Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
LIST
Posamezna št. 30 lir.—
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250 — za inozemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione. in abb. postale I. gr.
ŠT. 290
TRST, ČETRTEK 18. FEBRUARJA 1960, GORICA
LET. IX.
ŠE O TRŽAŠKI ŠKOFIJSKI SINODI
Narodna mržnja in žeja po slovanskem zavojevanju
Kakšna so načela o pravičnem ravnanju z manjšinami - »Beneški Slovenci niso Slovenci" - Najuspešnejši komunistični agitatorji
Dne 28. januarja je naš list priobčil, kot je bila njegova dolžnost, uvodnik o zadnji tržaški škofijski sinodi. To je storil, ker je menil in zapisal, da je ta cerkveni zbor zelo pomemben dogodek »ne le za versko, temveč tudi za narodno življenje našega ljudstva«.
Zakaj? Zato, ker Slovenci naših krajev, kot vsak le nekoliko poučen človek dobro ve, niso bili niti v cerkvenem življenju enakopravni z vladajočim narodom. Saj je šlo vendar že v zgodovino, kako sc je pod fašistično strahovlado pri nas tudi vera poniževala v sredstvo raznarodovanja in kako so številni nacionalistični italijanski duhovniki, in med njimi celo dostojanstveniki, fašistom pri tem nekrščanskem delu — pomagali
Tako je bilo v Istri, tako na Tržaškem in Goriškem in tako zlasti v Beneški Sloveniji, kjer je fašizem pustil tolikanj globoke sledove, da se tam še dandanašnji trpe v dveh tretjinah slovenskih duhovnij dušni pastirji, ki pridigajo vernikom v tujem jeziku gospodujočega naroda. Dušno pastirstvo je v Beneški Sloveniji šc vedno politično orožje raznarodovanja.
POHVALA SKLEPOV TRŽAŠKE SINODE
Zadnji tržaški cerkveni zbor pa je, zlasti pod vplivom prelata dr. Jakoba Ukmarja, sprejel člene in smernice, ki taki zlorabi vere popolnoma nasprotujejo. Tako smo navedli člen 15., v katerem se nalaga duhovnikom teh obmejnih krajev dolžnost, da se varujejo »duha nezdravega nacionalizma in si prizadevajo, da se ta duh tudi v vernikih izkorenini«.
Dobesedno smo objavili tudi člen 81, ki določa, da morajo duhovniki »znat? jezike vernikov« ter paziti, da ne bodo verniki te ali one narodnosti škode »trpeli ne v pridi-govanju ne v spovednici«. Nadalje smo v celoti natisnili člen 69, kateri predpisuje, da sc »morajo gojenci našega semenišča naučiti obeh krajevnih jezikov«.
V dokaz, kako bi lahko bili sklepi sinode koristni Slovencem, bi mogli navesti tudi člen 93, ki ukazuje duhovnikom, da ustanove nedaleč od cerkve društveni dom z dvorano in knjižnico, kjer bi verniki, razume se, da vsak v svojem jeziku, prejemali pouk, sc pošteno zabavali in čitali dobre knjige.
Vse te člene smo pohvalili. Ce se bodo do podrobnosti izvedli, smo napisali, pojde »tržaški cerkveni zbor iz 1. 1959 častno v
zgodovino«. Saj bo odločilno pripomogel »k trajnemu pomirjenju v tem delu Evrope«-
»NACIONALISTI V FRANČIŠKANSKI KUTI«
Ugodnejše ocene o cerkvenem zboru bi , ne mogel noben list objaviti. Toda kaj se je zgodilo? Videmski dnevnik Messaggero Vencto, ki velja za duhovno podružnico tržaškega Piccola, je prinesel pod gornjim naslovom proti nam zelo oster napad, o katerem smo slišali, da ga je spisala tržaška cerkvena osebnost.
Zakaj nas člankar napada in označuje za slovenske nacionaliste? Pravi vzrok je ta, ker se nismo zadovoljili s tem, da navedemo in pohvalimo Slovencem ugodnih členov, temveč poudarili obenem, da je njihova veljava odvisna v prvi vrsti od tega, ali se bodo v dejanskem življenju resnično in dosledno izvajali, ali pa ostali na papirju.
Tega nismo pripomnili iz kake sovražnosti, ampak zato, ker nas dolga politična skušnja na žalost uči, da načela so eno, njihovo dejansko izvajanje pa drugo. Kaj nam na priliko koristi svobodoljubna ustava Italijanske republike, ki obljublja narodnim manjšinam posebno zaščito njihovih jezikovnih pravic, ako ni Italija že nad eno desetletje izdala niti enega ukrepa, s katerim bi svojo obljubo uresničila?
In kaj nam pomaga Posebni statut Londonskega sporazuma, če ga ljudje, kateri bi ga morali izvajati, označujejo za običajen »kos papirja?« Vsa naša javnost tudi
ve, kako je od tržaškega škofa odvisni list Vita Nuova še preteklega decembra poudaril, da tej mednarodni pogodbi ne more »priznati veljave«. O dvojezičnosti, ki jo predpisuje londonski dogovOr in s katero se je pečala tudi tržaška sinoda, je pa od škofa imenovani predsednik Ital. kal. akcije dr. Sardos izjavil, da je »zoper naravo«, ne da bi ga zato kdo klical na odgovornost.
NOVO POGLAVJE CERKVENE POLITIKE?
Kdo naj se spričo tega še čudi, da so Slovenci previdni in da se pri vsakem še tako dobrem zakonu sprašujejo, ali bo tudi izveden! Ker smo zahtevali, naj se cerkveni predpisi spoštujejo, so nas ozmerjali za »nacionaliste v frančiškanski kuti«, čeprav bi morala biti naša zahteva za vsakega poštenega človeka in zlasti za kristjana samo po sebi umljiva.
Zakaj smo mi nacionalisti? Menda zavoljo tega, ker smo v svojem članku omenili, kako so žal tudi v naši škofiji ponekod cerkvene razmere v nasprotju s členi in priporočili zadnje tržaške sinode. Saj se v številnih cerkvah Trsta z znatno slovensko manjšino ne čuje med službo božjo nikdar niti ena slovenska beseda. Naj omenimo le cerkev očetov klaretancev v ulici S- Anasta-sio in cerkev očetov jezuitov. Sestavili bi lahko obširno, splošno statistiko, ki bi ne bila ravno spodbudna, številni italijanski duhovniki se pač drže nazorov predsednika Kat. akcije in Vite Nuove, da je dvojezičnost, ko gre za Slovence, »proti naravi«.
Predpisi naj se res izvajajo
Tc stvari smo omenili, da pokažemo, s kolikimi težavami je združeno izvajanje sklepov tržaške sinode. Gre za pravi prevrat v cerkveni politiki naše škofije. Ukoreninjena nacionalistična krivičnost je pač bolezen, ki se ne da tako izlahka izlečiti in zamenjati z resničnim krščanstvom.
Če bi pa sklepi cerkvenega zbora ostali kot mnogi drugi zakoni le na papirju, bi to bila nesreča ravno tako za Slovence kot za Cerkev in državo. Slovenski verni ljudje bi bili globoko razočarani, imeli bi občutek, da so prevarani, da zanje ne velja pravica niti v Cerkvi.
Če jih nikjer nihče ne upošteva kot enakopravne in enakovredne ljudi, bi mogli priti v skušnjavo, da odklonijo sploh obstoječi družbeni red ter se približajo najskrajnejši opoziciji, se pravi komunizmu.
Tisti duhovni gospodje, ki uganjajo pri nas tako protislovensko cerkveno politiko, so najučinkovitejši komunistični agitatorji med našim narodom, so nehotoma najhujši nasprotniki kat. Cerkve.
Kako naj bodo ljudje globoko vdani Cerkvi, ako so njeni zastopniki narodni sovražniki vernikov, zlorabljajoči sleherno stvar proti našemu ljudstvu! Manjšinski členi tržaške sinode so gotovo pravični in mi smo se jih zveselili- Toda takoj so se našli duhovni gospodje iz Trsta, kateri so jih s svojim člankom v Messaggeru Venetu izkoristili zoper Slovence. Sklepe cerkvenega zbora, piše dnevnik, prešinja »duh bratstva in pravičnosti«. Namesto da bi Novi list to priznal, nadaljuje »svojo nacionalistično in protikrščansko gonjo«.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Narodna mržnja in žeja po slovanskem zavojevanju
RADIO TRST A
Nedelja, 21. februarja, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Kronika sedmih dni v Trstu; 15.20 Slovenska zborovska glasba; 17.00 »Gospoda Matije zadnji gost« (Ivana Pregelj - Jože Peterlin). Igrajo člani RO; 21.00 Pesniki in njih stvaritve: »Elizabeth Barrett Brovvning« (M. Jevnikar); 21.30 Zbor »Vatroslav Lisinski; 22.00 Nedelja v športu.
Ponedeljek, 22. februarja, ob: 18.00 Oddaja za najmlajše: »Male dame« (Louisa May Alcott - Nives Cechet - Franc Gašperlin). Igrajo člani RO; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.00 športna tribuna; 20.30 Modest Mussorgski: »Boris Godunov«, op&-ra s prologom in 4 dejanji — Tržaški filharm. ork. in zbor Občinskega gledališča »G. Verdi«, vodi Richard Kraus. Približno ob 21.30 »Opera, avtor in njegova doba«.
Torek, 23. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza: Janko Košir: Osnove sodobnega kmetijstva: »Osuševanje zemljišč«; 18.35 Vokalni kvartet »Večernica«; 19.00 Šola in vzgoja: Ivan Teuerschuh: »Mladoletni zločinci včeraj in danes«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Mirko Javornik »Tuje jadro na obzorju: Legenda o Vineti, potopljeni prestolnici kralja Sama«; 22.00 Umetnost in življenje: Miran Pavlin: »VIII. rimska Kvadrienala«; 2.15 Jugoslovanski skladatelji: Stevo Mokranjac (Pavle Merku).
Sreda, 24. februarja, ob: 18.00 Z začarane police: Ivanka Cegnar: »Ošabna trgovčeva hčerka«; 19.00 Zdravstvena oddaja; 21.00 Avtor tromesečja: Ugo Betti: »Usad na severni postaji«, drama v 3 dej. Prevedel Martin Jevnikar. Igrajo člani RO.
Četrtek, 25. februarja, ob: 18.00 Radijska univerza: Franc Orožen: Življenje Babiloncev in Asircev: »Prehrana«; 19.00 Širimo dbzorja: Jože Peterlin: Sprehodi po tržaških muzejih: »Muzej gradu Sv. Justa«; 21.00 Obletnica tedna: Boris Mihalič: »Spomin na žižko, vodjo čeških Husitov, ob 600-letniei smrti«. Približno ob 21.50: Iz sodobne književnosti: »Igor Šentjurc in njegova dela: Molitev za morilca« (Franc Jeza).
Petek, 26. februarja, ob 18.00 Lovski spomini Ivana Rudolfa: »Po hudi zimi«; 18.10 Zoltan Kodaly: Hary Janos, suita; 18.35 Mladinski zbori; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika: Aljoša Vesel: Kako nastane avto; 22.15 Koncert violinista Roka Klopčiča, pri klavirju Marjan Lipovšek.
Sobota, 27. februarja, ob: 15.00 Koncert operne glasbe, ki ga vodi Napoleon Annovazzi, s sodelovanjem sopranistke Angelike Tuccari iri mezzosopranistke Oralie Dominguez. Igra ork. Italijanske Radiotelevizije iz Milana; 16.00 Dante Alighieri: Božanska Komedija — Vice, XV. spev. Pripravil Boris Tomažič, prevod Alojzij Gradnik; 18.00 Radijska univerza: Miran Pavlin: Kemija razkriva zlorabe živil: »Nekaj besed o mleku«; 18.10 Pesmi in plesi raznih narodov; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.40 Slovenski oktet; 21.00 »Mož v sliki«, fantastična zgodba (Roderick Wilkin-son - Boris Mihalič). Igrajo člani RO.
TEDENSKI KOLEDARČEK
21. februarja, nedelja: Irena, Marcel
22. februarja, ponedeljek: Marjeta, Peter
23. februarja, torek: Marta, Bogdan
24. februarja, sreda: Matija
25. februarja, četrtek: Aleksander
26. februarja, petek: Andrej
27. februarja, sobota: Gabrijel
ZVEZA POD MORJEM
Kakor je znano, sestavljajo Japonsko štirje večji otoki in neštevilno manjših. Čeprav leže blizu drug drugega, je vendar zveza med njimi dostikrat pretrgana. Ob obalah divjajo namreč skoraj neprestano tajfuni in viharji. Zato je vlada sklenila, da bo vse večje otoke povezala med sabo s podmorskimi predori. Med otokoma Hok-kaidom in Houshu bo km^lu dograjen 18 kilometrov dolgi in 13 metrov široki predor.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Nekrščanski nacionalisti smo pa zato, ker zahtevamo, naj se cerkveni predpisi res izvajajo in raztegnejo tudi na preganjano Beneško Slovenijo. Ali je tako pisanje zoper nas pošteno, lahko presodi vsak človek z ulice.
»TAKO ZVANA« BENEŠKA SLOVENIJA
Da smo se v našem članku o tržaški sinodi drznili spomniti tudi naših bratov v videmski pokrajini, je sploh najtežji greh, ki smo ga zakrivili. Messaggero Veneto namiguje, da lažemo, ako pišemo, da so »slovenski katoličani v tako zvani Beneški Sloveniji žrtve verskega in narodnega preganjanja«.
Tržaški gospod, ki je napisal članek v Messaggeru, pozna, kot trdi, »zelo dobro« Beneško Slovenijo. Tako dobro, da se povzpne do naslednje trditve: »v vseh krajih, vaseh in naseljih dežele je jezik, ki ga vsi v vseh svojih odnosih na splošno uporabljajo — furlanščina. Da bi prebival tam en sam človek, ki ne zna in govori furlanščine, fega nam noben Besednjak ne bo natvezel«.
Pisec zares »prav dobro« pozna Beneško Slovenijo: tako dobro, kot so jo poznali
Francoska jedrska
V soboto ob 7. uri zjutraj je De Gaulle dal razstreliti prvo francosko jedrsko bombo na ozemlju Reggane sredi saharske pustinje. Bomba je približno enako močna, kot je bila prva amerikanska, ki so jo med vojno spustili na japonsko mesto Hirošimo. Zato je to orožje danes zastarelo, a odpira vendarle Franciji vrata v društvo atomskih držav, kamor so doslej spadale le Amerika, Rusija in Velika Britanija.
To je tudi vzrok, zakaj se De Gaulle tako veseli razstrelitve- »Hura! za Francijo!« je vzkliknil v neki brzojavki. »Od tega ju-1 tra dalje je Francija močnejša in ponosnej-ša«. Po De Gaullovem mišljenju je njegova domovina sedaj dobila pravico, da kot enakopravna atomska država vodi z ostalimi tremi velesilami pogajanja o jedrski razorožitvi.
Nezadovoljstvo po vsem svetu
Z druge strani pa je izven vsakega dvoma, da si je Francija za razstrelitev bombe izbrala politično najneugodnejši trenutek, ki si ga človek more zamisliti. Razstrelitev se je izvršila kljub sklepu Združenih narodov, naj vse države do nadaljnjega opu-ste sleherne jedrske poskuse, in v času, ko v Ženevi ravno tečejo pogajanja o odpravi atomskega orožja.
Najodločnejšo obsodbo De Gaullovega tavnanja so izrekle seve afriške države, ki naj bi se sestale, da sklenejo primerne povračilne ali maščevalne ukrepe zoper Francijo. Mnogi predlagajo, naj bi se s Francijo pretrgali gospodarski odnosi. Povračilno politiko vodi Naserjeva Združena arabska republika, kateri sta se pridružili tudi Maroko in Burgibova Tunizija.
Nevolja se je razširila seve tudi v Azijo. Japonski zunanji minister je naročil svoje-
fašisti in jo danes poznajo italijanski raznarodovala. Zanje ondotni Slovenci sploh niso Slovenci, so kvečjemu nekaki furlansko - slovenski mešanci. Ker razumejo fur-lanščino, se dušno pastirstvo prav lahko opravlja v italijanščini-
Tako pisanje je sicer v nasprotju z dejanskimi razmerami in zato lažnivo, a vzemimo, da je v njem nekaj resnice in da res vsi Slovenci razumejo furlanščino. Kaj sledi iz tega? Vse,, kar hočete, toda samo to ne, da so zavoljo tega zgubili pravico do dušnega pastirstva v lastnem jeziku ali narečju. Tako umovanje je namreč umovanje fašistov in potujčevalcev in ne Kristusove Cerkve.
Ker smo se mi postavili na stališče cerkvenega nauka, po katerem pripada dušno pastirstvo vsem ljudstvom in zategadelj tudi Beneškim Slovencem v materinem jeziku, so nam v Messaggeru očitali, da nas navdaja »narodna mržnja, žeja po slovanskem zavojevanju in nič drugega!«
S takimi možmi, pa naj bodo tudi duhovniki, je seveda nemogoče se sporazumeti ali sodelovati, zakaj ti bodo umrli, preden bodo spoznali, kaj je krščanska pravičnost do narodnih manjšin.
bomba v puščavi
mu poslaniku v Parizu, naj zoper razstrelitev odločno protestira pri De Gaullovi vladi. Radio rdeče Kitajske je pa izjavil: »Francija je razstrelila svojo bombo navzlic odločni obsodbi afriških narodov in svetovne javnosti«.
Amerika, Rusija in — Nemčija
Washingtonska vlada je sprejela vest o razstrelitvi z ledeno udržanostjo, medtem ko je Moskva dogodek »obžalovala« in izjavila, da ne bo mogla »ostati brezbrižna«, če bi se razstreljevanja »na zapadu nadaljevala«. Edini državi na svetu, ki sta De Gaullu čestitali sta bili doslej Holandska in — Adenauerjeva Nemčija.
Italija v Parizu sicer ni protestirala, rimska vlada je De Gaullovo ravnanje cel6 nekako odobrila, češ da jedrska razstrelitev v Sahari ne ogroža zdravja prebivalstva republike, povsem drugega mišljenja je pa skupina italijanskih učenjakov, ki se je s posebno izjavo postavila zoper jedrski poskus v Sahari-
Sedaj berčpio v časopisih, da oblak z radioaktivnimi zdrki in atomskim prahom ne pojde čez Italijo, ampak samo preko Južne Grčije, odtod v Turčijo in v notranjost Azije. Prebivalstvo Italije je torej lahko mirno in brez skrbi, zakaj njegovo zdravje ni niti najmanj ogroženo.
Dogodek nam vsekakor dokazuje, kako je nacionalizem vrhovni zakon, vodeč politiko Francije. Ko gre za francoske koristi, se De Gaulle prav malo ozira na Združene narode ter na mnenje drugih bilo belih bilo temnopoltih narodov. Miroljubnemu človeštvu ne preostane drugo upanje, kot da sc Francija zdaj potolaži, stopi v družbo atomskih velesil ter pristane na splošno jedrsko razorožitev.
Padec Milazzove vlade
V ponedeljek se je položaj na Siciliji iz-
nenada presuknil. Demokristjanski deželni poslanec Santalco je odkril javnosti, kako so ga Milazzovi pristaši skušali podkupiti, da bi se izneveril svoji stranki. K njemu so poslali Milazzovega kršč. socialca Ludvika Corraa, ki je ponudil Santalcu 70 mili ionov lir, ako prestopi k Milazzu-
»Spočetka sem ga hotel oklofutati«, je dejal, »toda pozneje sem se iz političnega računa hlinil, da sprejemam njegovo ponudbo«. Santalco je zatem spletko še razširil. Ker je Milazzova vlada za večino v deželnem zboru potrebovala še dva glasova, je obljubil, da potegne s seboj še dva tovariša, a zahteval za to ne 70, marveč 100 milijonov.
Pogreb kardinala Stepinca
Medtem ko so bili vsi prepričani, da bodo truplo kardinala Stepinca pokopali v rojstni vasi Krašiču, je iz Beograda iznenada prišlo dovoljenje, da smejo kardinala položiti v grobnico zagrebške stolnice.
Iz Krašiča so zato krsto v petek prepeljali v zagrebško stolnico, ki je bila vso noč odprta, da so verniki lahko kropili svojega nadškofa. Žalne molitve je ob nabito polni cerkvi opravil apostolski administrator zagrebške nadškofije dr. Franjo Šeper ob asistenci domala vseh jugoslovanskih škofov razen ljubljanskega, ki je v Rimu, in dveh drugih, ki sta bolna.
Dunajski kardinal hudo ranjen
Pogreb bi moral vodili, kot je odločil sv. oče, dunajski kardinal dr. Franz Kbnig-Toda ko se je vozil proti Zagrebu, je med Novim Marofom in Varaždinom v soboto zjutraj postal žrtev hude prometne nesreče. Da bi se izognil nekemu kolesarju, je kardinalov šofer zavozil na levo stran ceste, in sicer prav v trenutku, ko je izza ovinka pripeljal tovornik. Avstrijec je pritisnil na zavore, toda avto je zaradi spolzke ceste zašel še bolj v levo ter se z vso silo zaletel v tovornjak.
Vozač je bil na mestu mrtev, kardinal in njegov tajnik pa hudo ranjena. Odpeljali so ju v Varaždin, kjer so jima nudili prvo pomoč. Poleg domačih zdravnikov so ju isti dan pričeli 'zdraviti trije specialisti iz Zagreba, zvečer pa je z Dunaja dospel še kardinalov osebni zdravnik. Nadškofu so ugotovili hude rane na lobanji, zlom ene noge in težke rane na telesu, tajnik si je pa zlomil obe nogi, se težko ranil po glavi in si pretresel možgane.
Zadnje poročilo javlja, da je njuno zdravstveno stanje resno, a da ni nevarnosti za življenje. V Beogradu je namestnik zunanjega ministra dr. Brilej izrazil avstrijskemu veleposlaniku sočustvovanje vlade za nesrečo.
PRAVI MOŽ
Kot vsi listi sc je tudi Vita Nuova spomnila kardinala Stepinca. Njen urednik Giuseppe Dagri hvali na njem zlasti to, da se ni hotel za nobeno ceno ločiti od vernikov, čeprav bi bil lahko šel v Rim, kjer »ga je čakal objem očeta«. Tako piše Dagri, bivši župnik v Izoli, ki je zapustil zaupane mu vernike ter prišel na toplo v Trst.
Denar sveta vladar
Razen tega je še stavil pogoj, da se neki nepismeni kmet imenuje za strokovnega svetovalca v pokrajini Messini. V tem smislu je bil sklenjen sporazum, ki so ga komunisti podprli.
Ko je Santalco to obrazložil, je nastal v zbornici velikanski hrup in Milazzovi ljudje so zahtevali, naj se takoj sestavi preiskovalni odbor, ki bo ugotovil resnico. Izid preiskave ni še znan, toda Milazzo je vsekakor zgubil večino in je odstopil.
Dogodek vsekakor kaže, kolika politična izprijenost in podkupljivost vladata na Siciliji. Za denar in položaje ljudje menjujejo prepričanje in stranke. O sramotnem dogodku govori vsa javnost Italije.
Naročnike, ki niso še poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upravi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu.
Uprava
Dr. Gorbach - Raabov naslednik
Avstrijska ljudska stranka je imela pretekli petek na Dunaju izredni občni zbor, na katerem je za svojega predsednika izbrala namesto bolehnega kanclerja Raaba dr. Alfonza Gorbacha, ki bo odslej imel velik vpliv na politiko avstrijske republike. V svojem govoru je omenil tudi Južni Tirol.
»Če obstoji med nami,« je dejal, »v ka-
Medtem ko smo se Slovenci še pred nekaj desetletji pretežno bavili s kmetijstvom in so nas tudi v tujini poznali kot narod kmetov, so sc razmere zlasti po drugi svetovni vojni korenito spremenile. Ugotovljeno je, da danes v Sloveniji živi od kmetijstva le 33 odstotkov prebivalstva, se pravi, da je odstotek skoraj enak tistemu v Italiji.
Po zadnji vojni se je sestava prebivalstva v Sloveniji naglo spreminjala predvsem zaradi načrtne industrializacije ter zaradi tako imenovanega bega z dežele. Enak pojav imamo tudi v Italiji. Kmečki sinovi ne marajo več obdelovati zemlje, od katere ima-I jo skoro polovico manj dohodkov kot delavci v industriji ali trgovini.
Spreminjanje sestave prebivalstva povzroča italijanskim državnikom precejšnje skrbi, ker se mladi delavci z dežele ne morejo takoj zaposliti v drugih gospodarskih dejavnostih in zato množe vrste brezposelnih ter hkrati večajo stanovanjsko stisko.
Slovenski značaj se spreminja
Položaj v Sloveniji je sicer precej drugačen, vendar so se oblastva, kot se zdi, pričela zadnji čas zavedati, da ne smejo pospeševati nadaljnjega spreminjanja sestave prebivalstva.
Razvoj je sicer nezadržen, kajti čim bolj bodo kmetijstvo modernizirali, tem manj ljudi bo ta gospodarska panoga potrebovala in bo zato v njej vselej ostalo nekaj od-
| teri koli stvari neporušna enodušnost, po-j tem v tem, da je za nas zaščita življenjskih pravic naših južnotirolskih bratov in sestra zadeva, za katero se zavzemamo z vso pre-^ danostjo in odločnostjo-«
Poziv Kršč. demokraciji
Zatem je naslovil na ital. Kršč. demokracijo poziv, naj »v znaku skupne krščanske odgovornosti« pomaga rešiti to vprašanje, da bi se ob Brennerju ne skrhalo soglasje med svobodnimi narodi Evrope. Nihče ne more namreč od nas zahtevati, da pustimo na cedilu »svoje južnotirolske brate«.
O dolžnostih, ki jih je Avstrija prevzela do hrvatske manjšine na Gradiščanskem in slovenske na Koroškem, ni Gorbach zinil besede. Molk se nam zdi sumljiv, toda novega predsednika hočemo soditi po dejanjih, preden izrečemo o njem sodbo, kakor jo lahko o Raabu. Ta je pameten mož, toda do Slovencev in Hrvatov krivičen. Pravi nemški raznarodovalec!
EISENHOVVERJEVA ZAHTEVA
»Spričo stalne komunistične nevarnosti«, je izjavil v torek Eisenhower pred ameriškim parlamentom, je nujno potrebno, da denejo Združene države v proračun, ki začne veljati 1. maja, kot pomoč tujini 4.175 milijard dolarjev, kar znaša v lirah nič manj ko 2625 milijard. Te podpore, je razložil ameriški državni poglavar, so namenjene tistim deželam in narodom, ki jih ogroža komunistični imperializem.
FRANCIJA — Leta 1936 je v kraju Des Moines nekdo ukradel trgovcu 5000 frankov. Pozneje mu je pismeno sporočil, da bo denar vrnil, ko obogati. Te dni pa je trgovec prejel pismo z denarjem in s sporočilom: »To je za Vas. Oprostite!«
večne delovne sile. I/. izjav, ki jih je v ne-neljo dal predsednik republike Slovenije Marinko, smemo sklepati, da pojde odslej le toliko odvečne delovne sile v industrijo, kolikor je bo ta potrebovala, se pravi, če se bo povečala proizvodnja.
Iz tega vsekakor izhaja, da je že današnja slika Slovenije znatno drugačna, kot je bila še pred 20 leti. Socialne spremembe so gotovo vplivale, da se je tudi že nekoliko spremenil tako značaj posameznikov kot vsega naroda, škoda je le, da to važno vprašanje tako malo javno obravnavajo naši sociologi.
KREISKYJEV OBISK V FRANCIJI
Avstrijski zunanji minister Kreisky in njegov namestnik Gschnitzer sta kot v Londonu tudi v Parizu govorila o Južnem Tiro-lu. Za nemško manjšino sta zahtevala ena-'ko avtonomijo, kot jo ima francoska v Dolini Aoste, se pravi posebno samovlado le za Južno Tirolsko brez italijanskega tren-tinskega ozemlja. Francoski ministrski predsednik Michel Debre je imel baje z njima izredno prijateljski razgovor.
Njuna dobra volja bo pa prišla na preizkušnjo šele, ko obiščeta Beograd, kjer bosta morala z dejanji dokazati, ali je Avstrija pripravljena ravno tako pošteno in pravično ravnati s svojimi manjšinami, kot. zahteva za Južne Tirolce.
festava prebivalstva v floveniji
*/ ------------------------------------------
Zashrblfivo slanic tržaškega gospodarstva
Tajnik Delavske zbornice dr. Novelli je pred dnevi po tržaškem radiu govoril o gospodarskem položaju našega ozemlja. Ugotovil je med drugim, da je bilo leta 1959 na Tržaškem zaposlenih skupno 89 tisoč 925 oseb, to je 970 več kot leta 1958. V industriji, trgovini, obrtništvu ter drugih proizvajalnih dejavnostih je lani delalo 65.512 oseb, in sicer 1.005 več kot leta 1958, medtem ko je bilo v javnih, neproduktivnih službah ter pri Seladu zaposlenih 24 tisoč 413 oseb, se pravi 35 manj kot leta 1958.
Glede na občutno brezposelnost, saj vemo, da število delavcev brez službe pri nas stalno niha okrog 17 tisoč, je govornik poudaril potrebo, da se ustanove nova industrijska podjetja, za kar so pa potrebni ogromni kapitali, in sicer od 15 do 20 milijonov za vsako novo delovno mesto. Nadvse koristno nalogo opravlja pri tem krožni sklad, vendar so za povečanje industrijske dejavnosti nujni tudi drugi ukrepi in ugodnosti (kot n. pr. ustanovitev industrijskega prostega področja) ter zlasti strokovna usposobljenost delavstva.
Leta 1959 je država za razne' usposobi je-nostne tečaje potrošila na našem ozemlju 300 milijonov lir; sedaj pa je, kot je izjavil dr. Novelli, zlasti potrebno proučiti, kakšna vrsta industrijske dejavnosti ima največ možnosti za uspeh, da sc lahko pravilneje in smotrneje usmeri strokovni pouk mladih delavcev.
Če upoštevamo število brezposelnih in zlasti razmerje med delavci v proizvajalnih dejavnostih ter tistimi v neproduktivnih službah — na 100 delavcev pride približno kar 27 uradnikov in drugih sličnih poklicev — ugotovimo, da je položaj tržaškega go-
Tržaški mestni svet:
PREDLOG O OBČ. POTROŠNI USTANOVI SPREJET
Na ponedeljkovi seji tržaškega občinskega sveta se je zaključila razprava o Občinski potrošni ustanovi. Za njeno uresničenje so glasovali vsi svetovalci, razen fašistov in liberalcev. Ustanova bo imela 100 milijonov kapitala, ki naj ga dobi od države; občina pa bo jamčila s 100 milijoni, kadar bo ustanova najela posojila. Njena naloga je, kot smo poročali, preprečiti, da se čezmerno višajo cene živilom široke potrošnje. Ob vsakokratnem porastu cen bo ustanova vrgla na trg večje količine blaga po nižji ceni in pri tem sodelovala z Delavskimi zadrugami in s trgovci na drobno ali njihovimi združenji. Prevzela bo nadalje upravo občinskih menz, občinske mesnice in prodajalne.
Sklep morajo še odobriti nadzorna obla-stva in zatem bo svet imenoval upravni odbor nove ustanove.
Svetovalci so tudi sprejeli predlog, naj mestna občina vstopi v družbo Elipadana, ki vzdržuje zvezo s helikopterji med važnejšimi mesti v severni Italiji. K skupnemu kapitalu družbe bo Trst prispeval en milijon 250 tisoč lir-
spodarslva še vedno zelo zaskrbi jiv. Tega mnenja je tudi bivši zastopnik italijanske vlade pri ZVU Diego De Castro- Prejšnji teden je v torinskem dnevniku La Stampa med drugim ponovno ugotovil, kako niso rimska oblastva še uspela sestaviti učinkovitega načrta za postopno rešitev tržaškega gospodarstva.
Bazovica:
SMRT UGLEDNEGA PEVOVODJE
V ponedeljek smo na bazovskem pokopališču zagrebli zemeljske ostanke 72-letnega domačina Srečka Ražma, dolgoletnega po-1 žrtvovalnega pevovodje našega pevskega i zbora Lipa. Pogreba se je udeležila velika množica vaščanov in prebivalcev bližnjih naselij, prišli pa so tudi nekateri znanci in prijatelji iz mesta.	j
Pokojnikovo življenje je bilo tesno povezano s kulturnim delovanjem v Bazovici in sosednih vaseh, kjer je Ražem dolgo let vodil posamezne vaške zbore. Ko je za časa fašistične strahovlade bila v javnosti prepovedana naša beseda, je pokojnik nadaljeval, kot domala vsi pevovodje na Primorskem, s svojim delom v cerkvi, ki je postala središče ne samo verskega, temveč tudi kulturnega življenja našega preganjanega naroda.	j
Žalne molitve za rajnkim je opravil domači župnik, pevski zbor pa je pod vodstvom prof. Vrabca ubrano zapel nekaj ža-lostink- Ob odprtem grobu se je od pokojnika z izbranimi besedami poslovil učitelj g. Miro Presl.
Naj bo zvestemu sinu svojega naroda lahka domača zemlja. Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
•f Ivan Brezavšček
Tiho, kot je zadnja leta živel, se je v nedeljo v Trstu za vedno poslovil od nas duhovnik Ivan Brezavšček. Pokojnik se je rodil leta 1878 na Livku pri Kobaridu, v maš-nika pa je bil posvečen leta. 1903. Služboval je najprej v goriški nadškofiji, a je zatem prišel v tržaško. Pastiroval je v Kubedu v Istri, bil nato dolgo let župnik v Koprivi na Krasu ter hkrati upravljal tudi sosedno župnijo v Dutovljah. Po vojni je bil upokojen ter zadnja leta preživel v veliki skromnosti, da ne rečemo revščini — v našem mestu.
Povsod, kjer je deloval, so ga ljudje spoštovali in cenili zaradi res plemenitega značaja, globoke skrbi za dušni blagor vernikov in neuklonljive narodne zavednosti. Zastran tega je bil za časa fašizma tako v Istri kot na Krasu stalno preganjan in nadzorovan.
Žalne molitve so bile v ponedeljek v šentjakobski cerkvi, kjer se je od umrlega sobrata z globoko pomembnim govorom poslovil prelat Jakob Ukmar. Zatem so krsto položili v grob pri Sv. Ani-
Naj Bog bogato nagradi zvestega služabnika, ki naj mirno počiva v naši zemlji.
Dolina :
POLEG ŠOLE ŠE VRTEC . . .
Medtem ko v sosednih Mačkovljah in Pre-benegu starši že leta zaman prosijo, da se za, več ko 20 otrok otvori vrtec, je bil pred dnevi tako rekoč čez noč odprt za mnogo manj otrok italijanski vrtec v Dolini. Koliko se jih je natančno prijavilo k pouku, danes še ne vemo.
V Dolini, ki je popolnoma slovenska vas, obstajata danes že italijanska osnovna šola in vrtec, neki italijanski dnevnik pa je pred kratkim pisal, da bi morali ustanoviti še italijansko strokovno šolo.
Laške šole na slovenskem tržaškem podeželju se odpirajo z največjo lahkoto, le da je v vasi nekaj otrok kakih priseljencev, kater rim se žal pridružijo tudi nekateri otroci nezavednih slovenskih staršev. Ni treba pose-! bej poudarjati, da so te šole močna vaba za koristolovce in zato postajajo učinkovito raznarodovalno sredstvo.
fJcneZltu ^//fuuni/n -
IZ CENTE
V Centi je bil pred kratkim sestanek, ki so mu prisostvovali predstavniki vseh vasi iz Terske in Krnahtske doline. Zastopane so bile naslednje vasi: Brdo, Muzci, Podbrdo, Njivica, Sedliščc, Ter, Breg (Terska dolina), Štela, Malamažerja, Vizont, Krnica, Debe-lež, Tipana, Viskorša, Brezje, Krnahta, Platišče in Prosnid (Krnahtska dolina). Važnega sestanka so se udeležili tudi odgovorni urednik Matajurja Vojmir Tedoldi, inženir Maquignaz iz Aosta in številni tehnični uradniki iz Vidma.
Predsedoval je g. Marij Tomažin, ki je pozval navzoče, naj ustanove skupno zastopništvo obeh dolin, s pomočjo katerega bi lahko prizadete vasi prejele od države večje prispevke, saj njihove občinske uprave zanje res premalo store.
Pomen takšnega zastopništva je udeležencem razložil še prof. Moro. Poudaril je, da tako že več let ravnajo v alpskem področju, in je kot primer navedel zlasti delovanje Karnijske skupnosti, ki je že marsikaj koristnega storila za gospodarstvo tamkajšnjih krajev.
Urednik Tedoldi je poudaril, da je potrebno ustanoviti konzorcije za izboljšanje gospodarstva v gorskih krajih in urediti gozdno - planšarsko dejavnost.
Predsednik Tomažin je pojasnil, da sta Terska in Krnahtska dolina zelo revni, a njuna gospodarska vprašanja more preučiti le skupna ustanova obeh dolin. V tem predelu prebiva okoli 8.000 ljudi, ki živijo danes le od zaslužkov izseljencev.
Pripravljalni odbor, v katerem je po en zastopnik iz vsake občine, ima nalog, da ustanovi skupno zastopništvo Terske in Krnahtske doline.
IZ SV. PETRA SLOVENOV
Vlada je pripravila zakonski osnutek, ki predvideva izplačilo 8 milijard posestnikom, katerim so poplave povzročile škodo v letih 1957-59. Podpore bodo deležni v prvi vr-,sti majhni posestniki, a nobeden ne bo mogel dobiti več ko dva milijona odškodnine. Gorske občinske uprave so že dobile navodila, kako naj pripravijo sezname oškodovancev. Upamo, da bodo občinski uradi z vso potrebno hitrostjo izvršili svojo dolž-
SINDIKAT SLOVENSKIH ŠOLNIKOV
V sredo prejšnjega tedna je bil redni občni zbor Sindikata slovenskih Solnikov na Goriškem. Zborovanja so se udeležili mnogi člani, premnoge so pa zastopali njihovi stanovski tovariši.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik dr. Bednarik, ki je pozdravil vse navzoče člane, a tudi omenil tiste, ki so. še vedno brezbrižni do svoje stanovske organizacije. Posebno toplo je še pozdravil zastopnike tržaškega sindikata gg. Ježa, Umeka in Dobrilo.
V imenu tržaških šolnikov je občni zbor pozdravil predsednik dr. Jež, ki je poudaril potrebo in pomen skupnega dela vseh slovenskih učiteljev in profesorjev, saj so težave slovenskega šolstva v Italiji takšne, da jih ni mogoče premagati brez skupnega napora. Končno je treba priboriti šolo v materinem jeziku tudi Beneški Sloveniji.
Nato je predsednik Bednarik poročal o delovanju goriškega sindikata v lanskem le-
Hriiinlbltn rini lit n
nost. Tudi v našem bližnjem in daljnjem okolišu je mnogo oškodovancev, ki so doslej dobili od države le neznatno podporo v pšenici in sirku. Toda tudi s predvidenim državnim prispevkom ne bo dejanska škoda piti od daleč primerno izravnana, a nekoliko si bodo z njo le pomagali.
Zaradi slabega vremena v januarju je bilo število prehodov s prepustnico najmanjše od vseh v prejšnjih mesecih. Iz Jugoslavije je prišlo v Italijo 8.048 iugoslovanskih. v Jugoslavijo pa je odšlo 1.231 italijanskih državljanov.
Naše doline je pred kratkim hudo pretresla vest, da se je poslovila od terja cwt.n 5.3-letna Ida Jušič, poročena Marinič iz A/le. Pokoinica ie bila vzorna žena in mati- ?.e od rane mladosti ie okusila trdost živlienia. saj je morala kot mlado dekle s službovanjem po raznih italijanskih mestih skrbeti zase in za domače. Tudi ko se je poročila z Romildom Mariničem, se ni njen boj za vsakdanji kruh znatno omilil. Med vojno, ko se ie njuna družina pomnožila z dverna otrokoma, so Nemci nasilno ugrabili moža in ga odvedli v taborišče v Nemčiji, od koder se je vrnil hudo bolan. Močna žena pa tudi tedaj ni obupala in je s še večin silo skrbela za moža in otroka. Vsem zavednim Beneškim Slovencem pa ie postala vzor zlasti v tem, da je omogočila svojima otrokoma slovensko izobrazbo, čeprav je morala zaradi tega mnogo grenkega in pikrega prestati.
Kako zna naše liudstvo ceniti vrline svojih liudi. ie pokazal tudi nogreb, ki se ga je udeležila ogromna množica.
Naj bo značaini pokojnici dobri Stvarnik borrat nlačnik, nieni užaloščeni družini in sorodnikom pa izrekamo globoko sožalje.
IZ OVČJE VASI
Predpreteklo nedeljo je izpred naše no-staje vendar stekla vzpenjača na Sv. Višar-je. Z njo se je odpeljalo lepo število .smučarjev.
Vožnja na svetovišarsko goro stane 500 lir, v dolino 400, v obojno smer pa 650 lir, povratni listek velja tudi za drugi dan. Potniki so zelo nezadovoljni s previsoko ceno; saj imajo prav, če pomislimo na ceno listkom na železnicah.
tu ter najprej ugotovil, da se je stanovska zavest nekoliko okrepila; tudi število članov se je pomnožilo; izoblikovati se pa morajo živi stanovski in družabni stiki med vsemi člani. Prisrčno in zato v marsičem uspešno je bilo sodelovanje obeh sindikatov, ki imata vsaka dva meseca skupne seje. Glede na uzakonitev slovenskega šolstva smo žal še vedno na mrtvi točki, čeprav obstajajo že štiri zakonski osnutki. Mi pa moramo zaupati predvsem v lastne sile in opreti vse naše prizadevanje na svoje ljudske predstavnike.
Zatem je podal tajniško in blagajniško poročilo prof- Humbert Močnik. Občni zbor je njegove besede spremljal z zanimanjem, zlasti zato, ker jih je oprl na statistične podatke, ki so vse člane močno zresnili. V njih se je zrcalila bridka stvarnost našega šolstva, ki nalaga vsem, katerim je naložena skrb za obstoj in razvoj našega šolstva, delo, delo in delo. To velja še posebno za osnovno šolo in otroške vrtce.
Ko je občni zbor soglasno odobril raz-rešnico staremu odboru, je izvolil nov odbor, nadzorništvo in razsodništvo.
V nov odbor so bili izvoljeni naslednji: Rado Bednarik, Andrej Makuc, Kazimir Humar, Humbert Močnik, Lojzka Bratuž, Slavko Rebec in Ksenija Kocjančič.
Zborovanje je poteklo v najlepšem redu. O njem pa bomo spregovorili še nekaj besedi prihodnjič.
PRVI POMLADIN
V go riški okolici je znan rek »Sv. Valentin — prvi pomladin«, kar naj pomeni, da za praznik svetega Valentina zima že odkima. Goričani imajo od davnaj navado, da gredo na nedeljo, ki je najbližja godu tega svetnika, na sprehod v Štmaver. Prijetno pomladno sonce je nekoč ob Sv. Valentinu zbudilo po štmaverskih obronkih vse polno trobentic in zvončkov; zvonovi so veselo potrkavali, po tratah okoli osmič so izletniki trkali na čast nove pomladi.
Lansko leto je še bilo tako- Letos se je pa nenadoma spreobrnilo. Prvi pomladni sve-lec nas je potegnil. V nedeljo zjutraj se je vrh Svetega Valentina in sosednih grebenov okoli Gorice pokazal v sneženi kučmi. Namesto pomladi je prišel drugi obrok zime. Le redki izletniki so si no stari n >vad’ upali v Štmaver. Upajmo, da nas ie prvi pomladin potegnil samo za malo dni.
GORIŠKI POKRAJINSKI ODBOR
Predsednik dr. Culot je na seji pokrajinskega odbora, ki je bila v torek prejšnjega tedna, sporočil, da je država nakazala 500 milijonov lir prispevka za popravilo tistih občinskih cest v goriški pokrajini, ki bodo prišle letos pod pokrajinsko upravo. Prispevek znaša okrog 70 odstotkov celotne vsote, ki jo bo pokrajina potrošila.
IZ ŠTEVERJAN4
Predpreteklo nedeljo je bil na pobudo Združenja neposrednih obdelovalcev zemlje iz Gorice sklican sestanek naših kmetovalcev. Razpravljali so o potrebi, da se v naši vasi ustanovi odsek tega združenja, ki naj bi bil nekak kmečki sindikat. Sestavljen je
bil pripravljalni odbor, ki naj poskrbi, da se ustanovi odsek združenja.
V kratkem odpotujejo na delo v Nemčijo trije naši domačini: Evgen Gravnar, Lojze Klanjšček in Lojze Koren- Vsem trem želimo srečno pot in dobrega zaslužka v tujini ter da bi se zopet srečno vrnili v rodno vas.
GABRIJE
Predpreteklo nedeljo okoli 17. ure je izbruhnil v našem bližnjem gozdu precejšen požar, ki so ga morali priti gasit goriški gasilci. Njihovo delo je močno ovirala huda burja, vendar jim je v dveh urah uspelo požar pogasiti. Ogenj je uničil zlasti mnogo mladega drevja. Zgorelo je okrog 350 štirjaških metrov gozda, ki je last Andreja Grudna in Danila Semoliča. Škodo bodo sicer ugotovili še poklicni cenilci, n ljudje sodijo, da znaša okoli pol milijona lir.
Menijo, da je požar nastal zaradi iskre, ki jo je burja prenesla iz kake bližnje hiše.
IZ DOBERDOBA
Tudi naš župan se je skupno s predstavniki 13 drugih občin udeležil v predpreteklem tednu občnega zbora Vzhodno-furlan-skega vodovodnega konzorcija v Gradiški. Navzoč je bil tudi zastopnik ministra za javna dela dr. Fiorotto ter zastopnik gdri-ške pokrajine g. Poian.
Predsednik g- Bressan je med drugim povedal, da je konzorcij lani izvedel razna dela v vrednosti 41 milijonov lir in že pričel graditi vodovod na Krasu in v Dolenjah, za kar bodo potrošili 115 milijonov lir. Sporočil je nadalje, da so izpolnili načrt za napeljavo vodovoda v Sovodnjah in drugih vaseh sovodenjske občine. Za razširitev vodovodnih naprav v nekaterih furlanskih občinah bodo letos potrošili 218 milijonov.
Letošnji proračun konzorcija nredvideva 261 milijonov nrometa, v čemer je vštet tudi državni prispevek.
IZ SOVODENJ
Prejšnji petek je po daljši bolezni umrl domačin Štefan Tomšič. Pokopali pa smo ga v soboto ob obilni udeležbi vaščanov in okoličanov.
Pokojnik je bil zaveden Slovenec, dober in skrben oče, ki je lepo vzgojil svojih sedem otrok. Umrl je v 77. letu starosti.
Naj pokojniku sveti večna luč; užaloščeni družini izrekamo iskreno sožalje.
Sovodenjci in Rubijci smo z vožnjo na progi Sovodnje — štandrež — Gorica — novo naselje cb cesti v Grojno zadovoljni, medtem ko so s to spremembo zelo neza dovoljni prebivalci Rupe, Peči in Gabrij.
Sprememba je nastala, kot smo zvedeli, ker se je Ribijevo podjetje pritožilo na višja oblastva, češ da mu ATA odvzema potnike iz Rupe, Gabrij in s Peči, ker je vožnja na mestnih avtobusih cenejša. Oblastvo je dalo prav Ribijevemu podjetju. Vendar ie sprememba najbolj prizadela dijake in delavce, ki imajo popoldne zelo slabe zveze z mestom. Na Ribijevih avtobusih je vrh tega voznina dražja- Zato bi moralo Ribijevo podjetje to zadevo pravično urediti, da se ljudje ne bodo upravičeno pritoževali.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
/1f i'i ltultii'iii!	v	tiftilsi
Kar zapovrstjo nastajajo v Afriki, Aziji in Srednji Ameriki (Zahodnoindijska federacija) nove države in se živahno vključujejo v svetovno politično dogajanje, kjer je. njihovo prisotnost že krepko občutiti. Ni pa nam prišlo še prav do zavesti, da stopajo s tem novi narodi in nove ustvarjalne sile tudi v območje svetovne kulture.
Zlasti Afrika je ses radana kulture, po drugi strani pa prepolna novih in bogat h ustvarjalnih sil m nagonov. Pri tem ne gre samo za nedoločeno težnjo afriških množic, ampak prihajajo te sile in nagoni že čisto zavestno, inteligentno in organizirano do izraza v lepem številu pesnikov, pisateljev, sociologov in drugih znanstvenikov črnskega rodu.
Glavno zaslugo pri vzgoji tem mladega afriškega rodu izobražencev imajo misijonske šole. Ce prebiramo življenjepise najodličnejših afriških političnih in kulturnih voditeljev, vidimo, da so skoro vsi obiskovali misijonske šole. Mladi afriški narodi so sicer zdaj prevzeti od nacionalističnih čustev, ki izbruhnejo tu pa tam tudi v odkrite sovražne nastope proti Evropejcem, vendar pa ne bodo mogli nikoli zanikati, da jim je Evropa zelo veliko dala in jim ugladila pot med omikano človeštvo. To velja posebno za krščansko Evropo. Res pozna zgodovina evropske kolonizacije v Afriki tudi grda razdobja, ki Evropejcem niso v čast, toda v splošnem se lahko reče, da je imela Evropa v Afriki srečno roko in da je sorazmerno zelo hitro vzgojila črnske narode za sodobne oblike civiliziranega življenja. Zlasti v zadnjem polstoletju je bilo v Afriki zelo veliko storjeno za socialni in kulturni napredek. Suženjstvo je skoraj povsod iztrebljeno, Afričan j' spoznal, kaj je osebna svoboda, iztrebljene ali zelo oslabljene pa so tudi mnoge bolezni, ki so bile dolga tisočletja prava šiba božja za Afriko, kot n. pr. snalna bolezen,, ra/ne tropske mr/Ece, gobavost in druge. Marsikje se belijo med bujnim afriškim zelenjem lepe bolnišnice., v katerih najdemo črnsko bolniško osebje in črnske zdravnike. Lep odstotek afriSkih otrok že redno obiskuje šo’o.
V pog'cdu političnega dozorevanja afriških narodov lahko rečemo, da niso n kjer na svetu mlad! narodi s tako 'lahkoto dosegli svoje neodvisnosti, kot jo dosegajo afriški narodi. Marsikak evropski narod se je moral stoletja bojevati za svojo neodvisnost, ki so mu jo pogosto odrekali celo plemensko in kulturno najbližji narodi, medtem ko je bila pot črnskih narodov do neodvisnosti zelo kratka in ravna. Svoje samostojne dr/ave dobivajo tako rekoč po upravni poti. Komaj so izpolnjeni glavni pogoji za to (ki so v resnici zelo velikodušni), jim priznajo evropske kolonialne sile neodvisnost, čeprav včasih z nekoliko grenkimi občutki in obotavljanjem. Če pa primerjamo s tem osvobodilne boje Ircev, Poljakov. Srbov, Bolgarov ali Slovencev, se nam zdi, da dobijo črnski narrdi svojo politično svobodo naravnost podarjeno, s čimer seveda ni rečeno, da je ne zaslužijo.
LEOPOLD SEDAR SENGHOR
Eden najuglednejših afriških kulturnih vedite-ljevljev je pesnik Leopold Sedar Senghor, rojen leta 1906 v Senegalu, ki je bil izvoljen nedavno za predsednika skupne zbornice Federacije Mali. Važno vlogo je odigral tudi pri pogajanjih s Francijo za neodvisnost svoje domovine. Senghor je po poklicu srednješolski profesor in je poučeval prej na gimnazijah v Toursu in v Parizu. V francoščini je izdal več zbirk pesmi, kot Chants d’ombre, Hosties noires, Chants pour Naett in Ethiopiques.
Nedavno je dal nekaj zanimivih izjav za francoski kulturni tednik Les nouvelles lltteraires, v katerih je nakazal kulturno problematiko svoje afriške domovine.
Naglasil je, da je v Afriki, kjer se narodi dramijo in začenjajo živeti v neodvsnosti, hkrati pa se žele medsebojno povezovati in krepiti, jezik zelo velike važnosti. Afričanom ne manjka možnosti za izražanje, po kakršnem čuti potrebo moderen č'ovek. Izoblikovanih in izredno bogatih jezikov imajo kar dovolj. Vprašanje je le, kako najti možnost, da b; sc. Afričani različnih jezikov lahko medsebojno sporazumevali. V Federaciji Mali govore kar tri enako bogate in lepe jezike. To so mandingue, ki ga go vore štirje milijoni ljudi, peul, ki je jezik petih milijonov prebivalcev, in wolof, katerega govori milijon ljudi. Sam govori tri afriško-črnske jezike, in
6icer vvolof, peul in serere, poleg tega pa še francosko, angleško, nemško, italijansko, špansko in portugalsko; zna tudi latinščino in staro grščmo — je povedal Se.ighor.
ODNOS MED POLITIKO IN KULTURO
Prav zaradi tolike je.ikovne raz ičr.osti bo ostala francoščina v Federaciji Mali uradni jezik, ker drugače bi bilo prebivalcem različnih narodnosti nemogoče, da bi se sporazumeli, je poudaril. Le v osnovnih šolah se uče zdaj otroci po dve uri na teden svojega materinega jez'ka. Tako pa je bilo tudi že v času, ko je še Senghor hodil v šolo, in prav to mu je olajšalo nadaljevanje študija ter stik z evropsko kulturo. Pač pa je po njegovem treba odpraviti razna umetna narečja, ki kvarijo čiste afriške jezike in bi lahko škodovali književnosti in morda tudi miselnosti afriških narodov. To so narečja pidgin, kreolsko in petit-nčgre. Arabščina pa bo uvrščena v šolskih programih med jezike, kot sta latinščina in grščina.
Zanimivo je tudi, kar je izjavil Senghor o odnosu med politiko in kulturo: »Zame polit ka ri drugo, kot ena plat kulture. Med politiko in kulturo ni protislovja. In našo nalogo je, možno izraziti s stavkom, da moramo predvsem odkriti s.voje »črnstvo«. Toda kaj je črnstvo? Skupnost temeljnih prvin črnsko-afriške omike na vseh podrečj h: na kulturnem, socialnem, političnem, gospodarskem.
POVRATEK K DAVNIM VIROM
Na kulturnem področju se bomo morali »povrniti k virom«, ki so pogoj za vse drugo, in spet od-
Režija: Federico Fellini.
Scenarij; Federico Fellini, Tullio Pinelli, Ennio Flaiano.
Prvaki: Marcello Mastrciani, Anita Ekberg, Yvon-ne Fumeaux, Anouk Aimee, Alain Cuny.
Prepovedano mladini izpod 16 let.
REKLAMA
»Fellini jo je pogodil — je zapisal o Sladkem življenju kritik Franco Antonicelli — ter je napravil, mislim, svoj najboljši film.« Sam kardinal Siri in jezuiti revije Civilta Cattolica so film tvorno oce nili. Po drugi strani je Osservatore Romano Fellinija trdo prijel z utemeljitvijo, da je film nemora len, ker slika greh v mikavni luči. Celo pisatelj Al berto Moravia, ki je baje brezverec ter film hva i, v Espressu pripominja: »Na splošno je opaziti nagnjenje h karikaturnemu popa enju, kj r koli moralna sodba postane bolj kruta in prezirljiva, a ne brez trohice dopadenja in sokrivde kot v zelo zanesenem prizoru zaključne orgije.« In glasilo Katoliške akcije Quot!diano je Fellinijev film sprva pohvalilo, kasneje pa zavrglo.
»Delitev duhov!« Vendar ne gre za primitivno prerekanje med režimovci in opozicionalci, marveč za globoko razpravo, med katero se. včasih znajde jo na isti strani desničarji, sredinci in levičarji. Zal je po priznanju sam ga soenar s a PineTLa tudi pre cej »zmešnjave duhov«. Slednjo bo mogoče odpraviti z resno umetnostno kritiko ki naj osvetli vrline in slabosti FeTinijevega de!a.
Obsojevalci, hvalivci, resni krit ki — vsak po svoje so napravili Felliniju hrupno reklamo. Za filmsko zvezdo začetnico — ki ža uveljavljenje tvega tudi škandale — bi to zadoščalo; Fellini pa je režiser in umetnik mednarodnega slovesa. Zaradi tega velja temeljito razmisliti, kohko je umetniško in družbeno uspel s Sladkim življenjem.
ANDREOLIJEVA OCENA
»Fellini — je med javno debato v Trstu izjavil jezuit Andreoli — je - hotel reči »dovolj« sladkega življenja tako za tiste, ki ga uživajo, kot za one ki so iz njega napravili mit, h ka^remu težijo. Film je umetniško omejen, ker bi bilo na mestu več zmernosti v perečih trenutkih, kot sta prikazanje Matere božje ter zaključna orgija.
kriti stalne elemente, ki so temelj črnsko-afriških lepih umetnosti: pesništvo, pripovedništvo, gledališče, likovne umetnosti, glasbo in ples imajo v Afriki že od nekdaj to skupno potezo, da gredo preko konkretnosti. Ali bolje rečeno, konkretnost ni nikoli drugo, kot obratna stran abstraktnega. Realno ni drugo kot obratna stran nadrealnega. Umetnost v črni Afriki je tehnika prevajanja nadrealnega v realno. Ta značaj je lasten vsem umetnostim in obstaja v tem, da izražajo nadrealno s primernim ritmom. Temu se moramo približati. V tem so že od predzgodovinskega časa viri črnstva.«
Ko so ga vprašali, če se ne boji, da bi se s tako poglobitvijo v preteklost moderni črnci odrezali od modernega sveta, je Lčopold Sedar Senghor odgovoril: »Ne. Ravno nasprotno. Kajti poglobitev v to kulturno dediščino ne pomeni, da zavračamo kar koli od sredstev modernega izražanja in kulture. Najlepši primer, ki bi ga mogel dati, je poljedelstvo, katerega se bom lotil. Dobro moramo namreč spoznati našo zemljo, ki je pogosto šibka, naše podnebje in naše rastline, da bomo lahko čim več dobili od nje, toda obdelovali jo bomo z modernimi plugi in umetnimi gnojili.«	E.	Z.
Mlati pisatelj
V neki florentinski kliniki je umrl prejšnji teden 35-letni pisatelj Sirio Giannini. Kot književnik si je utrl pot v javnost leta 1953 z zbirko povesti Prati di Leno. Pred tremi leti je prejel Heming-waye.vo slovstveno nagrado za roman La valle bian-ca, ki je izšel v založbi Mondadori. Prerana pisateljeva smrt je pustila široko vrzel v italijanski prozi.
e Slavna ruska plesalka Galina Ulanova, znana po vsem svetu, bo dala slovo odru in odšla v pokoj .. . če si ne bo seveda premislila. Stara je blizu 50 let.
»Toda Fellini je objavil poslanico. Poslanico, katero Kristus potujoč preko mesta pošilja ljudem, a ii je v sebi ne poglobijo. Tako Marcello v zaključnih prizorih ne more slišati klica vere, klica življenja, ker ne zadošča opaziti zlo, da se ga rešimo. Glas morja, glas viharja, ki rodi morsko pošast, ne dovoli glavnemu junaku, da bi sl.šal poslanico deklice z drugega brega. V luči neposlušanja klica vere je mogoče razložiti tudi samomor in detomor Steinerja, ki se je približal resnici samo čustveno ter je ostal sam kot obelisk v zavestnem obupu.
»Vsebina filma ter izražanje v prispodobah pa vzbujata pridržke, ker je za razumevanje Fellinijeve poslanice brez. dvema treba nekaj izobrazbe. Poleg tega moramo pri ocenjevanju »Sladkega življenja« uporabljati tudi moralna sodila zaradi vtisa, ki ga utegne napraviti na manj zgrajene ljudi.«
FELLINIJEVA RAZLAGA
»Te dni — je dejal časnikarjem v Rimu Fellini — sem si pridobil na stotine novih prijateljev. Pravzaprav so mi bili prijatelji vedno, samo da tega nisem vedel. In ugotovil sem, kdo so lažni prijatelji: tisti, ki molčijo in sc skrivajo, ko bi imeli moralno — če že ne državljansko dolžnost — da nastopijo. Prejel sem grmado pisem. Pustimo psovke, surovosti, nesposobnosti in po pošti poslane, mi svinjarije: to so bolni izrodki. Nasprotno pa so nam; napravili močan vtis pošteni, mirni ljudje, ki pravijo, da jih je moj film razočaral.
»Pa kako? — mi pride vprašanje — ali ne razumete, da sem hotel govoriti prav z vami, izpovedati se pred vami, brez škandala, posvetovati se z vami? Skratka, ali ’ bomo že enkrat prenehali verovati v stvari, v katere ne velja verjeti, v Festival v San Remu, v mite bedastega nacionalizma?
»Dober film — če je moj f lm dober — gotovo ne škoduje ugledu naroda. V tujini nas pogosto smatrajo za zvodnike in tatove ter včasih za umetnike? Skušajmo biti malo manj zvodniki in tatovi ter nekoliko bolj umetniki. Jaz v te stvari v resnici verujem; dal bi se živega žgati, da bi jih branil, čutim se svobodnega človeka; mislim, da nas je malo svobodnih ljudi.
»številni moji tovariši — je zaključil režiser — nimajo nobenih težav s cenzuro in tiskom. Kaj jih rešuje? Tisto nj hovo »poštenjakarstvo«, tista njihova »odkritosrčnost, preveč razvpita in torej lažniva.«
E. V. — (Nadaljevanje prihodnjič)
,Jfladko iiuljmfe”
Zdravilne lastnosti mleka
Mleko vpliva pomirjevalno na vse dele človeškega telesa, torej tudi na živce. Na Švedskem se morajo podvreči posebni mlečni kuri vsi državni uradniki, katerih živčnost je obče znana in zaradi katere je bilo slišati pritožbe v javnosti.
Amerikanci pa hočejo spraviti v mleko še druge zdravilne značilnosti, čemur naj bi koristilo cepljenje krav. Trdijo namreč, da krava, ki je bila cepljena proti določeni bolezni, s svojim mlekom zavaruje pred nalezljivo boleznijo tudi človeka, ki uživa njeno mleko. Ce cepiš kravo proti difteriji, bo zavarovan pred to boleznijo tudi tisti, ki bo užival njeno mleko. Na ta-način hočejo obvarovati ljudi, posebno otroke, pred mnogimi boleznimi.
PROTI NIZKIM CENAM PERUTNINE
V zadnjih 10 letih se je perutninarstvo v Italiji zelo dvignilo tako glede na proizvodnjo kot glede na potrošnjo. Najbolj je narasla potrošnja piščancev, tako imenovanih pohanccv (broilers). Cena pohancev je danes zelo nizka: v Padovi težko dobiš zanje več kot 250 lir za kg žive teže, a plačevali so jih tudi po 220 lir za kg.
Nastala je torej huda oddajna kriza. Da se ublaži, organizacije perutninarjev zahtevajo od vlade, naj uredi uvoz piščancev tako, kot je ukrenila za uvoz govejega mesa-Če se cene na notranjem trgu bližajo določeni ceni ali gredo celo pod njo, naj se uvoz prepove. Kljub obilni ponudbi domačega blaga se namreč v Italijo še vedno uvaža ogromno perutnine- Pri mesarjih in v restavracijah pa cene niso padle.
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 17. februarja si dobil oz. dal za:
ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko švicarski frank pesos zlato
618—620 lir 23,70—24,20 lir 73—83 lir 122—J25 lir 1725—1750 lir 148—149 lir 142,50—144 lir 7—8 lir 702—704 lir
GOSPODARSTVO
SliihičništiA fjii(*[ilu /jo po četni
Dušičnata umetna gnojila so trenutno, in upajmo tudi v bodoče, v Italiji mnogo cenejša kot v ostalih državah. To je posledica hudega konkurenčnega boja med družbo Montecatini in državnim podjetjem ENI, ki je zgradilo v Ravenni tako veliko tovarno dušičnatih gnojil, da sama njena proizvodnja presega sedanjo italijansko potrošnjo. Cena nekaterih dušičnatih gnojil (amonijev soliter — nitrato ammonico) je danes kar za polovico nižja kot pred 3 leti. Pri tem bi bilo zanimivo vedeti, ali prodajajo umetna gnojila danes z izgubo, se pravi pod lastno proizvodno ceno, ali pa je Montecatini, ko tovarne v Ravenni še ni bilo, s prodajo imela čezmerne dobičke.
Nizke cene dušičnatih umetnih gnojil bi morale vzpodbujati kmetovalce, da v izdatnejši meri segajo po njih, saj je dušik nujno potreben vsemu rastlinju, ker pospešuje predvsem razvoj njegovih zelenih delov. Mnogo dušika potrebuje krompir, da bolje raste krompirjevica- Če je njena rast bujna, se tudi pod zemljo razvije mnogo gomolja, saj se v njem zbere škrob, katerega nastanek je odvisen od zelenih delov nad zemljo. Dušika potrebuje koruza, da hitreje in močneje raste; zato ji naši kmetovalci gnojijo z dušikom, ko jo oplevejo in zlasti ko jo osipljejo. Dušika potrebuje pšenica in konec februarja je zadnji čas, da ozimini še nekoliko pognojimo z apnenim ali amonijevim solitrom; na 100 m-' površine raztrosimo po ikg enega omenjenih solitrov. Dušik je potreben trtam in sadnemu drevju, a ne toliko, ko so rastline mlade, temveč ko so stare in rast že nekoliko zastaja. Dušika potrebujejo tudi pašniki, senožeti in povrtnina, posebno listnata (solate, radiči, špinača, kapusnice itd.).
Dušičnatih umetnih gnojil je več, a za
Skrivnost nasmeška
Ustnice zvečer skrbno očistite z vato, pomočeno v kako sredstvo za čiščenje kože, lahko pa ludi v navadno mleko.
Z rdečilom varčujemo, če uporabljamo majhen čopič, tako plast lepotila ne bo nikoli predebela. Moda priporoča belo šminko za ustnice, ki jo uporabljamo pod rdečilom in nacf njim. Mešanica daje zelo bele barvne odtenke.
Plast laka preko rdečila na ustnicah je dovoljena samo, če je rdečilo mastno, sicer bi se ustnice preveč izsušila.
S pudranjem preko rdečila dosežemo, da barva bolje drži.
Barve rdečila morajo bili v skladu z barvo oči. Živordeča barva je primerna za rjave oči, rožnata za modre, sive in zelene.
Drobni na.sveti
Pravi krompir za pure ima gladko rumenkasto skorjo; tisti z rjavo ali rožnato ne pride v poštev, ker bo sicer pure lepljiv.
Ce jajce pred kuhanjem splaknete s hladno vodo, med kuhanjem ne poči tako rado.
Kadar kuhate, je dobro, da si namažete obraz z olivnim oljem, ker je lice dolgo izpostavljeno visoki vročini in sopari.
Prerezana limona ostane dalj časa sveža, če jo položimo na krožnik, ki smo ga polili s kisom. Ponvice in lončke, v katerih kuhate čaj, je treba včasih temeljito pomiti. Najbolje je v posodi skuflati krompirjeve, olupke; kuhajte jih seveda nekoliko dalje. S tem lahko pomijete tudi stekleno in porcelanasto posodo. Ce po umivanju dodate vodi za splakovanje še nekaj plavila, bo po soda dobila lep lesk.
Neprijetni vonj po ribah odstranite z rok ali s posode, če jih drgnete z usedlino prave kave. Ce hočete beljake lepo stepsti v sneg, pustite posodo nekaj časa na hladnem in dodajte ščepec soli.
Porcelanaste vrče za čaj čistimo s kisom in soljo. Ce želite odstraniti madeže rje z železnih predmetov, raztopite 20 g parafina v litru petroleja in potegnite preko madeža s krpo, namočeno v tej raztopini.
Zlate predmete, zapestnice in verižice očistimo od potu, če jih denemo v zmes živega apna in amoniaka ter zbrišemo z volneno krpo. Sicer pa čistimo zlatnino tudi v milnici, ki ji dodamo nekoliko alkohola.
Keramične ploščice najlepše očistimo, če jih zdrgnemo z mlekom.
Ščetke bodo postale čvrste in uporabne, če jih namočimo v raztopini galuna in pustimo, da se posuše.
našega kmetovalca in vrtnarja so najvažnejši: apneni soliter (nitrato di calcio), amonijev soliter (nitrato ammonico) in žveple-nokisli amoniak (solfato ammonico). S tem gnojimo predvsem tik pred setvijo, ko raztrosimo po 1,5 do 2 kg žveplenokislega amoniaka na 100 kv. m. Solitre pa z največjim uspehom uporabljamo za navrhno gnojenje — gnojenje pod list. Najbolje jih izrabimo, če jih trosimo večkrat, najmanj dvakrat, in sicer vsakokrat po \4, do -‘V, kg na 100 kv. m.
Dušičnata gnojila pa ne smejo bili edina umetna gnojila, ki jih uporabljamo. Ne smemo namreč pozabiti -fosfornih gnojil (superfosfat - perfosfato in Thomasova žlindra — Scorie Thomas) in kalijevih gnojil (concimi potassici). Rastline potrebujejo popolno hrano, dušik pa je le en del hrane.
Če hočemo imeti zadovoljive pridelke, moramo obilno gnojiti, in sicer ne samo s hlevskim gnojem, ki ga je že tako skoraj vedno premalo, temveč tudi z umetnimi gnojili.
V Angliji preveč jajc
Pred leti je Anglija uvažala velike količine jajc in je zato s posebnimi ukrepi hotela dvigniti njih proizvodnjo. Največ je zalegel seveda ukrep, ki je zajamčil najnižjo ceno za posamezno jajce. To jamstvo je stalo državo samo v 1. 1958 85 milijonov šterlingov (en šterling = 1700 lir). Proizvodnja jajc se je tako dvignila, da je nastal znaten višek nad potrošnjo. Zato je država sredi 1. 1959 znižala zajamčeno cc-no za posamezno jajce; kljub temu proizvodnja ni padla, marveč se je celo dvignila. Vsi angleški perutninarji so organizirani v zelo močni zadrugi, ki prevaža jajca s tisoči tovornih avtomobilov, vzdržuje mnoge hladilne shrambe in je sploh opremljena z najmodernejšimi sredstvi. Zadruga vzdržuje seveda tudi umetne valilnice, katerih se člani pridno poslužujejo.
Zapadna Evropa in tobak
Ljudje kadijo v vseh državah, a mnoge zahodnoevropske države ne pridelujejo tobaka in ga morajo vsega uvoziti. Te države so: Danska, Irska, Anglija, Island, Norveška, Švedska in Portugalska.
V ostalih zapadnoevropskih državah pridelajo okoli 3 milijone 300 tisoč stolov tobaka, največ v Turčiji, potem v Grčiji, za katero pride Italija z okoli 700.000, Francija s 500,000 in Nemčija z 220.000 stoti.
Uvoz tobaka znaša okoli 3 in % milijona stotov, in sicer največ v Anglijo, za katero pridejo Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija, Švica, Avstrija, Danska, Italija i Id-
Kot glavni izvoznici tobaka veljata Turčija in Grčija. Tudi Italija izvozi več tobaka kot ga uvozi. (Največ tobaka pa pride v Evropo iz ZDA).
V zapadnoevropskih državah je na razpolago 5 in 34 milijona stotov tobaka.1 Sorazmerno največ ga pokadijo Angleži.
VIRGILU SCEKU V SPOMIN
Vse to dodajam zavoljo tega, ker so dogodki imeli neprijetne posledice za župnika v Oprtalju Artura Luxo. Ta je namreč, ko je videl, kako je ljudstvo obupano in kako ženske jočejo, molil z verniki v cerkvi za sobrat^ Červarja. Da bi tega ne bil storil! To so smatrali fašisti za nezaslišano predrznost in župnika neusmiljeno pretepli!
VOLITVE V OPRTALJU
Kako so fašisti smeli nekaznovano delati, kar se jim zljubi, ter prezirati vse zakonske predpise, se je razodelo na dan samih volitev 15. maja: oboroženi s puškami so zasedli vse ceste in steze, vodeče v Oprtalj, kakor tudi
76.
Dr. E. BESEDNJAK
vse ulice v mestecu samem. Z volivci so pa ravnali takole.
Vsakega so tudi po petkrat do kože preiskali, da mu najdejo glasovnico, preden so mu dali priti do volilnega poslopja. Ako so našli pri njem glasovnico Jugoslovanske narodne stranke, so ga pretepli in pognali nazaj. Enega kmeta so tako premlatili, da je ranjenec moral iskati pomoči pri zdravniku.
Če se je pa komu posrečilo tako spretno skriti glasovnico, da je črnosrajčniki niso iztaknili, ter prišel z njo na volišče, je bil tu izpostavljen pritisku samega predsednika uradne volilne komisije. Ta mu je namreč pomolil nasproti nezalepljeno kuverto, v kateri je že bila glasovnica italijanskega fašistovskega bloka. Razume se, da je to bilo protipostavno dejanje, za katero bi bil moral predsednik pred sodnijo odgovarjati, a čeravno smo mi o njegovem kaznivem ravnanju poročali v Edinosti, se mu ni prav nič zgodilo.
Zanimivo je tudi, da v volilni komisiji ni bilo zastopnika naše kandidatne liste. Zakaj ne? Zato, ker so mu fašisti grozili s pobojem in požigom hiše, ako se prikaže na volišču. Da bi pretnja bila bolj učinkovita, so mu razdejali vse pohištvo in uničili poljske pridelke. — Nadvse značilno je tudi, da na dan volitev ni bilo niti v Oprtalju niti v bližnji okolici nikjer videti orožnikov.
OROŽNIKI V TINJANU
Neprimerno niže je pa ugled države padel v očeh našega ljudstva ob volitvah v Tinjanu.
Tu so namreč volilno agitacijo v prid faši-stovske kandidatne liste opravljali med Hrvati kar sami orožniki! Ob prihodu v mesto je preiskoval naše ljudi sam orožniški brigadir, ki si je vzel za pomočnika poštarja iz Tinjana. Vrla možakarja sta našim volivcem šiloma odjemala glasovnice z lipovo vejico in jim na najrazličnejše načine pretila.
Zlorabljajoč svoj uraden položaj, je brigadir grozil osebam, ki so prejemale kako pokojnino ali invalidnino, da jim bo ta odvzeta, ako ne bodo oddali glasu Italijanskemu narodnemu bloku. Tiste hrvatske volivce, ki so ugovarjali ali se kakorkoli upirali, so orožniki — pretepali. Nekega 80-letnega starčka so premlatili celo z bikovko.
Hudodelski brigadir je nameril na volivce tudi puško, jim pokazal bombo ter grozil, da |o vrže med ljudi, nekaterim je nastavil na prsi nož. V takem ozračju so se »svobodne« volitve v Tinjanu zaključile ie ob pol uri popoldne, kar je bilo takisto protipostavno.
BRKINI
Zločinska nasilja, ki so se ob teh volitvah godila v naših krajih, so tako ogabna, da jih zgodovina naših narodov ne bo mogla nikoli pozabiti. Mi vsi bomo zdavnaj pod zemljo, ko se bo slovenska in hrvatska mladina še spominjala grozot, katere so doživeli v Istri njihovi očetje. V krajih, kamor ni segalo fa-šistovsko nasilje, se je pa naše ljudstvo prav sijajno izkazalo.
Za zgled naj omenim občine in vasi v Br-. kinih. Tu so bile volitve zares pravo ljudsko glasovanje. Povprečna udeležba je znašala od 90 do 95 odstotkov in prebivalstvo je eno-dušno glasovalo za našo kandidatno listo. Ljudje so korakali v strnjenih vrstah na volišče in tam izvršili v disciplini svojo narodno in državljansko dolžnost.
SLIVJE, HRUŠICA, PODGRAD, MATERIJA
Posebno se je izkazala vas Slivje, kjer so se možje in fantje peljali na volišče z godbo na1 čelu. Sedeli so na vozovih, okrašenih z lipoi vim zelenjem. »Edinost« je javno pohvalila tudi Hrušico. Tu so pripeljali na volišče tudi tri vozove bolnikov in starčkov. Najstarejši je imel 94 let. Mirno in potrpežljivo so ljudje
stali v dolgih vrstah pred volilnimi prostor! in zatem vsi glasovali za Jugoslovansko narodno stranko.
Slično je bilo v Podgradu. Tudi tu so bili zlasti starčki zelo navdušeni. Enega, ki je bil zelo šibak in bolan, so naši možje prinesli na rokah v volilno dvorano. Tudi v Materiji so za slovensko-hrvatske kandidate glasovali vsi do bolnikov in betežnih starcev. Nekatere so ravno tako tu morali nesti na volišče, da lahko glasujejo.
Brkini nam dokazujejo, kolik bi bil uspeh slovensko-hrvatske kandidatne liste v Istri da so oblastva vestno izpolnila svojo dolžnost; v vsej. deželi. Če bi bila spoštovala zakon, se držala okrožnic ministrskega predsednika in notranjega ministra Giolittija ter, če treba, s pomočjo vojaštva zajamčila prebivalstvu po-i polno volilno svobodo, bi Istro zastopala v parlamentu večina slovanskih poslancev. D^ smo v Istri rešili, kar se je v strašnih tedanjih razmerah dalo sploh rešiti, se imamo zahvaliti tudi politični zavednosti in narodni disciplini Brkinov.
MOTOVUN IN SV. VINČENAT
Toda Brkini so bili na žalost pri volitvah v Istri le izjema. Zakaj niso črnosrajčniki raztegnili svoje hudodelske dejavnosti tudi na Brkine, je nepojasnjeno. Bržkone gre le ze^ »pomanjkljivost« v njihovi organizaciji, zakaj vsepovsod drugod je v Istri tiste dni vladalo očitno nasilje.
Najmilejšo obliko nasilja so uporabili čr-nuhi še v Motovunu, kjer je središče mesteca bilo italijansko, medtem ko je vsa kmečka okolica bila strnjeno hrvatska. Tu so se fašisti poslužili kaj enostavnega sredstva, da. nas oropajo čimveč glasov. Oborožili so se in mestece od vseh strani kratkomalo obkolili. Kot gospodarji vseh cest in potov, ki vodijo v Motovun, so z grožnjami in orožjem v roki zabranili dostop v mesto vsem, o katerih so menili, da bodo glasovali za našo listo. To so bili domala vsi okoličani.
Sličnih, a še ostrejših sredstev so se posluževali črnosrajčniki tudi v Sv. Vinčenatu. Tudi tu so zasedli vse ceste in steze, ki vodijo v mesto. Ko so se naši ljudje napotili na volišče, so vsakega volivca pred očmi orožnikov telesno preiskali. Če so našli pri njem gla-i sovnico Jugoslovanske narodne stranke, so mu jo vzeli in ga oklofutali.	(Dalje)
Že precej pozno ponoči so nas SS-ovci in »kapoti« med običajnim vpitjem in brezglavostjo uvrstili v sprevod in napotili srno se peš proti železniški postaji. Kljub temu, da nisem vedel, kaj me čaka, sem bil vesel, da sem se rešil dachauske more. SS-ovei, ki so nas spremljali na postajo, so rjoveli še bolj kot navadno, toda hujšega ni bilo. Na postaji so nas strpali v tovorne vagone, vendar pa nismo bili ravno natlačeni. Mislim, da nas je bilo v vsakem vagonu kakšnih petintrideset. Za silo se je dalo tudi ležati, seveda s skrčenimi koleni. Postaja je bila popolnoma zatemnjena, zato niti nismo mogli videti, kako dolg je vlak, ki nas bo odpeljal. V kotih našega vagona je bilo nekoliko slame, ki smo jo raztresli po tleh in takoj legli.
Kmalu nato se je vlak premaknil, še prej pa sta skočila v naš vagon dva oborožena SS-ovca in sc udobno namestila v prvem delu vagona. Bila sta med »boljšimi« SS-ovci. Vso pot sta nas pustila na miru in se posvečala v glavnem svojim popotnim obrokom, komisnim štrucam in salami. Nekateri naših so lačno -zijali v kose salame, ki sta jih nosila v usta, drugi smo rajši gledali proč. /
Vozili smo se vso noč in ves dan, ne da bi vedeli, kod. Spoznali smo le, da smo se peljali skozi Stuttgart. Zemljevida ni imel nihče, tako smo le v mislih rekonstruirali geografski prostor, sko-
V DACHAUSKIH BLOKIH
12»
zi katerega smo se vozili. Vedeli pa smo, da leži t)ber!ingen na obrežju Bodenskega jezera. Ime tega jezera pa je bilo zvezano s prijetnimi predstavami ljubke pokrajine in skoro južnega son ca ter nam je vzbujalo vse prej kot strah. Tako je potekla vožnja še kar znosno, dasi smo sc je proti koncu že hudo naveličali. Vendar pa ni bilo lepo opazovati lepe pokrajine v toplem jesenskem soncu. Videti je bilo le malo ljudi, a tudi ruševin zaradi bombardiranja z vlaka ni bilo mnogo videti, če pa smo jih opazili, smo se jih le razveselili.
S prihodnjo številko začenjamo objavljati pod naslovom Tekma s smrtjo avtorjeve spomine iz dachauske »podružnice« Uberlingen ob Bodenskem jezeru.
UREDNIŠTVO
ŠPORTNI ]P R E <Gr L E JD>
Zimske olimpijske igre v St|imiv 1/allej/ii
Danes se začno v Squaw Vallcyu (ZDA) zimske olimpijske igre v smučanju, ki bodo trajale deset dni. Na stadion so vkorakale- reprezentance 32 držav, zaigrali so najprej olimpijsko in zatem ameriško himno in končno je na stadion dospel zadnji nosilec olimpijskega ognja. Eden izmed ameriških športnikov je v imenu vseh udeležencev prisegel z naslednjimi besedami: »Prisegamo, da bomo pošteno nastopali na olimpijskih igrah in spoštovali tekmovalna pravila. V viteškem duhu se udeležujemo iger v čast svoje domovine in v slavo športa.« Pri igrah letos ne sodeluje, kot znano, Jugoslavija.
OSTRA BORBA NA BELEM POBOČJU SQUAW VALI.EYA
Ker je odsoten znani avstrijski prvak Toni Sai-ler, ni med letošnjimi tekmovalci nobenega izrazitega favorita. Ce upoštevamo izide lanskih tekmovanj, bi od Avstrijcev imel največ možnosti za uspeli Karl Schranz, ki pa v prvih letošnjih nastopih ni pokazal dovolj zanesljivosti. Mladi Nemec Bogncr, njegov rojak Lanig, Avstrijca Stiegler in Molterer, Francoza Perillal in Duvillard ter Švicar Staub so zato kandidati s precej enakimi možnostmi.
Za zmage v slalomu odločajo živci in znanje. Res pa je, da si alpski tekmovalci s samim pogumom in drznostjo prav v tem zapletenem gozdu palic treh barv ne morejo dosti pomagati. Avstrijec Molterer n. pr. odlično obvlada telo in smuči, zanesljivo vozi skozi vratca, a ker je. prehiter, čestokrat pade, kar je za izid tekme usodno. Mnogi upravičeno sodijo, da je veleslalom najlepša alpska smučarska disciplina. Kljub temu jo zelo zapostavljajo, saj večina tekem obsega le smuk in slalom.
Kar smo napisali za moške, velja tudi za ženske, saj njihovo znanje in pogum ne zaostajata mnogo za enakima lastnostma moških. V omenjenih disciplinah bo verjetno prednjačila Tirolka Traudl Hecher. Ostale boljše tekmovalke so Italijanka Pia Riva, Kanadčanka Heggtveit, Švicarki Berthod- Cha-mot in Wase.r, Avstrijki Putzi Frandl in Erika Net-zer, Norvežanka Sandvik, Francozinja Therese Le-duc in Američanki Pitou ter Snite.
Ko smo pisali o slalomu moških, smo omenili velik pomen živčne zbranosti tekmovalcev. Pri ženskah je ta vrlina manj odločilnega pomena, ker so proge laže speljane. To se je lahko videlo v Kitz-biihelu, ko sc jc' Američanka Pitou kljub padcu uvrstila na prvo mesto.
FINCI ALI RUSI?
Boj v tekih bo zelo izenačen in neizprosen. Kot mnoštvo bodo verjetno najuspešnejši Finci, kar pa še ne pomeni, da bo kateremu od njih pripadla zlata kolajna. Tudi druge države imajo enega ali dva velika tekača (Šved Jernberg ali Rus Kolčin). Med favorite je treba prištevati Švede in Ruse. Norvežani, ki so včasih spadali v to izbrano družbo, so sedaj dokaj nepomembni. Med prekaljenimi in izvež-banimi tekači so Rus Ternetjev, Šved Larsson in Finec Hakulinen.
Zanimiva bo smučarska štafeta žensk, čeprav je ta disciplina šele drugič na sporedu olimpijskih iger. Veliko presenečenje je bilo že v Gortini leta 1956, ko so morale ruske smučarke nepričakovano kloniti pred hitro finsko trojico. Med posameznicami se bo letos bil najhujši boj med zastopnicami SZ in Finske, v katerega se bo vmešala samo še kaka Švedinja, Poljakinja ali Nemka.
SKOKI IN KLASIČNA KOMBINACIJA
Kakor pripade zmagovalcu v atletskem deseteroboju častni naslov kralja atletov, tako imajo najboljšega smučarja v klasični kombinaciji za kralja smučarjev in povsem po pravici, kajti ta preizkušnja zahteva znanje, izvežbanost in hkrati, celega moža. Koliko sijajnih dvobojev je zabeležila olimpijska zgodovina prav v tej disciplini! Spomnimo se samo nepozabnega srečanja Slattvik-Has leta 1952 v Oslu in skrajnega napora, s kakršnim si je v Cortini priboril zlato kolajno Stenersen. Največ upanja na zmago imajo Norvežani.
DRSANJE IN HOKEJ
V hitrostnem drsanju imajo največ upanja na uspeh Norvežan Johanessen, ki je zmagal v tekmah
/a letošnje evropsko prvenstvo, Finec Jarvinen, Nizozemec Pesman ter Rusa Markulov in Gončarenko.
Povedati je treba, da se-bodo v Squaw Valleyu ženske letos prvič potegovale za olimpijske kolajne tudi v tej športni zvrsti. Hitrostno drsanje. (zlasti žensko) ima svoje ljubitelje zgolj v skandinavskih državah in SZ.	?
V umetnem drsanju ne gre samo za znanje, temveč tudi za ugled. Zato je treba mongo vaj, izkušenj in prizadevnosti. Naposled se trud tudi poplača. Mnogi nagrajenci z olimpijskih iger so si že dolga leta s to veščino služili lepe denarce v raznih drsalnih revijah. Favoriti? Izbor ni velik: Jen-kins (ZDA), Carol Hciss (ZDA), VVagner-Paul (Kanada) itd.
Na sporedu jc tudi Biatlon, to je tek na 20 km, ■ ki ga dopolnjujejo še štiri strelske preizkušnje. Iz daljine 100 m (stoje), 150, 200 in 250 m (poljuben položaj) je treba po petkrat streljati na določene cilje. Največji favoriti so Rusi, Švedi in Finci.
Glede na izide zadnjih pomembnejših srečanj v hokeju na ledu jc med favoriti na olimpijskih igrah samo pet ekip: Kanada, SZ, ČSR, ZDA in Švedska. Odkar so lani Rusi dobili v Cortini zlate medalje, niso niti enkrat več zmagali na poznejših srečanjih. Dvakrat so jih prehiteli Kanadčani in enkrat Švedi.
To seveda še ne pomeni, da bi ne mogli ponoviti olimpijske zmage. Vse pa kaže, da bo hokejski turnir nedvomno ena izmed največjih privlačnosti olimpijskih dni.	•
Prihodnje zimske, olimpijske igre bodo leta 1964 v Innsbrucku.
POMEMBNEJŠE TEKME
Petek, 19. febr.: smuk za moške, tek na 30 km; sobota, 20.: smuk za ženske; nedelja, 21.: veleslalom za moške, skoki za kombinacijo; ponedeljek, 22.: umetno drsanje za ženske (obvezni liki); torek, 23.: tek na 15 km, veleslalom za ženske; sreda, 24.: hitrostno drsanje za moške na 500 m, slalom za moške; četrtek, 25.: štafeta 4x10 km, hitrostno drsanje za moške na 5000 m; petek, 26.: ženska štafeta 3x5 km, slalom za ženske; sobota, 27.: tek na 50 km, hitrostno drsanje na 10.000 m; nedelja, 28.: skoki in zaključna svečanost.
Srečanja v hokeju, hitrostnem in umetnem drsanju so na sporedu vsak dan.
Za zunanjega ministra je cesar postavil grofa Czernina, ki ni bil nasproten njegovi mirovni politiki. Vsi ti poskusi pa niso privedli do nikakega uspeha.
Še bolj nepolitično je bilo odposlanstvo princa Ksista Burbonskega, cesaričinega brata, ki je v Italiji in Franciji tipal, ali so te države pripravljene skleniti z Avstrijo poseben mir. Poskus je imel za posledico nezaupanje Berlina in Viljema II. do cesarja in Avstrije. Dolžili so naravnost cesarico Cito, da kot tujka vodi posebno politiko in da ima moža pod oblastjo.
Vsa ta prizadevanja cesarja Karla so sicer kazala dosti dobre volje, a premalo odločnosti in političnega talenta. Usodna zveza, ki je Avstrijo prikovala na nemškega zaveznika, se ni dala več zlomiti.
Avstrija je drčala po usodni poti v prepad in dokončni zlom.
še zadnji poskus
Približalo se je usodno leto 1918. V monarhiji so se že kazali znaki neskončne utrujenosti. Draginja, lakota in bolezni so morile prebivalstvo. Vojaki na frontah so umirali, ne da bi vedeli čemu. Propaganda, da je treba dajati življenje za vero, dom, cesarja, ni več vplivala na potrte in lačne bojevnike. Z dneva v dan so se množili pobegi iz vojske.
Cesar Karel je skušal z osebno dobroto zbrisati spomin na politične krivice, ki so
119
V
§ O EU £ ^ in
(Usoda Habsburžanov)
RADO BKMARIH
senci
jih njegovi predniki prizadevali podložnim narodom skozi dolga stoletja. Krik lačnega ljudstva, zlasti tisočev beguncev s Primorske, je predrl tudi zidovje dvora na Dunaju in živo ograjo dvorjanov in ministrov, ki so obdajali cesarja, da ne bi zvedel za položaj v državi.
Zadnjemu Habsburžanu je pa treba priznati, da si ni oholo zapiral oči in ušes, marveč da je živo čutil, da se bliža konec.
Na dvoru je vpeljal skromno življenje. Ukazal je, naj z dvornimi konji razvažajo kurjavo revežem po prestolnici. Vsak dan je iz cesarskih zalog dajal hrano lačnim na Dunaju. Res je to bila le kaplja v morje tisočerega gorja, a vendar je vladar pokazal, da bi v mirnih časih morda rešil krono in državo.
Njegovo približevanje ljudstvu so nekateri krogi, v prvi vrsti velenemški, pripisovali njegovemu premehkemu značaju. Očitali so mu otopelost in celo, da v vinu utaplja skrb in žalost-
Veličanstvo cesarstva ni več ovijalo nje-
gove osebe. Hodil jc s fronte na fronto v preprosti generalski obleki nadzorovat položaj in poslušat vedno bolj vznemirljiva poročila nižjih častnikov in pritožbe moštva.
Sredi poletja leta 1918 se je avstrijski glavni stan odločil za zadnji poskus, za prodor na italijanski fronti. Ofenziva lakote naj bi rešila majajočo se monarhijo pogina. Zadnje rezerve, sami mlajši letniki, so se zbirale za fronto zlasti v Vipavski dolini. Posebno ozka in med griče oklenjena ter proti obstreljevanju skoro zavarovana dolina Branice je nudila važno zbirališče za vojaška skladišča in taborišča. Zadnje vasi, od koder še niso odvedli prebivalstva v begunske barake, so bile Hmclaki, Mesarji in škrbči med Sv. Martinom in grižastimi pobočji strmega ŠkraUjevca, kjer se že prične Kraška planota. Na širokih senožetih, zlasti na Grofovki pri Mesarski vasi v Polju, je taborilo na tisoče vojakov vseh narodnosti v blatu in vodi ob Branici.
(Dalje)
IN RAJALI POZNO V NOČ
,MOW£R. Gl/IAUOVNIU, :ERTA TE BllA -
OD-llč-NA'.! vs^ ČAST! ^
UA/S PA T£ V SREINTI?
1E NALIT NAMA, 'BRATEC M 6E 3E VINO TAl/o OUU6NO ROT URANA, POTEM MORAMO PRIZNATI,DA. IMA
guliuoiK yr^rrz;
DOBER.
NOS’ ' /
NATO SO IZČRPANI ZASPALI
...lADTAPA 3IU TE NOSILA SRO-I Z| MESEČNO NOČ PROTI DOMU...
MISLIL SEM,
DA TE V NTE5
NAROPANO
BOGASTVO,
PA SO SAME w CUNTE! A
r CUNTE? ™ POUAŽ.I! TO TE NTIUO VA GARDE« ROBA'. ,
VIOMOUO,PRAVI	J DATVA,^
PIRAT!! SE O«0» J OBLECIVA žTE Sl IZBERI! /SE SE MIDVA r POTEM PA ^ / \ W PRIREDIMO 61)" / V, SARSUO SiAVTE.'
F TO TE ON r ALARM!!!
V6I NA BOTNA MESTA UONčNO 6MO UTELI
RAZBOTNIRA.'
* HALO, ^ TUUAT MOST! ENOTAMBORNlR NA OBZORJU! .
SLOVENSKO GLEDAL7 .':CE V TRSTU
V soboto, 20. febr., ob 21. url v Avditoriju v Trstu
krstna predstava
v nedeljo, 21. febr., ob J L30 v Avditoriju v Trstu poni . itev
dr. BRATKO KREFT .
BALADA O POROČNIKU IN MARJUTKI
V turek, 23. febr., ob 20.30 v kino dvorani v Skednju BALADA O POROČNIKU IN MARJUTKI
Kaj ljudje berejo?
Tc dni je ljubljanska Tedenska tribuna objavila izid ankete na vprašanje, kateri je najboljši slovenski povojni roman. Vprašalne pole so bile razposlane. književnikom, kritikom, publicistom, pa tudi bralcem. Na podlagi odgovorov, ki so zelo različni, je uredništvo sestavilo seznam. Največ točk je dobil roman, ki je pravzaprav povest, Pomladni dan Cirila Kosmača. Na drugo mesto je prišla Prežihova Jamnica. Nato sledi Sedmina Bena Zupančiča in roman Ivana Potrča Na kmetih. Seveda so te ocene najboljšega romana bolj relativne vrednosti. Vsakdo namreč meri po svojem vatlu; kar ta kritik hvali, oni graja. Dvojno mero povzroča tudi čas;’ saj gre marsikateri roman, ki je morda danes na glasu, prav kmalu v pozabo.
Še bolj raznovrstni so pa okusi bralcev. Seznami izposojenih knjig dveh največjih ljubljanskih ljudskih knjižnic, kažejo, da so si v prejšnjem letu bralci največkrat izposodili roman Mire. Miheličeve April. Omenjenih petero del, ki so jih izbrali kulturni delavci kot najboljše, stoji v seznamu izposojenih knjig daleč zadaj.
Deloma razveseljivo dejstvo, izvirajoče iz ankete, je. ugotovitev, da bralci vedno bolj segajo po izvirnih delih in ne več tako po prevodih.
KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi na sestanek, ki bo v petek, 19. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je predavanje dr. Stojana Brajše o temi: PRISTOJNOST IN UREDITEV POSAMEZNIH REPUBLIK V JUGOSLAVIJI — » —
TEČAJI ZA STROKOVNE TOLMAČE KSI vabi prijavljepcc tečaja za strokovne prevajalce in tolmače, ter tečaja nemščine, da se udeležijo sestanka, ki bo v petek, 19. februarja, ob 20. uri v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sestanku bodo prijavljene! določili urnik predavanj, ki se bodo začela naslednji teden.
PUSTNA ZABAVA KSI iz Trsta in Gorice priredita na pustno soboto skupno zabavo. Kdor se je namerava udeležiti, naj se prijavi v društvenih prosto-rih do četrtka, 25. februarja.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, u|. §v. Frančiška 20 Telefon 29-477
GLASBENA MATICA V TRSTU
vljudno vabi na PUSTNI PLES v soboto, 27. februarja, v dvorani stadiona Prvi maj. Sodeloval bo kvintet Avsenik. • Vstopnice prodajajo od srede, 24. febr., dalje v Tržaški knjigami, ul. Sv. Frančiška 20, tel. 61-792, in dve uri pred začetkom pri blagajni dvorane.
OMOHO, VIDETI 'TE,	^
DABE^E NAŠ /da/^ %TARl LAUOTNIR/ VIDIMO, ŽE KREPIJO / ČE -5E PODPRL. J RAJ O6TAL0
ZA NAJU
h V
uri
Jfij i>inč,T4
DVIGNILI 60 GUSAR6U0 ZA6TAVO..-