Stranskjr, navzoč je bil tudi Kflr-ber. Češka zastopnika sta izjavila, da Čehi pokladajo veliko važnost na to, da se ohrani desniška večina, vendar da v sedanjih razmerah ne morejo odnehati od obstrukcijo, ako se ne uvažujejo njih skromne zahteve. Nato je izjavil dr. Kathrcin, da večina desnice več ne obstoji, ker katoliška ljudska stranka ne more biti član večine, v kateri bi posamezni uporni klubi z obstrukcijo ovirali vsako parlamentarno delo. Posl. Povše je poživljal j Čehe, naj ne razdero večine, poživljal pa I tudi vlado, naj umakne Kindingerjev razgl. s ter ugodi s tem najskromnejšini zahtevam j Čehov, da bo tem mogoče dovoliti redno parlamentarno delo. Min. pred. je na poziv I posl. Povšeta odgovoril, da vlada ne more enostranski urediti jezikovnega zakona, da I torej brez dovol/ nja nemške manjšine ne ¦-f-&-z,j'. •y.-Lir_; *><;-**'SJ;'*!^fr5i!^^W:^f''^5^fl^-^ more umakniti razglasa Kindingerjevega. Za I ohranitev večine so razven zastopnikov slovanske zveze govorili tudi Dzieduszicki in Treuiniels, ki je povdarjal, da ako tudi desnica sedaj formalno ne tvori večine, vendar tudi zanaprej ostanejo v taki zvezi, da se v ugodnejših razmerah zopet lahko strnejo v veČino. * ¦ ¦*¦.'**'-"......-¦-•* -..•_. - Klub"slovanske krščansko-narodne zveze je nameraval, staviti še zadnji posredovalni predlog do Cehov, da odnehajo od obslrukcije v toliko, da se dovoli proračunski provizorij '' za dva meseca proti, temj^ da jdada potem sklice odsek za jezikovni zakon, ter se v slučaju, ako bi vlada izvedla ta zakon po § 14., ozira na zahteve izražene od Cehov v tem odseku. — Taka so bila poročila včeraj. Odsek za podpore bedo trpečim krajem. — Odsek za podpore bedotrpečim krajem je sklenil včerej na predlog poročevalca Steinerja, da je pozvati vlado, da preišče bedo v posameznih deželah ter o tem poroča zbornici. Državni zbor — razpušeen % — Nekateri nemški listi, med njimi posebno ,Gra-zor Tagblatt", trde, da državni zbor bo v kratkem razpuščen. Zato opozarjajo že na prihodnje volitve, pri katerih hočejo nemški radikalci nastopiti z vso močjo. Telovadno društro »Gorenjski Sokol" v Kranju bole praznovalo v nedeljo, dne 8. julija, slavnost razvitja nove društvene zastave. Podrobneje o slavnosti objavimo pozneje, vendar sporočamo sedaj lahko že toliko, da bfde siavtiost le popoldanska s približno naslednjim sporjedom; Ob 1. uri sprejemala se bode društva na kolodvoru, potem bo sprevod došlih društev po mestu, na to razvitje zastave. Ob 2. uri buiket v gostilni gospoda Petra Mayer-ja. Ob 4. uri javni telovadba. Ob 6. uri koncert. Ob 8. uri odhod na kolodvor. Ona društva, katera niso dobila pismenih vabil, ki so se že razpošiljala in se žele udeležiti te slavnosti, naj se blagovoli javiti odboru »Gorenjskega Sokola.* v Kranju. Dru/ba sv. Cirila tu Metoda. --Znatnejši prispevki od i.jan. do današnjega dne t. 1. so družbi bili: Presv, knezškof dr. A, B. Jeglič 100 K; tuožka podružnica Maribor 250 K; mežka podružnica Kamnik HM) K; ženska podružnica Sežana *1L4 K; podružnica za brežki okraj (Stajarsko) 337 K ; A. & E. Skaberue od platna 200 K; ,Sent-peterski samci* na Krasu 200 K; hranilna in posojilna Ptuj 200 K; posoiilna Maribor 200 K; ženska podružnica Trst 500 K; ženska podružnica Celje 346 K 22 v; Fr. Kollrnariu za svet. cilindre (100) in iz nabiralnika (10) 110 K ; Iv. Perdan za užigalice 400 K; ženska podružnica v Ljubljani, šentpeterska 1755 K M v; Iv. Jebačin od kave 200 K (I. 1808. 000 K; I. 1899. 600 K); podružnica za Sparijo in Slatino (Stajarsko) 164 K; ženska podružnica za Ajdovščino 120 K; južnoSUjarska posojilna Celje 320 K *.)3 v ; izvenrez moči, kajti kitajsko vojaštvo simpatizuje z vstaši. Zategadelj so se v luki Taku ležeč? bojne Indije evropskih voleUastij odločile, da posredujejo. Pred Tiontsinom se je vršil te dni boj z v»taši in z mornarskimi vojaki raznih evropskih velevlastij. O izidu boja ni še nobenih poročil. Vodilno vlogo pri tem posredovanju prevzame Rusija, ki je poslala v Pekin že 2000 Kozakov. Seveda je Anglija radi tega ljubosumna. Različni najveljavnejši listi rote vlado, naj si ne da iztrgati iz rok vodstva med vclevlastmi na Kitajskem. Neki velevpli-ven list je celo zatrjeval, da ;«ua jedna sama kitajska pokrajina za Anglijo vefijo vrednost kol vsa Južna Afrika, in lord Salisbury se moti, če meni, da nima v vshodnoazijatskem vprašanju za seboj vso deželo, kakor jo je imel v južnoafrikanskem. Dvomiti torej ni, da bo skušala Anglija kaliti Rusiji vspehe na Kitajskem. Toda Rusi imajo v Port ArUiurju okoli 14.000 mož, Angleži pa v Honkongu in Singaporu le 5-6000. Razen tega sta te dve mesti oddaljeni od pozorišča dogodkov 450 in 750 geografskih milj. posebnih težav torej Anglija ne bo mogl* delati Rusiji. Poslovnici »Reuter" javljajo iz Tienlsina: Pravijo, da so se pri Tunglu spopadli bok-serji in katoličani; poslednji so umorili 3 bokserje, a 9 so jih ujeli. Vlak s topovi in vojaki, odposlan danes jutro, je mogel le tri milje od Langfanga naprej. Kakih 41 milj daleč so gorele hišice onih dvlavcev, ki polagajo prožnice, in vasi ob železnici. Brzojavni drogi so bili podrti. Kitajski vojaki so streljali iz vlaka na ljudi na poljih, a se niso hoteli peljati dalje, niti zapustiti vlaka ter so zahtevali, da se povrnejo v Tientsin. Prošlo noč je prispelo semkaj 290 pomorskih vojakov J raznih velevlasti. Prispela je angležka vojna ladija JBarfleur", pričakujejo pa vojno ladijo i „Terrible". S pomnožitvijo vojaštva je menda zagotovljena varnost Trientsina. J »Reuter" javlja iz Pekinga: Položaj postaja vedno hujši. Inozemski poslaniki so po-gostoma shajajo.. v,».posvetovanja. Angležki j Iposlamk je brzojavnim potom zahteval Harf aljTTmVo "pbmors^)h vojakov. Ker se je j Japonska pritožila, da so Rusi ponudili kitajski vladi vojakov, da zadušijo ustaio, je poslednja obvestila japonskega poslanika, da j je odgovorila Rusiji, da kitajska vlada lahko I sama zatre nemire. Zvečer je Tsung-li-Yamen izdal ukaz, ki graja cesarske čete zaradi nji-I hove strahopetnosli ter zapoveduje višjemu I poveljniku Yunglu-ju in podkralju čilijskemu, j da nemudoma uničita ustajo boxerjev. Vojna v južni Afriki. — Dopisnik lista „Daily Espress" poroča o pogovoru, ki ga je imel s Krugerjem in Reitzem v nekem železniškem vozu v Machasdorpu. Kriiger je izjavil, da zasedanje Pretorije še ne pomenja konca vojni. Burgherji da se docela odločeni bojevati se do skrajnosti. Isti se ne udajo, dokler bo le se 500 mož v Transvaalu no- j j silo orožje. Sovražnik je udri v našo deželo, ali si še iste ni osvojil. Vlada še vedno j deluje. Ni res, da bi jaz, Kruger, vzel dva I milijona zlala seboj. Vse zlato, s katerim raz-I polagam, je polrebno v državne 8vrhe. Jaz J ne nameravam, kakor mi očitajo, da bi rešil I na kolundsko vojno ladijo, ki se nahaja v I bližini Lourenzo Marqueza. Deželo ne zapu* J stim. Se le sedaj je pričela prava vojna in [ bojim se, da bo teklo še mnogo krvi, par pa I je zakrivila angleška vlada. Rcitz je izjavil, da se vojna v malem razširi na velikansko' ozemlje ter da se Buri bržkone umaknejo v ' Lvdenburg, kjer se lahko upirajo več mesecev. J Raznotero. — Velik zločin je izvršil v Malborgetu neki lopničar, katerega so trije vojaki pripeljali vklenjenega v Ljubljano. Posilil je neki 621 let staro žensko in jo potem umoril, pa tudi truplo mrtve žene je še oskrunil. — Krakovo je okrašeno o priliki jubileja na vseučilišču. Železnice do-I našajo vedno goste iz vseh dežel. Mej drugimi so prispeli semkaj minister za nauk in bogočaslje pl, liarlel, minister Pientak, namestnik Piniuski, poslanik Nigra, bančni guverner Bilinski in profesorja Randa m Gebauer iz Prago. — Delavstvu Ganzove tovarne za vagone se je naznanilo, da bo počivalo delo v vsem podjetju, dokler ne bodo poravnane diference z delavci na mosteh. — Peizjski šah je doSel v Varšavo. - Papež je zopet bolan ; trde, da ne nevarno, ali glede na njegovo visoko starost vtegne bili opasna vsaka bolezen. — V trgovinskem ministerslvu ao bavijo z uaredbami o službenih razmerah trgovskih pomočnikov glede na nedeljski počitek in na delavni čas. Poslanica. Gosp. prof. dr. Francu Kosu v Gorici. Na Vaše .včerajšnji- opravičevanje v »Gorici" odgovarjam za danes jaz to-le: Bilo je nekega dne v bralni sobi BGo-riške Čitalnice". Jaz sem Vas interpeloval, kako da sU* mogli stopili v ravnateljstvo konkurenčne posojilnice, ko sle član ravnateljstva »Goriške ljudske". — Vi ste mi odgovoril točno lo-le: Jaz nisem vedel, kaj sem podpisal ; zanesel sem se na besede g. Premrla in ker sem videl na prvem mestu podpis grofa Coroniuija. Gosp. P. je prišel namreč k meni ravno takrat, ko sem se odpravljal na Gorenjsko; govoril mi je o prvem delu, t. j. da se usduiovi centralen zavod za posojilnice iu zadruge, — ne pa, da bodo pristopali tudi zasebniki in se jim bodo dajala posojila, ker to je res le še jedna posojilnica v Gorici. Zato pa ravno jaz oviram, da bi se ta »centralna pos." otvorila, in ako se, delujem, da bo izvrševala le prvi del in ne drugega. — Jaz na to prisežem l S.eer ste se enako izjavil še proti drugim osebam. Čudim se res, da se drznete javno tajiti, kar sle v zasebnih pogovorih večkrat odkrito trdil. Kakor vidim, ste pozabil tudi na analogne svoje izjave pri znanih Vam sejah v »Gor. Ij. pos". A. Gabršček. Narodno gospodarstvo. Streljanje proti toči. — Iz Brd nam poročajo z dne 6. 1. m.: »Danes hitro popoldne so se pričeli zbirati pogubonosni temno sivi oblaki na severozapadni strani naših prijaznih Brd. Vedno večji in višji so bili »altarji" — »Grozi sovražnica srdita v oblakov sivih plašč zavita", to je bila misel vsakega Brica; zalo so pa začele vse strelne postaje svoj »bombardmet" na sivo črno trdnjavo. To Vam je bil pok, to je bil tresk. K»r iz blizo tristo topičev se je streljalo približno eno uro. Vspeh je dober, kajti pri-1 e t a v a 1 jo le pohlevni dež, še plohe ni bilo. Glavni namen mojemu dopisu pa je livalno, prav hvalno se izreči o topičih v Krasnem in na Bregu, ki so najnovejšega si- J stema in se dobivajo pri tvrdki Konjedic in Zajec v Gorici. Priporočam jih posebno, ker so se po* kazali ravno v grozeči nevihti ta dan. • Vipavci, tudi Vi si omislite strelne postaje, ker so res koristne, to Vam zagotovi vsaki Brie". fiakb raStc moftopTd na tobak, nam pokazujejo poročila ministerstva financ. Leta 1850. je imela naša država grobih dohodkov z monopola 25.684.714 gld., 1. 1898. pa že 101.418.990 gld. Seveda rastejo tudi stroški; vedno je treba nakupovati surovine, fabri- j kacija napreduje ter se popolnjuje vsestransko. Dalje so še tu administrativni stroški. Mezda 40.000 delavcem ni majhna; brez dvombe ima precejčen vpliv pri »stroških«. Tovaren tobačnih je sedaj v Avstriji 30; 1. 1850 jih je bilo 17, ki so dajale dela 10,000 ljudem. Kdor pozna delavske sile v tobačnih tovarnah, ve, da so mej temi večinoma žene. Karakteristično pa je, da je n. pr. 1. 1850. bilo 746% žen, mej delavskimi močmi, 1. 1898. pa 60%. Sedaj pade na vsako tovarno sorazmerno 1361 delavskih mocij. Pretežna večina je v starosti 21,—35. leta. Ženske izdelujejo večinoma cigarete, in sicer je pri tem delu nad 80% žensk. S higijen-j skih, zdravstvenih ozirov je pripuščeno v delavnice toliko delavskih sil, da pride na vsako 7 m8 zraka; poleg tega pa so okna pri tobačnih tovarnah tako narejena, da so vedno lahko izčislujejo sobe in napolnjujejo s svežim zrakom. Kdor je že videl tako tobačno tovarno, I ve, da je res temu tako, kajti videl jo pov- j sod zelo velika okna. — V I. 1898. je bilo mezde izplačane v celoti 8,263.726 gld. Kakor je marsikomu naših čitateljev znano, se prideluje v naši državi tobak. V Galiciji, v južni Tirolski, v Dalmaciji in na Ogerskem se ga pridela §31.000 gld. na leto. Ta pridelek seveda nikakor ne zadostuje izdelovanju ; in zato se sorazmerno uvaža k nam tobaka iz ptujine še 137.000 gld, Poslednja tobačna tovarna je bila zgrajena nedavno na Dunaju v Ottakringu. Zgradba in ureditev jo stahi nad % milijona kron. Je pa nekaka »vzorna tovarna", Osvetljena je elektriški, garderobe, kopališča in jedilnice so pa prav praktično urejene. Delavnice bo čiste, svetle in velike. Tovarna ima tudi svojo malo bolnišnico za vsak slučaj. Tobačna tovarna v Ljubljani skuSa v marsičem posnemati otlakrinško. Ima že kopališče, malo bolnišnico in tudi lani si je 1 že uredila svojo kuhinijo, Koliko se jih po-J služuje teh naprav, to je: natančna statistika 1 nam ni znana. Koristna naprava pri tobačnih tovarnah, kjer dela toliko slo ljudij, bi bila delavska čitalnica. Na Francoskem stopa produkcija pšenice. Na početku 19 stoletja se je pridelalo na jed nem hektarju 8-59 hI. pšenice, na koncu 19. stol. pa že 17 hI. /dražitev Donavo ss VHavo.— Mi nisterstvo trgovine je podelilo inženirju Antonu Waldvogeljnu koncesijo za predležna tehniška dela za stavbo kanala, v katerem bi mogle plaviti ladje srednje vrste, ki bi združevale Donavo pri Lineu in Vltavo pri Vyšsym Brodu. Vyšsy Brod je od Linca oddaljen 37:5 km. Gonilna moč ladij bi bila eleklriška. Reklama v Ameriki in pri nas. — V Ameriki gotovo ni kdo ve kako strašansko Število Slovencev, ali toliko pa jih je, da jih upoštevajo v marsikakem pogledu, pred vsem v trgovsko-obrtnem. »Amerikanski Slovenec" prinaša v številki za številko poleg slovenskih inser.itov celo vrsto drugih. Tako smo našteli v jedni izmed zadnjih številk v jedni sami 108 oglasov razne velikosti, in zraven še en velik za pol strani lista, ki ima velik format. Jed no izmed glavnih sredstev za procvit trgovine in obrti je vsekako reklama potom inserata ; pri nas v Avstriji, zlasti na Slovenskem, še veliko premalo računajo s tem pripomočnim sredstvom. O vzrokih padanja rokodelstev. (Konec). — Tudi rokodelci sami bi morali vreči I proč nazadnjašlvo ter iti za duhom časa v naprednem smislu. Rokodelec naj ne gleda vedno vzroka svoje bede povsod tam, kjer je ne najde, ampak ozre naj se na s a- j mega sebe. j Prosim: tovarnar dobi naročilo za kak j izdelek, katerega nima v zalogi, ali katerega j &e ni izdeloval. Ali naročevalcu določi takoj ali pa v najkrajšem času ceno, katera ni niti prenizka niti previsoka, določi raje man.šo z ozirom na daljše naročbe, skratka določi primerno ceno. Pri tem mu pomagajo dobro vedene knjige. Kalkulira. In morete si misliti boljše pomoči pri kalkulaciji kot so vestno vedene knjige ?! Kako drugače je pa z malim obrtnikom, z rokodelcem? Njegovi izdelki presenečajo bodisi vsled majhne cene, bodisi vsled previsoke. Vprašajte rokodelca, koliko bode veljal predmet, katerega Še ni delal, navadno poreče, da tega ne ve in tudi da vedeti poprej ne more. Torej: rokodelcu manjka navadno predbežne presoje, on samo ugiba, kar je zelo napačno in na veliko škodo njemu samemu. Rokodelec ne pozna kalkulacije. Iz naravnega. razloga, ker ne pazi dovoli na vse mogoče okolnosli pri obrti. Skratka: ker ne zapisuje vsega, kar se tiče obrti, v mnenju, da bi izgubljal s tem ča?. Ali tako izgublja — zaslužek! Daljša važna okoliščina so tudi naročili*, Poaledamo-li na način naročb pri veleobrt-niku, vidimo, da se vse naroča pismeno, ali pa celo na temelju pogodb, v katerih so že za slučaj nezadržanja naznaCene kazni. Je sicer stvar koristi in časti, da se pogodba drži. In za to je tudi tu tovarnar praktičen. Na delo gre premišljeno; pozna svojo produktivnost, torej tudi ve: mu bode-li mogoče to povečati, bodisi vsled novih delavskih sil, katere najme, bodisi vsled brzega nabavljehja no?ih strojev, ter tako ugoditi pogodbi in naročeno dodati v pravem času. Veleobrtnik se rad ne zaveže za kratko dobo mogoče-ie zaraditega, da bi mu naročbe ne splavale po vodi. Ce se pa ozremo na malega obrtnika, rokodelca, vidimo z ozirom na naročbe, vedno neugodovanje.Ce naročimo bodi pismeno bodi ustno, kaj to mar rokodelcu, kateremu ni nič v sramoto, če ne zvrši naročbe v dogovorjenem času. Naročnik je glede naročb dan rokodelcu popolnoma v milost in nemilost. Skoro nikoli se ne drži večina rokodelcev dogovorjenega termina. Temu je več vzrokov. Naj navedem glavne. Bodi, da ima rokodelec dosti dela in da.že ve, da mu ne bode mogoče spol-niti naročnikove želje, vendar mu obljubuje, da naredi in naredi, — seveda ne ustreže, ker si ni skušal pomoči recimo s tem, da bi dobil še jednega pomočnika; bodi, da pride nov naročnik, kateremu pa ustreže iz nekake podjetnosti, starejši znanec-naročnik mora pa čakati. Cešče si pa ustnega naročila ne zapiše, pozabi nanj — in ko ga opomnite, pravzaprav naročate znova, Včasih pa nima v zalogi surovin, in čakati je treba, dokler se Vas ne usmili in jih ne dobi itd. Pri vsem tem seveda rokodelec niti malo i ne pomisli, kako škoduje s takim ravnanjem nele sebi samemu temveč tudi rokodelstvu v obče, ker ruši zaupanje v to. Rokodelci sami prav vsled svojega nazadnjaštva, svojega konservatiztna, gredo na roko trgovcem špekulantom, kateri jih izkoriščajo, kadar le-ti nimajo dosti dela s tem, da jim delajo za smešno nizke cene. itd itd. Morebiti se bi zdelo komu, koslislvse te* vzroke o upadanju rokodelstva, da res ni mogoče nič več popraviti zamujeno, ali temu ni tako. Rokodelec naj zaupa v svojo lastno voljo in lastno pomoč, ki jedini sodita k vspehom. Poleg tega pa treba rokodelcu pravega strokovnega znanja, katerega mu bodo dale v prvi vrsti dobre strokovne šole. In to bi bila, kakor rečeno, naloga države, Končujem: Rokodelec naj ne začenja samostojno obrti, dokler ni v vsakem ožim popolnoma izučen in zadostno z denarnimi sredstvi podprt. Ko je začel, pa naj si skuša oskrbeti najpotrebnejše stroje, kak motor itd. In izbere naj si izmed svojih izdelkov jeden, kateri naj skuša privesti k dovršenosti in ga izdelovati v tem mnoštvu, da bo mogel ne-le tekmovati z veleobrtnikom na domačem trgu, temveč, da mu bo mogoče tudi izvažati. Pri vzprejemanju učencev rokodelec ne sme pozabili na veliko odgovornost, katero s tem prevzema; ne sme jih vzprejemati mnogo, da se bo mogel tem, katere ima, več žrtvovati ter jih izučiti v prave, dovršene delavce z zavestjo, da vzgaja rokodelstvu novo generacijo ter da na ta način dela za razcvet rokodelstva. Čita naj pozorno strokovne knjige in časopise; od države naj zahteva strokovnih šol vseh vrst a z ozirom na te naj zahteva tudi zavedbo praktičnega smera že v višje razrede ljudskih šol. Rokodelci naj se združujejo v nakupna društva ter si tako pomagajo pri nakupu surovin in drugih potreb. Uvede naj vsak rokodelec prepotrebno knjigovodstvo, ki pa naj bo kolikor mogoče jednostavno, samo, da bo imel pregled cele obrti. Od časa do časa naj kalkulira, posledice teh kalkulacij si naj zaznamuje. In veliko skrb naj posveča, da bo redno izrševal naročbe. Dalje: rokodelci sami naj si ustanavljajo strokovne čitalnice in knjižnice, naj pozorno hodijo poslušat strokovna predavanja, katera jim prireja njihova organizacija, so-li tako napredni, da so organizovani (prvi pogoj napredka v rokodelstvu je pak trdna stanovska organizacija!). In pomljivo naj zasledujejo razvoj rokodelstva ne-le doma temveč tudi v ptujini. Ce rokodelci izvršijo to, pa pride vse ostalo samo po sebi. ttnjiževnost »Svetovna knjižnica". ~ V kratkem izide druga knjiga »Svetovne knjižnice" z vsebino: Marco Viseonti,roman, spisal Tomaso Grossi, priobčen v podlistkih v ,Soči" lani in letos. Roman je dobil že kot podlistek premnogo čitateljev, ki so z zanimanjem sledili njegovemu razvitim, zato se gotovo oglasi tudi sedaj slavn. občinstvo, ko izide ta znameniti roman kot draga knjiga »Svetovne knjižnice*. Cena je broširanemu zvezku 1 gld. 20 kr.; po pošti 10 kr. več. Naročila sprejema „ Goriška tiskarna". ,3abavna knjižnica" za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središču na Štajerskem, Izšel je IX. zvezek te knjižnice, ki obsega najraznovrstnejšo vsebino ter je priporočljiv slav. občinstvu kakor prejšnji zvezki. Stane 30 vin. Foulardovii svilena Maga gld. 8-IS in višje! — 14 metrov! —¦poStnineincariue prosto! "Vzorci a obratno pošto: ravno tako firne, bele-in barvane »Heanebergove šviie*- od JB ir, .do gHoL 14*65 nV. G. Heimefeergv tovarnar svile 5)) (c. in kr. dvorni zalagate^) v.Gurihu. A Zgubil se je maj pes, tele barve s koničastim gobcem. Sliši na ime „Putzi". Kdor ga najde, vdobi uro v nagrado. Oddati ga treba pri „Grcgor" v BaStoJIu št. 3. Št. 353. Razglas. Od 10. junija t. L naprej se postavi min pri prodajanju drv v lnkajSnej zalogi kakor >\( Zeta 1881. v Gorici ustanovljena Ivrdka 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovitim in slavnemu občinstvu s^ojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrehe. voSčeno sveče itd. vsse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvrSirje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojt S. cl.) tiskarno črk na porilo (P. ti) I Najboljšo borilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena »Vzgoja in omika ali izvir sreče1' (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, ka- j teri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega da more sebe in drujrc blažiti in prav oli-kali), ter hc dobi za predplačilo 1 grW. 50 kr,, po pošti 10 kr. več, a i proti pošlnernu povzetju pri Jožefa Yalcn?ieu na Dunaju, III. Bez., Ifouptstrjisse , N.o 84. 3. Stge., H. Stk., Th. 38. | Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar j ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čislo v treh dneh nazaj. Cena je hknijno znižana; •*"jli? j» «"•¦»!» ver. I* Svetilke iz papirja ^1 (Lampioni) se rabijo vsigdar in povsod _ pri veselicah na prostem. Q Dobivajo se po tovarniško tekmovalni Ceni, V velikej izberi narodnih in drugih barvah, v tovarniški zalogi papirja in lastni tovarni papirnatih izdelkov Ant. Jeretič v Gorici Semenišba ulica 3. - Za veliko vojašnico 15. Ravno tam se nahaja bogata zaloga molitvenih knjig v slovenskem, nemškem in ita- Ijanskem jeziku, v najcen^jih kakor tudi naj- fmejih in najelegantnejih sionokostenih vozilih, primernih za prvo SV. Obhajilo in sv. birmo. Ozka ulica 1, Gorica Via Streita 1 priporoča škropilnice proti peronospori (ponovljene po Vermorelovi sestavi,! Baker je trd m svetel, Zalistke vaJvole) se more lahko premeniti. škropilnica je i j sestavljena priprosto in tako, da škropi (1 lahko na tri načine po volji lastnika. fpp- Cena je zelo nizka, H*fl| Stroj za žveplanje sodov, iz eiri-kanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan). Meh za žveplenje grozdja raznih sistemov. — Cevi iz gume za vsakovrstne škropilnice. Sprejema v popravljanje vsakovrstne druge Škropilnice, kakor tudi I prevzema vsa druga v kleparsko obrt | spadajoča dela. Protin, revmatizem, tudi zastarel, in eeld v kopeljih 10-15 let brez vsppha se zdrave-eim se ja povrnilo popolno in gotovo zdravje po nekoli-kokratni uporabi mazila Zottaiiorega proti revnia-tf/rnu in pro-tfiiu. Slano 1 steklenica % K. Dvorni zrdagatelj lekarnar B. ZOLTAfl, Budimpešta. Nikako skrivno sredstvo. Od zdravstvenih! strokovnjakov priporočeno. Ji Glavno zalogo piva večkrat odlikovane pivovarne I. IozIgf v Ijubljani Ima za cel tolminski okraj Frai IiHniii t ToUiil V zalogi je vedno izborno in sveže eks-portno, marčno in vlczauo pivo ter pasieuri-zirano pivo v steklenicah. Cene jako primerne. Večjim fconsumentom preskrbi na zahtevo ledenik in potrebne pipe ter v poletnem času isd. Podnižno zalogo za Kobarid in okolico ima g. Heinrlk Mleku/ v Kobarida. Ustanovljena tvrdka leta 1866. Ivan Drufovka v Gorici na Travniku štev. 5. Tovarna nadplatov Ozka ulica št 8. — Filijalki v Koranu in Seiani. Tovarniška zaloga usnja in podplatov ter vseh potrebščin za Čevljarje, različnega usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd. lastna tovarna nadplatov (SchuhobcrthGile), jermenov in oprav za vole. Glavni zalagatelj voščila (biksa) družbe sv. Cirila • % • m * » <» * » 9-®& #-a in Metoda v Ljubljani. Kupuje surove kože in loj po najvišjih dnevnih cenah. ""*"" Ceniki na zahtevo zastonj in franko. LfflIMENT. CAPSIGI COMPOS. b Richterjev« |«karN« v Pragi pii|io3nnn» kot Izvrstno bol ubla/iijofo mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 pld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se cnliteva t« splošno priljubljeno doin&fe zdravilno sredstro vedno le v orlgr. stokle-nieah z naio zaSfilno znamk > .s MSI-»BOM« namree, iz RICHTEIUKVE lekarna in vzame fcoi originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Mtrjtii Icfaraa „pri zlatem levu"^ r pragi. \* Važno za imetelje srečk! Bird za rerizljo sreŽk v letu 1874. ustanovljene bančne Idšc Josip Beifeld, Budimpešta, Karlsring L, pregleduje žrebanje posamičnih srečk vsakomur KH*— zastonj. *^Si Prosi se vprnSalnemu pismu pridjuli 10-hel. znamko zn ndgnvor. -•^ -r fm-\